PR

»Pregvode in

OPERAT

REKA1: P

gled raben priprav

TIVNI PRO

OMEPregled

e geotermva skupn

OGRAM SL

EJNd zakon

za

v okv

malne eneega načrt

zalsk

T-

LOVENIJA

 

 

O UPnodaje akonod

 

viru pro

ergije, ocrta upravlkem baze

-JAM

A - MADŽA

PRAES in

daj

ojekta

cena podzljanja voenu«

M

ARSKA 200

AVLJnacion

zemnih tdonosnik

07 - 2013

JANJnalnih

teles termkov v Mu

JE

malne ursko-

Directo

Doc. M

or GeoZS:

Marko Kom

Proje

J

A

A

S

:

mac, Ph.D.

Lj

ektni partn

Geološk

Magyar

Avt

Joerg Pres

Annamária

Andrej Lap

Sodelavci

Simon

Tadej

Laura T

.

ubljana, B

nerji pri izd

ki zavod S

Állami Fö

torji poroč

stor, M.Sc

a Nádor, P

panje, M.S

pri izdelav

Mozetič (

ej Fuks (Ge

Tóth (Nyud

Budimpešt

delavi por

lovenije (G

öldtani Inté

čila:

c. (GeoZS)

Ph.D. (MÁF

Sc. (GeoZS

vi poročila

GeoZS)

eoZS)

duvizig)

Dire

Tam

ta, 30.8.20

ročila:

GeoZS)

ézet (MÁF

)

FI)

S)

a:

ector MÁFI

más Fancs

011

FI)

I:

ik, Ph.D.

Vsebina

1.  Uv

2.  Pre

2.1 

2.1

2.1

2.1

2.1

2.2 

2.2

2.2

2.2

2.2pro

2.2

2.2

3.  Me

3.1 medn

3.2 

4.  Na

4.1 

4.2 

4.3 

4.4 

5.  Na

5.1 

5.2 

5.3 

5.4 

5.5 

5.6 

5.7 

a

vod .............

egled EU za

Energetsk

1.1  Prom

1.2  Energ

1.3  Meto

1.4  Euros

Zakonoda

2.1  Varst

2.2  Okvir

2.3  Varst

2.4  Direkogramov na

2.5  Okolj

2.6  Euros

ednarodne k

Helsinškanarodnih jez

Konvencij22 

acionalna za

Splošni za

Rudarska

Okoljska

Pravni ok

acionalna za

Uvod ......

Zakonoda

Rudarska

Energetsk

Okoljska

Zakonoda

Pravni ok

..................

akonodaje ..

ka zakonoda

mocija rabe e

getska statis

ode za izraču

stat - kazalc

aja v zvezi z

tvo podzem

r za ukrepe

tvo podzem

ktivi o presa okolje .......

jska odgovo

stat – kazalc

konvencije i

a konvencijzer ..............

ja o varstvu

akonodaja v

akonodajni

in energets

zaščita in v

kviri za mon

akonodaja n

..................

ajni okvir ....

zakonodaja

ka zakonoda

zakonodaja

aja o upravlj

kviri za mon

..................

..................

aja ..............

energije iz o

stika ...........

un deleža ob

ci ................

z naravnimi

mnih voda pr

Skupnosti n

mne vode pre

oji vplivov ..................

ornosti v zv

ci ...............

in bilateraln

a o zaščiti ..................

u reke Dona

v Sloveniji ..

okvir .........

ka zakonod

odna zakon

nitoring pod

na Madžarsk

..................

..................

a .................

aja ..............

a ..................

janju z voda

nitoring pod

...................

...................

...................

obnovljivih

...................

bnovljivih v

...................

viri ...........

red onesnaž

na področju

ed onesnaže

v na okolje ...................

vezi s prepre

...................

ni sporazum

in uravnot...................

ave in Med

...................

...................

daja .............

nodaja z ozir

dzemne vode

kem ............

...................

...................

...................

...................

...................

ami ............

dzemne vode

...................

...................

...................

virov .........

...................

virov v term

...................

...................

ženjem z nev

u vodne pol

evanjem in p

in o presoj...................

ečevanjem i

...................

mi ................

teženi rabi ...................

dnarodna ko

...................

...................

...................

rom na geo

e .................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

e .................

...................

...................

...................

...................

...................

malnih aplik

...................

...................

varnimi sno

itike ...........

poslabšanje

i vplivov n...................

in sanacijo o

...................

...................

prekomejni...................

misija za va

...................

...................

...................

termalno en

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

..................

..................

..................

..................

..................

kacijah .......

..................

..................

ovmi ..........

..................

em ..............

nekaterih na..................

okoljske šk

..................

..................

ih vodnih t..................

varstvo reke

..................

..................

..................

nergijo .......

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

........... 1 

........... 2 

........... 2 

........... 2 

........... 4 

........... 5 

........... 7 

........... 9 

........... 9 

......... 11 

......... 16 

ačrtov in ......... 18 

ode ... 19 

......... 20 

......... 21 

tokov in ......... 21 

Donave

......... 24 

......... 24 

......... 25 

......... 26 

......... 33 

......... 35 

......... 35 

......... 38 

......... 38 

......... 43 

......... 45 

......... 51 

......... 59 

DODA

DODAT

ATEK 1 Pov

TEK 2 Okv

vzetek smern

vir izdajanja

nic za moni

a dovoljenj n

itoring in pr

na Madžars

resojo preko

skem………

omejnih vod

………………

da…………

……………

……...62

………80

Za učinnalog in

Najprej kar pomklimatskkonceptnadaljnjupravlja

V naslecilje. V

Upravljureja nausmerjeureja ralahko po

Glede nobnovljVodna urejanje

To poroizkoriščokvir, z

nkovito prekn ciljev (od

je potrebnomeni sploških spremetualni prekje izboljšananje vira.

dnjem koratem okviru

anje z geotaravne vireena k spodbabo naravniosredno ali

na to, da ivega vira ndirektiva in

e prekomejn

očilo podajčanja geoterakonodajo i

komejno upraziskav do

o dobro spono razumeemb in čl

komejni mone ocene, pro

aku je pomeu sledimo ka

termalnimi . Energetskbujanju rabih virov, je neposredno

je voda gneposredno n Direktivanega upravlj

a pregled rmalne enerin predpise

ravljanje geo izkoriščanj

oznati in raevanje geolloveških vpodel naravnognoze in r

embno razumazalcem, ki

viri je razpka zakonodabe obnovljiv

osredotočeo vpliva prid

glavni nosilvpliva na v o podzemjanja geoter

EU direktivrgije in okos tega podr

1. Uvod

eotermalnihnja teh virov

azumeti naraloških strukplivov. Nanega sistemrazvijemo u

meti skupniusmerjajo i

peto med eaja temelji vih virov inena na trajndobivanje e

lec zemeljsvodonosnike

mnih vodah rmalnih viro

v, mednarooljskih ciljevročja.

h virov je klv), med sose

avni sistemktur, termoa tej osnoma, s pomustrezne met

i zakonodajin spodbujaj

energetsko izključno n

n njihovi trnostno raboenergije.

ske toplotne in telesa pnajpomemb

ov.

odnih konvev, kot tudi

ljučnega poednjimi drža

, ki oskrbujodinamike, ovi lahko močjo katertode za učin

ni okvir, strjo naše mož

zakonodajona pridobivrajnostni ra

o vseh ostal

ne energije,podzemne vbnejši EU z

encij in prislovenski in

omena usklaavami.

je ta obnovprocesov,

pričnemo rega lahko nkovito prek

trategije in džnosti in nap

o in zakonovanju energabi. Zakonolih virov, n

, izkoriščanvode. Zaradizakonski os

iporočil s pin madžarsk

1

ajevanjei

vljivi vir, vplivov razvijati delamo

komejno

dejanske predek.

odajo, ki gije in je odaja, ki na katere

nje tega i tega sta snovi za

področja ki pravni

2

Upravljupravljadirektiv

DIREK2009 orazvelja

http://eu

Ta direkobveznaenergijestatističtretjimi dostopatrajnostn

2. člen:

(a) »eneveter, svodno čiščenje

(c) »gezemeljs

(d) »hidvodi;

5. člen:

(4) Aerčrpalkamznatno

anje geoteanje okoljskve, definicije

KTIVA 2009o spodbujaavitvi direkt

ur-lex.europ

ktiva uvajaa nacionalne in za delnih prenosodržavami,

a do elektrna merila za

ergija iz obsonce, aeroenergijo, b

e odplak, in

otermalna kim površje

drotermalna

otermalna, mi, se upopresega pr

rmalnih vikih virov ne in koncept

2.1.1 P

9/28/ES EVanju uporabtiv 2001/77/

pa.eu/LexUr

skupen okna cilja za sklež energijeov med drža

potrdil o roenergetskea pogonska

bnovljivih votermalno, gbiomaso, pl

biopline;

energija« pem;

a energija«

geotermalnšteva za na

rimarni vno

2. Pregle

irov združuna drugi stti, ki tvorijo

2.1 Ener

Promocija ra

VROPSKEGbe energij/ES in 2003

riServ/LexU

kvir za spodkupni deleže iz obnovlavami članiizvoru, up

ega omrežjbiogoriva i

virov« pomegeotermalnoin, pridoblj

pomeni ene

pomeni en

na in hidroteamene odst

os energije,

ed EU zak

uje upravljtrani. V nao ogrodje up

rgetska za

abe energije

GA PARLAe iz obno

3/30/ES.

UriServ.do?

dbujanje enž energije izljivih virovicami, skuppravnih posja za energin druga tek

eni energijoo in hidrotjen iz odp

ergijo, ki je

nergijo, ki je

ermalana totavka 1(b),, potreben

konodaje

anje energadaljevanju pravljanja z

akonodaja

e iz obnovlj

AMENTA ovljivih vir

?uri=OJ:L:2

nergije iz obz obnovljiviv v prometupnih projektstopkov, ingijo iz obn

koča biogori

o iz obnovltermalno enadkov, plin

e shranjena

e shranjena

oplotna ene v kolikor za delovan

e

etske proizsledijo na

geotermaln

a

jivih virov

IN SVETArov, sprem

2009:140:00

bnovljivih vih virov v ku. Določenov med držformacij innovljivih viva.

ljivih nefosinergijo ter n, pridoblje

a v obliki t

a v obliki to

ergija, pridokončna pr

nje toplotne

zvodnje naajpomembnnimi viri.

