Prijevod slovniceEinleitung zur kroatischen Sprachlehre für Teutsche

64

Uvod u nauk o horvatskome58 jeziku za Nijemce

Ni jedan od europskih jezika nema toliko različitih i rasprostra-njenih narječja kao ilirski ili slavenski: Rusi, Poljaci, Česi, Buga-ri imaju gotovo iste korijenske riječi i nazive, a ipak njihovi jezici nisu isti kao što to nisu ni talijanski, francuski i španjolski, koji ta-kođer potječu od istoga jezika pretka, naime latinskoga.

Mi smo prvi koji smo se usudili jezik koji zapravo nazivaju hor-vatskim opisati čvrstim pravilima i stvoriti temelje cjelovitoga na-uka narječja uobičajenoga u Zagrebačkoj, Križevačkoj i Varaž-dinskoj županiji i pokrajinama koje graniče s njima, namijenjene strancima željnima učenja.

Ovoga se pokušaja laćamo ne bismo li potaknuli slavevrijednu revnost istaknutih muževa – čija su imena ipak preuzvišena za tako skromno djelce – da i u budućnosti podupriru takve općeko-risne zamisli i da bismo im pokazali svoju spremnost i revnost time što smo se marljivo odazvali migu koji su nam dali.

Kako pretpostavljamo da naši čitatelji i tako već imaju neke spoznaje o metajeziku njemačkih59 gramatika, u to nećemo ulaziti kako ne bismo prekoračili tako omiljenu kratkoću.

Varaždin, 20. svibnja 1783.

58 Jezik koji opisuje Szentmártony naziva kroatisch, što mi prevodimo s hor-vatski iz triju razloga:1. Kako ne bi došlo do zabune i zamjene sa suvremenim poimanjem značenja hrvatski jezik.2. Mnogi su starokajkavski autori svoj jezik nazivali horvatskim (Đurkovečki, Kristijanović, Mikloušić, Mulih). O tome detaljnije u studiji i v. Stolac, 1995.3. U prijevodu Kristijanovićeve Grammatik der kroatischen Mundart (Grama-tika horvatskoga narječja), prijevodu koji prethodi ovome Szentmártonyjeve slovnice, također govorimo o horvatskome narječju. Prijevod je 2012. godine objavio Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.59 Szentmártony govori o „Kunstwörter der deutschen Sprachlehre“.

65

Prvi dio

O uporabi i izgovoru slova60

Horvati se danas služe latiničnim slovima od kojih su, među-tim, samo sljedeća u uporabi: a, b, c, d, e, f, g, h, i, j, k, l, m, n, o, p, r, s, t, u, v, y, z. Slova q i x u ovome su jeziku, barem zasada, po-sve nepoznata.

No, kako horvatski jezik ima posebne zvukove, koje se nije mo-glo izraziti s pomoću ostalih uobičajenih slova, sveti Ćiril i Metod, koji su za ilirske i slavenske narode uveli novi način pisanja, pove-ćali su broj slova kako bi svaki glas izrazili vlastitim znakom.

Nakon prihvaćanja latinične grafije moralo se, dakle, napušta-nje tih novouvedenih slova nadomjestiti slaganjem glasova: dva suglasnika sada čine novi, jednostavni glas. To su:

današnja grafija stara ilirska imena njemački izgovorCh ili ty cherv TschrtCz Czi Ci

Dy ili gy Gyero Dschrtly ly ljiny ny njiSs ili sh Sſaj schaiSz szlovo slowo

60 Iako ćemo u ostatku prijevoda slovnice kajkavske primjere načelno tran-skribirati, u ovome poglavlju to ne činimo iz razumljivih razloga, kao ni u daljnjim rjeđim slučajevima kada bi se transkripcijom izgubio smisao teksta.Njemački je tekst transkribiran i donosimo ga u skladu sa suvremenom nje-mačkom grafijom i ortografijom.

66

Sva gore navedena latinična slova Horvati najčešće izgovaraju posve obično i ne drukčije nego Nijemci, no ipak ćemo posebno na-pomenuti koja se moraju izgovarati drukčije nego u njemačkome:

B se izgovara nešto blaže nego što je uobičajeno u Nijemaca.C Horvati rabe samo ispred suglasnika h, s, z, a onda se izgova-

ra na sljedeći način:Ch ili cs zvuči kao njemačko tsch, npr. Korbach ili Korbacs iz-

govara se Korbatsch.Cz je njemačko z, npr. Czukor se izgovara Zukor.D zadržava svoj njemački zvuk osim ako stoji ispred y. Onda

se izgovara kao dsch, no ipak tako da se iza dsch malo čuje j, go-tovo kao talijanski gi u riječi giungere; npr. Rodyen, geboren, či-tam rodschjen.

E u Horvata ima tri zvuka:1. Zvuči kao obično njemačko e; npr. vedro, heiter, čitaj wedro.2. Kada é ima oštri naglasak, izgovara se gotovo kao njemač-

ko ö ili zvuči više kao prvo e u riječima Ebenholz, Esel; npr. vé-dro, čitaj wödro.

3. No, ukoliko e stoji ispred r i još jednoga suglasnika, tada zvu-či vrlo tiho i gotovo ga se u potpunosti guta: npr. berza szmert, ge-schwinder Tod, izgovara se brza smrt. Ta se stopljenost uvijek jav-lja, čak i kada je ê označeno ovim akcenatskim znakom, naime, kao što neki običavaju pisati bêrza Szmêrt.

G ima njemački zvuk. Samo kada iza njega stoji y, izgovara se isto kao gore spomenuto dy, naime kao dsch s malim j iza sebe; npr. gyungy, Perle, čitaj dschundschji.

NapomenaPri izgovoru tih horvatskih dy i gy kao dsch (koji je Nijemcima

posve nepoznat) uglavnom se mora paziti na to da je puno blaži od onoga ch, tsch. Najsigurniji je položaj pri izgovaranju dy i gy, dsch, da jezik vrlo lagano dotakne nepce, dok pri izgovaranju ch, tsch, snažno mora udariti o njega.

67

68

H se u Horvata uvijek izgovara kao pravi suglasnik te se na po-četku riječi uvijek izgovara s jakim dahom, a na kraju iste ili ispred kojega drugoga suglasnika izgovara se kao njemačko ch (kao što zvuči u riječima machen, mich); npr. Herczeg, Herzog, čitaj her-zeg; hren, kren, čitaj chren; greh, Sünde, čitaj grech. No, horvatsko h nikada ne zvuči kao g ili k.

L ima njemački zvuk: samo kada iza njega stoji y, to se ly mora čitati kao lji, gotovo kao talijansko gli, dakle tako da se iza l malo čuje j; npr. Szablya, Sabel, čitaj sablja.

Isto valja napomenuti i za N, a ny se uvijek izgovara kao nji.S se izgovara na tri različita načina:1. s ispred z ili sz izgovara se kao njemačko oštro s, ß; npr. Sza-

va, der Saufluß, čitaj ßawa.2. s ispred h, ch, k, p, t kao i ispred drugoga s (ili s’ s oštrim na-

glaskom na početku riječi kakav neki rabe) ili na kraju glagola u drugome licu, izgovara se također kao njemačko sch ili sp, st, po-put shiſsmiſs, ili kao što drugi pišu, siſsmiſs ili pak ſsiſsmiſs, Fle-dermaus, čitaj schischmisch; schuka, Hecht, stschuka; spital, Spi-tal, ſpital; stala, Stall, ſtala; znas, du weißt, snasch; vidis, du sie-hest, widisch.

3. No u svakome drugom položaju, dakle kada nije riječ ni o jednome od gore spomenutih slučajeva, s ima osobit zvuk, Nijem-cima nepoznat. Jednak je francuskome j, mađarskome zs, dalma-tinskome x, češkome z i ćiriličnome ili ruskome ж, a najbolje ga se može izraziti vrlo blagim njemačkim sch. Međutim, pri tome izgo-voru valja paziti na to da jezik nepce gotovo uopće ne dotakne; npr. sidov61, Jude, čitaj vrlo blago schidow.

61 Szentmártony nije dosljedan u pisanju velikih i malih početnih slova (što smo nastojali demonstrirati u ovome poglavlju rabeći ih kao što on čini), pa tako često opće imenice piše velikim početnim slovom (Szablya, Herczeg), a imence kao što su sidov i bog malim početnim slovom.

69

T ima uvijek njemački zvuk, osim kada iza njega dolazi y, jer se onda izgovara isto kao ch ili njemačko tsch; npr. hityen, geworfe-ner, zvuči hitschen.

V zvuči kao njemačko W.Y kada stoji samo znači i, und, pa se tako se i izgovara. Inače se

to slovo u horvatskome uopće ne upotrebljava, osim iza suglasnika d, g, l, n, t, čiji se izgovor onda tim y ublažava kao što je već gore zasebno opisano kod svakoga od tih slova.

NapomenaPri tome valja primijetiti da, iako dy i gy imaju isti zvuk, a ty se

izgovara jednako kao i ch, pri pisanju ne valja zamijeniti dy i gy te ty i ch kako se na taj način ne bi pogriješilo pri njihovu izvođenju od osnovnih riječi.

Z se kod Horvata izgovara kao blago, njemačko s, npr. kao u rije- čima unser Kaiser.

NapomenaMnogi u riječima u kojima bi se ispred k, p, t trebalo pisati sz

običavaju izostaviti s i pisati samo z. Dakle, umjesto deszka, Brett, pišu dezka, umjesto szpim, ich schlafe, zpim.

Horvati u svojemu jeziku ne žele dvoglase, iako se neki od njih često javljaju u njihovom izgovoru. Kako bi ih izbjegli, kada žele izraziti zvuk dvoglasa ai, ei, oi, ui, umjesto i, pišu slovo j koje se ipak izgovara kao i; npr. jaj, wehe, jai; glej, sehe, glei; moj, mein, moi; chuj, höre, tschui itd.

Uporaba akcenatskih znakova u Horvata je različita. Neki ih upotrebljavaju u cijelosti, neki se koriste trima, no danas ih većina rabi dva, naime teški naglasak (accentum gravem), kojim se zvuk samoglasnika duži, i oštri naglasak (accentum acutum) kojim e, kao što je gore spomenuto, dobiva duboki zvuk.

Općenito se bez akcenatskih znakova ne može zato što mno-ge riječi bez promjene slova, samo promjenom naglaska, dobiva-ju drugo značenje. Dakle, kaže se dug, lang, ali dùg, eine Schuld.

70

Szad znači jetzt, szàd, eine Frucht; budi, znači seye du, budì, erwe-cket, bùdi, wecke du; szedem, znači sieben, szèdem, ich werde sit-zen, szédem, ich werde grau; szvèti, znači heilig, szvetì, er heiliget, szvéti, es leuchtet.

Oni koji znaju slavenski ili ilirski jezik, lako će moći primijeniti ova malobrojna navedena pravila. Ni Mađarima to vjerojatno neće biti teško jer je njihov slovopis, kao i njihov izgovor, veoma sličan horvatskome. No, Nijemac, Francuz ili Talijan horvatski izgovor mogu naučiti samo iz horvatskih usta.

Na kraju ćemo donijeti njemački Očenaš kako bi trebao biti napisan na horvatskome kada bi ga Horvat želio izgovoriti prema njemačkim pravilima:

„Fater unzer, der du biszt im Himmel, gehajliget verde dajn nam, czukomme unz dajn Rajh, dajn vill geſsehe, vie im himmel, alzo auh auf Erden. Gib unz jahnt unzer teglihesz prot62, und fergebe unz unzere shulden, als auh vir fergeben unzeren shuldigern, und fire unz niht in ferszuhung, szondern erleze uns fon ibel, amen.“

62 Tekst koji donosi Szentmártony pokazuje bavarskoaustrijske izgovorne osobine kao što su obezvučenje na početku riječi (prot) i razokrugljeni izgovor inače preglašenih samoglasnika (fir, ibel). To potvrđuje zaključke istraživača njemačkoga na području sjeverozapadne Hrvatske da je govoreni njemački na tome području uvijek bio austrijski njemački. Detaljnije v. Žepić 1995, 1997, Štebih Golub 2010.

71

Drugi dio

O imenici i zamjenici

Prvo poglavlje

O imenici

§ 1. Kako se može prepoznati rod imenica

Horvati, kao i Nijemci, imaju tri različita roda: muški, ženski i srednji, koje se može raspoznati na sljedeće načine.

Prvo pravilo

Imenice koje znače štogod muško, muškoga su roda, a one koje označuju štogod žensko, ženskoga su roda. Npr. sluga, der Diener; dečko, der Knabe; kokot, der Hahn, muškoga su roda, a mati, die Mutter; deklič, das Mädchen; kokoš, die Henne, ženskoga.

