preskušanje in klasificiranje požarnih lastnosti materialov in...

PreskuPreskuššanje in klasificiranje anje in klasificiranje popožžarnih lastnosti arnih lastnosti

materialov in konstrukcijmaterialov in konstrukcij

Milan Hajduković, univ. dipl. inž.Vodja požarnega laboratorija

•• PoPožžarni preskusi materialov in konstrukcijarni preskusi materialov in konstrukcij•• Klasifikacija gradbenih proizvodovKlasifikacija gradbenih proizvodov•• Klasifikacija brez preskuKlasifikacija brez preskuššanjaanja

2Preskušanje in klasificiranje požarnih lastnosti materialov in konstrukcij

čas

1000

500

začetni požarpolno razviti

požarpojemajoč

požarFaza požara

Faza naraščanja

požara Flash-over(požarni preskok)

Lastnosti požara

Obnašanje ljudi

Odkrivanje požara

ugašanje

požar je nadzorovan z gorivom

pobeg smrt

požar je nadzorovan z ventilacijo

Aktivni nadzor požara

Pasivni nadzor požara

dimni in toplotni detektorji

gašenje z ročnimi gasilniki , sprinklerji ali gasilci ;

nadzor dima

požarne lastnosti materialov

ODZIV NA OGENJpožarne lastnosti konstrukcije

POŽARNA ODPORNOST

dim in plameni

požar nadzirajo gasilci

požar je nadzorovanz gorivom

standardni požarT=20+log(8.t+1)


Standardi za klasifikacijo gradbenih proizvodov na Standardi za klasifikacijo gradbenih proizvodov na osnovi rezultatov preskuosnovi rezultatov preskuššanj poanj požžarne odpornostiarne odpornosti

Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb

Klasifikacija na podlagi podatkov iz preskusov požarne odpornosti strešne kritine na vpliv požara z zunanje strani

SIST EN 13501-5

Klasifikacija na podlagi podatkov iz preskusov požarne odpornosti komponent sistemov za kontrolo dima

SIST EN 13501-4

Klasifikacija na podlagi podatkov iz preskusov požarne odpornosti proizvodov in elementov servisnih inštalacij v stavbah: požarno odporne napeljave in požarne lopute

SIST EN 13501-3

Klasifikacija na podlagi podatkov iz preskusov požarne odpornosti, izvzeti prezračevalni sistemi

SIST EN 13501-2

Klasifikacija na podlagi podatkov iz preskusov odziva na ogenj

SIST EN 13501-1


pepečč 750 C750 Ckalorimetrijska kalorimetrijska bombabomba

SBI testSBI test

mali plamenmali plamen

A1 A1

A2 A2-s1,d0 A2-s2,d0 A2-s3,d0

A2-s1,d1 A2-s2,d1 A2-s3,d1

A2-s1,d2 A2-s2,d2 A2-s3,d2

B B-s1,d0 B-s2,d0 B-s3,d0

B-s1,d1 B-s2,d1 B-s3,d1

B-s1,d2 B-s2,d2 B-s3,d2

C C-s1,d0 C-s2,d0 C-s3,d0

C-s1,d1 C-s2,d1 C-s3,d1

C-s1,d2 C-s2,d2 C-s3,d2

D D-s1,d0 D-s2,d0 D-s3,d0

D-s1,d1 D-s2,d1 D-s3,d1

D-s1,d2 D-s2,d2 D-s3,d2

E E E-d2

F F

Klasifikacija gradbenih proizvodov glede Klasifikacija gradbenih proizvodov glede odziva na ogenj odziva na ogenj -- SIST EN 13501SIST EN 13501--11


Preskusni postopki za doloPreskusni postopki za določčanje anje odziva na ogenjodziva na ogenj

Preskus negorljivosti po SIST EN ISO 1182

Določanje kalorične vrednosti po SIST EN ISO 1716

Preskus z enim gorečim predmetom (SBI) po SIST EN 13823

Preskus vžiga z malim plamenom po SIST EN ISO 11925-2

Širjenje plamena po talnih oblogah po SIST EN ISO 9239-1


PePečč za preskuza preskuššanje negorljivosti materialov SIST EN ISO 1182:anje negorljivosti materialov SIST EN ISO 1182:Preskusi odziva gradbenih proizvodov na ogenj Preskusi odziva gradbenih proizvodov na ogenj –– Preskus negorljivostiPreskus negorljivosti

S tem preskusom se določa negorljivost homogenih gradbenih materialov. Preskušanje se izvaja v odprti, navpično postavljeni cilindrični peči s premerom 75 mm, ki je ogreta na 750 °C. Preskušanci so 50±3 mm visoki valjčki s premerom 45+0-2 mm. Med preskušanjem se meri temperatura v peči, na površini preskušanca in v sredini preskušanca, obenem pa se meri čas trajanja gorenja s plamenom, če do le-tega pride. Preskušanci se tehtajo pred in po preskusu. Preskus se opravi na petih preskušancih, vsak pa traja najmanj 30 minut.