A z dne 23membi in

016:0062:SL

virov. Dolokončni brutna so pravižavami člann usposabljvirov. Dolo

ilnih virov,energijo o

en z naprav

toplote pod

oplote v po

obljena s toroizvedena e črpalke. K

a eni in ejše EU

3. aprila poznejši

L:PDF

očena sta to porabi la glede

nicami in janja ter

očena so

, namreč oceanov, vami za

d trdnim

ovršinski

plotnimi energija Količina

toplote, metodol

PRILOG

Količinaki se štez nasled

ERES =

pri čem

Quporabčlena 5(SFU > 1

SFU = o

η = razproizvo

Komisijvrednosupoštev

(31) Totoplote pomožnodšteti oprodukt

16. člen

Države gradnje virov enskladu ski se bosončno

Države izpolnju2007/74

ki se za nlogijo iz Pri

GA VII - V

a aerotermaeje za energdnjo formulo

= Quporabn

er je

bna = ocenj(4), uporab1,15 * 1/η,

ocenjeni po

zmerje mednjo elektri

ja do 1. jansti Quporabvanju razlik

oplotne črpapri koristni

no energijo.od skupne ut znatno pre

n

članice v snove infra

nergije, za s to oceno po prilagajalaenergijo in

članice v ujejo minim42/ES z dn

namene te diloge VII.

ključitev en

alne, geotergijo iz obnovo:

a * (1 – 1/S

jena skupnaljene na sle

vprečni fak

d skupno ike in se ga

nuarja 2013bna in SFUv podnebni

alke, ki om temperatur. Zato bi buporabne esega primar

svojih nacioastrukture zdoseganje n

po potrebi sa razvoju pgeotermaln

primeru tomalne zahtevne 9. nove

direktive št

nergije iz top

rmalne ali hvljivih virov

SPF)

a uporabnaedeči način:

ktor sezonsk

bruto proizizračuna ko

3 oblikuje sU za razliih razmerah

mogočajo uprni ravni, zabilo treba ennergije. Uprno energijo

onalnih akciza daljinskonacionalnegprejmejo uk

proizvodnje no energijo.

oplotnih črve za podelembra 2007

teje kot obn

plotnih črpa

hidrotermalnv za namen

toplota iz t: upoštevajo

ke učinkovit

zvodnjo eleot povprečje

smernice o ične tehno

h, zlasti na z

porabo aeroa svoje delonergijo, ki

poštevati bi o, ki je potre

ijskih načrto ogrevanjega cilja za lkrepe za razogrevanja

rpalk predvlitev znaka 7 o določi

novljiva en

alk

ne energijee te direktiv

oplotnih črpo se samo t

tosti navede

ektrike in e EU na osn

tem, kako logije in u

zelo mrzlih o

otermalne, govanje potre

se uporablse morale

ebna za njih

ih za obnove in hlajenjleto 2020 izzvoj infrastrin hlajenja

vidijo spodza okolje,

itvi okoljsk

ergija, se iz

, ujeta s topve, ERES, s

palk, ki izpotoplotne črp

enih toplotn

porabo prinovi podatko

naj državeuporabe topobmočjih.

geotermalneebujejo eleklja za pogosamo toplothov pogon.

vljivo energe, proizvedz člena 3(1)rukture za dv velikih o

bude za todoločene v

kih meril z

zračuna v s

plotnimi črpse izračuna

olnjujejo zapalke, pri k

nih črpalk,

imarne enekov Eurostat

e članice ocplotnih črp

e ali hidrotktrično ali don toplotnihtne črpalke

gijo ocenijodeno iz obn). Države č

daljinsko ogobratih na b

oplotne črpv Odločbi Kza podelite

3

skladu z

palkami, v skladu

ahteve iz katerih je

ergije za ta.

cenjujejo palk, ob

termalne drugačno h črpalk, e, katerih

o nujnost novljivih članice v grevanje, biomaso,

palke, ki Komisije v znaka

4

SkupnoL 301, 2

Baza po

Slovar:

Geotermelektričnle-ta prkmetijst

Primarnproizvajvrtino).

Vir: sku

Uredba energeti

http://eu

Ta uredstatistik

Države dne 27.energijeparlamekoristnespremljanatančn

Direktivučinkov2006 o Evropskza okol

sti za okolje20.11.2007,

ojmov in oz

Geotermaln

malna energne energije riteče do utvo, itd.

na proizvodja proizvod

upni vprašal

(ES) št. 109ike

ur-lex.europ

dba vzpostavk energetike

članice mo septembra

e na notranenta in Svete toplote, nanje napred

ni in posodo

va 2002/91/vitosti stavbučinkovitos

kega parlamljsko prime

e električnim, str. 14).

načb Eurost

na energija

gija obsega z uporabo

ustja vrtine)

dnja energijdna vrtina,

lnik Eurosta

99/2008 Ev

pa.eu/LexUr

vlja skupni v Skupnost

orajo v sklaa 2001 o spnjem trgu zta z dne 11.na notranjemdka pri uresbljeni poda

/ES Evropskb, Direktivasti rabe kon

menta in Sveerno zasnov

m, plinskim

2.1.2 E

tat

(Koda 5550

energijo, dsuhe pare a

) ali za nep

je (TJ) je in tekočino

at/IEA/UN-

vropskega pa

riServ/LexU

okvir za priti.

adu z Direkpodbujanju pz električno februarja 2

m trgu z ensničevanju ctki o energij

kega parlama 2006/32/Enčne energijeta z dne 6. vo izdelkov

m ali plinski

Energetska

0)

dostopno naali vroče slaposredno r

razlika v o (fluidom)

-ECE o letni

arlamenta i

UriServ.do?

ipravo, pren

ktivo 2001/7proizvodnjeo energijo 2004 o spodnergijo, spociljev, določiji.

menta in SvES Evropskje in o enerjulija 2005

v, ki rabijo

im absorpcij

statistika

a določenihanice visokerabo kot to

entalpiji m), ki se kon

i energetski

n Sveta z dn

?uri=OJ:L:2

nos, ocenjev

77/ES Evroe električne(3) in Dire

dbujanju sooročiti količenih v nav

eta z dne 16kega parlamgetskih storo vzpostav

o energijo,

jskim toplo

mestih bode entalpije p

oplota za d

med tekočinnčno odstra

i statistiki

ne 22. oktob

2008:304:00

vanje in razš

opskega pare energije izektivo 2004proizvodnječinske pod

vedenih dire

6. decembramenta in Svritvah in Di

vitvi okvira zzahtevajo,

otnim črpalk

disi za proipo hitri vpa

daljinsko og

no (fluidomani (z reinj

bra 2008 o

001:0062:SL

širjanje prim

rlamenta in z obnovljiv4/8/ES Evre, ki temelj

datke o eneektivah, so

a 2002 o enveta z dne irektiva 200za določanjda države

kam (UL

izvodnjo aritvi (ko grevanje,

m), ki jo ekcijsko

statistiki

L:PDF

merljivih

Sveta z vih virov ropskega i na rabi rgiji. Za potrebni

nergetski 5. aprila

05/32/ES je zahtev e članice

posreduuresničeenergiji so popis

Države geoterm

Za geotCounciltrdnim spodbujupoštev

- E

- Tdi

- Tt

- H

Eurostazemeljsuporabljentalpijokmetijstobogate

Po defingeotermsistemi,(ambien

Iz praktdva tipuporabljtoplotni

ujejo količievanju cilje ter boljša ps prebivalstv

članice mmalni energ

2.1.3 M

termalno el) predlaga dzemeljskimjanju energ

val v nasledn

Električna e

Toplota ((1daljinskim industrijskih

Toplota (vtoplotne črp

Hlajenje (ve

at definira ke skorje, nja za proizvo po hitri tvu itd. Geena z dodatk

niciji THERmalnih (ume

ki za izkontalne) toplo

tičnih razloga: geotermja neposredih črpalk.

inske podaev, določenipovezava mva in gospo

morajo posrgiji.

Metode za iz

energijo obdefinicijo, p

m površjem.gije iz obnonjih oblikah

energija prid

1) plavanje,ogrevanjemh procesih)

večinoma ppalke,

ečinoma pri

geotermalnnavadno v ovodnjo elek

vparitvi, eotermalna kom drugih

RRA (wwwestitev) sistriščanje upote.

gov se skupmalna toplot

dno, medtem

atke o poih v teh dire

med podatki odinjstev ter

redovati K

zračun delež

staja velikopo kateri je EGEC preovljivih virh:

dobljena iz

, kopanje inm, (3) upora

pridobljena

plitva geote

i geotermaln

no energijo obliki tople ktrične enerkot tudi zenergija sgoriv k geo

w.therra.infotemov, ki orabljajo to

na geotermta in okoljsm ko je ok

orabljeni eektivah, so o energiji inr podatki o p

Komisiji (Eu

ža obnovljiv

o definicij.geotermaln

edlaga svojrov za geot

geotermaln

n balneologaba v kmetia neposredn

ermalna) u

nih toplotni

kot energijvode ali pa

rgije z uporza neposrede uporablja

otermalnem

o) geotermato toploto

oplotne črpa

malna toplotaska (ambiekoljsko topl

energiji. Zpotrebni nan ustreznimprometu.

urostat-u)

vih virov v t

EGEC (Ena toplota ti statističen termalno en

nih virov,

gija, (2) ogijstvu, (4) u

no iz geoterm

uporabljena

ih črpalkah)

jo, ki je razare. Izkoriščrabo suhe pdno uporaba tam, kjer

m toku.

alna toplotaizkoriščajo

alke, pokriv

a, glede na nentalna) toploto mogoč

a spremljaatančni, poso

mi statističnim

letne nacio

ermalnih ap

European Gsta toplota, pregled gl

nergijo. Ta

grevanje pruporaba v rmalnih viro

kot osnov

).

zpoložljiva ča se na ustpare ali vročbo za daljir je na vo

a zajema le o direktno. va metoda z

način uporaplota. Geoteče izkorišča

anje napreodobljeni pmi raziskav

onalne stat

plikacijah

Geothermal ki je shranj

lede na Dira pregled n

rostorov vkribogojstvu ov,

va za geot

kot oddanatreznih mesče slanice zinsko ogrevoljo kot »č

toploto iz gPlitvi geo

za izračun

abe, navadnermalna toati samo z

5

dka pri podatki o vami, kot

tistike o

Energy jena pod

rektivo o naj bi se

ključno z in (5) v

termalne

a toplota stih in se z visoko vanje, v ista« ali

globokih otermalni okoljske

o deli na plota se uporabo

6

OkoljskgeotermToplotnin jih jnotranjogospodi

EUROSčrpalke Pridobljskupne prvotni označen(transfotoplotnecelotna transforker je penergija

Sprejemtoplotnepotem p

PredstavzapletenInteligemetodol

V tej me

»Obnovobnavljabiomasa

»Obnovtoploto.obnovljvnos in

- Tv

- M

ka toplota jemalna energne črpalke sje mogoče osti zgradbinjske vode,

STAT-ova mje vsota to

jena toplotaproizvedenprodukciji

na kot vormacijska) e črpalke. N

proizvodnrmacijsko obpreveč nepoa in iz nje pr

mljivo je štee črpalke –pa jo prišteti

vitev porablna, zato jentna energilogija za be

etodologiji

vljiva energajo. Viri: a, tekoča bio

vljiva toplot VNOS eneivih virov. kot toplotn

Toploto, prvira, je mog

Metodologi

e tukaj definija). Izkorišo naprave,

uporabljate. Lahko p, daljinsko o

metoda izrplote iz hlaa se lahko ne energije. toplote. E

vnos pri proizvodnj

Na ta načinnja je vkljbmočje nas

omembno, dridobljena t

eti geoterm– OKOLJSKi k celotni g

ljene elektrie potrebnoija je potek

eleženje obn

so uporablj

gija« je ensončni, veto-goriva in

ta« je tisti ergije iz obnProizvodnji izkoristek

etvorjeno s goče vključi

ijo je mogoč

nirana kot ešča se s pomki se uporabti za pridopredstavljajogrevanje in

ačuna: Eneadnejšega vi

oceni tako. PridobljenElektrična e

transformaa toplote (en je identifjučena v lovljeno s »da bi vplivaoplota vklju

malno energiKA TOPLOgeotermalni

ične energijo uporabiti kal projekt novljivega d

ene nasledn

nergija pridtrni, geoterobnovljivi

del energijnovljivih vijo obnovljiv(koristno p

toplotno čriti v to meto

če prilagodi

energija vzemočjo mehbljajo za pr

obivanje topo zadostenn ponovno u

ergija na viira in elektro, da se odna toplota penergija, ki

aciji pod enaka vnosuficirana porpreskrbo

»Toplotne čalo na identučena v štev

ijo uporabljOTA (vend toploti.

je in pridobpoenostav

ThERRA. dela pri proi

nje definicij

dobljena izrmalni, amb(reciklirani

e pridobljeirov energijeve toplote j

proizvedeno

rpalko iz geodologijo.

iti Eurostato

eta iz okoljahanskih ali arenos toplotplote iz zun vir za oguporabo top

išjem temprične energdšteje uporapredstavlja i je potreb

rubriko Tu elektrike)raba energijs toploto. črpalke« ni vtifikacijo, pvilkah pod »

jeno s toplar ločeno o

bljene toplotvljen pristo

V okviru izvodnji ene

e:

z naravnih bientalni, v) odpadki.

ene iz obnoe je potrebnje mogoče

o toploto).

eotermalneg

ovi metodol

a, ki je lahkoabsorpcijskite iz hladnejunanjega okgrevanje prplote.

peraturnem ije potrebneabljena elek»novo« tona za pogaToplotne ) bo dodanaje toplotnih

Bodite pvključeno vpač pa je po»Drugi pren

otnimi črpaod zraka in

te v energetop. V okvtega projekergije s topl

procesov, vodni in o

vljivega virno ločiti od računati ko

a ali ambien

logiji in met

o zrak ali tlkih toplotnihjšega na topkolja za ogrostorov, og

izhodu iz e za pogon ktrična ene

oploto in jeanjanje črpčrpalke. Ua celotni prh črpalk in pozorni na v objavljeneorabljena elnosi« v bilan

alkami najpn površinsk

tski bilanci jviru EU pkta je bila lotno črpalk

ki se neoceanski vir

ra, ki se prPROIZVOD

ot primarni

ntalnega top

etodologiji I

la (plitva h črpalk. plejši vir grevanje grevanje

toplotne črpalke.

ergija od e dodana palke, je Ustrezna rodukciji

njihova to, da

bilance, lektrična nci IEA.

prej med e vode),

je precej programa izdelana

ko.

prestano ri, trdna

retvori v DNJE iz toplotni

plotnega

EA.