Često samo značenje ne određuje rod. Tada se on može prepo-znati iz završetka. Odatle slijedi

Drugo pravilo

Ženskoga su roda:1. Imenice koje završavaju na a, npr. ptica, der Vogel; ruka, die

Hand.2. Imenice koje završavaju na ast, est, ist, ost, ust, oč i poved;

npr. mast, die Salbe; bolest, der Schmerz; korist, der Nutzen; kre-post, die Tugend; čelust, die Kinnbacke; noč, die Nacht; zapoved, der Befehl.

Od ovoga se pravila izuzimaju i ostaju muškoga roda sljede-će: hrast, die Eiche; brest, der Ulmenbaum; list, das Laub; most, die Brucke; post, das Fasten; gost, der Gast.

72

3. Ženskoga su roda i sljedeće imenice:

brv, der Steeg os, Achsebol, Schmerz pamet, Vernunftčud, Naturtrieb peč, Ofencev, Röhre perut, Flügedlan, flache Hand pesem, Gesanghasen, Nutzen piščal, Pfeifehrs, Roggen pleš, Kahlheithit, Wurf pogibel, Gefahrjablan, Apfel preruč, Handhabejesen, Herbst ral, Jochackerkrv, Blut reč, Wortklet, Keller rukovet, Garbeklup, Bank ščet, Bürstekop, Grabung živad, Tierkreljut, Flügel, Fittig svrš, Astkupel, Baad skrb, Sorgelaž, Lüge smrt, Todluč, Fackel sol, Salzljubav, Liebe strn, Saatmaz, Salbe vrst, Standmisel, Gedanke ves, Dorfnakaz, Gespenst vuš, Lausnarav, Natur zamer, Beleidigungnastelj, Unterbett zmes, Gemischenit, Faden zob, Haberobutel, Fußanzug stran, Teilocel, Stahl stvar, Geschöpfoves, Haber zver, Tier

73

One koje su jednom jednom ženskoga, a jednom muškoga roda, nismo htjeli ni spominjati.

Treće pravilo

Imenice koje završavaju na e i o srednjega su roda; npr. vreme, die Zeit; koleno, das Knie.

Četvrto pravilo

Sve ostale imenice, koje nisu obuhvaćene prethodnima trima pravilima, muškoga su roda, kao: boj, der Krieg; prst, der Finger.

§ 2. Promjena imenica

Promjene svih imenica prikazat će se s pomoću četiriju sljede-ćih pravila i primjera.

Prvo pravilo

Imenice koje u nominativu završavaju na -a, kao riba, Fisch; japa, Vater; družina, Hausgesind itd. valja mijenjati prema prvom uzorku.

Uzorak prve promjeneU jednini

1. vod-a das Wasser

2. vod-e desWassers

3. vod-i dem Wasser

4. vod-u das Wasser

5. vod-a Wasser

6. vod-um mit dem Wasser

74

U množini

1. vod-e die Wässer2. vòd vod-ah vod-ih

der Wässer

3. vod-am den Wässern4. vod-e die Wässer5. vode Wässer6. vod-ami mit den Wässern

1. napomenaŠesti se padež nikada ne upotrebljava s prijedlogom od, von,

već sa z, mit, ili s drugim prijedlozima, o čemu će biti riječi u dije-lu posvećenome tom padežu.

2. napomenaNeke imenice u drugome padežu množine63 imaju posve drukčiji

prvi završetak64, npr. od sestra, Schwester, zvuči sester, der Schwe-stern; od dekla, dekel, der Mägde; od črešnja, črešenj, der Kir-schen; od ovca, ovác, der Schafe; od zemlja, zemelj, der Erden itd.

3. napomenaNekim se imenicama mogu dodati samo druga dva završetka

toga drugoga padeža; npr. cirkva, Kirche, kaže se cirkvih ili cir-kvah, der Kirchen; kaplja, Tropfe, kapljih ili kapljah, der Tropfen; čalarija, die List, čalarijih ili čalarijah itd.

Kada se općenito u tome drugom padežu rabi prvi i kraći za-vršetak, a kada valja upotrijebiti druga dva, detaljnije ćemo obja-sniti drugom prigodom.

63 Szentmártony ne spominje nazive padeža, već ih naziva samo prvi, drugi, treći padež... Preciznije bi bilo rabiti naziv završetak, prema njemačkome En-dung, no ovdje smo od vjernosti prijevoda odstupili zbog razumljivosti. 64 Kako Szentmártony, po čemu ne odudara od ostalih kajkavskih gramatičara, terminološki ne razlikuje završetak riječi, nastavak i sufiks, ni mi u prijevodu neće-mo praviti tu razliku, već ćemo njegov naziv „Ausgang“ prevoditi sa „završetak“.

75

Drugo pravilo

Imenice koje ne završavaju na a i muškoga su roda mijenjaju se prema sljedećem uzorku.

Uzorak druge promjeneU jednini

prst der Fingerprst-a des Fingersprst-u dem Fingerprst-a den Fingerprst Fingerprst-om mit dem Finger

U množini

1. prst-i die Finger2. prst-ov prst-eh prst-ih

der Finger

3. prst-om den Finger4. prst-e die Finger5. prst-i Finger6. prst-mi mit den Fingern

1. napomenaInače je u svim ostalim vrstama promjene peti padež jednak pr-

vome: samo u ovoj prvoj vrsti promjene postoje malobrojne iznim-ke koje u petom padežu dobivaju e, kao: brat, Bruder. brate; bog, Gott, bože; gospon, Herr, gosponé.

2. napomenaAko posljednji slog sadrži jedan od sljedećih samoglasnika – a,

i, o, u – drugi padež raste, kao što pokazuje uzorak. No, ako je u po-

76

sljednjemu slogu e, tada se u drugome padežu ono ponekad zadrža-va, kao mesec, der Mond, meseca, des Mondes, a ponekad izostav-lja i skraćuje kao otec, der Vater, oca, des Vaters.

3. napomenaNeki umjesto završetaka om i ov kod različitih imenica radije

upotrebljavaju em i ev. Dakle, od mladenec, Jüngling, rabe mladen-cem, mladencev umjesto mladencom, mladencov. Drugi u ovoj i u trećoj promjeni mnogih imenica umjesto završetka om koriste um.

4. napomenaImenice koje označuju nežive stvari i pripadaju ovoj promje-

ni često imaju jednak prvi i četvrti padež: npr. cel hleb dati, einen ganzen Laib (Brot) geben; odgovor čakati, Antwort erwarten.

Treće pravilo

Imenice srednjega roda slijede treću promjenu za koje je po-trebno navesti dva uzorka.

Prvi uzorak treće promjeneU jednini

1. kolen-o das Knie2. kolen-a des Knies3. kolen-u dem Knie4. kolen-o das Knie5. kolen-o Knie6. kolen-om mit dem Knie

U množini

1. kolen-a die Knie2. kolén kolen-ah kolen-ih

der Knie

77

3. kolen-am den Knien4. kolen-a die Knie5. kolen-a Knie6. kolen-mi mit den Knien

1. napomenaSve imenice ove treće promjene i sljedeće, četvrte, u oba broja

imaju tri jednaka padeža, naime prvi, četvrti i peti, koji u množini treće promjene uvijek završavaju na a, a u množini četvrte pro-mjene na i.

2. napomenaImenice koje završavaju na e, a u drugome padežu rastu za je-

dan slog, također se mijenjaju prema obrascu imenice koleno, osim što u jednini umjesto završnoga o imaju završno e, kao čutenje, der Sinn, što u četvrtome padežu zvuči čutenje, u petome također čutenje, a u šestome čutenjem, a ne čutenjom.

3. napomena Imenice koje u drugome padežu rastu za jedan slog su, kao

prvo, sve one koje završavaju na me, a kao drugo, sve one koje znače štogod živo te se mijenjaju prema sljedećem uzorku.

Drugi uzorak treće promjeneU jednini

1. vrem-e die Zeit2. vrem-ena der Zeit3. vrem-enu der Zeit4. vrem-e die Zeit5. vrem-e Zeit6. vrem-enom mit der Zeit

78

U množini

1. vrem-ena die Zeiten2. vrem-en vrem-enah vrem-enih

der Zeiten

3. vrem-enam den Zeiten4. vrem-ena die Zeiten5. vrem-ena Zeiten6. vrem-enmi mit den Zeiten

Upravo se tako mijenjaju imenice koje znače štogod živo i zavr-šavaju na e, s jedinom razlikom da u jednini, umjesto n u završnim slogovima, dobivaju t, kao žrebe, das Füllen, koje daje žrebeta, žre-betu, žrebetom, te se njihovu množinu mora potražiti u popisu ime-nica koje odstupaju od općih pravila.

4. napomenaU ovoj, kao i u prethodnoj promjeni, često se u šestome padežu

množine izostavlja m iz posljednjega sloga, osobito kada ispred sto-ji pridjev ili prijedlog; npr. z govorenji, mit Reden, umjesto z govo-renjmi; med rođaki i znanci, unter Anverwandten und Bekannten, umjesto med rođakmi i znancmi.

Četvrto pravilo

Imenice ženskoga roda koje imaju drukčiji završetak od a, spa-daju u četvrtu promjenu, npr. noč, die Nacht; klup, die Bank.

Uzorak četvrte promjeneU jednini

1. krepost die Tugend2. krepost-i der Tugend3. krepost-i der Tugend

79

4. krepost die Tugend5. krepost Tugend6. krepost-jum mit der Tugend

U množini

1. krepost-i die Tugenden2. krepost-ih der Tugenden3. krepost-jam den Tugenden4. krepost-i die Tugenden5. krepost-i Tugenden6. krepost-mi mit den Tugenden

Ovako se mijenjaju sve imenice četvrte promjene koje završa-vaju na st. Ukoliko neke od toga odstupaju, to će biti najlakše na-učiti uporabom. Primjerice oči, die Augen, koja u trećemu padežu množine ima oblik očim, a u šestome očmi i očima.

§ 3. O imenicama koje su iznimke

Prvo: Drukčiju, vlastitu promjenu imaju dvije imenice: mati, Mutter, i kči, Tochter, koje se mijenjaju ovako:

U jednini

1. mati, die Mutter kči, die Tochter2. matere kčere3. materi kčeri4. mater kčer5. mati kči6. materjum kčerjum

80

U množini

1. matere, die Mütter kčeri, die Töchter2. materah kčerah3. materam kčeram4. matere kčeri5. matere kčeri6. materami kčerami

Drugo: Neke se rabe samo u množini, kao:Prve promjene

drožđe, Weinlager galge, Galgengače, Schlafhosen greblje, Rechengusle, Geige rasohe, Heugabelhlače, Beinkleider roglje, Heugabelklešče, Zange škarje, Scherekočije, Kutsche tačke, Schubkarrenorgule, Orgel vile, Heugabelposeje, Kleyen vilice, Gabel

zubače, Rechen

Druge promjene

dvojki, Zwillinge rezanci, geschnittene Nudelnkrmežli, Triefäugigkeit šepci, Fingerspitzenmožđani, Gehirn zaruki, Brautstand

Treće promjene

jetra, Leber vrata, Türenadra, Busen vusta, Mundpljuča, Lunge

81

Treće: U jednini se mijenjaju po drukčijoj promjeni nego u množini. To su sljedeće:

u jednini promjena u množini promjenadete, Kind 3. deca 1.družinče, Hausgesind 3. družina 1.mace, Kätzchen 3. mačiči 2.marše, häusliches Tier 3. marha 1.oko, Aug 3. oči 4.pišče, junges Huhn 3. piščenci 2.prase, Ferkel 3. praščiči 2.šenjc, Hündchen 3. šenci 2.živinče, Vieh 3. živina 1.žrebe, Füllen 3. žrebiči 2.sluga, Diener 1. slugi 2.tele, Kalb 3. teliči 2.

Četvrto: U nekih je imenica teško odrediti kako je izvedena množina, kao: nebo, der Himmel, nebesa, die Himmel; človek, der Mensch, ljudi, die Menschen, oder das Volk, iako se, kada se želi spomenuti određeni broj muških osoba može reći i: dva, tri, četiri človeki, zwo, drei, vier Personen oder Männer, ali ne ako je riječ o većemu broju.

82

Drugo poglavlje

O pridjevima

§ 1. Promjena pridjeva

Gotovo svi hrvatski pridjevi, ovisno o rodu, imaju tri različita završetka.

Muški rod pridjeva završava ili na i ili na suglasnik. No, ako se tome suglasniku doda i, pridjev i dalje ostaje muškoga roda; npr. jak, der starke, jaki, der starke.

