krojenje prevleČnih materialov

PREVLEČNI MATERIALI - krojenje M. Federl, I. Leban

Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________

1

KROJENJE PREVLEČNIH

MATERIALOV

Cilji enote:

V poglavju o krojenju prevlečnih materialov boš

� spoznal orodja in stroje za krojenje in se jih naučil

uporabljati;

� narisal načrt krojenja in krojne dele za predvidene izdelke



2

KROJENJE TEKSTILIJ

Pri izdelavi blazinjenega pohištva uporabljamo tekstilije za

notranje blazinjenje in tekstilije za prevleke. Ker imajo svoje

posebnosti, uporabljamo za krojenje različne tehnologije. Najbolj

racionalno je krojenje s pomočjo strojev, za serijsko proizvodnjo

pa elektronsko vodeno krojenje skupaj z razrezom. Ročno krojimo

in z ročnimi škarjami vrezujemo kroje le pri posamičnih izdelkih.

V obrti najpogosteje krojimo ročno s pomočjo ročno vodenih

strojčkov. Ti imajo rezila v obliki škarij, kline ali traku, pri večji

proizvodnji pa razrezujemo posamično ali v naložkih s stroji in

napravami, ki imajo tračno rezilo ali klino. Štance uporabljamo za

razrez velikega števila manjših krojnih delov.

V novejšem času se tudi pri manjših serijah uveljavlja računalniško

vodena strojna linija, kjer se izdela načrt krojenja oziroma cela

krojna slika za en ali več izdelkov hkrati.

Škarje so ročno orodje, ki se uporablja za rezanje tankih

materialov. Imajo dve odvisni rezili. Večina tipov škarij ni

izjemno ostra – osnovna sila, ki reže material, je pritisk

dveh rezil.



3

Ročno vodeni strojčki

Oblike rezil in moči električnih motorjev ročno vodenih strojčkov so

prilagojene zahtevam in potrebam. Pri izbiri upoštevamo

posebnosti in količine materiala, ki ga bomo razrezovali. Ročno

vodene strojčke uporabljamo za razrez tekstilij, umetnega usnja ali

podobnih materialov. Če bomo razrezovali posamično ali v

naložku, je odvisno od vrste materiala, načina strežbe in količine,

ki jo potrebujemo.

Glede na vrsto rezil poznamo električne škarje, strojčke z okroglo

rezilno ploščo in strojčke s tračnim nožem.

Skiciraj strojček iz šolske delavnice in poimenuj sestavne dele.



4

Strojček z okroglo rezilno ploščo ima rotirajoči okrogli ali

okroglasti nož. Uporabljamo ga za rezanje v ravnih linijah. Z njim

režemo velike naložke v manjše priročne pakete (grobi razrez), v

dokončno obliko pa razrezujemo s tračnim nožem. S tem

strojčkom ne moremo rezati finih rezov z ostrimi koti in

okroglinami. Ker nima protinoža, tudi ne moremo rezati

posameznih mehkih kosov in takih, ki drsijo po delovni mizi. Višina

naložka se ravna po premeru noža in moči motorja, pri največjih

modelih je ta do 20 cm.

Električne škarje uporabljamo za razrez posamičnih, mehkih,

lahkih ter drsečih tekstilij. V načelu režejo kot škarje. Praviloma so

ti strojčki manjših modelov, ki nadomeščajo ročne škarje za

posamično rezanje. Večji modeli režejo blago v naložku do 50 mm

višine. Te oblike nožev pritiskajo na blago vedno v smeri

protinoža, tako da lahko režemo tudi mehke materiale. Za

omejitev trenja, ki nastane ob pritisku noža, skrbi obloga iz polsti,

ki maže rezilo.

strojček z okroglo rezilno ploščo

električne škarje



5

Ročni strojček s tračnim nožem ima veliko zmogljivost. Blago

v naložku reže z navpičnim nožem višine do 20 cm. Majhne

okrogline in ostre kote lahko izrežemo brez težav. Ozek nož

omogoča prost pogled na mesto rezanja. Poleg običajnega noža z

gladkim rezilom, ki ga uporabljamo za razrez tekstilij in pen,

uporabljamo posebne nože z narezanim ali valovitim rezilom za

rezanje težkega gumiranega blaga ali umetnega usnja. Stroj s

takim rezilom je pogosto opremljen še z napravo za vlaženje, ki

preprečuje taljenje blaga oziroma zaskoritev rezila.