- Sd

Proizve

http://ep0]

Kratek in celotproizvedelektrikčrpalnihCelotnavseh goodštejem

S to metoddeležu obno

dena elektri

pp.eurostat.

opis: Ta katno porabo dene iz obn

ka iz obnovh HE), vetraa (bruto) držoriv (vključmo izvoženo

dologijo je movljive ener

ika iz obnov

ec.europa.e

azalec je razelektrike

novljivih viljivih virova, sončne enžavna porabčno samopo elektriko.

mogoče ocergije v letu 2

2.1.4

vljivih virov

u/tgm/table

zmerje medv državi zirov energij

v energije onergije, geoba elektrike

proizvodnjo)

eniti, če ev2020.

Eurostat -

v (% od cel

e.do?tab=tab

d proizvedenza dano kolje, glede na

obsega proizotermalne ene obsega vs), poleg te

vropske drž

kazalci

otne (bruto)

ble&init=1&

no elektrikoledarsko lea porabo elzvedeno elenergije in eso bruto držega pa še

ave dosegaj

) porabe ele

&language=

o iz obnovljeto. Kaže plektrike v dektriko iz h

elektriko iz žavno proizuvoženo el

ajo cilj EU

ektrike) [tsie

=en&pcode=

ljivih virov prispevek edržavi. Proihidroelektrabiomase/od

zvodnjo elelektriko, od

7

po 20%

en050 –

=tsien05

energije elektrike, izvedena arn (brez dpadkov. ktrike iz d katere

8

Primarn

http://ep0081]

Kratek sončne

Primarnsončna

http://ep82]

Kratek bioplinahidroenspremengeotermZemljinenergijosevanje,

Delež o

% [tsdc

http://ep10]

Kratek statistikstatističzadostilprecej Eurostauporabepregledn

http://ec

na proizvodn

pp.eurostat.

opis: primaenergije je v

na proizvodenergija - (

pp.eurostat.

opis: Primaa; proizved

nergija zajeni v elektrik

malna energne skorje, oo vetra, spr, ki se izrab

obnovljive e

c110 –

pp.eurostat.

opis: Ta kaki energetikeni sistem zal zahtevam omejen. V

atove letne e energije inem spletiš

c.europa.eu/

nja obnovlj

ec.europa.e

arna proizvvključena v

dnja obnovl1 000 toe) [

ec.europa.e

arna proizvdena toplotema potencko (proizveija obsega

običajno v remenjeno vblja za sončn

nergije v ce

ec.europa.e

azalec je izre. Lahko se a nekatere tte Direktiv

Več informaenergetske iz obnovljivču obnovlji

/energy/ren

ive energije

u/tgm/table

vodnja biomv obnovljive

ljive energiten00082 –

u/tgm/table

vodnja: biomta po zgo

cialno in kdena elektrrazpoložljivobliki vroč

v elektriko no toploto (

elotni (bruto

u/tgm/table

računan na smatra kot

tehnologije ve. Seveda acij o meto

statistike jvih virov, ivih virov en

ewables/tra

e - (1 000 to

e.do?tab=tab

mase, hidroee energije.

ije: biomas–

e.do?tab=tab

masa (vseborevanju mkinetično enrika v črpalnvo energijo če vode aliv vetrnih t

(za vročo vo

o) končni po

e.do?tab=tab

osnovi eneocena kaza obnovljivihpa je dejanodologiji ije dostopnihUredbi 109nergije Euro

ansparency_

oe) [ten0008

ble&plugin=

energije, ge

sa, hidroene

ble&init=1&

bnost toplotmed sežigan

nergijo vodnih akumulv obliki to

i pare; vetrturbinah; soodo), in za p

orabi energi

ble&init=1&

ergetske statalca opisaneh virov enenski prispevzračuna deh v Direkti99/2008/ESopske komi

_platform/tr

81 –

=0&languag

eotermalne

ergija, geot

&language=

e proizvedenjem obnovde, ki se acijskih ele

oplote, ki prrna energijaončna energproizvodnjo

ije

&language=

tistike, ki joega v Direktergije še ni vek teh teheležev obnoivi 2009/28

S o statistiksije (Tranpa

ansparency_

ge=en&pco

energije, v

termalna, v

=en&pcode=

enega biogovljivih odpv hidroele

ektrarnah nirihaja iz noa zajema kgija zajema

o elektrike.

=en&pcode=

o pokriva Utivi 2009/28dovolj razv

hnologij trenovljive ene8/ES o spodki energetikarency platf

y_platform_

ode=ten0

vetrne in

vetrna in

=ten000

oriva ali padkov); ektrarnah i zajeta); otranjosti kinetično a sončno

=tsdcc1

Uredba o 8/ES, saj vit, da bi nutno še ergije in dbujanju ke in na form)

en.htm.

Nekater

Količinanapajanjnjim poglede izz dostoprazvijalckoličini

Količinaizven co

Vir: sku

Toplotnprocesoogroža/v

Vir: GloNew Yo

Direktivonesnaž

Člen 1

Namen in skupikolikor

V tej dir

„podzemneposre

„neposrpronican

ri od ključni

a razpoložljnja odštejemovezane povzkoriščanja pnostjo, proce. Maksim napajanja.

a napajanjaone nasičenj

upni vprašal

no onesnažeov, kot so vpliva na ži

ossary of Enork, 1997.

2.2.1

va Sveta 8ževanjem z

te direktiveine snovi izje to mogoč

rektivi pom

mna voda“ednem stiku

redno odvajnjem skozi

2.2 Z

ih pogojev,

jive podzemmo dolgoletnvršinske vopodzemne oduktivnost

malna teoret

a (za podzenja vodonosn

lnik OECD/

evanje vodnpr. elektr

ivljenje vod

nvironment

Varstvo pod

80/68/EGS določenimi

e je preprečiz seznamov če, preverja

meni:

“ vso vod z zemljo al

janje“ vnoszemljo ali p

Zakonodaj

katere je po

mne vode zno povprečjode (ekološkvode, kot tutjo in maksična količin

emne vode)nika in ga ta

/Eurostat - N

a je definirarne in d

dnih organiz

t Statistics,

dzemnih vod

z dne 17. nevarnimi

iti onesnažeI ali II v Pr

ati ali odprav

do pod zemli podtaljem

s snovi iz podtalje;

ja v zvezi z

otrebno opr

za letni odve pretoka, pki pretok). udi druge esimalnimi sna razpolož

) je enaka ako napaja.

Notranje vo

irano kot kdrugi industzmov.

Studies in M

da pred one

decembrasnovmi

evanje podzrilogi, v nadviti posledic

meljskim pm;

seznamov

z naravnim

redeliti pri p

vzem, ki jopotrebnega Pri tem se

ekonomske stroški proizljive podze

skupni kol

ode

količina segtrijski obje

Methods, Se

esnaženjem

a 1979 o v

zemne vode daljevanju: „ce onesnaže

površjem v

I ali II v p

mi viri

pripravi načr

določimo taza dosego oupoštevajo

in tehnične zvodnje, kimne vode z

ičini vode,

gretih iztokekti, s tem

eries F, Št. 6

z nevarnim

varstvu pod

s snovmi, k„snov iz sezenja, ki se je

v zasičene

podzemno

rta upravlja

ako, da od okoljskih cio okoljske o omejitve pi so sprejemza odvzem j

ki prihaja

kov iz indumperaturo, k

67, United

mi snovmi

dzemne vo

ki spadajo vznamov I ale že pojavil

em območj

vodo, vend

9

anja, so:

količine iljev za z omejitve

povezane mljivi za je enaka

(izhaja)

ustrijskih ki lahko

Nations,

ode pred

v družine li II“, ter o.

ju in v

dar ne s

10

„posredzemljo a

„onesnastrani čekosiste

Člen 4

Države katero sgospodiizkorišč

Ta dovoukrepi, ogrožati

Države vode v kamnolo

Člen 6

Za umetdržave čnevarno

Člen 10

Kadar jodvajan

- k

o- b

mv

- nso

dno odvajanjali podtalje;

aževanje“ nčloveka, kaemu ali ovir

članice lahse predvidevinjstvu in kčanja zemelj

oljenja se ls katerimi

i drugih eko

članice lahisti vodonoomov, ali v

tno napajančlanice izda

ost onesnaže

0

e odstranjenje, dovoljen

kraj, kjer seodlaganja,

bistveni vamaterialih, vodnih prisp

največja dosnovi iz seodlaganju a

nje“ vnos sn;

neposredno ar ogroža zra druge dov

hko v primva odvajanjkmetijstvu, jskih virov.

lahko izdajose zagotov

osistemov.

hko po predhosnik, in sicode, načrpa

nje zaradi upajo za vsakenja podzem

evanje ali ono v skladu

e izvede ods

arstveni ukki se odst

pevnih povr

ovoljena koleznamov I ali odstranitv

novi iz sezn

ali posrednzdravje ljudvoljene rabe

eru, da preje snovi iz odobrijo o

o samo podvi, da te sn

hodni preiskcer vode za ane za gradb

pravljanja sk primer posmne vode.

dlaganje z s členoma

stranjevanje

krepi, zlastitranijo ali oršin, zlasti z

ličina materin II, ter,

vi, ter ustrez

namov I ali

no odvajanjdi ali oskrbe vode

edhodna preseznama I,

odvajanje te

d pogojem, novi ne mo

kavi odobrigeotermičn

beno inženir

s podzemnosebej. To d

namenom o4 ali 5, se v

e ali odlagan

i ob upoštodložijo, zza pitno, ter

rialov v enekjer je to

zne zahteve

II v podzem

je snovi alibo z vodo

eiskava poktrajno nepr

eh snovi, č

da so bili orejo doseč

ijo odvajanjne namene, rska dela.