Pridjevi ženskoga roda završavaju na a.Srednji rod pridjeva završava na e ili o. Na e završavaju oni

koji u muškome rodu završavaju na ej, ji, oj, yi65, č, či, š, ši, kao: brej, trächtig, u srednjemu rodu zvuči breje; božji, göttlich, ima bož-je; moj, mein, moje; tugy, fremd, tugye; vruč, warm, vruče; domači, häuslich, domače; vaš, eure, vaše; lepši, schöner, lepše.66

Dakle, od muškoga roda pridjeva tvore se ženski i srednji kada se i muškoga roda (gdje je prisutno) pretvori u a, e ili o, kao domači, domača, domače ili se pak (ako muški rod završava suglasnikom) suglasniku dodaje a, e ili o, kao rečliv, wortreich, rečliva, rečlivo.

Ovdje, međutim, valja napomenuti što je već rečeno kod druge promjene imenica: naime, da neki od pridjeva, koji u posljednjem slo-gu muškoga roda imaju samoglasnik e, taj samoglasnik gube u žen-skome i srednjemu rodu. To su, naime, oni koje završavaju na ek i er, kao retek, seltsam, koji ima oblike retka, retko i muder, weise, koji ima oblike mudra, mudro. No, neki zadržavaju to e, naime jednoslož-ni, kao zrel, zeitig, ima oblike zrela, zrelo. Iznimke od toga pravila su zel, böse, i ves, all, koji, iako su jednosložni, ipak gube e, pa prvi daje 65 Pri navođenju završetka, kao i niže pri donošenju primjera, zbog jasnoće smo zadržali originalnu grafiju.66 Iz navedenih primjera vidljivo je da je Szentmártony posvojne zamjenice također smatrao pridjevima.

83

zla, zlo, a drugi vsa, vse. Ostali koji imaju e u posljednjemu slogu, ne mogu se podvesti ni pod jedno određeno pravilo jer ih se, poput onih koji završavaju na el i en, mora naučiti iz uporabe.

Obrasci promjena pridjevaJednina

muški rod ženski rod srednji rod1. vruč, heisser vruča, heisse vruče, heisses2. vruč-ega vruč-e vruč-ega3. vruč-emu vruč-i

vruč-ojvruč-emu

4. vruč-ega vruč-u vruč-e5. vruč vruča vruče6. vruč-em vruč-im

vruč-um vruč-emvruč-im

Množina

1. vruč-i vruč-e vruč-a2. vruč-eh vruč-ih

vruč-ihvruč-ih

vruč-ehvruč-ih

3. vruč-em vruč-im

vruč-emvruč-im

vruč-emvruč-im

4. vruč-e vruč-e vruč-a5. vruč-i vruč-e vruč-a6. vruč-emi vruč-emi vruč-emi

1. napomenaPridjevi koji u srednjemu rodu završavaju na o od gore navede-

noga obrasca razlikuju se samo po tome što u drugome, trećemu i četvrtome padežu jednine muškoga i srednjega roda umjesto e do-bivaju o, kao:

84

1. dober dobra dobro2. dobr-oga dobr-e dobr-oga3. dobr-omu dobr-i

dobr-ojdobro-mu

4. dobro-oga dobr-u dobr-o5. dober dobra dobro6. dobr-em dobr-im

dobr-um dobr-emdobr-im

U množini su, međutim, posve jednaki onima iz gornjega obrasca.2. napomenaU trećemu se padežu često posljednje u izostavlja zbog kratkoće.

Dakle, kaže se: pri dobrom bogu, bei dem guten Gott.

§ 2.

O brojevima

Od glavnih se brojeva jeden, einer, jedna, eine, jedno, ein, u potpunosti mijenjaju prema pridjevskoj promjeni.

Dva, zween,67 u prvome, četvrtome i petome padežu ima oblike dva, zween, dve, zwo, dva, zwei.

Tri, drei, četiri, vier, ne mijenjaju se u četvrtome i petome padežu, bez obzira na rod; npr. tri dnevi, drei Tage, čez četiri vure, binnen vier Stunden.

Ovo treba znati o ostalim glavnim brojevima: u ta su tri pade-ža uvijek isti, bez obzira na rod, a mijenjaju se samo u preostala tri padeža. Naime:

2. dveh, treh, četireh, peteh, deseteh itd.3. dvem, trem, četirem, petem, desetem itd.

67 U njemačkome su se jeziku sve do 18. st. razlikovala tri roda broja dva: zween, zwo i zwei. Razlika se do danas zadržala u nekim organskim govorima (npr. bavarskima ili švicarskima).

85

4. dvemi, tremi, četiremi, petemi, desetemi itd.Sto, hundert, uopće se ne mijenja, npr. za sto letmi, nach hun-

dert Jahren.Svi brojevi od pet, fünf, nadalje, traže, kada ih se rabi nepromije-

njene, iza sebe drugi padež: npr. pet vur, fünf Stunden; deset, sto ili jezero let, zehn, hundert oder tausend Jahre.

Jezero, tausend, je imenica treće promjene. Npr. tri jezera, drei-tausend, pet jezer, fünftausend, z osmemi jezermi, mit achttausend.

Redni se brojevi, kao što su prvi, der erste; drugi, der zweite; je-danajsti, der elfte; trideseti, der dreißigste; stotni, der hunderte; je-zerni, der tausende, tvore od glavnih brojeva dodavanjem i ili ni i svi slijede pridjevsku promjenu.

§ 3.

O stupnjevima komparacije pridjeva

Prvo praviloDrugi se stupanj komparacije izvodi od završetka srednjega

roda, i to tako da se završno e ili o mijenja u eši, eša, eše, npr. vruč, heiss, u srednjemu rodu zvuči vruče, pa u drugome stupnju komparacije daje vručeši, vručeša, vručeše, der, die, das heissere; svet, heilig, u srednjemu rodu sveto, daje sveteši, sveteša, sveteše, der, die, das heiligere.

Drugo pravilo

Većina pridjeva drugi stupanj komparacije tvori promjenom za-vršnoga e ili o u eji, eja, eje, npr. mogučen, mächtig, u neodređe-nome rodu mogučno, daje mogučneji, mogučneja, mogučneje, der, die, das mächtigere.

86

Sljedeći su pridjevi iznimke od toga pravila:

kao daje ili također i

debel, a, o, dick debši debelši debleji

dober, bra, bro, gut bolši - bolji

dragi, a, o, lieb dragši drajši dražji

dug, a, o, lang dugši - dužji

glubok, a, o, tief glubši glubeši glublji

hud, a, o, böse hujši - huji

jak, a, o, stark jakši - jačji

kratek, tka, tko, kurz krajši - -

lehek, hka, hko, gering legši lehkeši leglji

lep, a, o, schön lepši

mlad, a, o, jung mlajši - -

mal, a, o, klein menjši - menji

nizek, ska, sko, nieder nizkeši nizeši nizkeji

rad, a, o, willig rajši - -

širok, a, o, breit širši - širji

žmehek, hka, hko, schwer žmekši - -

sladek, dka, dko, suß slajši - slaji

tenek, nka, nko, dünn tenši - -

težek, teška, teško, schwer težeši - težeji

velik, velika, veliko, groß vekši - -

visok, a, o, hoch višeši - viši

zel, zla, zlo, übel gorši - gorji

87

Treće pravilo

Pridjevi dobivaju komparativno značenje i bez promjene obli-ka, tako što se ispred njih stave pojačajne riječce več ili bolje, mehr; npr. več vučen je i bolje ponizen neg ti, er ist gelehrter und demüti-ger als du, umjesto je vučneši i ponizneši.

Četvrto pravilo

Treći stupanj komparacije nastaje dodavanjem nekih priloga. Riječca naj upotrijebljena s drugim stupnjem komparacije čini tre-ći stupanj, npr. bolši, der bessere, najbolši, der beste68.

Pridjevi prvoga stupnja također dobivaju značenje trećega stup-nja kada im se predmetnu pojačajne riječce: jako, kruto, sehr; zev-sema, volkommen; pre, prece, überaus, über die massen; npr. pre dober69 već znači ‘najbolji’.

Peto pravilo

Pridjevi i u drugome ili trećemu stupnju komparacije, slijede uobičajenu promjenu vruč, a, e.

68 Szentmártony riječcu naj piše odvojeno od pridjeva (naj bolši).69 Zadržan je originalan način pisanja da bi se pokazalo kako smatra da je riječ o sintagmi, a ne o prefiksalnoj izvedenici.

88

Treće poglavlje

O zamjenicamaPostoje sljedeće vrste, značenja i promjene zamjenica:

§ 1. Osobne zamjenice

I to prve osobe

jednina množina1. ja, ich mi, wir2. mene, me, meiner nas, unser3. meni, mi, mir nam, uns4. mene, me, mich nas, uns6. z menum, mit mir z nami, mit uns

Druge osobe

jednina množina1. Ti, du Vi, ihr2. tebe, te, deiner vas, euer3. tebi, ti, dir vam, euch4. tebe, te, dich vas, euch5. ti, du vi, ihr6. z tobum, mit dir z vami, mit euch

Treće osobe

Jednina

Muški rod

1. on, er2. njega, ga, seiner

89

3. njemu, mu, ihm4. njega, ga, ihn6. s njim, mit ihm

Ženski rod

1. ona, sie2. nje, je, ihrer3. njoj, joj, ji, ihr4. nju, ju, sie6. s njum, mit ihr

Srednji rod

1. ono, es2. njega, ga, seiner3. njegemu70, mu, ihm4. nje, je, es5. s njim, mit ihm

Množina

muški rod ženski rod srednji rod1. oni one ona Sie2. njih, ih njih, ih njih, ih Ihrer3. njim, im njim, im njim, im Ihnen4. nje, je nje, je ja71

5. s njimi s njimi s njimi mit Ihnen

Ovamo pripada i povratna zamjenica koja nema prvi padež i uvijek označuje djelovanje neke osobe ili stvari na samoj sebi.

70 Oblik nije jasan. Vjerojatno je riječ o slovnoj pogrešci.71 Oblik nije jasan. Vjerojatno je riječ o slovnoj pogrešci.

90

Jednina i množina

2. sebe, seiner, ihrer, seiner3. sebi, si, sich4. sebe, se, sich5. sobum, mit sich

1. napomenaČesto se upotrebljavaju zamjenice koje su skraćene u drugome,

trećemu i četvrtome padežu (me, mi, te, ti, ga, mu, je, joj, ji, ju, ih, im, se, si). Primjerice: prosim te, ich bitte dich; pomozi me, helfe mir; veruj mi, glaube mir; razpni ga, keruzige ihn.

2. napomenaPridjev sam, a, o rabi se kao ekvivalent za allein, a inače znači

i selbst, i tada se dodaje osobnim zamjenicama, kako bi ih se bolje istaknulo, kao: ja sam, ich selbst; samomu, dir selbst.

§ 2. Posvojne zamjenice

moj, a, e mein, meine, meintvoj, a, e dein, deine, deinsvoj, a, e sein, seine, seinnaš, a, e unser, unsere, unservaš, a, e euer, euere, euernjegov, a, e sein, seine, sein (kada je vlasnik muškoga roda)njejn, a, o ihr, ihre, ihr (kada je vlasnik ženskoga roda)njihov, a, o ihr, ihre, ihr (kada ima više vlasnika)čiji, a, e čiji vlasnik

1. napomenaČiji, a, e slaže se s posjedovanom stvari u rodu, broju i padežu i

obično je upitna, kao Čijega psa jesi videl?, wessen Herrn Hund hast du gesehen?, z čijemi penezi živeš?, mit wessen Geld lebest du?

91

2. napomenaNjegov, a, o znači stvar koju posjeduje vlasnik muškoga ili sred-

njega roda, njejn, a, o onu ženskoga vlasnika, a njihov, a, o stvar više vlasnika. Kao kada se kaže: es bittet dich der Vater, dass du sein Haus bewachest, und die Mutter, dass du ihr Haus bewachest, prosi te otec da njegovu hižu čuvaš i mati da njejnu i dete da nje-govu i vsa tri da njihovu hižu čuvaš.72

3. napomenaRazlika između sebe, svoj i njega, njegov, njejn, njihov leži u tome

da se sebe i svoj uvijek odnose na vršitelja radnje kao vlasnika stvari o kojoj se govori. Inače se njega, njegov osobito često rabi kada se nji-ma označuje vlasnik iz prethodnoga govora ili govora koji slijedi; npr. gda bi ljubil bil Ježuš svoje, ljubil je nje do konca, Ivan, 13, da Jesus die Seinigen geliebet hatte, hat er sie bis zu Ende geliebet. Vu svoja lasto-vita je došel i njegovi njega nesu prijeli, Ivan, Er ist in sein Eigentum gekommen und die Seinigen haben ihn nicht aufgenommen.

Iz općega načina govorenja i iz hrvatskih pisaca proizlazi da se sebe i svoj odnose i na prvu i drugu osobu. Npr. odpravil sem ga od sebe, flos latin., Ich habe ihn von mir abgetrieben; Tersi se sebi vu-mreti, Tom. Kemp., bestrebe dich dir abzusterben; pokaži se popu, Matej, 8, zeige dich dem Priester.