Uporaba ročnih strojčkov

Pogoj za uspešno delo je, da skrbimo za dobro naostrena rezila in

skrbno ravnanje. Vsak električni strojček ima nogo, s katero drsi

po mizni plošči pod naložkom blaga. Na prednji strani je rezilo s

prestavljivo zaščito, ki ščiti posluževalca med rezanjem po vsej

delovni višini rezila. Po končanem rezanju zaščito prestavimo do

noge, tako da je rezilo v celoti zaščiteno. Ko vodimo strojček z eno

roko, moramo imeti drugo roko na blagu ob strani ob črti reza. Pri

strojček s tračnim nožem



6

strojčku z okroglim nožem je nastavni lok pred rezilom zaščita za

roke, ki obenem preprečuje gubanje blaga na zgornji strani.

Premični priključek za motor mora biti vedno obešen, premakljiv in

vodljiv nad delovno mizo, tako da ni možno, da bi se znašel pred

rezilom. Upoštevamo navodila proizvajalca glede uporabe,

vzdrževanja in servisiranja.

Štance so posebej močno zgrajeni stroji, ki delujejo na principu

stiskalnice. Blago v naložku odrežejo z velikim pritiskom naenkrat.

Rezilno orodje je posebej izdelan nož v obliki neskončnega traku.

Oblikovan je tako kot zahteva kroj blaga. Štancanje je fino

krojenje brez predhodnega grobega krojenja. Uporabljamo jih

tam, kjer kroji niso odvisni od trenutnih zahtev in tam, kjer so

velike serije. Kroji so zelo natančno izrezani in poraba časa za

razrez je zelo majhna.

Štance so rentabilne le pri velikih serijah, ker je za vsak kroj

potreben posebej izdelan nož. Primerne so predvsem za krojenje

umetnega usnja in tekstilij, ker jih lahko krojimo v naložku. Za

usmerjene, velike in črtaste vzorce štance niso primerne.



7

Krojenje v naložku

Tekstilije, ki jih uporabljamo pri blazinjenju, so lahko tkane,

pletene ali netkane. Če so enakomerne strukture in brez vzorca,

jih lahko krojimo v naložku.

Blago nalagamo eno vrh drugega v naložek na posebej za to

določeno dolgo mizo, ki ima ob začetku mize stojalo za postavitev

navitka blaga.



8

Dolžina navitka blaga mora biti vnaprej znana, da blago ukrojimo s

čim boljšim izkoristkom. Pri odvijanju navitka blago polagamo

tako, da se stranski in končni robovi prilegajo drug na drugega.

Večji obrati imajo napravo za nalaganje blaga nad krojilno mizo.

Blago nalagamo v plasteh drugo vrh drugega. Pomembna je

natančna poravnava blaga z robom in napetost blaga. Višina

naložka je odvisna od velikosti noža in moči strojčka. Krojne dele

lahko najprej ravno razdelimo v pakete s predhodnim grobim

razrezom. Pri tem uporabimo strojčke s krožnimi noži. Nato

posamezne pakete vrezujemo »na fino« s tračnimi strojčki, kjer s

tračnim nožem lahko natančno izrezujemo okrogline in ostre kote.

V naložku zloženo blago in narezano v pakete zavarujemo pred

drsenjem s posebnimi sponkami za blago in s šablonami. Šablono

iz trde lepenke ali vlaknene plošče položimo na naložek. Blago

urežemo po robovih šablone s strojčkom s tračnim nožem. Tako

dobimo natančno in končno obliko.

Podlaga za racionalno krojenje je natančno izdelan načrt krojenja

z najmanjšim možnim ostankom. Ravne linije kroja pri

posamičnem krojenju običajno zarisujemo z ravnilom in kredo.

levo: kreda desno: perforiranje krojne črte



9

Bolj racionalno zarisovanje pa je s trakom folije, kjer krojno sliko

perforiramo, jo položimo na tekstilijo v naložku, posipamo s

praškom in pobrišemo s krpo. Pri tem pade del praška skozi

luknjice na tekstilni naložek; tako dobimo krojni obris, po katerem

nato urežemo. Pri večjih zmogljivostih uporabljamo kopirne krojne

narise, ki jih naslikamo na vrhnjo plast naložka.