o vodo potredovoljenje s

odstranjevav dovoljenju

nje, uporabl

tevanju vrsnačilnosti srmalno in m

em ali več dmožno, sa

e glede konc

mno vodo s

energije v, škoduje ž

kaže, da je rimerna za dče njihova p

sprejeti vsiči drugih v

je zaradi povode, načrp

ebno posebne lahko izd

anja, ki lahku opredeli(jo

ljene metod

ste in konsprejemneg

mineralno vo

določenih oamih snovicentracije te

s pronicanje

v podzemnoživlju in v

podzemna drugo rabo,prisotnost n

i tehnični vvodnih siste

onovnega inpane iz rud

no dovoljenda, kadar ne

ko vodi v po) zlasti:

de odstranje

ncentracije ga okolja inodo,

obdobjih, kii, ki so naeh snovi,

em skozi

o vodo s vodnemu

voda, v , zlasti v ne ovira

varstveni emov ali

njiciranja dnikov in

nje, ki ga e obstoja

posredno

vanja ali

snovi v n bližini

i vsebuje amenjene

- vpo

- p

Člen 17

Glede oizdati dizdano. posveto

Člen 19

Kadar jstrožje o

(Okvirn

z dne 23

Namen obalneg

(a) ki prpo vodiekosiste

(b) ki vvodnih v

(c) katers posebter ustav

(d) ki znadaljnj

(e) ki pr

v primerih preprečitev onesnaževa

po potrebi u

7

odvajanja vdovoljenje z

Na zahtevoovanje, pri k

9

e to primerod tistih, pr

2.2

na vodna dir

3. oktobra 2

te direktivga morja in p

reprečuje ni, stanja koemov, to sta

vzpodbuja virov;

rega cilj je nimi ukrepvitev ali pos

zagotavlja pje onesnaže

rispeva k bl

iz člena 4(odvajanja

anja te podz

ukrepi za sp

v prekomejnza takšno odo ene od zakaterem lahk

rno, lahko eedvidenih v

2.2 Okvir

rektiva) Dir

2000 o določ

ve je dolopodzemne v

nadaljnje slaopenskih ekanje varuje i

trajnostno

večje varstvi za postopstopno odpr

postopno zevanje, in

lažitvi učink

(1) in členasnovi iz

emne vode

premljanje p

ne podzemndvajanje, ob

adevnih držako sodeluje

ena ali več v tej direktiv

za ukrepe S

rektiva Evro

čitvi okvira

čiti okvir vode:

abšanje stankosistemov in ga izboljš

rabo vode,

vo in izboljšno zmanjšaravo odvaja

manjšanje

kov poplav i

a 5(1) tehnseznama Is snovmi iz

podzemne v

ne vode pribvesti zadeav članic inKomisija.

držav članvi.

Skupnosti na

opskega par

a za ukrepe

za varstvo

nja vodnih ein močvir

šuje;

, ki temelji

šanje vodneanje odvajananja, emisij

onesnaženo

in suš

ični varstveI v podzemz seznama II

vode in zlast

stojni organevne državen preden je

nic posamič

a področju

rlamenta in

Skupnosti n

o celinskih

ekosistemovrij, ki so n

i na dolgor

ega okolja, knja, emisij in uhajanja

osti podzem

eni ukrepi, mno vodo I,

ti njene kak

n države čle članice, pr

dovoljenje

čno ali skup

vodne polit

Sveta 2000/

na področju

površinskih

v ter, glede neposredno

ročnem var

ki se med drin uhajanjaprednostnih

mne vode in

ki se sprejin kakršne

kovosti.

lanice, ki nreden je doizdano, se

paj sprejme

tike

/60/ES

u vodne poli

ih voda, so

na njihoveodvisni od

rstvu razpo

drugim lahkoa prednostnih nevarnih s

n preprečuj

11

jmejo za ega koli

namerava ovoljenje

pripravi

e ukrepe,

tike

omornic,

e potrebe d vodnih

oložljivih

o doseže ih snovi, snovi;

je njeno

12

ter s tem

- z

t- z- v- u

jpuno

Najpomupravlja8 vsebupodzemtako podmonitorvplivajo

Programki služijnaslednj

Mreža določite

Preiskovnaravnihv koncepodzem

Obratovtelesih pvidika).

Posebnidržavamsporazukontroloprekom(načinom

Direktivnačrtovaizvaja p

Rezultapotrebn

m prispeva k

zagotavljantrajnostno, uznatnemu zvarstvu teriuresničevanje preprečitpodlagi čleuhajanje prnaravno prozadja, in z

membnejši zanja s prekouje predpis

mnih voda v dpira integrring podzemo na celotno

m monitorinjo kot osno

nje elemente

monitoringev količinsk

valni (kakoh procesih zentraciji on

mne vode.

valni monitpodzemne v

i predpisi vm. Strategijumov in obo kakovos

mejnih vodom) uporabe

va zahteva,anja, medte

preiskovalni

ate monitorinno preveriti i

k:

nju zadostniuravnotežen

zmanjšanju otorialnih in

nju ciljev uti in odpravena 16(3), rednostnih nrisotne snovza sintetične

zakonodajniomejnimi vose za izdelskladu s to

rirano upravmnih voda o telo podze

nga, ki izpoova količinse:

a za spremkega stanja.

ovostni/kemzaradi antronesnaževal,

toring, ki ovode, ki im

veljajo za prja monitori

bsega sodeloti (Quality

onosnikov me sistema po

, da je preem ko je oi monitoring

nga je potrein optimizir

ih zalog kakno in pravičonesnaževamorskih vostreznih me

viti onesnažda se usta

nevarnih snvi dosežejoe snovi čim

i dokumentodonosniki javo progradirektivo se

vljanje porene obravn

mne vode in

lnjuje zahteskemu in k

mljanje koli

mijski) moniopogenih vp

in služi k

mogoča pomajo slabo k

rekomejna tinga mora ovanje, izmy Assurancmora zajem

odzemnih vo

eiskovalniobratovalni g, vendar pa

ebno redno rati na vsaki

kovostne počno rabo voanja podzemoda, in ednarodnih evanje mor

avijo ali ponovi, s končo koncentrabližje vredn

t na področje Okvirna

amov monie nanaša načij in doseg

nava tistih n ne ogroža

eve OVD, mkakovostnem

ičin, katere

itoring, kateplivov, kot tkot osnova

opis in sledkemijsko st

telesa podzbiti obliko

menjavo podce (QA) imati vse tiod.

monitoringmonitoring

a vsaj enkra

obdelovati.ih 6 let.

ovršinske inde,

mne vode,

sporazumorskega okoljostopno odčnim ciljemacije, ki sonosti nič.

čju upravljavodna direk

itoringa za a celotno telgo okoljskihlokalnih pr

ajo doseganj

mora vključmu monitor

e glavna na

erega nalogtudi sledenjza vredno

denje trendotanje ali pa

emne vode,ovana na pdatkov ter in Qualityiste parame

g potrebno g potrebno at letno.

. Mrežo mo

n podzemne

v, skupaj s ja, z ukrepa

dpravijo odvm, da se v mo blizu vre

anja z vodaktiva 2000/6

podzemne o podzemne

h ciljev. V srocesov in je okoljskih

evati nadzoringu. Tak m

aloga je os

ga je spremje trendov d

otenje kemij

ov koncentrso ogrožen

, ki so skuppodlagi dvostandarde z

Control etre, ki so

izvajati v izvajati v o

nitoringa in

e vode, potr

tistimi, katanjem Skup

dvajanje, emmorskem o

ednostim na

ami (termal60/ES (OVD

e vode. Mone vode, venskladu s to d

onesnaženh ciljev.

or stanja in monitoring

skrba s po

mljanje spredolgoročnihijskega stan

racij onesnana (s kakov

pna dvem ao- ali večsza zagotavl(QC). Mo povezani

celotnem obdobjih, k

n njeno delo

rebne za

terih cilj pnosti na misije in okolju za aravnega

lnimi) in D). Člen onitoring ndar prav direktivo nj, ki ne

trendov, vsebuje

datki za

memb v h variacij nja teles

aževal v vostnega

ali večim stranskih ljanje in onitoring

z vrsto

obdobju ko se ne

ovanje je

Za namkoličinsvodnih t

"Vodondovolj pomemb

"Telo po

"Stanje njegovo

"Dobro in njego

"Dobro izpolnju

"Količinposredn

"Razpolpodzemkakovoskakršnoškoda n

"Neposrpronican

"Onesnatla, ki jeekosistepoškoduokolja.

Države postopn

mene zaščiteskih vidikovtokov znotr

nosnik": kamporozne albnih količin

odzemne vo

podzemne o kemijsko s

stanje podzovo kemijsk

kemijsko uje vse pogo

nsko stanjenega odvzem

ložljiv vir pmne vode, zm

sti za z njio koli pomena kopenskih

redno odvajnja skozi tla

aževanje": pe posledicaemov ali kouje materia

članice izvno zmanjšaj

e okolja obsv tako povrraj hidrološk

mninski sloji prepustnen podzemne

ode": razloč

vode": splostanje, in sic

zemne vodeko stanje naj

stanje pooje iz pregle

e": izraz stomanja.

podzemne vmanjšano zaim povezanembno poslh ekosistem

ajanje v poda ali podtalj

pomeni nepa človekove openskih ekalno lastnin

vedejo potro onesnaže

staja potrebršinskih kotkega cikla.

j ali sloji alie, da omoge vode.

čen volumen

ošen izraz scer tisto, ki

e": stanje teljmanj "dobr

dzemne voednice 2.3.2

opnje vpliv

ode": dolgoa dolgoročnne površinsabšanje eko

mih, ki so z n

dzemno vode.

posredno alidejavnosti

kosistemov,o ali škodu

rebne ukrepvanje s pre

ba po večjemt podzemni

i druge geogočajo pom

n podzemne

stanja, ki gaje slabše.

lesa podzemri".

ode": kemi2. v Prilogi V

va na telo

oročno povpni letni pretoske vode, dološkega stanjim poveza

do": odvaja

i posredno vin lahko šk

, ki so nepuje ali pos

pe skladno dnostnimi s

m povezovaih vod z up

loške plastimemben tok

e vode v vo

a določa bo

mne vode, k

ijsko stanjeV.

podzemne

prečno letnook, potrebendoločeni v anja teh voani.

anje onesna

vnašanje snkoduje zdraosredno odega v uživ

s členom snovmi in u

anju (v celopoštevanjem

pod zemeljk podzemne

donosniku a

odisi njegov

o sta njegov

e telesa po

vode zarad

o stopnjo cen, da se dosčlenu 4, tada in kakrš

aževal v po

novi ali toplavju ljudi aldvisni od vovanje in dru

16(1) in (ustavijo ali

oto) kakovom pogojev n

jsko površine vode ali

ali vodonos

vo količinsk

vo količinsk

odzemne v

di neposred

elotne obnovsežejo cilji eako da se šna koli pom

odzemno vo

lote v zrak, li kakovostodnih ekosiuge dovolje

8), z namepostopno o

13

ostnih in naravnih

no, ki so odvzem

snikih.

ko bodisi

ko stanje

vode, ki

dnega in

ve telesa ekološke prepreči membna

odo brez

vodo ali i vodnih istemov; ene rabe

enom da odpravijo

14

emisije,mednaro

Za podz

(i) državpodzemodstavk

(ii) držaravnotežvode doPriloge 5, 6 in 7

(iii) držnaraščandejavno

Ukrepi standardodstavk

11. člen

(j) prepnaslednj

Države geoterm

Ob dolo- i

orpzt

- pp

, odvajanjeodne sporaz

zemno vodo

ve članice imno vodo inkov 6 in 7 te

ave članice žje med odvoseže najkaV, ob upor

7 brez vpliv

žave članicenja koncen

osti, da posto

za obračanjdov, ki se u

kov 6 in 7 in

n

poved nepnjih določb:

članice lamične energi

očitvi pogoj

injiciranje vogljikovodirazlogov vpridobljeni,za druge natistih iz zgo

ponovno inpovezane z

in uhajanjzume iz člen

o:

izvedejo pon da prepreer brez vpliv

varujejo, izvzemanjemasneje 15 lerabi podaljšava na odstav

e izvedejo ntracije katopno zmanj

je trendov suporabljajo n brez vpliva

osrednega

ahko dovoije, v isti vo

ev lahko do

vode, ki vseikov ali izv geološke , ali v geoloamene. Tak

oraj naveden

njiciranje pgradnjo ali

nje prednostna 1 za zade

trebne ukreečijo poslabva na odstav

zboljšujejo m in obnavlja

et po začetanj, določen

vek 8 tega čl

potrebne ukterega koli jša onesnaže

se izvajajo sin so naveda na odstave

odvajanja

lijo ponovodonosnik.