§ 3. Pokazne zamjenice

Ov, a, o der, die, dasOn, a, o jener, jene, jenesTe, ta, to dieser, diese, dieses

72 Ovdje je zamjetljiva pogreška. Naime, njemački tekst glasi: „Es bittet dich der Vater, dass du sein Haus bewachest und die Mutter, dass du ihr und die Kinder, dass du ihr, und alle drei, dass du ihr Haus bewachest.“ Dakle, govori se o djeci u množini, dok se u kajkavskome tekstu što ga donosi Szentmártony spominje samo jedno dijete.

92

Isti, a, o derselbe, dieselbe, dasselbeOv isti, ova ista, ovo isto eben derselbe usw.Također i: on isti itd. eben derjenige usw.te isti, ta ista itd. dieser selbst usw.

§ 4.

Upitne zamjenice

Jednina

Muški rod

1. gdo? wer?2. koga? wessen?3. komu? wem?4. koga? wen?5. z kem? z kim?

mit wem?

Srednji rod

1. kaj? was?2. česa? wessen? (Sache)3. čemu? wem?4. kaj? was?5. z čem? z čim?

mit was?

NapomenaKao gdo mijenjaju se i negdo, jemand, nigdo, niemand, i gdo-

gdo, jedermann. Kao kaj mijenjaju se nekaj, etwas, nikaj, nichts i kajgod, was immer.

93

§5.

Odnosne i upitne zamjenice

koj, a, eki, ka, ko wer oder welcherkoteri, kotera, kotero

§ 6.

Neodređene zamjenice

nekoj, a, enek-i, nek-a, nek-onekoter-i, a, o

jemand, einer usw.

jeden, a, ovsak-i, a, o, jedermannkojgod, kojagod, kojegodkigod, kagod, kogod wer immer usw.koterigod, koteragod, koterogod

NapomenaSve te pridjevske zamjenice u potpunosti slijede pravila koja se

tiču pridjeva.73

73 Szentmártony rabi termin „beiständige Fürwörter“ (doslovno: pomoćne zamjenice), uobičajen u onodobnoj gramatičkoj terminologiji njemačkoga go-vornog područja.

94

Treći dio

O glagolu i participu

Prvo poglavlje

Promjena glagola jesem, ich bin

IndikativPrezentJednina

ja jesem ich binti jesi du biston je er ist

Množina

mi jesmo wir sindvi jeste ihr seidoni jesu sie sind

NapomenaČesto se izostavlja je i samo se sem, si, smo lijepe na stražnju

stranu riječi, kao jaszem, ich bin, viszte, ihr seid, dobriszu, sie sind gut itd. A iza ne, nicht, uopće se ne smije reći né jeszem, né jeszi, već nészem, ich bin nicht, nészi, du bist nicht itd.

U trećemu se licu jednine ponekad umjesto je rabi i jest.

95

PreteritJednina

ja bil sem ich warti bil si du warston bil je er war

Množina

mi bili smo wir warenvi bili ste ihr waretoni bili su sie waren

PerfektJednina

ja jesem bil ich binti jesi bil du bist gewesenon je bil er ist

Množina

mi jesmo bili wir sindvi jeste bili ihr seid gewesenoni jesu bili sie sind

1. napomenaTa se razlika između preterita i perfekta u školskim udžbenici-

ma prikazuje samo zbog latinskoga i njemačkoga, kako ih uče dje-čaci, jer u biti ne postoji razlika u vremenu između bil sem i jesem bil i je bil te se jedno rabi umjesto drugoga i obrnuto. Umjesto pre-terita u knjigama nalazimo i oblik beše u svim licima i brojevima,

96

no u običnom se govoru rijetko upotrebljava. Još se rjeđe rabe bih i bijah, koji su uobičajeni kod Dalmatinaca.74

2. napomenaParticipi bil i bili signaliziraju muški rod, dok za ženski rod va-

lja rabiti bila i bile, a za srednji bilo, bila.

PluskvamperfektJednina

ja bil sem bil ich warti bil si bil du warst gewesenon bil je bil er war

Množina

mi bili smo bili wir warenvi bili ste bili ihr waret gewesenoni bili su bili sie waren

FuturJednina

ja budem ich werdeti budeš du werdest seinon bude er wird

74 Govoreći o Dalmatincima, Szentmártony zapravo podrazumijeva štokav-ce, tj. „bosanski govor“, jer je u 18. st. dalmatinski i bosanski po shvaćanju Congregatio de Propagandae fide isti jezik.

97

Množina

mi budemo wir werdenvi budete ihr werdet seinoni budu sie werden

NapomenaUmjesto budem, budeš itd. često se rabe bum, buš, bu, bumo,

bute, budu.

ImperativPrezent i futur

Jednina

budi ti sei dunaj on bude sei er

Množina

budimo mi sein wirbudite vi seid ihrnaj oni budu sein sie

NapomenaPonekad se zapovjedni način izriče futurom, kao: budeš ti, bude

on, budete vi, budu oni.

98

KonjunktivPreteritJednina

ja bi bil ich wäreti bi bil du wäreston bi bil er wäre

Množina

mi bi bili wir wärenvi bi bili ihr wäretoni bi bili sie wären

PluskvamperfektJednina

bil bi ja bil ich wäre

bil bi ti bil du wärest gewesen

bil bi on bil er wäre

Množina

bili bi mi bili wir wären

bili bi vi bili ihr wäret gewesen

bili bi oni bili sie wären

1. napomenaOstala vremena u konjunktivu uvijek se izriču istoimenim vre-

menima u indikativu. Primjerice, dass ich seie, du seiest, er seie itd.

99

kaže se da ja jesem, ti jesi, on je itd. U futuru: wenn ich sein wer-de, du sein wirst etc. ako ja budem, budeš itd.

2. napomenaPosve je svejedno kaže li se bi bil ili bil bi ili čak ako se nešto

ubaci između. Npr. bi ja marliv bil, ich wäre fleißig. Doduše, u plus-kvamperfektu se uvijek mora nešto ubaciti između bi bil i bil. Npr. da bi vi bili na vrtu bili, wenn ihr in dem Garten gesesen wäret.

InfinitivPrezent

biti, sein

NapomenaOstala se vremena infinitiva izriču s pomoću indikativa i vezni-

ka da, dass, naime, kao što se čini i u njemačkome jeziku.

ParticipiPrezent

buduči, a, e; der, die, das ist oder sein wird.

Perfekta

bivši (bez promjene) da ich, du, er, war oder gewesen war.

Gerund

buduč (bez promjene) da ich war oder bin, im sein oder gewe-sen sein.

100

Drugo poglavlje

§ 1.

IndikativPrezentJednina

mala-m ich malemala-š du malestmala er malet

Množina

mala-mo wir malenmala-te ihr maletmala-ju sie malen

Na isti se način mijenjaju i oni koji završavaju na em i im, kao žgem, ich brenne, spim, ich schlafe itd. Naime, žge-m, žge-š, žge, u množini žge-mo, žge-te, žge-ju; spi-m, spi-š, spi, spi-mo, spi-te, spi-ju itd.

Pravila o trećemu licu množine

Glagoli na em i im u množini imaju dva treća lica. Jedno im je zajedničko s glagolima na am jer se završno m mijenja u ju. Drugo je pak njihovo vlastito jer, naime, glagoli na em to em mijenjaju u u kao živem, ich lebe, daje živ-u, sie leben. Međutim, glagoli na im to im mijenjaju u e: terpim, ich leide, daje i terpe, sie leiden.

Od glagola koji završavaju na em, iznimke su:1. Jednosložni koji dopuštaju samo uobičajeno treće lice množi-

ne na ju: smem, ich darf, tvori samo smeju.

101

2. Oni na jem koji dopuštaju samo vlastiti završetak, a ne i opći, kao verujem, ich glaube, daje veruju, a ne verujeju; pijem, ich trin-ke, piju, ne pijeju; želem, ich verlange, ima oblik želeju i žele, ali ne i želu.

Preterit i perfektJednina

jesem ili sem ich habejesi ili si malal, a, o du hat gemaletje er hat

Množina

jesmo ili smo wir habenjeste ili ste malali, e, a ihr habet gemaletjesu ili su sie haben

1. napomenaIzmeđu malal jesem i malal sem ne postoji razlika u vremenu,

iako se tako navodi u udžbenicima iz jezika, kao što je već spome-nuto. No, u nekim knjigama nalazimo preterit s nepromjenjivim za-vršetkom še kao staše, ich stand, du standest itd., no takva je upo-raba vrlo rijetka, a još se rjeđe rabe završetci ah i ih koji su uobi-čajeni kod Dalmatinaca i ostalih. Ako želimo naznačiti da je riječ o preteritu, rabimo one glagole koji označuju češće ponavljanje (ver-ba frequentativa), o kojima će biti više riječi u 4. poglavlju, ili pri-loge onda, dazumal; ravno onda, eben damals, zu eben der Zeit, ili druge izraze na temelju kojih se lako može razabrati smisao.

2. napomenaDuša i snaga glagola počivaju na nekim prvobitnim glavnim

participima75 koji završavaju na al, el, il, kao malal, živel, bil, a koji

75 Glagolski pridjev radni Szentmártony naziva glavnim participom (Haupt-mittelwort) jer od njega izvodi ostale glagolske oblike.

102

se ne mijenjaju prema padežima, nego samo prema rodovima i bro-jevima. Zato se za muški rod kaže malal bil, za ženski malala bila, za srednji malalo bilo, a u množini muškoga roda malali bili, žen-skoga malale bile, srednjega malala bila. Ili s bil pomaknutim na-prijed: bil malal, bila malala itd.

PluskvamperfektJednina

bil sem ich hattebil si malal, a, o du hattest gemaletbil je er hatte

Množina

bili smo wir hattenbili ste mislili, e, a ihr hattet gemaletbili su sie hatten

FuturJednina

budem ich werdebudeš malal, a, o du wirst malenbude er wird

Množina

budemo wir werdenbudete malali, e, a ihr werdet malenbudu sie werden

103

ImperativPrezentJednina

malaj ti mal du

naj on mala mal er

Množina

malaj-mo mi malen wir

malaj-te vi malet ihr

naj oni mala-ju malen sie

Pravila o tvorbi imperativa

Prvo praviloDrugo lice imperativa prezenta jednine tvori se od prvoga lica

indikativa prezenta. Naime, mijenjaju se:

am u aj kao malam, mal-aj male

ajem ajaj lajem, l-ajaj belle

ejem ej stejem, st-ej lies

ijem i pijem, p-i trink

ujem uj poslujem, posl-uj arbeite

em i iščem, išč-i suche

im i držim, drž-i halte

Osim toga, ako infinitiv nekoga glagola ima naglasak na po-sljednjemu slogu, on u imperativu mora stajati na predzadnjemu slogu, kao vučim, ich lehre, vùči, lehre du.

104

Drugo praviloOd ovoga drugog lica imperativa tvore se i prvo i drugo lice

množine, i to dodavanjem slogova mo i te, kao: malaj-te; pi-mo, pi-te; drži-mo, drži-te.

Ipak, mnogi tvrde da imperativ množine glagola koji završavaju na im, treba završavati na emo i ete, kao vučemo, vuč-ete itd., kako bi ga se na taj način bolje razlikovalo od prvoga i drugoga lica in-dikativa prezenta.

Treće praviloTreće lice imperativa uvijek je jednako trećemu licu indikativa,

samo što se ispred njega dodaju naj ili nek, kao mala, er malet, naj mala ili nek mala, mal er; malaju, sie malen, naj malaju ili nek malaju, malen sie, a to vrijedi i za sljedeća vremena:

FuturJednina

budi ti du sollst

naj bude on malal, a, o er soll malen

Množina

budimo mi wir sollen

budite vi malali, e, a ihr sollt malen

naj oni budu sie sollen

NapomenaPonekad se zapovijedati može i s pomoću futura indikativa, kao

budeš malal, du wirst malen.

105

KonjunktivPreteritJednina

ja bi ich würdeti bi malal, a, o du würdest malenon bi er würde

Množina

mi bi wir würdenvi bi malali, e, a ihr würdet malenoni bi sie würden

PluskvamperfektJednina

ja bi bil ich hätteti bi bil malal du hättest gemalton bi bil er hätte

Množina

mi bi bili wir hättenvi bi bili malali ihr hättet gemaltoni bi bili sie hätten

NapomenaIz ovoga je također vidljivo i da se ova dva vremena ni po čemu

ne razlikuju od onih u indikativu, osim što uz njih stoji i nepromje-njivo bi. Ostala vremena toga načina također se tvore s pomoću istoimenih vremena indikativa i pripadajućih veznika, npr. da je-sem malal itd, kao što je već rečeno u prethodnome poglavlju.