Kalorimetrijska bomba SIST EN ISO 1716: Kalorimetrijska bomba SIST EN ISO 1716: Preskusi odziva na ogenj za gradbene proizvode Preskusi odziva na ogenj za gradbene proizvode ––

Ugotavljanje zgorevalne toplote Ugotavljanje zgorevalne toplote

Pri preskusu v tej napravi zgori doloPri preskusu v tej napravi zgori določčena masa vzorena masa vzorččnega materiala v standardiziranih pogojih. Zgorevalna nega materiala v standardiziranih pogojih. Zgorevalna toplota oziroma kaloritoplota oziroma kaloriččna vrednost se prerana vrednost se preraččuna na osnovi izmerjenega poviuna na osnovi izmerjenega poviššanja temperature ob anja temperature ob upoupošštevanju toplotnih izgub. Zgorevalni proces se pritevanju toplotnih izgub. Zgorevalni proces se priččne v kisikovi atmosferi znotraj kalorimetrijske bombe, ne v kisikovi atmosferi znotraj kalorimetrijske bombe, potopljene v vodi, ki se stalno mepotopljene v vodi, ki se stalno mešša. Na osnovi temperaturne razlike vode pred in po sea. Na osnovi temperaturne razlike vode pred in po sežžigu preskuigu preskuššanca anca se dolose določči zgornja zgorevalna toplota materiala. Natani zgornja zgorevalna toplota materiala. Natanččnost merjenja temperature je 0,005 nost merjenja temperature je 0,005 ººC.C.


Naprava, za doloNaprava, za določčanje hitrosti anje hitrosti šširjenja poirjenja požžara (SBI) SIST EN 13823: ara (SBI) SIST EN 13823: Preskusi odziva na ogenj za gradbene proizvode Preskusi odziva na ogenj za gradbene proizvode –– Gradbeni proizvodi, Gradbeni proizvodi,

izpostavljeni toplotnemu delovanju enega goreizpostavljeni toplotnemu delovanju enega goreččega predmetaega predmeta

SBI test simulira gorenje enega predmeta (npr. koša za smeti) v kotu sobe.

Proizvod se, kolikor je le mogoče, preskuša v takšni obliki kot je njegova končna uporaba. Preskušanec je sestavljen iz dveh delov velikosti 1 m x 1,5 m in 0,5 m x 1,5 m, ki tvorita kot v katerem je plinski gorilnik moči 30 kW. Preskušanec je delovanju plamena izpostavljen 21 minut.

Preskusna naprava je v zaprtem prostoru. Vsi produkti zgorevanja se zbirajo v napi in gredo skozi kanal v katerem so temperaturna in tlačna tipala, merilnik prosojnosti dima in sonda za vzorčenje plinov, v katerih se meri deleže kisika, ogljikovega monoksida in ogljikovega dioksida. Sproščanje toplote se meri na osnovi preračunavanja porabe kisika.

Na osnovi meritev se izračunajo naslednje veličine:- hitrost razvoja požara - FIGRA [W/s], - celotna sproščena toplota v času 600 s - THR600s [MJ], - hitrost sproščanja dima - SMOGRA [m2/s2] in - celotna količina dima TSP600s [m2].Hitrost razvoja požara je definirana kot najvišja povprečna količina toplote, ki se sprosti v 30-ih sekundah, hitrost sproščanja dima pa najvišja povprečna količina dima, ki se sprosti v 60-ih sekundah. Med preskušanjem se opazuje še prečno širjenje plamena - LFS [mm] in nastajanje gorečih delcev ali kapljic.