ovolijo tudi:

ebuje snoviz rudarskih

formacije, oške formacka injiciranjnih postopko

podzemne vzdrževanj

tnih nevarnevne pogod

epe, da prepbšanje stanjavek 8 tega č

in obnavljaanjem podztku veljavnnih skladnolena ter ob u

ukrepe, da s onesnaževenost podze

skladno z odeni v ustreek 8;

onesnažev

vno injicira

:

i, ki nastajajh dejavnost

iz katerihcije, ki so zanja ne smejkov,

vode, izčrjem gradben

nih snovi kdbenice;

prečijo ali oa vseh telečlena in ob u

ajo telesa pozemne vodeosti te dire

o z odstavkouporabi člen

se obrne vsvala, ki jeemne vode.

dstavki 2, 4ezni zakono

val v podz

anje vode,

ajo v postopti, in injich so bili oaradi naravno vsebovati

rpane iz runih objektov

kar pa ne

mejijo vnašs podzemneuporabi člen

odzemne voe, da se dobrektive skladom 4, ter obna 11(3)(j);

sak pomembposledica

4 in 5 člena odaji Skupn

zemno vod

uporabljen

pkih za iskairanje vode

ogljikovodiknih razlogovi nobenih d

udnikov in v,

vpliva na

šanje onesne vode, ob na 11(3)(j);

ode ter zagobro stanje podno z določb uporabi od

mben in trajvpliva čl

17, ob uponosti, ter ob

do ob upo

ne za izko

anje in pride zaradi tki ali drugv trajno nepdrugih snov

n kamnolom

ustrezne

naževal v uporabi

otavljajo odzemne čbami iz dstavkov

en trend ovekove

oštevanju uporabi

oštevanju

oriščanje

obivanje ehničnih

ge snovi primerne vi, razen

mov, ali

- ivn

- ivkp

- gkts

- ospp

Prikaz s

Države skupinoprikazan

Načrti u

Načrti u

(1) splokartiranj

(2) povzin podze

- oceno

- oceno

- oceno

- analizo

(4) kartoprikazompodzem

injiciranje zv geološkenamene,

injiciranje zv druge geokadar je injposlabšanja

gradbena deki pridejo vtake dejavnsplošnimi z

odvajanje msanacijo vopogojem, dpodzemne v

stanja podze

članice nao teles podzna količinsk

upravljanja p

upravljanja p

ošni opis znnje lokacije i

zetek pomeemne vode,

točkovnega

razpršeneg

obremenite

o drugih vp

o mrež za sm rezultato

mne vode (ke

zemeljskega formacije,

zemeljskegaološke formjiciranje taka kakovosti

ela nizkih inv stik s podnosti obrav

zavezujočim

majhnih koliodnih teles, a tako odvavode;

emne vode

ačrtu upravlzemne vodko in kemijs

povodij

povodij vse

ačilnosti voin meja tele

embnih obre, skupaj z:

a onesnažev

ga onesnažev

ev količinsk

plivov člove

premljanje ov programemijsko in k

a plina ali u, ki so zar

a plina ali umacije, kadarko, da se prpodzemne v

n visokih grdzemno vodvnavajo, ko

mi pravili, ki

ičin snovi vomejeno n

ajanje ne og

ljanja povode z barvnosko stanje te

ebujejo nasl

odnega obmes podzemne

emenitev in

vanja,

vanja, vklju

kega stanja v

ekovega delo

stanja, vzpomov spremlj

količinsko);

utekočinjenradi naravn

utekočinjenar prevladujerepreči kakvode,

radenj in podo. V te namot da so bii so jih drža

v znanstvenna količino,groža doseg

odja priložijo lestvico sega telesa a

lednje eleme

močja, zahtee vode,

n vpliva člo

učno s povze

vode vključ

ovanja na st

ostavljenih anja stanja;

ega naftnegih razlogov

ega naftnege potreba p

kršna koli se

odobne dejamene državeile dovolje

ave članice s

e namene z, ki je nujn

ganja okoljs

jo karto, nskladno z zli skupine t

ente:

evan po člen

ovekovega d

etkom rabe

čno z odvzem

tanje vode;

za namene a, izvedenih

ga plina (UNv trajno ne

ga plina (UNo zanesljiviedanja ali p

avnosti na pe članice lane, če se sprejele za t

a opredeljevno potrebna kih ciljev, d

a kateri stazahtevami teles.

nu 5 in Prilo

delovanja n

zemljišč,

mi,

člena 8 in Ph na podlag

NP) za sklaeprimerne z

NP) za sklai oskrbi s pprihodnja n

površini ali ahko določijizvajajo sk

te dejavnost

vanje, varova za te namdoločenih z

a za vsako točk 2.2.4

ogi II. To v

na stanje po

Priloge V, ingi določb z

15

adiščenje za druge

adiščenje linom in

nevarnost

pod njo, jo, da se kladno s ti,

vanje ali mene pod za to telo

telo ali in 2.4.5

vključuje

ovršinske

n karto s za stanje

16

Opredel

Dobro spovpreč

Temu uda bi to

- nv

- k- k

t

in smer trajno svdorov zaradi k

(DirektiIN SVEposlabša

Direktivskladu nadzorokemijsknaraščaj

Ta direonesnažprepreče

V obdobdovoljen(Merila kemijskter opre

litev količin

stanje: Gladčju letne sto

ustrezno se gpovzročilo

nedoseganjevode,

kakršno kol

kakršne kotelesa podze

toka se zarspremeni, vin ne kažejo

katerega bi l

2.2.3

iva o podzeETA z dne anjem

va 2000/60/s členom

ovanje oneskega stanjajočih trendo

ektiva tudi ževal v podevanju posl

bju med 16nj v skladu

za ocenjekega stanja pedelitev izho

nskega stanj

dina podzemopnje odvzem

gladina pod:

e okoljskih

li pomembn

li pomembemne vode,

radi spremevendar take o na trajen lahko prišlo

Varstvo po

emni vodi) 12. decem

/ES določa 17 navede

snaževanja a podzemnov in za dol

dopolnjujdzemno vodlabšanja stan

. januar 200u s členomaevanje kempodzemne vodiščnih toč

ja podzemn

mne vode v ma razpolož

dzemne vod

h ciljev, do

no poslabšan

ne poškodb

mb gladinesprememb

in jasno dolo do takih vd

odzemne vod

DIREKTIVmbra 2006 o

splošne doene direktipodzemne

ne vode teočanje izho

e določbe, do, ki so že nja vseh tel

09 in 22. dea 4 in 5 Dijskega stavode) in 5 (čk za obrat t

ne vode (Ele

telesu podzžljivi vir po

de zaradi člo

ločenih po

nje stanja ta

be kopensk

e lahko občabe smeri neločen trend dorov.

de pred one

VA 2006/1o varstvu p

oločbe za vive je treb

vode, vkler merili odiščnih točk

namenjenvsebovane es podzemn

ecembrom 2Direktive 80anja podzem(Določitev ptrenda) te di

ementi: glad

zemne vodeodzemne vo

ovekovih po

členu 4, z

akih voda,

kih ekosistem

asno ali na pe povzročijo

v smeri tok

esnaževanje

18/ES EVRpodzemne v

varstvo in oba sprejeti ljučno z mza ugotavlk za obrača

ne preprečev Direktivi

ne vode.

2013 se za v/68/EGS up

mne vode),pomembnihirektive.

dina podzem

e je taka, dade ne izčrpa

osegov ne sm

za z njo po

mov, nepos

prostorsko oo vdora slaka, ki bi ga

m in poslab

ROPSKEGAvode pred

ohranjanje pukrepe za

merili za ocljanje pomnje trenda.

evanju ali i 2000/60/E

vse nove popoštevajo z

4 (Postoph in stalno n

mne vode):

a se pri dolga.

me spremen

ovezane po

sredno odv

omejenem oane vode alpovzročil č

bšanjem

A PARLAMonesnaževa

podzemne a preprečevcenjevanje

membnih in

omejevanjuES, in je na

ostopke za izahteve iz čpek za ocenaraščajočih

goletnem

niti tako,

ovršinske

visnih od

območju li drugih človek in

MENTA anjem in

vode. V vanje in dobrega

n stalno

u vnosa amenjena

izdajanje členov 3 njevanje

h trendov

„standarkoncentpodzem

‘pomempomembonesnaž

„vnos ov podze

„vrednoki ne us

„osnovnin 2008

Direktivobdobje

Brez poiz ukrep

(a) so r2000/60

(b) se pniti seda

(c) so ppredvid

(d) so rečlenom

(e) se jomejiti

(i) u

rd kakovostracija dolo

mni vodi, ki

mben in stabno povečženja v podz

onesnaževal emno vodo k

ost ozadja“ streza noben

na raven“ pna podlagi

ve 2000/60/em, za kater

oseganja v spov, določen

rezultat nep0/ES;

o mnenju paj niti v prih

posledica nedeti, se jim iz

ezultat ume11(3) (f) D

jih po mnebrez:

ukrepov, ki

sti podzemočenega onse ga zaradi

alno narašččanje konczemni vodi,

v podzemnkot posledic

pomeni konnim ali zgolj

pomeni povpprogramov

/ES, oziromrega so na v

strožje zahtenih v odstav

posrednega

pristojnih orhodnje ne pr

esreč ali izrzogniti ali j

etnega napajDirektive 200

enju pristojn

i bi povečali

mne vode“ nesnaževalai varovanja

ajoč trend“centracije , za katerega

no vodo“ poco človekov

ncentracijo j zelo majhn

prečno vredv spremljanj

ma pri snovvoljo podatk

eve druge zvku 1, tiste v

odvajanja,

rganov pojavredstavljajo

rednih razmih ublažiti;

janja ali bog00/60/ES;

nih organov

i tveganje z

pomeni oka, skupine

zdravja ljud

“ pomeni vonesnažev

a je v sklad

omeni nepove dejavnost

snovi ali vnim antropo

dnost, izmerja, izvajanih

veh, določeki iz repreze

akonodaje Svnose onesn

dovoljeneg

avljajo v tako tveganja z

mer naravneg

gatenja tele

v v država

za zdravje lj

koljski stanonesnaževadi in varstv

vsako statisval, skupindu s členom

sredno ali pti.

vrednost kazogenim spre

rjeno vsaj mh na podlagi

enih po teh entativnega

Skupnosti lnaževal, ki:

ga v skladu

ko majhnih kza poslabšan

ga izvora, k

es podzemne

ah članicah

udi ali kako

ndard kakoal ali kazaa okolja ne

stično in z ne onesnaž5 potreben

posredno vn

zalca v teleemembam n

med refereni člena 8

referenčnihobdobja spr

ahko države

u s členom

količinah innje kakovost

ki jih ni bilo

e vode, dov

ne da tehn

ovosti okolj

ovosti, izraalec onesnasme preseč

z okoljskegaževal ali obrat trend

našanje one

esu podzemnneokrnjenih

nčnima letom

h letih, meremljanja.

