373

Prikazi i kritike

narodne pjesme i narodne pripovi-jetke i predaje, a zatim je svaka odtih skupina podijeljena na manjetematske odjeljke. Samo za primjernavodimo podjelu poglavlja 0 na-rodnim pripovijetkama i predajama:1. Izdanja i zbirke, 2. OpCi radovi iinterpretacije, 3. Dogadajli i licnosti,4. Motivi, 5. Mit, religija i obicaji,6. Spomeni, prevodi i izucavanja ustranim knjizevnostJima, 7. Kompa-rativisti~ki radovi. Nedostatke pod-jele grade autori su nastojali ubla-ziti indeksima, te na kraju knjigedonose tri indeksa: indeks imena,indeks geografskih pojmova i indeksstvari i pojmova, koji, na zalost,ipak ne moze nadomjestiti predmet-ni indeks. Osnovni je nedostatak oveBibliografije, u ~iju je izradu ulo-zeno vrlo mnogo truda, sto nemapopisa clanaka 0 usmenoj knjizev-nosti iz svakog casopisa koji je pri-kazan u pojedinom broju, jer bi namto olaksalo koristenje Bibliografijom,a dobili bismo i pregledniji uvid sa-ddaja meduratnih ~asopisa.

O~ito je da autori ne zele niSta mi-jenj ati u koncepcij i knj ige jer jenjezin osnovni nacrt ostao isti, prem-da je od izlaska prvog broja proslosedam godina. Bibliografske su je-dinice razvrstane kao Ii u ostalimknjigama ove edicije, i nije namjasno zasto se autori Bibliogra-!ije barem dosljedno ne dde svojetematske podjele iz prvog sveska,bez obzira na. njezine manjkavosti inedostatke. Na primjer u 1. i 2. bro-ju poslovice i zagonetke bile surazvrstane u posebne manje odjelj-ke u okviru tematske skupine na-rodnih pripovijedaka; u 3. i 4. subroju bile posebno izdvojene samoposlovice, a u ovom posljednjem,petom, ne izdvajaju se u manje od-jeljke ni poslovice ni zagonetke. Me-dutim, u Indeksu stvari Ii pojmovanavodi se deset bibUografskih jedi-nica u kojima se spominju poslovicei sedam u kojima se spominju zago-netke. Najcesce su to cIanci kojimaje osnovna tema iz nekog drugogpodrucja, a periferno spominju isitne oblike knjizevnosti. Ne znamozasto autori Bibliografije nisu naslinacina da to nekako preglednije na-

vedu, kad su vee odstupili od uobi-cajene podjele na knjizevne vrste,jer se tako ne zna jesu Ii sitni oblicirazvrstani u neki drugi odjeljak iIise u prikazanim casopisima uopce nespominju.

Napomenimo zakljujcno da je 661bibliografska jedinica vrlo dobro re-zimirana, te je upravo u tim ano-tacijama i najveca vrijednost ovebibliografije.

Ljiljana Marks

Makedonski folklor, Spisanie na Institu-tot za folklor vo Skopje, Glavni i odgo-vorni urednik dr Blaze Ristovski, Skopje,god. IX, 1976, br. 17, 173 str., br. 18, 199str; god. X, 1977., br. 19-20, 265 str.

Zapis 0 treh stevilkah »Makedon-skega folklora« je zgolj informati-yen, saj prostor ne dopusca bolj pog-ljobljene anaUze, ceprav bi bilovcasih to korioS'tno.

St. 17. Ta stevilka »Makedonskegafolklora« pomeni nadaljevanje dvoj-ne stevilke (15-16) iz leta 1975, sajprinasa drugi del referatov s 4. med-narodnega simpozija 0 balkanski fol-klori, ki je bil 7. in 8. julija 1975 vOhridu. Znanstveniki so razpravljalio dveh temah: 0 sodobnih metodahin sredstvih pri zbiranju folklornegagradiva in 0 bizantinski glasbi infolklori pri balkanskih narodih. 17.stevilka »Makedonskega folk10ra«prinasa 19 referatov na ti dye temi.

K. Wroclawskemu iz Varsave sekot sodobna metoda pri zbiranju fol-klornega gradiva kazejo monografijeo ljudskih pripovednikih. V svojemreferatu prikaze naCin dela takihmonografij.