Naprava za preskus normalno vnetljivih materialovSIST EN ISO 119Naprava za preskus normalno vnetljivih materialovSIST EN ISO 1192525--2: 2: Preskusi odziva na ogenj Preskusi odziva na ogenj –– Sposobnost vSposobnost vžžiga gradbenih proizvodov pri iga gradbenih proizvodov pri

izpostavitvi direktnemu plamenu izpostavitvi direktnemu plamenu –– 2. del: Preskus z enim samim plamenom 2. del: Preskus z enim samim plamenom

Preskusni postopek temelji na nemškem standardu DIN 4102-1 (Kleinbrenner) zaradi česar je tudi evrorazred E enakovreden normalno vnetljivim materialom B2. S tem preskusom se določa možnost vžiga vertikalno obešenega gradbenega materiala pri izpostavitvi direktnemu plamenčku pod kotom 45º. Za preskus je potrebno pripraviti 12 preskušancev velikosti 90 mm x 250 mm. Glede na ciljni razred odziva na ogenj, je preskušanec izpostavljen plamenčku 15 ali 30 sekund. Plamen se ne sme razširiti do višine 150 mm v času 20 oziroma 60 sekund. Opazuje se tudi nastajanje gorečih kapljic, ki bi lahko vžgale filter papir pod preskušancem.


Naprava za doloNaprava za določčanje anje šširjenje plamena po povrirjenje plamena po površšini talnih oblog SIST EN ISO 9239:ini talnih oblog SIST EN ISO 9239:Preskusi talnih oblog glede odziva na ogenj Preskusi talnih oblog glede odziva na ogenj –– 1. del: Ugotavljanje obna1. del: Ugotavljanje obnaššanja pri gorenjuanja pri gorenju

z uporabo sevalnega vira toplote (Reaction to fire tests for floz uporabo sevalnega vira toplote (Reaction to fire tests for floorings orings -- Part 1: Part 1: determination of the burning behaviour using a radiant heat sourdetermination of the burning behaviour using a radiant heat source)ce)

S to metodo se izmeri vrednost kritičnega toplotnega sevanja – to je tisti vpadni toplotni tok na površini talne obloge, kjer plameni nehajo napredovati in lahko ugasnejo. Na začetku preskušanca dolžine 1 m je toplotno sevanje 10,9 kW/m2, z razdaljo pa pada tako, da je na koncu preskušanca toplotno sevanje le še 1,1 kW/m2. Čim nižja je vrednost, pri kateri plamen na površini preskušanca ugasne, večje je širjenje plamena. Manjši gorilnik na začetku preskusa pomaga pri vžigu preskušanca. V kanalu za odvod dima se meri optično gostoto nastalega dima.


Korelacija med evrorazredi in nastankom poKorelacija med evrorazredi in nastankom požžarnega arnega preskoka v referenpreskoka v referenččnem nem ‘‘Sobnem kotnem preskusuSobnem kotnem preskusu’’::

ekspandiran polistiren,nepreskušeni materiali

Lastnost ni določena (NPD)Da - zelo hitroF

EPS sendvič ploščeMaterial ni preskušen v SBI

v manj kot dveh minutah(gorilnik moči 100 kW)E

Leseni proizvodi,ekstrudiran polistirenFIGRA ≤ 750 W/smed 2. in 10. minuto

(gorilnik moči 100 kW)D

PUR sendvič ploščeFIGRA ≤ 250 W/sNi požarnega preskoka prigorilniku moči 100 kWC

prebarvana mavčno kartonska plošča, nekatere lesene plošče obdelane z zaviralci gorenja,

PIR sendvič plošče

FIGRA ≤ 120 W/sNe

(gorilnik moči 100 ali 300 kW)

B

mavčnokartonska plošča, vlakneno cementna plošča,

mineralna volna,MW sendvič plošča

FIGRA ≤ 120 W/sNe

(gorilnik moči100 ali 300 kW)

A2

beton, opeka, kovine, mineralna volna

negorljiv material in majhna kalorična

vrednost,ni preskušen v SBI

Ne (gorilnik moči

100 ali 300 kW)A1

Primer materialaHitrost razvoja požara pri SBI testu FIGRA [W/s]

Obnašanje materiala pri sobnem kotnem preskusu

(nastanek požarnega preskoka)Evrorazred


Odziv na ogenj Odziv na ogenj –– negorljivi materialinegorljivi materiali

sproščanje dima(5) ingoreče kapljice/delci(6)

FIGRA ≤ 120 W/s inLFS < rob preskušanca inTHR600s ≤ 7,5 MJ

SIST EN 13823 (SBI test)

-PCS ≤ 3 MJ/kg (1) inPCS ≤ 4 MJ/m2 (2) inPCS ≤ 4 MJ/m2 (3) inPCS ≤ 3 MJ/kg (4)

SIST EN ISO 1716

in

-∆T ≤ 50 °C∆ m ≤ 50%tf ≤ 20 s

SIST EN ISO 1182 (1)

aliA2

-PCS ≤ 2 MJ/kg (1) inPCS ≤ 2 MJ/kg (2,2a) inPCS ≤ 1,4 MJ/m2 (3) inPCS ≤ 2 MJ/kg (4)