106

InfinitivPrezent i preterit

Malati, malen.

NapomenaVeć je rečeno da se i ostala vremena ovoga načina nadomješta-

vaju indikativom i veznikom da, dass, kao što se ionako uvijek čini u njemačkome jeziku.

Particip prezenta

Malajuč-i, a, e, malend.

NapomenaTaj particip, poput pridjeva, ima sve padeže i rodove, a izvodi se

od osobitoga, vlastitoga trećeg lica (ukoliko ono postoji) množine indikativa prezenta glagola, dodavanjem sloga či, kao držim, drže, sie halten, daje držeč-i, a, e.

Particip perfekta

Malati buduč, a, e, da ich, du, er usw. malen werden.

Gerund

Malajuč, im, mit usw. malen

Supin

Malat, um zu malen.

NapomenaGerund je jednak participu prezenta, a supin infinitivu prezen-

ta, samo što se izostavlja posljednje i.

107

§ 2.

U latinskim se udžbenicima opisuje dvojaka uporaba glagola u pasivu. Pri prvoj se glagolu u aktivu dodaje riječca se i vršitelj rad-nje, koji može biti i skriven, uz riječcu od, von: malal sem se, ich bin gemalet worden itd., futur: malal se budem, ich werde gemalet werden, i tako dalje kroz sva vremena i načine, uvijek s prijedlo-gom od i vršiteljem radnje, koji su dodani ili se podrazumijevaju. Kako taj način odbacuju mnogi jezikoslovci, da bi ga se pravilno rabilo u svim padežima, valja poštivati dva pravila.

Prvo pravilo

Riječcu se često se, kada je dodana aktivnome glagolu, sma-tra četvrtim padežom, mich, dich, sich. No, to se događa uglavnom onda, kada je prvo lice sposobno djelovati samo na sebe i tada gla-gol ostaje aktivan, pa je stoga pogrešno uz riječcu od, von, doda-vati nekoga drugog vršitelja radnje kojim se izražava da je trpljenje izazvao netko drugi. Dakle, kada kažem vudril sem se, to ne zna-či ich bin geschlagen worden, već ich habe mich geschlagen; hvalil se budem ne znači ich werde gelobet werden, već ich werde mich loben. Stoga ne bi bilo pravilno reći vudril sem se od oca mojega, ich bin von meinem Vater geschlagen worden; hvalil se budem od kralja, ich werde von dem Könige gelobet werden.

Drugo pravilo

Riječca se koja stoji uz aktivni glagol često ga čini trpnim, i to onda kada uopće ne postoji prvi padež76 ili kada postoji, ali se ni iz njega samoga niti iz ostalih okolnosti ne može pretpostaviti da on djeluje na sebe samoga. Dakle, pije se od vas vino, je se kruh, orje

76 Iako na ovome mjestu Szentmártony govori o „prvome padežu“ ili „prvome nastavku“(„erste Endung“), iz teksta je vidljivo da je ovdje, zapravo, riječ o subjektu. Kako se termin subjekt ne javlja do polovice 19. st., ostali smo vjerni Szentmártonyjevu tekstu.

108

se zemlja, der Wein wird von euch getrunken, das Brot gegessen, die Erde geackert, sve je to u pasivu.

Drugi način izricanja pasiva, koji je uobičajen i kod Nijemaca, jest da se pomoćni glagol ja sam upotrijebi s participom pasivnim glavnoga glagola koji završava na an, en ili t, i koji se sa subjektom mora slagati u rodu i broju.

Dakle, Indikativ prezenta

ja jesem ich werdeti jesi malan, a, o du wirst gemaleton je er wird

Perfekt

Ja bil sem malan, a, o, ich bin gemalet worden itd.

Futur

Ja budem malan, a, o, ich werde gemalet werden itd.I tako se dalje postupa kroz sve načine, vremena, brojeve i osobe.

NapomenaTaj se način više upotrebljava u prošlim i budućim vremeni-

ma. U sadašnjemu se rjeđe rabi, jer bi se moglo činiti sumnjivim da se, primjerice, s pomoću jesem malan pravilno može izraziti sadaš- njost (jer zaista ga se u udžbenicima određuje kao perfekt) ili iz kojega drugog razloga. Općenito se drugo i treće lice prezenta u pasivu ne rabe često.

§ 3.

Glagoli koji ne dopuštaju tvorbu participa pasiva na an, en, t, smatraju se medijalnim glagolima. Od njih neki završavaju na an, em, im, kao: padam, ich falle, živem, ich lebe; kričim, ich schreie.

109

Kod nekih se glagola na am, em, im lijepi i riječca se77, kao: habam-sze, ich enthalte; sztajemsze, ich stehe auf; bojimsze, ich fürchte. Oba se načina mijenjaju kao aktiv, osim što se posljednjima [glago-lima] dodaje to se, čijim izostavljanjem ti glagoli ne bi postali aktiv-ni niti bi se tako nazivali.

§ 4.

Pravi bezlični glagoli vrlo su rijetki.Boli, es schmerzet, bole, es schmerzen; srbi, es kizelt, srbe, es ki-

zlen, uvijek se mijenjaju s prvim padežom kao: bolele su mi noge, die Füsse haben mich geschmerzet; srbela ti budu vuha, die Ohren werden dich kizeln.

prezent perfekt futurgrusti se, es verdrüsset grustilo se je grustilo se budeduri se, es eckelt durilo se je durilo se buderači se, es beliebet račilo se je račilo se budepristoj se, es geziemet pristojalo se je pristojalo se budedostoj se, es nützet dostojalo se je dostojalo se budeveđa se, es verdrüsset veđalo se je veđalo se bude

Oni se rabe samo u jednini i s trećim padežom, kao veđa se meni, es verdrüsset mich.

Žal je, es reuet; treba ili trebe je, es muss, imaju sva lica jedni-ne s pomoću glagola ja sam, ti si itd., pri čemu se osoba stavlja u treći padež, kao: bude mu žal, es wird ihn reuen; meni je trebe, es ist mir nötig. Na taj se način mogu upotrebljavati svi srednji rodo-vi pridjeva, kao: milo mi je, es erbarmet mich; drago mu bude, es wird ihm angenehm sein itd.

77 Ovakav je opis posljedica grafijske prakse, tj. spojenoga pisanja povratne zamjenice s glagolom.

110

Čak se i od ličnih glagola tvore takvi bezlični glagoli, kao: grmi, es donnert, od grmim, ich donere; treska, es blizet, od treskam, ich blize; vedri se, es heitert sich, od vedrim, ich heitere; hoče mu se, es gefällt ihm, neče mu se, es gefällt ihm nicht, od hoču, ich will, neču, ich will nicht.

111

Treće poglavlje

Kako se u pravilnim promjenama od indikativa tvore svi ostali načini

§ 1.

Gotovo čitava promjena ovisi o glavnome participu78 koji zavr-šava na l. Sada ćemo objasniti kako se on izvodi od prvoga lica in-dikativa koje završava na am, em, im, a potom kako se od njega tvore drugi participi.

Opće pravilo o glavnome participu

Glavni particip, koji završava na l, tvori se od prvoga lica indi-kativa, koje završava na am, em, im, tako da se m pretvori u l, kao: pelja-m, ich führe, pelja-l; zime-m, ich friere, zime-l; greši-m, ich sündige, greši-l.

Ovo pravilo slijede svi glagoli na am, većina na im, no od onih na em samo oni kod kojih ispred em stoji suglasnik b, l, m, p, v, s ili z i svi tzv. inkoativni glagoli. Svi ostali glagoli na em su nepravilni ili slijede osobita pravila, o čemu će još biti riječi.

Osobita pravila za glagole na em

1. Oni koji završavaju na ajem, imaju glavni particip na ajal, kao lajem, ich belle, lajal. Oni koji završavaju na ejem, imaju ejal, sejem, ich säe, sejal. Oni na ujem, daju uval, kao verujem, ich gla-ube, veruval.

Od toga su izuzeti kujem, ich schmiede; rujem, ich wühle auf; snujem, ich entwerfe; trujem, ich vergifte, čiji glavni particip zavr-šava na oval, kao koval, roval, snoval, troval.

2. Oni koji završavaju na nem, imaju nul, kao ginem, ich gehe zugrunde, gi-nul.78 Dakle, o glagolskome pridjevu radnome. V. napomenu 9.

112

3. Oni koji završavaju na ljem dobivaju al, kao dremljem, ich schlummere, drem-al. Oni na dyem [đem] imaju dal, kao zidyem, ich führe eine Mauer, zidal; oni na gyem [đem] imaju gal, kao druzgyem, ich zerreibe, druzgal. Iznimke su: kašljem, ich huste, ima kašljal; koljem, ich töte, klal.

4. Oni koji završavaju na žem, daju zal, kao kažem, ich zeige, ka-zal. Iznimke su: lažem, ich lüge, ima lagal; slažem, ich verei-nige, slagal; važem, ich wiege, vagal; stružem, ich schabe, strugal.

5. Oni koji završavaju na šem, imaju sal, kao pišem, ich schrei-be, pisal; češem, ich kämme, česal. Iznimka su oni koji potječu od glagola na ham, a u kojih se šem mijenja u hal. Takvi su: češem, ich reisse ab; dišem, ich hauche; kišem, ich niese; mašem, ich schleu-dere; jašem, ich reite; nišem, ich schwanke; pušem, ich blase; vo-šem, ich rieche, kao čehal, dihal itd.

6. Oni koji završavaju na čem, daju tal: drhčem, ich zittere, drh-tal. Iznimke su oni koji potječu od glagola na kam, a u kojih se čem mijenja u kal. Takvi su: blesičem, ich blitze; drčem, ich laufe; frčem, ich drechsle; hrčem, ich schnarche; hračem, ich reuspere aus; gučem, ich winsle; javčem, ich heule; iščem, ich suche; kvočem, ich gluchse; ločem, ich schlürfe; mačem, ich tauche ein; plačem, ich weine; pu-čem, ich reisse aus; svečem, ich käue; sučem, ich wickle zusammen; srčem, ich schlucke; skačem, ich springe; tačem, ich wälze; tiščem, ich drücke; vičem, ich schreie; vtičem, ich stosse ein.

Dakle, oni imaju oblike: drkal, frkal, lokal itd.7. Tu još pripadaju i: orjem, ich ackere, daje oral; tkem, ich wehe,

tkal; žgem, ich brenne, žgal; žvem, ich kaue, žval; i nepravilni glagoli na čem, tem, rem, jem o kojima će biti riječi u posljednjemu poglavlju.

§ 2.Glagoli na im koji im mijenjaju u al

Bečim, ich meckere; bežim, ich fliehe; bojim se, ich fürchte mich; drčim, ich laufe; držim, ich halte; dišim, ich rieche; ječim, ich heule; klečim, ich knie; kričim, ich schreie; ležim, ich liege;

113

marim, ich sorge; mučim, ich schweige; praščim, ich berste; režim, ich gähne; ručim, ich brülle; žmehčim, ich beschwere; žvenčim, ich klinge; sičim, ich zische; spim, ich schlafe.

Dakle: bečal, ječal, klečal itd.

Glagoli na im koji im mijenjaju u el

Curim, ich fliesse; falim, ich mangle; grmim, ich donnere; gle-dim, ich sehe an; gnjilim, ich faule; gorim, ich brenne; hlepim, ich trachte danach; kipim, ich siede; letim, ich fliege; razumim, ich verstehe; želim, ich verlange; šumim, ich sause; skrbim, ich besor-ge; smrdim, ich stinke; trpim, ich leide; velim, ich sage; vrtim, ich drehe herum; vidim, ich sehe; visim, ich hänge; zrelim, ich zeitige.

Dakle: curel, gledel, trpel itd.

§ 3.Opće pravilo o infinitivu

Infinitiv pravilnih glagola tvori se od glavnoga participa. Tako, naime, da se -l mijenja u -ti, pa od drčem, ich laufe, čiji je glavni par-ticip drkal, nastaje drka-ti; od drčim, ich laufe, drča-l nastaje dr-čati.

IznimkaOni koji ispred el imaju b, d ili z, infinitiv tvore na zti ili szti,

kao skub-sti od skubel i skubem, ich rüpfe aus; gri-sti od grizel i grizem, ich beisse; pa-sti od pasel i pasem, ich weide; ne-sti od nes-el i nesem, ich trage; također i od tepem, ich schlage, nastaje tep-el, tep-sti.

§ 4.Opće pravilo o participu na vši

Particip na vši tvori se od glavnoga participa, i to tako da se l pretvori u vši. Dakle, ostavi-l daje ostavi-vši.

114

IznimkaGlagoli na aval daju avši kao odurjaval, hassend, odurjavši, a

oni na uval, od ujem, daju uvši, kao imenujem, ich nenne, imenu-val, imenuvši.