e članice iz

m 11(3)(j) D

n koncentrati podzemn

o mogoče n

voljenega v

nično prepr

a v celoti al

17

ažen kot aženja v či;

a vidika kazalca

da;

snaževal

ne vode, h razmer;

ma 2007

ed prvim

vzamejo

Direktive

cijah, da e vode;

natančno

skladu s

rečiti ali

li

18

(ii) no

(f) so psuše tervključnovodah, dovoljendržave čv skladu

Izjeme, držav člv skladu

Pristojnpodlagi

2.2

Presoja okolje uposameDirektivpodlagi zagotovpredmetključen

Direktivprispevanamenotako izbkmetijsksoglasjaPodrobn

nesorazmeronesnaževa

posledica por upravljali o z rezanjese opravljanji in poobčlanice, če tu s členom 4

predvidenelanic, da je u s točko 2.4

ni organi drzahteve ura

2.4 Direkt

vplivov naupošteva przne projektve 85/337/EDirektive 2

viti, da so nt presoje vpdel postopk

ve o presojajo k vklju

om zmanjšaboljšajo kvaka in ribiška za finančnnosti o EIA

rno dragih ala ali druga

oseganj v pz vodami inem, poglabajo v skladblastili, izdataki vnosi n4(1) (b) Dir

e v točkah (zagotovljen4.2 Priloge

žav članic adno obvest

tivi o presoj

a okolje je red sprejetjete, kot so npEGS (pozna2001/42/ESnačrti, prog

plivov na okka presoje v

i vplivov nučevanju okanja vplivovaliteto odločka politika)no pomoč. E

in SEA so

ukrepov, ače nadzirali

ovršinske vn vodnimi p

bljanjem, prdu s splošnoanimi na pone ovirajo urrektive 2000

(a) do (f), seno učinkoviV k Direkti

vodijo evidtijo Komisij

ji vplivov nap

postopek, kem teh odlopr. globokeana kot EI

S (poznana kgrami in prkolje, predevplivov na o

na okolje stkoljskih vidv na okolječitev. Projek morajo bi

EIA in SEAdostopne na

da bi iz i njihovo pr

vode, da bi potmi, tudi remeščanjemo zavezujoodlagi teh presničevanj0/60/ES.

e smejo upoito spremljaivi 2000/60

denco izjemjo.

a okolje in oprogramov n

ki zagotavljočitev. Prese geotermalIA Direktivkot SEA Drojekti, ki

en se jih odookolje.

tremijo k ddikov v prip. Zagotavljakti in prograiti skladni z

A direktive sa http://ec.e

onesnaženironicanje v

med drugimna mednar

m in odlagčimi predppredpisov, a okoljskih

orabiti le poanje stanja z/ES, ali dru

m iz odstavk

o presoji vpna okolje

ja, da se posoja vplivovne vrtine, n

va), ali za jirektiva). Spredstavljajobri/izda do

doseganju vpravo projeajo sodelovami sofinanz EIA in Sso tako ključeuropa.eu/en

ih tal ali tla in podta

m ublažili prodni ravni. ganjem useisi, in kjer ki so jih vciljev za za

o ugotovitvizadevnih telugo ustrezno

ka 3 z nam

livov nekate

otencialne vv na okolje na podlagi vjavne načrtkupno načejo možno tovoljenje. P

visoke ravnktov, načrt

vanje javnosncirani s straSEA direktivčna orodja znvironment/

podtalja oalje; ali

posledice p Takšne dej

edlin v povr je to uporv ta namen adevna vodn

i pristojnih les podzemo spremljanj

menom, da o

erih načrtov

vplive odlose lahko iz

večkrat popte in progrelo obeh Ditveganje za

Posvet z javn

ni varstva otov in progsti pri odloani EU (kohivami za prza trajnostn/eia/home.h

odstranili

poplav in javnosti,

vršinskih rabno, z sprejele

na telesa

organov ne vode, je.

o tem na

v in

očitev na zvede za pravljene rame, na irektiv je a okolje, nostjo je

okolja in ramov z

očanju in hezijska, ridobitev ni razvoj. htm.

2.

DIREKodgovor

Namen povzroč

2. člen

Opredel

V tej dir

1. „okol

(a) škodškodo, ohranjenmeril izvključuj

izvajalč6(3) in habitatihnaciona

(b) škodin/ali k2000/60direktiv

(c) škodškodljivpripravk

2. „škofunkcije

2.5 Okolj

KTIVA 2004rnosti v zve

te direktivčitelj obrem

litve pojmov

rektivi:

ljska škoda”

do, povzročki ima ve

nosti takih z Priloge Ije prej ugot

čevega dejan(4) ali čle

h in vrstah, alne zakonod

do na vodakoličinsko s0/ES, razenve;

do, povzročvih vplivovkov, organiz

da”:pomenie naravnega

jska odgovo

4/35/ES Evrezi s prepreč

ve je oblikomenitve", za

v

” pomeni

čeno zavarečje škodljhabitatov aI. Škoda, ptovljenih ško

nja, ki so gena 16 Dirki niso zaje

daje o ohran

ah, ki je vsstanje in/aln škodljivih

čeno tlom, iv na zdravzmov ali mi

i merljivo a vira, do ka

ornosti v zve

ropskega pačevanjem in

ovati okvir preprečevan

rovanim vrsjive vpliveli vrst. Resnpovzročenaodljivih vpl

ga pristojnirektive 92/4eti v zakononjanju narav

saka škoda i ekološki

h vplivov, k

in sicer vsavje ljudi zikroorganiz

negativno satere lahko p

ezi s prepreč

arlamenta in sanacijo o

okoljske onje in sanac

stam in nare na dosegnost vplivova zavarovanlivov, nasta

i organi izr43/EGS aliodajo Skupnve;

z večjim špotencial

kadar se u

ako onesnažzaradi nepozmov v tla a

spremembopride nepos

čevanjem in

in Sveta z dkoljske ško

dgovornostcijo okoljsk

ravnim habganje ali vv se oceni gnim vrstamlih zaradi

ecno dovoli člena 9 Dnosti, skladn

škodljivim vvoda, kako

uporabljajo

ženje tal, kosrednega ali pod tla;

o naravnegaredno ali po

n sanacijo o

dne 21. aprde

i, ki temelje škode.

bitatom, in vzdrževanjeglede na sta

m in naravn

ili skladno Direktive 7no z enakov

vplivomna or je opreddoločbe čl

i predstavljali posredn

a vira ali mosredno;

okoljske ško

rila 2004 o

ji na načelu

sicer kakre ugodnegaanje ob uponim habita

z določbam79/409/EGSvrednimi do

ekološko, kdeljeno v Dlena 4(7) n

ja znatno nnega vnosa

merljivo pri

19

ode

okoljski

u "plača

šno koli a stanja

oštevanju atom, ne

mi člena , ali pri

oločbami

kemično Direktivi navedene

nevarnost a snovi,

izadetost

20

Odvzem

http://ep04]

Kratek umetno razpršen

Odvzempovršins

http://ep10]

Kratek virov, pvode jerazpoložpodzemdelež obizračunaevapotra

m podzemne

pp.eurostat.

opis: Odvzeali naravn

ne, ki so lah

m površinskske in podz

pp.eurostat.

opis: Ta kporazdeljenie prikazan žljivi za od

mne vode. Lbnovljivih vani kot skuanspiracija)

e vode, pros

ec.europa.e

em sladke vno napajanhko tudi pod

ke in podzemzemne vode

ec.europa.e

kazalec kažeih v podzem

kot deležvzem, in ki

Letni skupnvirov površupni dolgo) znižano za

2.2.6

stornina – m

u/tgm/table

vode iz pode. Podzemndvodni.

mne vode ko[tsdnr310 -

u/tgm/table

e na skupemne in površž obnovljivi so karakte

ni bruto odvšinske vode trajni viri

a razpoložlji

Eurostat –

milijoni m³ [

e.do?tab=tab

dzemnih plana vode vk

ot delež raz-

e.do?tab=tab

en odvzem šinske vode

vih virov perizirani kotvzem iz sla »držav člasladke vodivo podzem

– kazalci

[ten00004 –

ble&init=1&

asti. Te so lključuje izv

zpoložljivih

ble&init=1&

vode kot de. Skupni lepodzemne dolgoletno

adke površianic«, ki so de (zunanji

mno vodo za

–

&language=

ahko stalnevire, bodisi

virov - % r

&language=

delež (odstoetni bruto od

vode »držo poprečje znske vode uporabni z

pritok plu odvzem.

=en&pcode=

e ali začasni koncentri

razpoložljiv

=en&pcode=

otek) razpodvzem iz požav članic«za odvzem d

je predstavza odvzem, us padavin

=ten000

e, bodisi irane ali

vih virov

=tsdnr3

oložljivih odzemne «, ki so dostopne vljen kot

in ki so e minus

3.1

Konven(konvenpokrovipodpisa

Konvenučinkov

Konvenvplivovtrajnostnupravljavsebuje sistemih

Konvenpresoji zmanjšavode. Ddelovantehnike,Delovnospremlja

AlmássyGroundMonitorWatercoLelystad

van derTransboindicatoProtectiWorkin

3. M

Helsinška

ncija o zaščncija o vodaiteljstvom Eana v Helsin

ncija o vodvito upravlja

ncija zavezuv, uporabi prnega upravanje s pose določbe o h, medseboj

ncija je začčezmejnih

anje prekomDrugi pomnje program, obdelavo o skupino zanje in pres

y, E., Buzádwaters Voluring & Asseourses and d, Netherlan

r Grift, B.,oundary Grors. UN/ECion and Use

ng Programm

Mednaro

a konvenc

čiti in uravnah) (http://lEkonomske nkih 17. mar

dah je namanje čezmej

uje pogodbrekomejnihvljanja. Strebnimi spomonitoringjni pomoči i

ela veljati voda, ocen

mejnih vplivmembni vidimov spreml

podatkov za spremljasojo prekom

ás, Zs., 1999ume 1: Inveessment und

Internationnd.

van Dael,roundwaterE Task For

e of Transbome 1996/19

dne konv

cija o zaščtokov

noteženi rablive.unece.o

komisije Zrca 1992.

menjena krnih površin

benice k prh voda na raranke, ki morazumi ter gu, raziskavain izmenjav

oktobra 199no učinkovitvov, ter izmiki se ukvljanja, ki vin tehnike

anje in presmejnih voda

9: Guidelineentory of trder the Connal Lakes

, J.G.F., 19rs Volume rce on Monoundary Wa99 Lelystad

vencije in

čiti in uravin mednar

bi prekomeorg/env/watZdruženih n

repitvi držnskih voda i

reprečevanjazumen in pmejijo na r ustanovitvah in razvoj

vi informaci

96 in vsebutosti ukrepomenjavo in

varjajo z uvključujejo

vrednotenjsojo prekomv štirih knj

es on Moniransboundarnvention on (Helsinki,

999: Guide2: Proble

nitoring & Aatercourses d, Netherlan

bilateraln

vnoteženi rrodnih jez

ejnih vodnihter/text/text.narodov za

avnih ukrein podzemn

ju, nadzorupravičen naiste prekom

vijo skupniju, posvetovij, kot tudi o

uje pomemov, sprejeti

nformacij o usklajevanje

merilne sija. V letu

mejnih vodaigah:

itoring and ry groundwthe Protect1992), Wo

lines on Mem-orientedAssessmentand Interna

nd.

ni sporazu

rabi prekozer

h tokov in html) je bi

a Evropo (U

epov za zaih voda.

u in zmanjačin in k zagmejne vodh delovnihvanju, opozo dostopu do

mbne določbh za preprespremljanjum pravil zisteme in n1994 je U

a, ki je prip

Assessmenwaters. UN/Etion and Useorking Prog

Monitoring ad approacht under the ational Lake

umi

omejnih vo

mednarodnila pripravljUNECE) in

aščito in e

jšanju prekagotovitvi njde, urejajo h teles. Kozarjanju in ao javnih inf

be o spremlečevanje, nu vode in za vzpostanaprave, an

UN/ECE uspravila sme

nt of TransbECE Task Fe of Transbgramme 19

and Assessh and the

Conventiones (Helsink

21

odnih

nih jezer jena pod n je bila

ekološko

komejnih jihovega njihovo

nvencija alarmnih formacij.