SIST EN ISO 1716

-∆ T ≤ 30 °C∆ m ≤ 50%tf = 0

SIST EN ISO 1182 (1)

inA1

Dodatneklasifikacije

Kriteriji zaklasifikacijo

Preskusna metoda

Razred


Odziv na ogenj Odziv na ogenj –– gorljivi materialigorljivi materiali

Ni zahtevF

goreče kapljice/delci(7)Fs < 150 mm v času 20 sSIST EN ISO 11925-2 (8)

Izpostavitev = 15sE

Fs < 150 mm v času 60 sEN ISO 11925-2 (8)

izpostavitev = 30s


FIGRA ≤ 750 W/sSIST EN 13823 (SBI)in

D

Fs ≤ 150 mm v času 60 sSIST EN ISO 11925-2 (8)

izpostavitev = 30s


FIGRA ≤ 250 W/s inLFS < rob preskušanca inTHR600s ≤ 15 MJ

SIST EN 13823 (SBI)in

C

Fs < 150 mm v času 60 sSIST EN ISO 11925-2 (8)

izpostavitev 30s


FIGRA ≤ 120 W/s inLFS < rob preskušanca inTHR600s ≤ 7,5 MJ

SIST EN 13823 (SBI)in

B


PreskuPreskuššanja nehomogenih gradbenih anja nehomogenih gradbenih proizvodov glede odziva na ogenjproizvodov glede odziva na ogenj

A1: Vsaka bistvena komponenta nehomogenega proizvoda mora biti preskušena posebej po SIST EN ISO 1182 in SIST EN ISO 1716. Če ima zunanja nebistvena komponenta PCS>2,0 MJ/kg in PCS≤2,0 MJ/m2, se mora preskušati še v SBI

A2: Vsaka bistvena komponenta nehomogenega proizvoda mora biti preskušena posebej po SIST EN ISO 1182 ali SIST EN ISO 1716. Vsaka nebistvena komponenta se preskuša le po SIST EN ISO 1716.Vsi proizvodi morajo biti preskušeni po SIST EN 13823

Homogen proizvod je proizvod izdelan iz enega materiala, ki ima enakomerno gostoto in sestavo po celotnem presekuBistvena komponenta je material, ki predstavlja pomemben del nehomogenega proizvoda (sloj ≥1,0 kg/m2 ali debelina ≥1,0 mm


Primerjava klasifikacija materialovPrimerjava klasifikacija materialov

F4321

4B3B3

Velik

lahkogorljivi

materiali

E-d2C (III)

D-s3,d23B (II)4

3B2B2

Normalen

normalnogorljivi

materiali

C-s3,d21

B-s3,d21A (I)5

0B1B1

Majhen

težkogorljivi

materiali

A2-s1,d06q.3A2

A1NGNG

6.3NGA

A1Minimalen

negorljivi materiali

Evrorazred SIST EN 13501-1

JUS U.J1.040

in U.J1.060

ZDAASTM E 84

ŠvicaVKF

V.BritanijaBS 476:

Part 4,6,7

AvstrijaÖNORM B 3806

Nemčija DIN

4102-1

Prispevek k požaru


Klasifikacija talnih oblog glede Klasifikacija talnih oblog glede odziva na poodziva na požžarar

E flEfl

D fl - s2D fl - s1Dfl

C fl - s2C fl - s1Cfl

B fl - s2B fl - s1Bfl

A2 fl - s2A2 fl - s1A2fl

A1flA1flpepečč 750 C750 Ckalorimetrijska kalorimetrijska bombabomba

Flooring radiant Flooring radiant panel testpanel test

mali plamenmali plamen


Klasifikacija tKlasifikacija talnalnihih oblogoblog gledegledeodzivaodziva nana popožžarar

V Nemčiji je že zelo dolgo v veljavi "Flooring Radiant Panel" test kot preskusna metoda za določanje težko vnetljivih talnih oblog – B1 po DIN 4102-1. Metoda je opisana v standardu DIN 4102-14 in se zelo malo razlikuje od SIST EN ISO 9239-1, zato je možna neposredna primerjava rezultatov. Tudi v ZDA uporabljajo enako metodo.