NapomenaTi su participi na vši u općoj uporabi rijetki, dok u knjigama

nisu tako rijetki.

§5.Opća pravila o participu pasivnom

PrvoPasivni particip na an nastaje kada se al glavnoga participa pro-

mijeni u an, kao poštujem, ich ehre, poštuv-al daje poštuv-an.

DrugoPasivni particip na en tvori se, dakle, tako da se el, il, ul glavno-

ga participa promijene u en. Kao želem, ich wünsche, želel, želen; vučim, ich lehre, vučil, vučen.

Razmatranja o drugom pravilu

Neki suglasnici, koji stoje ispred il i ul glavnoga participa, pri oblikovanju participa pasivnoga iza sebe prihvaćaju još neka dru-ga slova, o čemu valja zapamtiti sljedeće:

1. D, t, n iza sebe prihvaćaju y, kao sudil, sudyen, od sudim, ich urteile; hitil, hityen, od hitim, ich werfe; branil, branyen, od bra-nim, ich beschütze; vernul, vernyen, vernem, ich stelle zurück. U tu skupinu spada i vidim, ich sehe, videl, vidyen, ali lyutim, ich er-bittere, lyutil daje samo lyuten; ochitim, ich offenbare, ochitil, ochi-ten; chutim, ich fühle, chutil, chuten; chasztil, ich ehre, chaztil, chaztiten.

115

NapomenaOni koji umjesto dy u pismu rabe gy, kao szugyen za szudyen,

ili umjesto ty pišu ch ili tch, kao hichen ili hitchen za hityem, lako će moći primijeniti to pravilo.

2. B, m, p, v iza sebe prihvaćaju lj kao od grabim, ich raube, gra-bil, grabljen; màmim, ich locke an, mâmil, mámljen; tràpim, ich peinige, tràpil, trapljen; lovim, ich fasse, lovil, lovljen. U ovu skupi-nu spada i skrbìm, skrbel, skrbljen.

3. R, kada stoji iza samoglasnika, iza sebe prihvaća j, kao stvo-rim, ich erschaffe, stvoril, stvorjen; hàrim, ich haue, haril, harjen. Kada, međutim, iza njega stoji suglasnik, iza sebe ne prihvaća nika-kvo drugo slovo, kao vudrìm, ich schlage, vudril, vudren.

4. Z se uvijek mijenja u s, ne samo ispred il, već i ispred el, kao vozim, ich fahre, vozil, vosen; proszim, ich begehre, proszil, proſſen; pàszem, ich weide, pàszel, pàſſen; nezsem, ich trage, ne-szel, neſſen.

NapomenaGlagoli koji završavaju na lyen, dyem, gyem79 particip pasivni

tvore također od indikativa, kao od draplyem, ich zerreisse, drap-lyen i drapan; od glodyem, ich nage, glodyen i glodan.

I tako smo sva vremena i sve participe svih pravilnih promjena izveli od prvoga lica indikativa koje završava na am, em, im.

79 Dakle, zapravo na đen i ljen.

116

Četvrto poglavlje

O složenim, izvedenim, frekventativnim i inkoativnim glagolima

§ 1.Pod pojmom složeni glagol podrazumijevam one glagole koji-

ma je predmetnut prijedlog, a o kojima je riječ u prvome poglav-lju četvrtoga dijela.

Postoje četiri razreda izvedenih glagola.U prvome razredu izvedenih glagola su oni koji se izvode od

složenih glagola. Takvih Horvati imaju veoma mnogo: većina ih završava na am, avam, ivam, ujem, a tvori ih se od pasivnih parti-cipa koji završavaju na an ili en, no tako da se zadrže različita slo-va tih participa o kojima je bilo riječi u posljednjemu paragrafu tre-će glave.

složeni glagol particip pasivni izvedeni glagol značenje

dopunim dopunjen dopunjavam ich erfülle

iziščem iziskan iziskavam ich suche aus

nazvestim nazveščen nazveščujemnazveščam

ich kündige an

obrežem obrezan obrezavam ich beschneide

otpravim otpravljen otpravljam ich fertige ab

odurim odurjen odurjavam ich hasse

ogradim ograđen ograđujemograđam

ich verzäune

premamim premamljen premamljujem ich verführe

priskrbim priskrbljen priskrbljujempriskrbivam

ich versorge

117

No, ti izvedeni glagoli u svojemu pretposljednjem slogu ne mogu imati o koje se uvijek mijenja u a, kao:

potkopam potkopan potkapam ich untergrabeponovim ponovljen ponavljam ich erneuereraznosim raznošen raznašam ich trage herumvtopim vtopljen vtapljam ich tauche einzagovorim zagovorjen zagovarjam ich beschütze

Neki se, međutim, tvore od indikativa prezenta ili kako drukči-je, što se mora naučiti iz uporabe.

§ 2.U drugi razred spadaju oni glagoli koji se izvode od nesloženih

glagola. Malobrojni su i slijede pravila prethodnih. Dakle, od me-nim, menjam, ich verändere; rodim, rađam, ich gebäre; kupim, kupujem, ich kaufe; dobim, dobivam, ich bekomme itd.

Obje se skupine tih izvedenih glagola uvelike slažu s frekventa-tivnim (frequentativis) glagolima Latina. No, frekventativni je gla-gol onaj koji označuje učestalo vršenje radnje, njezino ponavljanje ili ustrajanje u njoj, dok je svršeni glagol (perfectum)80 [ili apsolut-ni glagol (absolutum)] onaj kojim se izražava radnja koja je zavr-šena, dovršena i koja je jedinstvena i osobita. Dakle, frekventativ-ni glagol kupuvati znači ponavljati kupnju ili je nastavljati ili upra-vo kupovati, čak i ako se kupnja nikada ne dovrši. Svršeni glagol kupiti znači obaviti i dovršiti kupnju. Stoga se kaže: Cel dan si ku-puval, a nikaj nesi kupil, du kauftest den ganzen Tag herum, jast aber nichts gekaufet.80 U originalu tekst glasi: „Es ist aber ein wiederholendes Zeitwort, welches eine öftere Ausübung, Wiederholung, oder Beharrung in eines Sache andeutet: und ein ausgemachtes (perfectum) oder bestimmtes Zeitwort (absolutum) ist, wodurch ....“ (str. 74.). Kako se u suvremenome jezikoslovlju naziv „određeni glagol“ ne rabi, dok naziv „apsolutni glagol“ ima posve drukčije značenje, u prijevodu smo Szentmártonyjeve nazive dosljedno prevodili sa svršeni glagol.

118

§ 3.Treći razred čine izvedeni, no istodobno i svršeni glagoli, koji

završavaju na nem. Glagoli u njihovoj osnovi su frekventativni, a svršeni se glagoli od njih izvode pravilno, i to tako da se am fre-kventativnoga promijeni u nem perfektivnoga. Drugi se pak izvo-de nepravilno. Ovdje donosimo popis gotovo svih tih glagola, i pra-vilnih i nepravilnih, jer se većina izvedenih glagola ne može pro-naći u rječnicima.

Glagoli koji pravilno mijenjaju an u nem:

osnovni glagol značenjebegam ich fliehebekam ich stammleblesičem

ich blitzeblesikambubam ich klopfečmrgam ich hauchecrkam ich verreckecmrkem

ich schluckecmrkamcvikam ich zwickecukam ich zupfedrčem

ich laufedrkamdrapam

ich zerreissedrapljemdrukam ich stossedukam ich springe

119

frčemich drechsle

frkamfučkam ich pfeifegutam ich schluckehrčem

ich schnarchehrkamjavčem

ich heulejavkamjekam ich werfe ankljukam ich klopfe anlupam ich klopfemaham

ich schleuderemašempeham ich stierepikam ich stechepuham

ich blasepušempučem

ich rupfepukamričem

ich schlage ausritamšepčem

ich wisperešeptam

120

šikam ich schlagešupam ich schlagešpriham ich streue aussrčem

ich verschluckesrkamsučem

ich wickle zusammensukamtreskam ich donerevagam

ich wägevažemvičem

ich schreievikamvoham

ich riechevošemzeham ich gähne

Kada se to am promijeni u em, tada primjerice od pikam dobi-jemo piknem etc. od kojega se potom, prema pravilima navedeni-ma u prethodnome poglavlju, načine participi piknul, piknjen, a od njih se pak tvori cijela promjena.

121

Sljedeći glagoli mijenjaju am, em, im u nem, no s nekom ma-njom promjenom.

osnovni glagol značenje izvedeni glagolbečim ich meckere beknemdiham dehnem

ich atmedišem dihnemdružđem

ich drucke zdrusnemdruzgamgrizem ich beisse griznemkiham kehnem

ich niesekišem kihnemklečim ich knie nieder kleknemkričim ich schreie kriknemkušujem ich küsse kušnemmigam ich winke megnemminujem ich nehme an minemmučim ich schweige muknemobližem ich lecke obleznemotklepljem ich schliesse auf otklenemodgrinjam ich bedecke ogrnemopominam ich mahne opomenemsprham ich werde zu Asche sprhnempljujem ich speie pljunempočivam ich ruhe počinem

122

prašimich krache prasnem

praskampucam ich berste puknemrivam ich stosse rinemščipam ščeknem

ich zupfeščipljem zešmeknemžmičem

ich drucke aus cmeknemžmikamspominam ich erinnere spomenemsuvam ich trage ein sunemtičem

ich berühre teknemtikamtiščemtiščim ich drucke tisnemtiskamvijam ich wickle vinemvračam ich gebe zurück vrnemvsekujem ich schneuze aus vseknemvtapljam se ich versinke vtonemzaklepljem ich schliesse zu zaklenemzevam ich gähne zenemzijam ich gähne zinem

123

NapomenaOd nekih od tih osnovnih glagola nastaju i drugi glagoli, koji

su istodobno i složeni i izvedeni, i koji se slažu s drugima na nem. Dakle, od puham nastaje složeno i izvedeno napuhavam, s kojim se slaže napuhnem. Od grizem nastaje ogrizavam, a od diham nasta-je izdihavam – s prvim se slaže ogriznem, a s drugim izdehnem.

§ 4.Najotmjenije i najneobičnije obilježje tih triju razreda jest da se

u indikativu za prezent i preterit obično rabe frekventativni glagoli, a u perfektu i pluskvamperfektu svršeni glagoli, npr. u prvome ra-zredu glagol pišem, ich schreibe, čiji je svršeni glagol složeno prepi-šem, koji znači ‘prepisat ću’, ich werde abschreiben oder überschrie-ben. Od njega se pak, prema pravilima danima u prethodnome po-glavlju, tvore perfekt prepisal sem, ich habe abgeschrieben, i plus-kvamperfekt bil sem prepisal, ich hatte abgeschrieben.

U drugome je razredu svršeni glagol platim, ich bezahle, čiji je particip plačen, a frekventativni glagol plačam. Tako je plačam indikativ prezenta i znači ich bezahle. Perfekt je platil sem, ich habe bezahlt, pluskvamperfekt bil sem platil, ich hatte bezahlt, fu-tur platim, ich werde bezahlen.

U trećemu je razredu frekventativni glagol opominam i svršeni opomenem. U indikativu prezenta je opominam, ich mahne, u perfek-tu opominal sem, ich mahnete, u pluskvamperfektu bil sem opome-nul, ich hatte ermahnt, u futuru opomenem, ich werde mahnen. Tako se i u Evanđelju po Ivanu, 15, 6, buduće vrijeme izražava s pomoću svr-šenih glagola: Ako gdo vu meni ne obstoji, vun se zverže kakti rozgva i osehne i poberu njega i vu ogenj hitiju, wenn jemand nicht in mir verbleiben wird, wird er hinaus geworfen werden und verdorren und sie werden ihn zusammenlesen und in das Feuer werfen.

No, gore sam rekao kako se ti glagoli najčešće rabe jer se i fre-kventativni glagoli rabe u futuru kada se želi izraziti češće ponav-ljanje ili nastavak kakve radnje. Dakle, kaže se: budem prepisa-

124

val, budem plačal, budem opominal. I svršeni se glagoli rabe u pre-zentu kada su veznikom povezani s kojim drugim, nesvršenim gla-golom ili kada se pripovijeda o kakvome prošlom događaju koji se slušatelju predstavlja kao sadašnji. Primjerice: Zapazi Abraham tri angele, stane se pred nje, šetuje, ljubljen pozdravi, obed pri-pravi, Abraham siehet drei Engel, stehet auf, eilet ihnen entgegen, grüsset sie liebreich, bereitet die Mahlzeit.