Kroje nanašamo tudi z računalniki. V računalnik vnesemo

dimenzije in oblike posameznih krojnih delov, potrebno število

krojnih delov za en izdelek, nato število izdelkov v celoti in dobimo

pri danih pogojih najboljši možni izkoristek oziroma porabo

materiala. Na zaslonu lahko vidimo izrisane krojne dele in njihov

razpored glede na širino materiala, ki ga krojimo. Velikost in obliko

krojnih delov lahko po potrebi spremenimo. Na strojni liniji se za

prevleko lahko naloži več plasti hkrati (podloga, tanjše polnilo in

prevleka), napne in poravna, posamezne krojne dele prešije,

odreže in obdela robove. Programi za posamezne modele fotelja

ali kavča so lahko že na disketah, ki jih glede na zahtevani drugi

model v proizvodnji zamenjajo. Natančnost ukrojenih delov je

velika, zato je nadaljnje delo lažje, izkoristek materialov je

optimalen, delo je enostavno, računalniško vodenje zahteva višje

specializirano strokovno znanje, čas izdelave pa je v primerjavi s

klasičnim za več desetkrat manjši.

Načrt krojenja

Blago za prevleke blazinjenega pohištva je drago, zato moramo še

posebej dobro premisliti, kako bomo krojili. Upoštevati je potrebno

vzorec na blagu. Nepravilno urezano blago ali neupravičeno velik

ostanek nepotrebno povečujeta stroške oziroma ceno izdelku.



10

Racionalno izdelano krojno sliko določimo s krojnim načrtom, ki ga

predhodno izdelamo v merilu 1:10. Imamo posamične kroje za

samo en blazinjen izdelek in skupinske kroje za večje število

blazinjenih izdelkov, ki bodo prevlečeni z enakim blagom. Pri

serijski izdelavi so potrebni skupinski kroji, ki omogočajo boljši

izkoristek blaga.

Pri zarisovanju velikosti kroja moramo upoštevati površino, ki jo

bomo prevlekli, in raztegljivost blaga oziroma njegovo podajnost.

Upoštevati moramo tudi, ali je blago brez vzorca, ali ima droben,

poudarjen vzorec v določeni smeri, ali pa ima velik vzorec ali črte,

ki se v presledkih ponavljajo. Vsi kroji morajo potekati v liniji

vzdolžne niti, ker bi lahko pozneje nastale težave pri prevlačenju.

Najboljše izkoristke dobimo pri blagu brez vzorca, ker pri

prileganju dveh delov ni potrebno paziti na vzorec.

Pri krojnem načrtu za sedežno garnituro moramo nakazati smer

ukrojenega blaga, tako da blago za en izdelek teče vedno v isto

nakazano smer. Pri velikih vzorcih skrbimo, da so vzorci ali črte

simetrično razporejeni in se pri sestavi dveh delov natančno

prilegajo. Pri sedežni garnituri naj vzorec poteka simetrično in

usklajeno po vsej sedežni površini in naslonjalu. Vzorčasto blago

krojimo vedno posamično, medtem ko blago brez vzorca lahko

krojimo v naložku.

dober primer upoštevanja vzorca blaga pri krojenju



11

Nadmero za blago vključimo v šablono. Nadmera mora biti tako

velika, da blago zašijemo brez težav in da se ne bo trgalo po šivu

ali paralo od šiva do reza.

Izdelaj načrt krojenja za peresnico, blazino, copate …

Primer postavitve krojnih delov na blago z upoštevanjem smeri

tkanja in vzorca.



12

Krojenje umetnega usnja

V osnovi so vsa pravila krojenja za umetno usnje enaka kot za

tekstilije. Upoštevati je potrebno večjo upogibno trdnost materiala

in zato omejeno višino naložka, da ne pride do preobremenitve

rezilnega stroja. Pri razrezu termoplastičnih materialov obstaja

nevarnost, da pride pri velikih hitrostih rezanja do zaskorjenja

noža. To preprečimo, če zmanjšamo rezilne hitrosti in nože stalno

mažemo.

Pri krojenju upoštevamo morebitni vzorec vrhnje plasti in način

izdelave nosilne plasti. Če je nosilna plast iz netkane tekstilije in se

umetno usnje enakomerno razteza v vse smeri, usmerjanje krojnih

delov v krojnem načrtu ni potrebno. Važen je le čim večji

izkoristek. Če pa je nosilna plast pletenina ali tkanina, se ti

materiali raztezajo predvsem v prečni smeri. Če je le mogoče,

posamezne krojne dele usmerimo v krojnem načrtu tako, da se

krojni deli v smeri šivanja enako raztezajo.

Krojenje naravnega usnja

Naravno usnje je drago. Zato smo pri krojenju posebej pozorni na

določene značilnosti, ki jih moramo tudi pri krojenju upoštevati.