DIN 4102/1– B1 ≅ Cfl-s1


Klasifikacija brez preskušanja - Odločbe Komisije ES- CWFT – produktni standardi

A1: Odločba komisije 96/603/EC in 2000/605/ECminerali, kovine in podobno, v splošnem materiali, ki imajo manj kot 1% organskih snoviStrešne kritine: Odločba komisije 2000/553/EC strešne kritine iz negorljivih materialov, pločevine z manjšo količino premaza (≤4 MJ/m2 ali ≤200 g/m2) so odporne na vpliv požara z zunanje straniLes: Odločba komisije 2003/43/EC Večinoma D-s2, d0, lahke iverne plošče E


Klasifikacija in označevanje požarne odpornosti elementov konstrukcij

SIST EN 13501-2

Požarna odpornost elementov gradbenih konstrukcij se po evropski klasifikaciji navaja z osnovnimi črkovnimi znaki R, E, I, W, ter M, C in S v kombinaciji s številko, ki pomeni požarno odpornost v minutah (15, 20, 30, 45, 60, 90, 120, 180, 240 ali 360). Za določene proizvode se uporabljajo tudi črkovne oznake G, K1,K2, D, DH, F, B, E300, E600 , P, PH:


OznaOznaččevanje poevanje požžarne odpornostiarne odpornosti

R - nosilnostJe sposobnost elementa konstrukcije, da določen čas ne izgubi nosilnosti v primeru požara z ene ali večih strani (porušitev).

E - celovitostJe sposobnost elementa konstrukcije s funkcijo ločevanja, da določen čas preprečuje prenos požara na neizpostavljeno stran s prebojem plamenov ali vročih dimnih plinov (vžig bombažne vate ali špranja velikosti 6 mm x 150 mm ali premer 25 mm ali plamen).

I - toplotna izolativnost v pogojih standardnega požaraJe sposobnost elementa konstrukcije s funkcijo ločevanja, da določen čas preprečuje prenos požara na neizpostavljeno stran zaradi prevelikega prenosa toplote (povišanje temperature za 140 ali 180 K).


W - toplotno sevanjeSposobnost elementa konstrukcije s funkcijo ločevanja, da določen čas preprečuje prenos požara na neizpostavljeno stran zaradi prenosa toplote s sevanjem (15 kW/m2 v oddaljenosti 1 m - pri tej intenziteti toplotnega sevanja so bolečine na goli koži neznosne po treh sekundah).

M - mehanska trdnostSposobnost elementa konstrukcije, da prenese udarec, ki lahko nastane zaradi padca drugega elementa v požaru.

C - samozapiranjeLastnost proizvoda, da se v primeru požara avtomatsko zapre.

S - omejeno puščanje dimaSposobnost elementa konstrukcije s funkcijo ločevanja, da preprečuje oziroma zmanjša prehod dimnih plinov na neizpostavljeno stran.


P in PH - funkcioniranje energetskega ali signalnega voda v pogojih požaraSposobnost električnega kabla, da v primeru požara določen čas zanesljivo dovaja energijo od izvora do požarno varnostne naprave.

G - odpornost na požar sajSposobnost dimnika, da je odporen na požar v notranjost dimnika (sežig saj); pri tem se upošteva tesnost in prenos toplote.

K - požarno zaščitna zmožnostSposobnost obloge, da prepreči vžig, pooglenitev ali drugačno poškodbo za oblogo postavljenega gorljivega materiala.

H - odvod dima in toploteSposobnost naprave za odvod dima in toplote, da pri določeni temperaturi (200, 300, 400 ali 600 C) deluje določen čas (do 120 minut).


Požarna odpornost elementa konstrukcije se lahko navede z enim znakom ali pa s sestavljanjem večih črkovnih znakov (npr. REI, EI, REW). Za temi črkovnimi oznakami stoji številka, ki označuje trajanje odpornosti v minutah: 15, 20, 30, 45, 60, 90, 120, 180, 240 ali 360. Na koncu osnovne oznake požarne odpornosti je lahko oznaka določene dodatne lastnosti elementa (M, S ali C). Razred požarne odpornosti elementa se lahko označi na naslednji način:Za nosilne elemente:REI ttt ttt ... čas v katerem ni presežen noben kriterij požarne

odpornosti (nosilnost, celovitost in toplotna izolativnost)

RE ttt ttt ... čas v katerem ni presežen kriterij nosilnosti in celovitosti

R ttt ttt ... čas v katerem ni presežen kriterij nosilnosti


KLASIFIKACIJA NOSILNIH ELEMENTOV BREZ FUNKCIJE POŽARNEGA LOČEVANJA(nosilne stene, medetažne konstrukcije in strehe, grede, stebri, balkoni, stopnice)