Semiotika danas ni samo modna,ampak nepogresljiva in uporabnaveda. Med referati prve teme ohrid-skega simpozija najdemo razmiSlja-nje 0 semiotiki in folklori madzar-skega avtorija V. Voigta. 0 vprasa-njih folklornega gradiva in zbiranjagovorijo tcije ruski referati: J. M.Septunov iz Moskve piSe 0 tipoloskihproblemih ustnega slovstva z vojno

374

Narodna umjetnost XVIII

in revolucionarno tematiko, D. K.Bardavelidze naeelno razmislja 0 pri-merjalnem preucevanju ljudskegapesniStva, S. J. Dimitrieva pa je na-eela vprasanje kompl,"ksnega pre-ucev.anja likovne in besedne ustva.r-jalnosti ruskega severa. Prispevek kprvi temi je bil tudi referat Zivo-mira Mladenovica iz Beogra.da, kije predstavil dele Srbske akademijeznanosti in umetnosti pri zbiranjuin objavi ljudskih pesmi. Seveda negre Ie za predstavitev opravljenegadela, pae pa tudli za razgrnitev me-todoloske orientacije. Metodologijaraziskovalnega del a je rdeca nit tudiv naslednjih treh referatih: Polja-kinja Irena Lechowa govori 0 me-todologiji znanstvene interpretacijelin dokumentacije simbolienih pred-metov. Njena rojakinja Anna Cze-kanowska pa daje glavne smernicein orientacije za sodobna primerjal-na raziskovanja. Helmut Wilsdorf izDresdena je prispeval metodoloskeopombe k obdelavi rudarske folklorev jugovzhodni Evropi. Glasbo ;in pIessta pri prvi temi zastopala dva re-ferata: 0 nekaterih problemih no-tacije bolgarskih Ijudskih pesmi piseTodor Dzidzev, Grazyna Dabrowskaliz Varsave pa predstavlj,a ljudskeplese osrednje Poljske v luci zbranedokumentacije. Prvo temo zakIju-euje referat Mihaila Bukurestlievaiz Sofije, iz katerega spoznamo me-tode zbiranja ljudskih pesmi v Bol-gariji.

Druga tema je bila posvecena bi-zantinskim glasbenim vplivom v bal-kanski folklori. Taka primerj alnatema je zelo drazljiva in tudi potreb-na, vendar zaradi svoje neobvlad-ljivosti in sirokih moznosti nosi vsebi veliko nevarnost, da se referentv gradivu zgubi in ga zato obdelanecelovito. Ohridski referenti so setemu skusald izogniti tako, da so pro-blematiko ozili na dosegljive specia-listicne teme v mozaicni obliki, kinaj dajo se z drugimi studijami bral-eu jasno sliko 0 bizantinskih glas-benih vplivih. Sedemreferentov, ko-likor jih je obdelalo to temo pa jenajbrZ premalo za celostnO' podobo.Delo S. Golabovskega z naslovomNekaj pogledov na bizantinske vplive

na makedonsko ljudsko glasbo, obetaprecej vee, kot je avtor zaradi pre-pletnosti vpUvov in ogromnega gra-diva lahko dal. V. Nikolovski, praytako iz Skopja, se je spoprijel z vpli-yom bizantinske duhovne glasbe nasodobno makedonsko. Tretji Make-donee D. Ortakov pa objavlja pris-pevek k preucevanju ljudske religi-ozne glasbe v treh makedonskih po-krajinah (gevgelijski, valandovskiin strumiSki). Nikolovski je iskal in-spirativne elemente bizantinske glas-be v sodobni makedonski ustvarjal-nosti, Kiril Makedonski pa je zasle-doval te vplive pri staroslovenskemmelosu. Referat B. Dzimrevskega izSkopja nam na nazoren, vcasih ne-koliko prevec deskI1iptiven nacinpredstavlja glasbila na makedonskihfreskah in lesorezih.

Poleg Makedoncev sta ob tej temisodelov.ala se gosta iz Budimpestein Sofije. T. Vuicic je analiziral ma-kedonsko-bizanbinsko petje v Ohri-du, E. Tonceva iz Sofije pa je pred-stavila »bolgarske« pesmi v neobi-zantinskih glasbenih rokopisih.

St. 18. Ta s'tevilka »Makedonskegafolklora« prinasa 7 razprav in 6krajsih referatov. Sledijo kritike, re-cenzije in porocila pa bibliografijafoikioristicnih prispevkov v publi-kaeij ah Sovremenost, Razgledi, Raz-vitok in Stremez.

Uvodno razpravo je prispeval V.E. Gusev iz Leruingrada, ki razmisljao polifunkcionalnosti folklore. BlazeRistovski iz Skopja pa objavlja, cla-nek: Zalostin:ke kot folklora - mis-tifikacije in litera rna dela. Folklori-sticne belezke k drami Delo je utru-dljivo je napisal K. Vroelavski izVarSave, K. Penusliski iz Skopja pase ustavlja pri variantah pripoved-neg a tipa AT 834. N. N. Veleckajaiz Moskve pise 0 rudimentih jezikov-nih ritualov v slovansko-balkanskifolklorni tradiciji, Angelina Krstevaiz Skopja objavlja studijo 0 starivezenini, odkriti na ikoni iz prilepskevasi Dolgaec. Studija, Mihaila Di-

375

Prikazi 'i kritike

moskega iz Skopja, Metro-ritmicnestrukture makedonskega ora, zaklju-cuje razdelek clankov.