ljanju in adzor in odpadne vitev in nalitične stanovila ernice za

boundary Force on boundary 996/1999

sment of use of

n on the ki, 1992),

22

Arnold,Monitormodels.ProtectiWorkin

Uil, H.,and Assand asseConvenLakes (H

Povzete

3.2 K

Konvenvarstvu prekomv SofijiAvstrijaSlovenijratificira

Mednartelo, ki ICPDR

Leta 20uveljavl

Glavni nepristrvarovansanacijo

Sporazuvodnogo

G.E., Chriring and A. UN/ECE ion and Use

ng Programm

, van Geer,sessment ofessment of

ntion on theHelsinki, 19

ek smernic j

Konvencija

ncija o sodreke Dona

mejnem uprai (Bolgarijaa, Bolgarijaja in Ukrajana konven

rodna komije bilo ustapodpira sek

000 so ustljanju vseh

cilj Konveransko upravnje vodnih vo in racional

um med Vospodarskih

iastel, R. NAssessment

Task Forcee of Transbome 1996/19

F.C., Gehrf Transboungroundwatee Protection992), Worki

e podan v D

a o varstvu

delovanju pave) (MVTavljanju voda) podpisaloa, Češka, Hina – in EU

ncija objavlj

sija za varsanovljeno zkretariat s se

tanoviteljiceprekomejni

encije o vavljanje in rvirov porečlno rabo po

Vlado Repuh vprašanj

Novak, V., of Transb

e on Monitoundary Wa99 Lelystad

rels ,J.C., Kndary Grouer. UN/ECEn and Use ing Program

Dodatku 1.

u reke Don

ri varstvu TURD) preddnih virov vo enajst dr

Hrvaška, MaU. Konvencena v Ur. l.

stvo reke Dza to, da bi edežem na D

e ICPDR tih vidikov E

arstvu rekerabo površinčja reke Dovršinskih in

blike Slove

Ognianik, Nboundary Gtoring & Aatercourses d, Netherlan

Kloostermanundwaters VE Task Forc

of Transbmme 1996/1

nave in MDonav

in trajnostdstavlja spl

v porečju rekržav, katerihadžarska, Mcija je posta RS, Št. 47/

Donave (ICuveljavilo Dunaju (Av

to mednaroEU Vodne d

e Donave nskih in poonave za prn podzemnih

enije in V

N.S., SimoGroundwaterAssessment

and Internand.

n, F.H., 19Volume 4: Sce on Monitboundary W1999 Lelyst

Mednarodnve

tni uporabi lošno pravnke Donave.h ozemlje

Moldavija, Nala veljavna/98.

PDR, wwwKonvencijo

vstrija).

odno komidirektive (W

(MVTURDdzemnih vo

rihodnje genh voda.

Vlado Repub

nffy, Z., 19rs Volume under the

ational Lake

99: GuideliState of thetoring & As

Watercoursesad, Netherla

na komisija

reke Donano osnovo

Konvencijosega v por

Nemčija, Ra leta 1998.

w.icpdr.org) o o varstvu

sijo postavWFD) v pore

D) je zagotoda v porečneracije. To

blike Madž

999: Guide3: Applic

Conventiones (Helsink

ines on Moe art on mossessment us and Interand.

a za varstv

ave (Konvza sodelovo je 29. junrečje reke

Romunija, SV Slovenij

je transnareke Donav

vile za osnečju reke Do

toviti trajnočju reke Doo vključuje

žarske o re

elines on ation of n on the

ki, 1992),

onitoring onitoring under the rnational

vo reke

encija o vanje pri nija 1994 Donave:

Slovaška, ji je bila

cionalno ve. Delo

novo pri onave.

ostno in onave ter

zaščito,

eševanju

Vodnogmed Vvodnogo10/1995osnovi gospoda

Določbe- z- v- u- z

m- p- r

Zadeve srečanjuizvajati

gospodarskaVlado Repospodarskih5; 41/2001 (tega sporazarstvo, ki je

e sporazum

zalogo talni

varstvo in o

uporabo in

zaščito predmejnih vod

preučevanje

raziskave, p

povezane u v letu 201aktivnosti z

a vprašanja publike Sh vprašanj ((III.14.) vlazuma se je

e do sedaj za

a se nanašaj

ih in površin

obrambo pre

izkoriščanje

d onesnažea,

e vplivov po

projektiranje

z upravljn1. Stalna slza prekomej

med Madžalovenije i(Ur. l. RS, adna uredba

ustanovilaasedala na 1

jo na:

nskih voda,

ed škodljivi

e voda,

evanjem in

osegov na o

e, izvajanje

njem termalovensko – mjno upravlja

arsko in Sloin Vlado št. 2/95), k

a). Sporazuma Stalna slo15 zasedanji

,

im delovanj

neracionaln

okolje,

in izmenjav

lne podzemmadžarska kanje termaln

ovenijo se uRepublik

i je bil ratifm je usklajeovensko – mih z overovl

em voda,

no uporabo

vo podatkov

mne vode komisija zanega vodne

urejajo v skle Madžarficiran 27. 5en z Donavmadžarska ljenimi zapi

o voda, preu

v v zvezi s p

so bile izpa vodno gospga tesela po

ladu s Sporrske o re5. 1995, (U

vsko konvenkomisija zisniki.

učevanje k

prejšnjimi t

postavljene podarstvo jodzemne vo

23

azumom eševanju

Ur. l. RS, ncijo. Na a vodno

kakovosti

točkami

šele na e pričela

ode.

24

Zakoni oseb, kivsem okongresIzvršni ministrs

GeotermEnergetZakono/ Direkt

Delovnaenergijomineralgospodausklajev

Direktozadev biotehnonaloge pripravonaloge v

Agencijizdaja drazličnadovoljennapovedodlaganAgencijZgornja

so splošni i niso ureje

ostalim pravs; v Sloveni

akti vkljustva) in nav

malna enertskim zakonm o vodah

torata za oko

a področja o in EU zanimi surovarske analizvanje zakon

rat za okolvezanih n

ologijo, vars področja o predpisovv okviru ko

ja RS za okdovoljenja, a okoljevarsnja, dovoljedi za vodnenje odpadkoja RS za oka Sava, Sred

4. Na

4

pravni aktiene z Ustavvnim aktomiji je to Dr

učujejo: ureodila (ki jih

rgija je v nom (pod oin Zakonomolje).

Direktoratadeve, energvinami in kze na področnodaje in izv

lje (Ministrna okolje,rstvo narave

sistemskihv na svojemmpetenc mi

kolje (ARSizvaja mon

stvena dovoenja za izko dajatve ter

ov. Agencijakolje ima tuddnja Sava, S

acionalna

4.1 Sploš

i, ki v pravo. Po oblik

m. Zakone žavni zbor edbe (ki j

h sprejemajo

slovenski okriljem Mim o varstvu

ta za energgetsko plan

koordinacijačju energetivajanje razp

rstvo za oko, okoljskoe, celovito

h pravnih om delovneministrstva.

SO) je instiitoring in p

oljenja (dovooriščanje por dajatve za a vzdržuje edi lokalne p

Spodnja Sav

a zakonod

šni zakono

vni državi uki in vsebin

sprejema zRS) po tak

jih sprejemo občine in

zakonodajinistrstva zaokolja (pod

gijo (Minisniranje in ra upravnih ike, prestrukpisov.

kolje in proo politiko, presojo vpl

okoljskih vpm področju

itucija v okpripravlja pooljenja za vodzemne voonesnaževa

evidenco popisarne, ki sva, Soča, Dr

daja v Slo

odajni okvi

urejajo tistei so zakonizakonodajnko imenova

ma vlada), druga telesa

i urejena a gospodarsd okriljem M

strstvo za gazvoj energpostopkov,kturiranje p

stor) skrbi politiko

livov na okprašanj, zag

u, razvija si

kviru Minisoročila o stvelike onesnode, vodna anje vode, eotrebnega mso locirane vrava, Mura,

veniji

ir

e pravice in podrejeni o telo (par

anem zakonpredpise (

a).

z Zakonomstvo / DirekMinistrstva

gospodarstvgetike, gosp upravljanj

podjetij na p

za sistemskpreprečev

kolje in vodgotavlja stroistemske re

trstva za okanju okolja

naževalce, kdovoljenja,

emisije ogljimonitoringa v vseh glavjadranske r

n dolžnosti Ustavi in nrlament, sknodajnem p(ki jih spr

m o rudarktorata za eza okolje in

vo) so: prepodarno ravje baz podapodročju ene

ko pravno vanja onesdo. Izvaja strokovne podešitve in ko

kolje in proa v Slovenijkot na prime, vodna sogikovega dio

a in poroča ovnih rečnih reke in morj

pravnih nadrejeni kupščina, ostopku. rejemajo

rstvu in nergijo), n prostor

eskrba z vnanje z atkov in ergetike,

ureditev snaženja, trokovne dlage za oordinira

ostor, ki ji. Izdaja er: IPPC

glasja) in oksida in o stanju. bazenih: je.

Zakon oplasteh

Energetvodonos

Zakon

Zakon otoploto maja 19ogljikov2009 o g

Zakon onaravni Rudarsknamenefizični območjuizkopavočitno iraziskovRudarstza čas geotermčrpalke)njenim narazendoločenpravica bi moglmogla p

Upravljnadzor) prostorsdirektivviri topsprejmepomembna celot

o rudarstvupod površje

tski zakon:sniki;

o rudarstv

o rudarstvu Zemlje. Za

994 o pogojvodikov in geološkem

o rudarstvuviri. Razis

ka pravica je. Rudarska

osebi) za u. Rudarsk

vanjem, jaškzključevalnvanje odobrtvo dovoljen

trajanja "malne energ) v zaprtih vračanjem

n. Rudarska no primarno

se ne zahtela prenesti, postati steča

anje z min in lokalnihsko načrtovve in pogojeplote Zemljee vlada. Enebni viri za gtnem območ

4.2 R

: Geotermičem tal in se

geotermal

u – ZRud-1

zajema iskakon izvaja jih za izdajDirektivo shranjevanj

u določa, dakovanje mie podeljenapravica za določeno

ko raziskokom ali vrtna za določereno za razlnje za razisk"višje sile"gije s horisistemih alv isti vodopravica za

o materialneva za izkorprodati ali

ajna masa. R

neralnimi suh skupnosti vanje). Držae za usklajee, najvišjo ergetski mingospodarskičju Slovenij

Rudarska

čni energetsobnavlja s t

lna energij

1 (Ur.l. RS,

kanje, raziskDirektivo 9o in uporab2009/31/ESju ogljikove

a so mineraineralnih via za raziskoraziskovanjprimarno mvanje je dtino brez speno območjlične minerakovanje se ". Izkoriščizontalnimili s črpanje

onosnik (dubizkoriščanj

no raziskovriščanje zemdati v naje

Rudarsko pr

urovinami j(opredelitev

avna rudarseno raziskovraven odvz

neralni viri, i in socialnije.

in energet

ski vir je totoplotnim to

ja: je topl

, št. 61/201

kovanje in 94/22/ES Ebo dovoljenS Evropskeega dioksida

alni viri in irov vključnovanje ali iznje je dovoljmaterialno dejavnost prememb ne raziskovaalne vire inpodeli za nanje Zemlj

ali vertikem podzemblet), kjer sje je izdanaanje minermeljske topem drugi prravico pode

je v pristojv območij, ska strategijvanje in izkzema in po vključno si razvoj repu

tska zakon

oplotna enerokom iz Ze

otna energ

0)

izkoriščanjeEvropskega nj za iskanjga parlamea.