Kriterij požarne odpornosti je izguba nosilnosti preskušanca. Ocenjuje se, da nastopi porušitev, ko je presežen:Največji dopustni poves: grede, stropi: D = L2/400d (mm)

stene, stebri: C = h/100 (mm)Dopustna hitrost povešanja: grede, stropi: dD/dt = L2/9000d (mm/min)

stene, stebri: dC/dt = 3h/1000 (mm/min)L … razpon med podporami v (mm)h … višina v (mm)

Možne klasifikacije nosilnih elementov brez funkcije požarnega ločevanja:R 15 R 20 R 30 R 45 R 60 R 90 R 120 RR 15 R 20 R 30 R 45 R 60 R 90 R 120 R 180 R 240180 R 240


KLASIFIKACIJAKLASIFIKACIJA NOSILNIH ELEMENTOV NOSILNIH ELEMENTOV S FUNKCIJO S FUNKCIJO LOLOČČEVANJA EVANJA (nosilne(nosilne stene, stene, medetamedetažžne konstrukcije in ne konstrukcije in strehe, dvignjeni podi):strehe, dvignjeni podi):

Kriterij požarne odpornosti je izguba nosilnosti, celovitosti in/ali toplotne izolativnosti preskušanca. Ocenjuje se, da element ni več požarno odporen, ko so preseženi naslednji kriteriji:Največji dopustni poves: medetažne konstrukcije: D = L2/400d (mm)

stene: C = h/100 (mm)Dop. hitrost povešanja: medetažne konstrukcije: dD/dt = L2/9000d (mm/min)

stene: dC/dt = 3h/1000 (mm/min)Celovitost: pojav razpok, vžig bombažne blazinice, neprekinjeno gorenje na neizpostavljeni straniIzolativnost: prekoračitev dovoljenega povišanja povprečne temperature 140 K, oziroma 180 K na posameznem mestuToplotno sevanje: prekoračitev nivoja toplotnega sevanja 15 kW/m2 Mehanska trdnost: prekoračitev kriterijev R, E in/ali I pri udarcu na element


MoMožžne klasifikacije nosilnih elementov ne klasifikacije nosilnih elementov

s funkcijo pos funkcijo požžarnega loarnega loččevanja:evanja:

24018012090603020REW

240180120906030REI-M

240180120906045302015REI

24018012090603020RE


KLASIFIKACIJAKLASIFIKACIJA PROIZVODOV, KI SE UPORABLJAJOPROIZVODOV, KI SE UPORABLJAJOZA ZA ZAZAŠŠČČITOITO NOSILNIH ELEMENTOV KONSTRUKCIJNOSILNIH ELEMENTOV KONSTRUKCIJhorizontalne in vertikalne membrane, pohorizontalne in vertikalne membrane, požžarno zaarno zaššččitni itni premazi in obloge s katerimi povepremazi in obloge s katerimi poveččamo poamo požžarno odpornostarno odpornostobravnavane obravnavane konstrukcije (SIST EN 13381konstrukcije (SIST EN 13381--1 do 9):1 do 9):

Nosilni elementi zaščiteni s horizontalno membranoNosilni elementi zaščiteni z vertikalno membranoBetonski elementi zaščiteni s premazi ali oblogamiJekleni elementi zaščiteni z oblogamiKompozitni elementi zaščiteni s premazi ali oblogamiJekleni elementi zapolnjeni z betonom in zaščiteni s premazi ali oblogamiLeseni elementi zaščiteni s premazi ali oblogamiJekleni elementi zaščiteni z reaktivnimi premazi


KLASIFIKACIJA NENOSILNIH ELEMENTOVKLASIFIKACIJA NENOSILNIH ELEMENTOV(predelne stene, fasade in zunanje stene, stropi, (predelne stene, fasade in zunanje stene, stropi, dvignjeni podi, podvignjeni podi, požžarna vrata, dimna vrata, zaporna arna vrata, dimna vrata, zaporna sredstva za tekosredstva za tekočče trakove, tesnitve prebojev, e trakove, tesnitve prebojev, tesnitve fug, instalacijski kanali in jatesnitve fug, instalacijski kanali in jašški, dimniki)ki, dimniki)

Predelne steneE 20 30 60 90 120 EI 15 20 30 45 60 90 120 180 240

EI-M 30 60 90 120 EW 20 30 60 90 120


Fasade in zunanji zidovi (vkljuFasade in zunanji zidovi (vključčno z zasteklitvami)no z zasteklitvami)E 15 30 60 90 120 (i↔o)

EI 15 30 60 90 120 (i↔o)

EW 20 30 60 90 120 (i↔o)

Dvojni podiR 15 30

RE 30 REI 30

Obešeni stropi z lastno požarno odpornostjoEI 15 30 45 60 90 120 180 240 (a↔b)


Požarna odpornosti vrat se glede na rezultate meritev toplotne izolativnosti označi z dodatnim indeksom 1 ali 2.