Usnje krojimo vedno posamično, nikoli v naložku, ker so lahko

razlike v lastnostih med posameznimi kožami in na površini ene

same kože. Razlike so lahko v strukturi kože in s tem v lastnostih

kot so elastičnost, raztegljivost, debelina in odtenek barve. Poleg

tega pa moramo ovrednotiti mehanske napake v usnju. Te so

lahko le lepotnega značaja in jih lahko vključimo v krojni del, ki je

na manj viden ali na manj izpostavljenem mestu. Napake so lahko

tudi take, ki jih moramo izločiti, npr. močne odrgnine, zareze ali



13

luknje, ki bi v prevleki pri napenjanju, šivanju ali kasnejši uporabi

postale še večje in bi nedopustno vplivale na kakovost izdelka.

Ker se kože med seboj pogosto razlikujejo v odtenku barve, vse

dele za en izdelek po možnosti ukrojimo iz ene kože.

Pri blazinjenem pohištvu so nekatere površine bolj izpostavljene,

na primer sedeži in ročni nasloni. Te dele ukrojimo iz osrednjega

dela kože, manj izpostavljene dele pa iz ustreznih stranskih delov.

Z urezovanjem začnemo vedno od hrbtne linije kože, sicer bi se v

površini kože kazala vidna oznaka hrbtne linije.

Sodobna tehnologija danes omogoča izdelavo usnja, tako da se

hrbtna linija v usnju ne vidi, pa tudi krpanje usnja (poprava

napak) je tako dovršeno, da se komaj vidi le na hrbtni strani.



14

Tudi usnje lahko krojimo s pomočjo računalnikov. Kožo ene živali

položimo na delovno mizo, kjer jo presvetlimo, tako da računalnik

odčita površino kože. Mesta nedopustnih vidnih napak in napak v

strukturi kože označimo. V računalnik vnesemo mere krojnih

delov, njihovo število ter število izdelkov oziroma garnitur.

Računalnik izbere najboljšo možno razporeditev krojnih delov za

vsako kožo posebej, tako da je izkoristek najugodnejši. Upošteva

torej velikost kože, napake, število kosov krojnih delov in število

izdelkov. Izdelano krojno sliko lahko vidimo na ekranu, jo

sprintamo, dobimo izračune porabe.

Po zarisanih linijah (označena so tudi mesta spojev, mesta

gubanja, gumbov) se krojni deli izrežejo, označijo in sortirano

združujejo in odlagajo.

Krojenje lepenke

Tudi tu je potrebno skrbeti za čim boljšo izrabo, izkoristek

lepenke. Ostanke lepenke pogosto porabimo za podloge pri

zabijanju z žičniki. Lepenko režemo posamično le z za ta namen

določenimi škarjami ali ročnimi noži. Polnila v lepenki zelo hitro

skrhajo rezila, zato z istimi škarjami ne moremo več rezati mehkih

materialov, kot so tekstilije.



15

Odgovori

1. Naštej in opiši vrste krojenja.

2. Zakaj ročno krojimo s škarjami?

3. Na kakšen način krojimo v večjih delavnicah?

4. Opiši značilnosti posameznega ročno vodenega strojčka.

5. Kako ravnamo z ročnimi strojčki?

6. V katerih primerih krojimo s štanco?

7. Opiši postopek krojenja tekstilij.

8. Zakaj in kako izdelamo krojni načrt?

9. Opiši krojenje s pomočjo računalnika.

10. Opiši krojenje v naložku.

11. Navedi posebnosti krojenja umetnega usnja.

12. Navedi posebnosti krojenja naravnega usnja.

13. Navedi posebnosti krojenja lepenke.



16

LITERATURA

1. Gaston, Desmond. 1995. Upholstery. A practical guide.

Glasgow: Harper Collins Publishers.

2. Nastran, Albina. 1990: Blazinjenje pohištva. Ljubljana:

Lesarska založba.

3. Nastran, Albina. 1991: Blazinjenje pohištva – tehnologija v

tapetništvu. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo in šport.

4. Schröter, Helmut. Polstertechnik un Innendekoration. Leipzig:

VEB Fachbuchverlag.

SLIKOVNO GRADIVO

1. Marjeta Federl

2. Rok Leban

3. Različni prodajni katalogi v elektronski in tiskani obliki

Avtorici:

Marjeta Federl, Srednja lesarska šola Škofja Loka

Irena Leban, Srednja lesarska šola Škofja Loka

Strokovni pregled:

Igor Jelovčan, Srednja lesarska šola Škofja Loka

Lektorica:

Vida Krpič, Srednja lesarska šola Škofja Loka

krojenje prevleČnih materialov

Documents