Ti se glagoli rabe i u ostalim vrstama promjena, naime u impe-rativu, konjunktivu ili infinitivu, kako već iziskuje smisao govora. Naime, frekventativni se glagoli upotrebljavaju kada se želi izraziti da se neka radnja opetovano nastavlja i da se u njoj ustraje, a svr-šeni glagoli kada je radnja izvjesna, određena i dovršena. Za sva ostala vremena valja u obzir uzeti pravila koja se u drugome poglav-lju donose o promjeni, a u trećemu o tvorbi. Tako se, primjerice, u imperativu mora reći: opominaj ti, naj on opomina itd., kada se želi izraziti opomena koja se češće ponavlja ili nastavlja. No, ako je riječ o nekoj određenoj i već završenoj opomeni, kaže se: opomeni ti, naj on opomene itd., jer opominaj81 ti nastaje od opominam, a opomeni od opomenem jer se u prvome slučaju m mijenja u i, a u drugome em u i, prema pravilima danima u drugome poglavlju. Isto je tako infinitiv opominati i opomenuti, a participi opominal, opomenul, opominan, opomenjen.

§ 5.Četvrti razred izvedenih glagola jesu inkoativni. Tako se nazi-

vaju jer se izražavaju latinskim inkoativnim glagolima (inhoativa) i glagolima bivam, postajem, a zato im je i značenje pasivno. Izvo-de se od imenice82 kojoj se dodaju em, uje ili im se, a da se ona sama ne mijenja ili se mijenja samo malo. To su: žutem, ich werde gelb, od žut, gelb; bledem, ich werde blass, od bled, blass; bogatem, ich werde reich, od bogat, reich; nemem, ich werde stumm; zimem, ich 81 U originalu opominajtj.82 Iako Szentmártony govori o Nennwort zapravo je, kao što je iz daljnjega teksta i primjera vidljivo, riječ o pridjevima.

125

werde kalt, od zima, Kälte; slepem, ich werde blind, od slep, blind; gladujem, ich werde hungrig, od glad, Hunger; drevenim se, ich wer- de zu Holz, od drevo, Holz itd. No, kako god završavale u prezentu i preteritu, u perfektu, pluskvamperfektu i futuru dobivaju pred-metak o i tvore se pravilno. Glavni particip tvore pak na el, infini-tiv na eti, a futur na em.

Primjerice:indikativ prezenta: plešive-m, eš, e, ich werde kahlpreterit: plešivel sem, ich wurde kahlperfekt: oplešivel sem, ich bin kahl gewordenfutur: oplešive-m, eš, e, ich werde kahl werdeninfinitiv: oplešiveti, kahl geworden seinDakle, kaže se: ozdravel sem, ich bin gesund worden, od zdrav,

gesund; oživel sem, ich bin wieder lebendig worden, od živ, leben-dig; ostarel sem, ich bin alt geworden, od star, alt; ogluhel sem, ich bin taub worden, od gluh, taub; osuhel sem, ich bin ausgetrock-net, od suh, trocken itd., jer ti se glagoli uglavnom rabe u perfektu i pluskvamperfektu, iako neki smatraju da bi se isto trebalo izra-žavati prezentom i preteritom glagola bivam i s pomoću same ime-nice83: kao zdrav bivam umjesto zdravem; star bivam umjesto sta-rem; suh postajem umjesto suhem itd.

NapomenaOve glagole ne valja brkati s drugima koji su također izvedeni

od imenice i završavaju na im, kao od slep, blind, slepim; od črn, schwarz, črnim, jer oni su aktivni. Zato slepim znači ‘činim slije- pim’ ili ‘osljepljujem’, mache blind oder blende, od čega nastaju participi oslepil, oslepljen, ali slepem znači ‘slijepim’, ich werde blind oder erblinde. Isto tako očrniti znači ‘učiniti crnim’ ili ‘po-crnjeti’, schwarz machen oder schwärzen, a očrneti znači ‘postati crn’, schwarz werden itd.

83 V. prethodnu bilješku.

126

Peto poglavlje

O nepravilnim glagolima i o ostalim glagolima koje valja dobro upamtiti

Ovdje će biti riječi o glagolima na koje se ne može primijeniti više pravila opisanih u prethodnim poglavljima ili o njima još ne-što valja reći. Ta se nepravilnost obično tiče: 1. glavnoga participa na l; 2. participa pasivnoga na an i en; 3. infinitiva na ti i či; 4. gla-gola na nem koji imaju značenje budućega vremena; 5. trećega lica množine; 6. drugoga lica imperativa; 7. tvorbe onih glagola koji se izvode od osnovnih ili od složenih glagola i obično završavaju na am, nem, ujem. No, uglavnom ćemo donijeti samo one glagole koji ne slijede pravila jer se ostali moraju tvoriti i mijenjati prema pra-vilima opisanima u prethodnim poglavljima. Ono što je rečeno o osnovnim glagolima odnosi se i na složene, ali ne i na izvedene jer oni su gotovo svi pravilni. Kako se ti glagoli, izvedeni od osnovnih ili složenih glagola, najčešće rabe za izricanje indikativa prezenta, obično ćemo navoditi upravo njih. Za izricanje budućega vreme-na obično im služe upravo složeni glagoli ili glagoli na nem, a od tih se dvaju vremena izvode glavni particip i ostali participi, uko-liko nismo naznačili drukčije. Jer kao što je već rečeno u prethod-nome poglavlju, od prezenta se tvori glavni particip, i to pravilni, koji služi za tvorbu preterita. Od futura se pak tvori drugi particip od kojega se tvori prošlo vrijeme itd. Većina tih nepravilnih glago-la završava na em, a donosimo ih poredane prema suglasnicima po kojima se razlikuju, a zbog kojh slijede određena posebna pravila, kao što će se još vidjeti. Dodana zvjezdica signalizira da se sama riječ, doduše, ne rabi, ali se navodi zbog glagola koji su od nje nastali izvođenjem ili slaganjem.

na čem

U glagolima pečem, ich brate; rečem, ich sage; sečem, ich schneide; tečem, ich fliesse, laufe; tučem, ich erschlage, klopfe; vlečem, ich zie-

127

he; oblečem, ich werde anziehen; slečem, ich werde ausziehen, u glav-nome participu čem se mijenja u kel, kao: pekel, rekel, sekel itd., dok se u participu trpnome mijenja u čen, kao rečen, tučen itd. U infiniti-vu se mijenja u či, kao vleči, teči itd. U trećemu licu množine ti glago-li, osim uobičajenoga završetka čeju, imaju i osobiti završetak ku, kao peku, reku itd. Drugo lice imperativa tvore na ci, kao reci, obleci itd. No, od njih izvedeni glagoli mijenjaju se na različite načine: najčešće se upotrebljavaju: od lečem lačim, kao oblačim, ich ziehe an; slačim, ich ziehe aus; odvlačim, ich ziehe ab, koji su svi pravilni.

Hočem ili hoču, ich will, hotel, hoteti; u trećemu licu množine hote; u drugome licu imperativa včini da hočeš.

Nehčem, neču, nehču, ich will nicht, nehtel, nehteti; u trećemu licu množine nehčeju, a u istome postoji i poseban oblik nehte; u imperativu naj ti, ali i nehti, wolle du nicht, naj on neče, u mno-žini najmo mi, wollen wir nicht; najte vi, wollet ihr nicht; naj oni nehte, wollen sie nicht.

NapomenaGlagoli hoču i neču često se upotrebljavaju s infinitivima kako

bi se izrazili budući događaji. Dakle, Luka, 2, tvoje duše hoče pre-bosti meč, deine Seele wird ein Degen durchbohren; Luka, 18, hoče prodan biti, er wird überliefert werden; hote ga vumoriti, sie wer-den ihn umbringen etc.

Mečem, ich lege, stelle; metal; particip prezenta mečuči i pre-ma Matej, 26, metajuči. U glagolima koji su od njega složeni, va-lja paziti na naglasak. Tako se kaže namečem, ich werde aufle-gen oder beladen, no prezent je naméčem ili namétam, ich lege auf oder belade. Od toga nastaje namétal sem, ich belude; name-tal sem, ich habe beladen. Tako isto izméčem, ich lade aus; odmé-čem, ich lade ab.

Ali poméčem ili pometam, ich kehre, fege, pomètal, pométati; buduće vrijeme pometem, particip pomel, pometen; infinitiv pome-sti. Isto tako zméčem, ich kehre aus.

128

Obéčem, obètam, ich verspreche; obéčal, obétal; buduće vrije-me, s izmijenjenim naglaskom obéčam, obéčal.

Mìčem se, mìcam se, ich wälze, bewege mich hin und her; bu-duće vrijeme meknem se; složeni i izvedeni glagoli: omikàvam se, ich entziehe mich, weiche ab; buduće vrijeme: omeknem se, ome-knul itd., odmičem, odmeknujem, ich entferne, odmeknem itd.

Koračem, koracam, ich schreite, koračal, koracal; buduće vrije-me: koračim, koračil itd.

na dem, tem, đem

Bodem, ich steche, bol, boden, bosti, bodnem; izvede-ni: prébàdam, ich durchbohre, nabàdam, ich steche hinein itd., nabàdal, nabol, nabodem, nabodnjen, nabosti itd.

Predem, ich nähe, prel, preden, presti.Nakladem, naklal, naklàđen, naklasti itd.; izvedeni: naklàdam,

ich belade, naklàdal, naklal itd.Kradem, ich stehle, kral, krađen, krasti; buduće vrijeme: vkrad-

nem, vkral, vkrađen, vkrasti itd.; izvedeni: pokrađujem, ich schni-pfe84, pokrađuval, pokral itd.

Pletem, ich flechte, plel, pleten, plesti; izvedeni: zaplétam, za-plétal, zàplel itd.

Gnjetem, ich stosse hinein, fülle an, gnjel, gnjeten, gnjesti; izve-deni: nagnjétam, nagnjetal, nagnjel itd.

Cvetem, ich blühe, cvel, *cveten, cvesti; izvedeni: odcvetujem, ich blühe ab, odcvetuval, odcvel itd.

Rastem, ich wachse, rasel, *rasčen, rasti; izvedeni: narastujem, ich wachse an oder zu; narastuval, narasel itd.

84 I oblik i značenje ovoga glagola tipični su za gornjonjemački, što još jed-nom potvrđuje tezu o tome da je govoreni njemački na tlu kajkavske Hrvatske bio bavarskoaustrijski.

129

Idem, ich gehe, išel, iti; buduće vrijeme: pojdem85; imperativ: idi, hodi, pojdi, gehe du, naj ide, gehe er; množina: hodimo, gehen wir, ite, hote, pojte, gehet ihr, naj idu, gehen sie; izvedeni: izhajam, ich gehe aus, izhajal, izišel, izhajati, iziti; budućnost: izidem; im-perativ: izhajaj, izidi, gehe aus.

Također i: odhàjam, ich gehe weg; obhàjam, ich gehe herum; razhàjam se, ich schweife ab itd. Ali: dohàjam, ich komme an, ima dohàjal, dohàjati, dojdem, došel, oditi; imperativ: dojdi – dojdi-mo, dojte itd. Tako i nahàjam, ich finde; prihàjam, ich lange an; prehàjam, ich gehe durch oder über.

NapomenaNjih se ne smije pobrkati s izvedenicama i složenicama glagola

hodim, ich spaziere, koje su sve pravilne, kao pohodim, ich werde besuchen, pohodil, pohođen, pohoditi, od kojega je izvedeno poha-đam, ich besuche, pohàđal, pohàđati itd.

na jem

Jém, ich esse, jéš, du issest, jé, er isset; množina: jémo, jéste, jedù, wir, ihr, sie essen; particip: jel, jeđen, jesti; imperativ: jeđ ti, naj on je, esse du, er; množina: jeđmo, jeđte, naj jedu, essen wir, ihr, sie; izvedeni i složeni: pojédam, ich esse auf, pojedal; buduće vrijeme: pojem, pojel, pojesti – pojeđen itd. Također i: izjédam, ich esse aus; objédam, ich esse herum itd.

Bijem, ich schlage, bil bijen ili bit, *bìjam. Bríjem, ich schere, bril, brit, *brivam.

Čtéjem, štéjem ili čtém, ich lese, čtel, čtejen, štejen ili čten, *čté-vam.

Čujem, ich höre, čul, čujen.Gnjijem, ich faule, gnjil, *gnjit, gnjilem.Grejem, ich mache warm, grel, gret, *grejam.

85 Pisano poidem.

130

Krijem, ich bedecke, kril, krit, *krivam.Obujem, ich werde anlegen, obul, obut, obuvam.Pijem, ich trinke, pil, *pit, *pijam.Plejem, ich jäte aus, plel, plejen, *plevam.Šijem, ich nähe, šil, šit, šivam.Srejem, ich begegne, srel.Vijem, ich winde, vil, *vit, vijam.Vmijem, ich werde waschen, vmil, vmit, omivam.Vžijem, ich werde gebrauchen, vžil, vživam.Zezujem, ich werde ausziehen, zezul, zezut, zezuvam.

na ljem, nem

Gibljem, gibam, ich bewege, gibal, giban i gibljen; buduće vrije-me: genem, genul, genjen i genut.