Če vratno krilo izponjuje kriterije izolativnosti 25 mm od roba se doda indeks 1, nasprotno pa 2.Vsa požarna vrata morajo imeti samozapiralo (C), Če so vrata tudi dimotesna dobijo oznako Sa ali Sm

Primeri klasifikacije vrat (SIST EN 13501-2):EI2 30 Sa-C5EW 30-C3

Sa-C4EW 60 / EI1 30 Sm-C5

Požarna vrata in zapore in dimna vrataE 15 30 45 60 90 120 180 240

EI1 15 20 30 45 60 90 120 180 240 EI2 15 20 30 45 60 90 120 180 240 EW 20 30 60


Zapore prehodov tekoZapore prehodov tekoččih trakov:ih trakov:E 15 30 45 60 90 120 180 240

EI1 15 20 30 45 60 90 120 180 240 EI2 15 20 30 45 60 90 120 180 240 EW 20 30 60

Tesnitve prebojev in fug:E 15 30 45 60 90 120 180 240 EI 15 20 30 45 60 90 120 180 240

Instalacijski kanali in jaški:E 15 20 30 45 60 90 120 180 240 EI 15 20 30 45 60 90 120 180 240

Požarno zaščitna prekritja sten in stropov (SIST EN 14351):

Dimniki (SIST EN 13216-1) : G .. (razdalja do gorljivih materialov v mm)

K1 10 K2 10 30 60


Stena iz MW sendviStena iz MW sendvičč ploplošščč

Foto Matjaž Zupanc


Stena iz sendviStena iz sendvičč ploplošščč z gorljivo sredicoz gorljivo sredico

Foto Matjaž Zupanc


VrataVrata


Vrata Vrata -- lesenalesena


Klasifikacija in označevanje požarne odpornosti elementov servisnih inštalacij

SIST EN 13501-3Prezračevalni kanali in

požarne loputeKriteriji požarne odpornosti so celovitost, izolativnost in tesnost. Požarna odpornost proizvoda se navaja s črkami E (kriterij je 15 m3/m2.h) in I v kombinaciji s številko, ki pomeni požarno odpornost v minutah (15, 20, 30, 45, 60, 90, 120, 180 ali 240), za številko pa je še oznaka za tesnost S (kriterij 10 m3/m2.h), vgradnjo kanala ali lopute (ho ali ve) in usmerjenost požara (i↔o).


Klasifikacija in označevanje požarne odpornosti naprav za nadzor dima

SIST EN 13501-4(kanali za ODT, dimne lopute, dimne zavese,

ventilatorji za mehanski odvod dima in toplote - MODT in naprave za naravni odvod dima in toplote - NODT)

Kriteriji požarne odpornosti je predvsem sposobnost delovanja v primeru požara. Požarna odpornost proizvodov se navaja s črkami E, I in S. Dimne zavese se označijo s črko DH (standardni požar), če pa je preskusna temperatura konstantna 300 oziroma 600 °C s črko D (za ventilatorje MODT še 200, 400 in 842 ° C)


naravni in mehanski odvod dima in toplote, zasilna in varnostna razsvetljava,

javljanje požara, požarna dvigala,

sistemi za gašenje, nadtlak v stopniščih,

požarne in dimne lopute, naprave, ki so iz različnih razlogov priključene na rezervni vir napajanja

Električni kabliza zanesljivo napajanje požarnovarnostnih naprav,

ki morajo delovati v primeru požara:

Izdelamo požarno zaščito električnih kablov, aliuporabimo požarno odporne električne kable z ustreznimi

pritrdilnimi sredstvi.


Klasifikacija: PH15, PH30, PH60 in PH90za električne in optične kable premera 20 mm ali manj in

presekom žile 2,5 mm2 ali manj

Preskusni postopek: kabli so izpostavljeni plamenu plinskega gorilnika T=842 oC

Standard: SIST EN 50200:2006 – Metode preskušanja odpornosti proti ognju

za nezaščitene male kable, ki se uporabljajo v zasilnih tokokrogih.