Stirje krajsi prispevki v drugemdelu reVlije pa se ukvarjajo s te-matiko NOB. Blaze Ristovski objav-Ija prispevek Makedonska ljudskarevolucionarna pesem od Pulevskegado Racina, T. Vrazinovski pa svojepoglede k preucevanju IjudskegapripovedniStva s tematiko NOB inrevolucije. Motiv herojstva v ma-kedonskem NOB pesnistvu predstav-lja B. Petrovski iz Skopja, T. Zezelj--Kalicanin pa se ustavlja ob inova-cijah v makedonskem NOB pesni-stvu, M. Dimoski spremlja iste po-jave v razvoju orske tradicije v Ma-kedioniji. 0 novih elementih v al-banski Ijudski liriki pise V. Jakoski.

Sledijo recenzije in bibliografija.

St. 19-20. Zadnja, dvojna stevilka»Makedonskega. folklora« prinasagradivo s 5. mednarodnega simpozijao balkanski folklori, ki je bil 7. in 8.julija 1977 na OhI1idu.

Kot je ze obicaj na ohridskih sim-pozijih, so tudi tokrat razpravljalcigovorili 0 dveh temah. Peti simpozdjje imel na programu poletne obicaje,pesmi in plese na Balkanu, drugatema pa je bila posvecena starobal-kanskim elementom v ornamentihdanasnjdh balkanskih narodov. Zaraziskovalce je bil najbrZ privla,c-nejsi prvi naslov, s.aj je 0 poletnihobicajih pisalo 22 avtorjev, k drugitemi 0 ornamentiki pa so pI1ispevalisvoj delez Ie trije referenti.

Uvodni referat k prvi temi je pri-spevala Z. Sokolewicheva iz Poljskez naslovom: Skupni elementi v po-Jetnih obicajih severovzhodnih inbalkanskih Slovanov. Tudi studijaV. M. Gacaka iz Sovjetske zveze znaslovom - Problemi preucevanjajuznoslovanskih in vzhodnoroman-skih· splosnih potez v folklori po-mladno-poletnega cikla je kompa-rativna. Avtor se ne zadovoljujezgolj z deskripcijo, ampak poskusateoreticno in problemsko obdelati

nekatere komparativne probleme.Referat M. S. Kasube iz Moskve paje eden tistih, ki bralca prisilijo,da se do potankosti poglablja vanje.Referat namrec govori 0 jugoslovan-ski problema tiki (Elementi vaskegagospodarstva v poletnih obicajih prjjugoslovanskih narodih). Izkusnjapri branju prejsnjih dveh stevilk»Makedonskega folklora« me je na-mrec izucila, da marsikateri avtor,ki se ukvarja z juznoslovansko pro-blematiko in naroeli, k tem priStevaIe Bolgare in Srbe pa mogoce seHrvate, kadar pa govorijo 0 jugo-slovanskih narodih, so to poveciniIe Srbi in Hrvati. Velikokrat se zaobetavnimi in sirokimi naslovli skri-va referat z ozko specificno proble-matiko enega aU dveh jugoslovan-skih narodov. V znanosti je takoozkost treba za.vrniti, vendar se bra-lee kljub temu skepticno loti clan-kov tujih in domaOih avtorjev, kigovorijo 0 Jugoslaviji, pray zaradislabih izkusenj s posplositvami.Vendar je bila v primeru M. S. Ka-sube vsaka bojazen odvec, saj je zizredno znanstveno natancnostj 0 ob-del ala elemente vaskega gospodar-stva res pri vseh jugoslovanskih na-rodih, tudi pri Bosancih, Makedon-cih in Slovencih, Ie da med navede-no literaturo pogresamo slovenskihdel.

Presirok naslov in obilica gradivasta verjetno kriva, da je manj na-tancna studija druge sovjetske re-ferentke N.N. Veleckaje, ki piSe 0zgodovini kresnih I1itualov pri Slo-vanih. Referat razumljivo ni mogelposeCi v podrobnosti vseh slovan-skih narodov.

Tretja sovjetska predstavnica N.Saraksinova piSe 0 staroslovanskitradicijJi v kresnih obicajih Ukra-jincev. Med inozemskimi referentinaj omenim se prispevke 5.z Ma-dzarske: B. Gunda razpravlja 0 an-ticni tradiciji v srbski in romunskifolkIol1i, T. D6m6t6r pa 0 poletnihpraznikih v madzarski vasi. Potempa sledijo poljski, bolgarski in so-vjetski referati. A. B. Skulska izVarsave je iz primerjalne perspek-tive osvetila poletne pesmi pri Slo-

376

Narodna umjetnost XVIII

vanih, pesmi ob poletnih obicajihV jugozahodni Bolgarij.i pa je pred-stavil 1. Manolov iz Blagoevgrada.Ze svoj drugi referat V zborniku znaslovom Tradicionalni plesi Mon-golov ob prazniku Nadom, je obja-vila N. Saraksinova iz Irkutska.