Nagibljem, ich rücke hinzu, nagibal; buduće vrijeme: nagnem, nagnul, nagnjen i nagnut itd.

Ali pogiblem, pogibam, ich laufe Gefahl, od pogibel, Gefahr, daje samo pogibal, pogibati itd.

Jemljem, jemam, ich nehme, jemal, jemljen i jeman.Prijemljem, primljem, ich nehme auf, fasse, empfange, prijemal,

primljen; buduće vrijeme: primem, prijel, prijet; prijemši.Vzimljem, vzimam, ich nehme, empfange; vzimal; buduće vrije-

me: vzemem, vzel, vzet; vzemši.Odimljem, otimljem, otimam, ich nehme weg, otimal; buduće

vrijeme: otmem, otel, otet.Obimljem, obimam, ich ergreife, umfasse, obimal; buduće vrije-

me: objem, objel, objet; objemši itd.Šaljem, ich schicke. Za njega se osim prezenta rabi i izvedeno

pošiljam, pošiljal, pošiljan, pošiljati; buduće vrijeme: pošaljem, po-šiljem86, poslal, poslan, poslati.

86 Piše pošijem. Vjerojatno slovna pogreška.

131

Meljem, ich mahle, mlel, mlet, mleti.Ženjem, ich schneide, ernte, žel, žet, žeti.Kunem, ich fluche, klel, klet, kleti.Izvedeno: preklinjam, ich verfluche, preklinjal; buduće vrije-

me: prekunem; preklel. Također i: zaklinjam, ich beschwöre; pro-klinjam, ich vermaleide.

Složeni glagoli od *čnem, ich begiesse i *pnem, ich hefte, koji se ne upotrebljavaju, daju čnem, čel, čet, četi, činjam; pnem, pel, pet, peti, pinjam i pričnem, ich were anfangen, od čega je frekven-tativno: pričinjam, ich fange an; pričinjal, pričel, pričet, pričinjati, pričeti itd. Isto tako i počinjam, začinjam, ich beginne itd.

Isto tako razpnem, ich werde kreuzigen, od čega je frekventa-tivni glagol razpinjam, ich kreuzige; razpinjal, razpel, razpet, raz-pinjati, razpeti itd., kao i pripinjam, ich hefte an; napinjam, ich dehne aus; spinjam, ich spanne.

na rem

Berem, ich lese; bral, bran, brati; izvedenica: *biram.Cvrem, ich schmelze; cvrel, cvert, cvreti; izvedenica: *cviram.Derem, ich dresche; drl, *drt, dreti; izvedenica: *diram.Perem, ich wasche; pral, pran, prati; izvedenica: *piram.Žrem, ich schlucke; žrl, *žrt, žreti; izvedenica: žiram.Trem, ich reibe, zerbreche; trl, *trt, treti; izvedenica: *tiram.Na taj se način tvore i sve složenice od *mrem, *strem, *prem,

koji se ne rabe i glagoli izvedeni od njihovih složenica, kao:Vumrem, vumrl, vumreti, vumiram, ich sterbe; odprem, odprl,

odprt, opreti, odpiram, ich eröffne; prestrem, prestrl, prestrt, pre-strti, prestiram, ich breite auf itd.

Morem, možem, ich kann; treće lice množine: moreju i poseban oblik, mogu; imperativ: mozi, könne du; particip: mogel; infinitiv: moči. Izvedenice na *mašem i *magam, kao pomažem, pomagam,

132

ich helfe, pomagal, pomagati; buduće vrijeme: pomorem, pomogel, pomoči; imperativ: pomozi ili pomagaj, naj pomore ili pomaga itd. Također i zmažem, ich vermag; premažem, ich übertreffe itd.

na žem

Lažem, ich lüge, lagal, lagati; buduće vrijeme: budem lagal, zlažem, zlažem se itd. Particip: zlagal, zlagan, zlažen.

Dižem, digam, ich erhebe, digal, digati, dignem, digel ili di-gnul, dignjen ili dignut, diči ili dignuti. Od složenice izvedeni: po-digavam, ich erhebe, podigaval, podigel, podignul itd.

Ležem, ich liege darnieder, legel, leči, legnem, legnul; impera-tiv: lezi, lege dich nieder, naj leže, lege er sich nieder itd.

Lèžem, pretposljednje e dugo, ich werfe Junge (wird von Tieren gesagt), lègel, zlègnem, zlègel, zlegnul, zlèžen, zlègnjen, zlègnut, zleči, zlegnuti.

Sežem, češće se rabe njegove složenice kao dosežem, dose-gam, ich berühre, dosegal, dosegnem, dosegel, dosegnul, dose-gnjen, dosegnut, doseči, dosegnuti. Isto tako prisežem, prisegam, ich schwöre itd.

Stižem: složenice dostižem, ich erreiche, dostigel, dostižen, do-stignem, dostignul, dostignjen, dostignut, dostiči, dostignuti. Ta-kođer i zastižem, ich erreiche; prestižem itd.

Vržem, ich setze, stelle, vrgel, vrgnem, vrči; imperativ: vrzi ti, naj on vrže itd. Izvedenice od složenih glagola: odvrgujem, odvrga-vam, ich werfe hinweg, entferne, odvrgnem, odvržen, odvrgnjen. Isto tako i zvržem, ich werfe aus, privržem, ich werfe zu; zavržem, ich werfe weg.

Strižem, ich schere ab, strigel, striči, strižen.Prežem, ich spanne ein, od čega priprežujem, priprezam, ich

spanne zusammen, priprežem, priprezal, pripregel, pripreči, pri-prežen, pripreznan. Tako i naprežem, odprežem itd.

133

*Težem, ich ziehe, od toga potežem, potezam, ich ziehe, pote-zal, potezati, potezan; buduće vrijeme: potegnem, potegel, pote-gnut, potegnjen itd. Isto tako rastežem, ich ziehe voneinander; na-težem, ich verziehe, schiebe auf itd.

*Vem, buduće vrijeme, povem, ich werde sagen; množina: po-vemo, poveste, poveju i povedu; imperativ: poveđ ti, naj on pove; množina: poveđmo, poveđte, naj povedu.

Frekventativno povedam, ich erzähle; preterit: povédal; per-fekt: póvedal, samo s izmijenjenim naglaskom; infinitiv: povédati, erzählen; povedati, sagen; trpno: povedan, poveđen.

Isto tako pripovedam, ich erzähle; spovedam, ich bekenne, ge-stehe; prepovedam, ich untersage, verbiete; zapovedam, ich befe-hle; odpovedam, ich berichte, entsage.

Ali izvedam, zesvedam, ich erforsche, bemühe mich zu er-fahren; u preteritu: izvédal; perfekt: zezvedel; buduće vrijeme: zezvém; infinitiv: izvedati, zezvedati, zezvedeti; imperativ: izve-daj, zezvedaj, zezveđ.

Zovem, ich rufe, zval, zvan, zvati. Frekventativno pozavam, ich rufe, lade ein; pozaval, pozavan; buduće vrijeme: pozovem, pozval, pozvan itd. Isto tako i dozavam, ich rufe herbei; ozavam, ich rufe an; odzavam, ich rufe ab itd.

na am

Dam, ich werde geben; množina: damo, daste, dadu, wier wer-den geben itd. Dal, dan, dati. Iterativno: dajem, ich gebe, daval, davan, davati. Od toga: prodajem, ich verkaufe, prodaval, proda-van, prodavati; buduće vrijeme: prodam, prodal, prodan, prodati; pridajem, ich gebe dazu; izdajem, ich gebe heraus.

Padam, ich falle, padal, padati; buduće vrijeme: padnem; pal, pasti. Od toga ispadam, ich falle herab, ispadal, ispadan, ispadati; ispadnem, ispal, ispasti; dopadam se, ich gefalle itd.

Devam, ich setze, lege; deval; buduće vrijeme: denem, del, det, deti.

134

Od toga dolazi odevam, ich bedecke, hülle zu, odeval; buduće vrijeme: odenem, odel, odet, odeven; dakle nadevam, ich überlade, stopfe an; razdevam, ich enthülle; zadevam se, ich stosse an, auf ei-nen Gegenstande itd.

Dospevam, ich erreiche zeitig, dospeval itd. Buduće vrijeme: dospem, dospe, dospeti itd.

na im

Sedim, ich sitze, sedel, sedeti, ali sedam, ich sitze nieder; im-perativ: sedal; perfekt: sel; buduće vrijeme: sedem, ich werde nie-dersitzen; infinitiv: sesti, niedersitzen. Od toga frekventativni obsedam, ich belagere, obsedal; buduće vrijeme: obsednem, obsel, obsesti. Isto tako i zasedam, ich stelle nach itd.

Gledim, gledam, ich sehe an, gledal, gledel itd. Imperativ: gle-daj, glej, gledi, siehe an itd.

Bežim, ich fliehe, bežal; buduće vrijeme: begnem; iterativno: pobegujem, ich fliehe davon, pobeguval; buduće vrijeme: pobe-gnem, pobegel, pobegnul, pobeči, pobegnuti.

Stojim, ich stehe, stal, stati. Izvedeno: stajem, ich stehe still, sta-jal; buduće vrijeme: stanem, stal, stati; složenice: obstati, postajem, ich verharre, bestehe, obstajal; buduće vrijeme: obstanem i obsto-jim, obstal, obstati; postajem, ich bleibe stehen, postanem, postal; zestajem se, ich begegne, zestanem se, zestal, zestati itd.

Gonim, ich treibe, gonil, gnal, *ganjam, od čega odganjam, ich treibe ab, davon, odganjal; buduće vrijeme: odgonim, odegnem; participi: odgonil, odgnal, odegnan. Tako i izganjam, ich treibe hinaus, izgonim, izegnem itd.; doganjam, ich treibe zu herbei; pre-ganjam, ich verfolge itd.

135

Četvrti dio

O nepromjenjivim vrstama riječi

Prvo poglavlje

O prijedloguPrvo pravilo

Prijedlozi koji iziskuju genitiv jesu:*blizu, nahe; bliže, näher*dalko, daleko, weitdo, zu, bis zu, bis hiniz, aus, von*isker, neben, daneben, nächstmesto, na mesto, anstattmimo, nebstober, oberh, ober, überod, von, aus*okolu, okolo, herum*oposred, posred, in mitte*poleg, an, nahe beiprek, überprez, ohneradi, zarad, zaradi, wegenraz, ausser, ausgenommen* sredi, in mitte*tik, tikcè, neben, nächstverhu, zverhu, über

136

zbog, Ursache dessenzmed, aus, zwischen*zdola, odozdola, unter, darunter*zpoda, odzpoda, unter, darunter*zgora, odzgor, odzgora, darüber, von oben*zaja, odzaja, hinter, von hinten*zada, odzada, von hinter, von hinten*zvan, zvana, ausser, von aussen*zvun, zvuna, aussertja, do, biskod, bei

1. napomenaPri uporabi prijedloga iz, aus ili von, često se izostavlja i te se

rabi samo z, kao z ove strani, von dieser Seite, umjesto iz ove strani; ze vsega srdca, von ganzen Herzen; z gora, darüber; z poda itd.

2. napomenaPrijedlozi označeni zvjezdicom ponekad se rabe bez dodane

imenice u određenome padežu i tada postaju prilozi, kao: dalko sem bil, ich bin lang abwesend gewesen.

3. napomenaTi prijedlozi, kada stoje uz imenicu u množini, osobito kada se

ona mijenja prema prvoj promjeni, iziskuju, tamo gdje postoji, prvi završetak drugoga padeža kao: od pet do kolen, von Fersen bis zu den Knien, a ne od petah do kolenah.

Treći padež iziskuju sljedeći prijedlozi:

k, zu, gegenproti, naprot, naproti entgegen, wider, dawidersuprot, suproti

137

Četvrti padež iziskuju:čez, durch, über

NapomenaŠ, mit, rabi se samo uz njega, njegov, njejn, ostalim se imenica-

ma dodaje s.

Drugo pravilo

Sljedećih deset prijedloga iziskuje više padeža: pri, za, na, vu, ob, po, med, nad, pod, pred.

I. Pri, bei

Pri, bei, uz imenicu u jednini traži treći padež, no u množini drugi padež, kao: pri Bogu i ljudeh, Luka, 2, bei Gott und den Men-schen.

II. Za, für, wegen, von, nach

Za, für, zu, wegen, von, traži četvrti padež, kao: moli za nju, be-tet für sie; za boj se pripravlja, er bereitet sich zum Krieg; za boga te prosim, ich bitte dich wegen Gott oder um Gottes willen; ne znam za tvoje novce nikaj, ich weiss nichts von deinen Gelde