Klasifikacija: P15, P30, P60, P90 in P120 za električne in optične kable premera nad 20 mm in

presekom žile nad 2,5 mm2

Preskusni postopek: kabli so izpostavljeni standardnemu požaru T=To+345.log(8.t+1)

Standard: EN 1366-11 (standard že dolgo v pripravi – osnova DIN 4102-12)


Klasifikacija in označevanje požarne odpornosti streh, ki so požaru izpostavljene

z zunanje strani SIST EN 13501-5 - Strešne kritine,preskus SIST ENV 1187 – test 1, 2, 3 ali 4

Kriteriji požarne odpornosti so odvisni od testne metode.Pri nas uporabljamo test 1. Če med preskušanjem ne pride do prevelike razširitve gorenja po površini kritine in če ne pride do gorenja na spodnji strani strehe, je odporna na požar z zunanje strani: BROOF(t1), v nasprotnem primeru pa ne - FROOF(t1),


Odpornost streOdpornost streššne kritine na ne kritine na popožžar z zunanje straniar z zunanje strani

Za klasifikacijo streh in strešnih kritin so v standardu SIST ENV 1187:2003 in SIST ENV 1187:2003/A1:2006 opisane štiri preskusne metode: •Test 1: ocena obnašanja strešne kritine pod vplivom letečega ognja;Kriteriji: širjenje plamena po zunanji površini kritine, znotraj strehe in prenos požara na spodnjo stran;Klasifikacija: BROOF (t1) ali FROOF (t1)•Test 2: ocena obnašanja strešne kritine pod vplivom letečega ognja in vetra;Kriteriji: velikost poškodbe na površini kritine in podlage;Klasifikacija: BROOF (t2) ali FROOF(T2)•Test 3: ocena obnašanja strešne kritine pod vplivom letečega ognja, vetra in dodatnega toplotnega sevanja;Kriteriji: širjenje plamena po zunanji površini kritine in prenos požara na spodnjo stran;Klasifikacija: BROOF (t3) ali CROOF (t3) ali DROOF (t3) ali FROOF(t3)•Test 4: dvostopenjski preskus za oceno obnašanja strešne kritine pod vplivom letečega ognja, vetra in dodatnega toplotnega sevanja;Kriteriji: širjenje plamena po zunanji površini kritine in prenos požara na spodnjo stran;Klasifikacija: BROOF(t4) ali CROOFF(t4) ali DROOF(t4) ali EROOF(t4) ali FROOF(t4)


StreStreššne kritine, ki so odporne na pone kritine, ki so odporne na požžar ar z zunanje strani brez preskuz zunanje strani brez preskuššanjaanja

Nevezana plast proda debeline vsaj 50 mm ali mase ≥ 80 kg/m2 (agregat 4 ÷ 32 mm)Obloga iz peska/cementa z debelino ≥ 30 mmLiti beton ali plošče iz kamna debeline ≥ 40 mm

Proizvodi, ki jih je pri normalni uporabi potrebno popolnoma prekriti (z neorganskimi prevlekami, ki so naštete na desni)

Debelina ≥ 0,4 mmKakršna koli zunanja plast je neorganska ali ima PCS ≤ 4,0 MJ/m2 ali maso ≤ 200 g/m2

Ravne kovinske plošče: aluminij, aluminijeve zlitine, baker, bakrove zlitine, cink, cinkove zlitine, nepremazano jeklo, nerjavno jeklo, galvanizirano jeklo, premazano jeklo, emajlirano jeklo

Debelina ≥ 0,4 mmKakršna koli zunanja plast je neorganska ali ima PCS ≤ 4,0 MJ/m2 ali maso ≤ 200 g/m2

Kovinske profilirane plošče: aluminij, aluminijeve zlitine, baker, bakrove zlitine, cink, cinkove zlitine, nepremazano jeklo, nerjavno jeklo, galvanizirano jeklo, premazano jeklo, emajlirano jeklo

Izpolnjuje določila Odločbe komisije 96/603EC* ali ima PCS ≤ 3,0 MJ/kg

Vlakneno cementni proizvodi:-ravne in profilirane plošče -skrilavci

Izpolnjuje določila Odločbe komisije 96/603EC Kakršna koli zunanja plast je neorganska in ima PCS ≤ 4,0 MJ/m2 ali maso ≤ 200 g/m2

Strešniki: iz kamna, betona, gline, keramike ali jekla

Izpolnjuje določila Odločbe komisije 96/603EC Skrilavci: naravni skrilavci, skrilavci iz kamna

Posebni pogojiProizvod/material za strešno kritino


Odpornost streOdpornost streššne kritine na ne kritine na popožžar z zunanje straniar z zunanje strani

HVALA ZA POZORNOST

preskušanje in klasificiranje požarnih lastnosti materialov in...

Documents