In delez jugoslovanskih znanstve-nikov? Slovenci so ze kar tradic.io-nalno odsotni na ohridskem simpo-ziju, zato tudi ni njihovega prispev-ka v zadnji stevilki ,.Makedonskegafolklora«. Hrvatska je zastopana zreferatom V. Kostelnika - Poletniobicaji Rusinov in Srbov v Miklo-sevcih, Srbija pa s prispevkom M.Zlatanovica - Zetveni obicaji inpesmi v Vranjski Pcinji in njiho-va povezava z makedonsko folkloro.VojvodJino je zastopal F. Tot z re-feratom Poletni obicaji v severnemBanatu. Najstevilnejse zastopstvo vOhridu in sevedCl v ,.Makedonskemfolkloru« imajo domacini.

o makedonskih prosnjih pesmihin obi~ajih za dez pille B. Ristovski,V. Anti~ pa 0 Eliju v pismenstvu infolklori. L. Spirovska je predstavilaverovanja in obi~aje ob zetvi, B.Paunovska-Ste~evska pa govori 0etnomedicinskem pomenu dveh po-letnih praznikov v Makedoniji. Sir-se pa 0 poletnih obi~aj,ih, plesih inpesmih v vasi Smilevo pise D. Kon-stantinov, M. Celakoski pa 0 magijiin pesmih pri odganjanju oblakovna podro~ju Ohrida. T. Nikodinovskipredstavlja poletne obredne pesmi izDebarca, refer at T. Bicevskega panosi naslov Pesmi 0 cebelah v Ma-kedoniji. Makedonski etnomuzikologG. Gorgijev je predstavil nekatereglasbene posebnosti v makedonskih»dodolskihc pesmih (pesmi za dez).

Drugo temo 0 starobalkanskih ele-mentih v ornamentiki danasnjih bal-kanskih narodov predstavljajo trijereferati, dva romunska in makedon-ski. 0 jugozahodnih evropskih pri-spevkih h klasifikaoiji Ijudskih or-namentov pise N. Dunare iz Buka-reste, M. Mar,inescu pa zasledujeromb v okraskih romunskih pre-prog. Razpravo 0 ornamentih za-kljucije N. Tozi z referatom Prepleiv ornamcniiki balkanskih narodov,

v katerem pa so balkanski narodizelo zdesetkani.

Na koncu objavlja »Makedonskifolklor« nadaljevanje bibliog.rafije(I-L) makedonskega etnografskegain folklornega gradiva v sofijski re-viji ,.Sbornik' za narodni umotvore-nija i narodopis«.

Stiri stevilke »Makedonskega fol-klora« ponujajo ogromno gradiva, 0katerem je nemogoce podati popol-no oceno in sodbo. Rekel bi Ie, dase lahko zanesemo na neusmiljenoselekcijo, ki jo bo opravil cas. Jepa tu gradivo, ki ne bi smelo itimimo raziskovalce v etnoloskistroki, zato gre seveda nasa pohvalauredniskemu odboru in prizadevnimsodelavcem revije.

Skrbno urejevani reViiji pa dajejoternan pecat siabi francoski prevodi,drobne povrsnosti in nedoslednostpri pisavi tujih imen.

Marko Terseglav

Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Her-cegovine u Sarajevu, Etnologija, Novaserija, sv. 30/31 - 1975/76, Urednik drVlajko palavestra, Sarajevo 1978, 261str.

SViih osam priloga sestorice auto-ra u ovom dvobroju Glasnika re-zultat su istrazivanja nacina zivotai kulture stanovnistva okolice Der-vente. Taj geografski predio, kojise svojim juznim dijelom jos nasla-nja na dinarske planine, a sjever-nim vee ulazi u panonsku nizinu,naseIjavali su kroz vrijeme ljudirazUci ta porij ekla, sto se jos i sad aodrazava u etnickoj heterogenostistanovnistva. Uz doseljene Srbe, Hr-vate i Muslimane, ondje su zivjelii Poljac.i, Ukraj'inci, Cesi, Nijemci,Talijani. Takav je etnicki konglo":merat omogucavao da se na osnoviizucavanja pojedinih kulturnih do-bara utvrde razlicite narodne tradi-cije, koje su doseljenici donijeli izstare postojbine; da se prate putovimedusobnih utjecaja, te da se, pro-matrajuCi danasnje stanje, uoci stu-