viri zemeljno z viri zezkoriščanje jenje (izdan

raziskovanza razisko

na videzu zanja, če je dn če obstoječnajveč 5 let ljinega topkalnimi izmmne vode ko

sta črpalnaa kot konceralov na dolote. Rudarravni ali fizljuje Minist

jnosti Repudoločenih zja je temeljkoriščanje mogoje razum

toploto Zeublike in izk

nodaja

rgija, ki se mljine notra

gija, pridob

e mineralniparlamentae, raziskova

enta in Svet

jske toplotemeljske topmineralnih

no kot pisnanje mineralovanje minemljišča. R

dodatno rudča rudarska in bi se lahlotnega vi

menjevalnikiot nosilca tin ponikaln

esija pravni oločenem oska raziskozični osebi, trstvo za go

ublike (uredza rudarjenjjni dokumemineralnih s

mnega izkormlje, so dokoriščanje j

nahaja v ganjosti.

bljena iz z

ih virov, vka in Sveta zanje in izkota z dne 23

e v lasti držplote je bresurovin v p

a odredba plov na do

neralnih suRudarska prdarsko dovoa pravica ni hko podaljšaira je odvi toplote (toplotne enena vrtina vsali fizični

območju. Rovalna pravi, in prav takospodarstvo

dbe, načrtoje, glede naent, ki dolosurovin, vkriščanja. Do

oločeni kot se v javnem

25

eoloških

zemlje z

ključno s z dne 30. oriščanje 3. aprila

žave kot ezplačno. poslovne ravni ali ločenem

urovin z ravica ni ljenje za ovirana.

alo samo vzemanje (toplotne ergije in saj 25 m osebi za

Rudarstva ica se ne ko ne bi .

vanje in a njihovo oča cilje, ključno z okument strateško interesu

26

Vrtanje za rudar15 dni MinistrsrudarjenizkoriščgradbenSlovenijsamo za

Energe

Energet

Investitoza nasle

- o

s- o- o

p- n- p- o

o

4.3

Zakon

Ta zakopriobalnvoda, urslužbe n

vrtine globrske raziskavnaprej, k

stvo, pristonja, vključnčanje. Vrtanništvo. Imeje odvzem

a posodablja

tski zakon

tsko dovolje

or mora preednje objekt

objekte za pso priključe

objekte za s

objekte proprodaji,

neposredne

povezovaln

objekte ali oziroma letn

Okoljska

o vodah (Z

on ureja upnih zemljiščrejanje vodna področju

blje od 300 mave mora nakot tudi vsojno za runo za vrtanje vrtine

etnik dovoljvzorcev iz

anje državn

– EZ (Ur.l

enje izda mi

ed pričetkote, naprave

proizvodnjoeni na javno

skladiščenje

izvodnje to

oskrbovaln

ni vod, ki pr

zaokroženno porabo z

zaščita in

ZV – 1) (Ur.

ravljanje mč. Upravljanda in odločau voda, vodn

m je "zahteaznaniti vrtasem soglasodarstvo, izanje vrtinezunaj ruda

ljenja za rz izkopavanih geoloških

. RS, št. 79

inister, prist

m pripraveali omrežja

o električne o elektroene

e zemeljskeg

plote nad 1

ne vode v sk

ečka državn

ne gospodarzemeljskega

n vodna za

.l. RS, št. 6

morskih, celnje voda in vanje o rabi vnih objektov

evna osnovnanje ali izkoodajalcem

zdaja uredbe, ki je naarskega obmraziskovanjenj, jaškov ih kart.

9/1999)

tojen za ene

e lokacijskea (v nadaljnj

energije naergetsko om

ga plina ter

MW za da

kladu s tem

no mejo,

rske lokacija plina večjo

akonodaja

7/2002)

inskih in pvodnih in pvoda. Ta zav in naprav,

na rudarska opavanje nain tudi Ge

bo o tehničamenjena zmočja je ve mora omin vrtin. Vz

ergetiko.

ga načrta pem besedilu

azivne elektmrežje,

terminale z

aljinsko ogr

zakonom,

je s prikljuo od 5 milij

z ozirom

odzemnih vpriobalnih zeakon ureja tu, ter druga v

operacija". a Rudarski ieološkemu čnih in zaza rudarskov pristojnosmogočiti Gzorce je do

pridobiti eneu: objekti):

trične moči

za utekočinj

evanje ali n

učno močjoonov m3.

na geoterm

voda ter upemljišč naj udi javno p

vprašanja, p

Imetnik doinšpektorat zavodu Sl

aščitnih ukro raziskovsti inšpekto

Geološkemu ovoljeno up

ergetsko do

večje od 1

jen zemeljsk

namenjeno n

o večjo od

rmalno ene

pravljanje vbi obsegalo

premoženje povezana z v

ovoljenja najmanj lovenije. repih za

vanje ali orata za

zavodu porabljati

ovoljenje

MW, ki

ki plin,

nadaljnji

d 5 MW

ergijo

odnih in o varstvo in javne

vodo.

Cilj uprdrugih zvoda, drazličnevarstva

Glede opopoln. (zajezenpodrejenvode.

Vodova

74. člen

(1) Dsvv

(2) Vpa

Označe

78. člen

(1) V

(2) Vvap

(3) O

(4) M

ravljanja voz vodo pov

dalje ohranjae vrste uporrazpoložljiv

opredelitve tTermalna

nega) obmoni uredbi).

arstveno ob

n

Da se zavars pitno vodvplivalo nvodovarstve

Vlada lahkpodzemno vali druge po

evanje vars

n

Vodovarstv

Vodovarstvvodo, razenali druge ppravice.

Označevanj

Minister pre

oda in vodnvezanih ekoanje in ravnrabe, da sevih vodnih v

termalne in a voda pomočja, ki izTermomine

bmočje

ruje vodno tdo pred onea zdravstveno območj

ko na predlovodno telo, odzemne vo

stvenih obm

veno območj

veno območn vodovarstodzemne v

je območja

edpiše način

nih in priobosistemov, dnovesje vod olajša razlvirov in njih

termo-minemeni podzzpolnjuje peralna voda

telo, ki se uesnaževanjeveno ustrezje.

og imetnikaki se upora

ode za proiz

močij

čje in območ

čje označi iztvenega obmode za proi

kopalnih vo

n označevan

balnih zemlda se zagodnih količinlične vrste hove kakov

eralne vodezemno vodpredpisane a pomeni te

uporablja za em ali drugznost voda

a vodne prablja za odvzvodnjo pija

čje kopalnih

zvajalec obvmočja za raizvodnjo pi

oda zagotov

nja območij

ljišč je dosetovi varstvon in spodburabe voda

vosti.

e, uporabljendo iz vrtin

pogoje (mermalno vod

odvzem aligimi vrstama ali na n

avice za prvzem mineraač.

h voda mora

vezne lokalabo mineraijač, kjer je

vi lokalna sk

j iz prejšnjih

eganje dobro pred škodujanje trajnob upoštev

ne v zakonue, izvira a

merila še ndo, ki ima

i je namenjemi obremenjnjeno količ

roizvodnjo alne, termal

ajo biti ozna

lne javne slulne, termaln

e to obvezn

kupnost.

h odstavkov

rega stanja dljivim del

nostne rabe vanju dolgo

u, je očitno,ali iz pris

niso pripravlastnosti m

eno za javnoevanja, ki čino, vlada

pijač zavarlne, termom

ačeni.

užbe oskrbene, termom

nost imetnik

v.

27

voda in ovanjem voda za

oročnega

, da ta ni spevnega vljena v

mineralne

o oskrbo bi lahko

a določi

ruje tudi mineralne

e s pitno mineralne ka vodne

28

Odškod

79. člen

Če je biali drugnadome

Raziska

115. čle

(1) Ppp

(2) Zs

(3) Vv

(4) Vr

(5) Vz

(6) Vvd(

Vodno

Vodna onesnažokolje (izdajajo

Vodna pvodnim

dnina

n

ilo vodovarge podzemnestila v nara

ave podzem

en

Pravna ali predpisane pridobiti do

Za dovoljense nanašajo

V dovoljenvoda.

Vodo, ki joraziskave.

Vse pridoblzaključku ra

Vlada predpvrste podatkdovoljenja (Ur.l. RS, š

soglasje in

soglasja sževanj večje(Oddelek z

o krajevni ur

pravica za l dovoljenje

rstveno obmne vode za

avi imetnik v

mnih voda

fizična osebpogoje in p

ovoljenje za

nje iz prejšno na vodno d

nju se določ

o oseba iz

ljene podatkaziskave po

piše pogojekov iz prejšin o vsebint. 79/2007).

vodna pra

e dodelijo ega obsega a upravljanradi, odvisn

lastno rabo m (neposre

močje določea proizvodnvodne pravi

ba, ki namepred izvedb

a raziskave.

njega odstavdovoljenje.

čijo pogoji,

prvega ods

ke mora oseodzemnih vo

, ki jih morašnjega odstani vloge za .

avica

za 1) ko- to je IPP

nje z vodo no od tega, k

(neposredndno jo izda

eno zaradi rnjo pijač, jeice.

erava raziskbo del, pove

avka se smis

, pod kater

stavka tega

eba iz prvegoda brezpla

a izpolnjevaavka: Pravilpridobitev

onstrukcije PC so izdanv Ljubljanikje bo gradn

na uporaba) osrednji ur

rabe termale zavezane

kovati podzezanih z raz

selno upora

rimi se sme

a člena nač

ga odstavkaačno predati

ati oseba iz lnik o vsebindovoljenja

državnega ne s strani i). Vodna snja potekala

ter za javnorad Agencije

ne, mineralc za izplač

zemne vodeziskovanjem

abljajo dolo

e izvesti raz

rpa, lahko

a tega členaministrstvu

prvega odsni vloge za za raziskav

pomena iosrednjega

soglasja za a.

o oskrbo z ve za okolje)

lne, termomčilo odškod

e, mora izpom podzemn

čbe tega za

aziskava po

uporablja

a v enem meu.

stavka tega pridobitev

vo podzemn

in 2) povza urada Age

druge kon

vodo je pod).

mineralne dnine ali

olnjevati nih voda,

akona, ki

dzemnih

samo za

esecu po

člena ter vodnega nih voda

zročitelje encije za strukcije

deljena z

Vodna ps konceAgencijje potrebvode.

Vodno

125. čle

Vodno d

1. ls

2. t

3. d

4. p

5. n

6. pj

7. p

8. v

9. p

10. z

11. pv

12. dk

Za odvpredpisi

pravica za psijo (Uredbje za okoljebno le vodn

dovoljenje

en

dovoljenje j

lastno oskrbslužba,

tehnološke

dejavnost k

pridobivanj

namakanje

proizvodnjojavno elektr

pogon vodn

vzrejo vodn

pristanišče,

zasneževanj

postavitev pvodah,

drugo rabokoncesije.

vajanje odpih s področj

prodajo vodba, ki jo je se Republike no dovoljenj

je treba prid

bo s pitno v

namene,

kopališč in n

e toplote,

kmetijskega

o električnerično omrež

nega mlina,

nih organizm

če je invest

je smučišča

plavajoče na

o, ki preseg

padnih vodaja varstva ok

de (posrednosprejela vlad

Slovenije) nje. Podrejen

dobiti za nep

vodo ali osk

naravnih zdr

a zemljišča

e energije vžje,

žage ali pod

mov za repo

titor oseba j

a,

aprave po p

ga splošno

a in oddajankolja.

o uporabo) da). Koncesza rabo vo

ni izvršilni

posredno ra

krbo s pitno

ravilišč po p

ali drugih p

v hidroelek

dobne napr

opulacijo ali

javnega pra

predpisih o p

rabo po t

anje toplote

in za uporasija je potrede, ki preseakt je predv

abo vode za

o vodo, ki se

predpisih o

površin,

ktrarni, če

ave,

i lastno pora

ava,

pomorstvu

em zakonu

v vode je

abo termalnebna (glede ega 20°C. Zviden za ure

:

e izvaja kot

zdravstveni

ni neposred

abo,

in varnosti p

u, pa zanjo

treba prido

ne vode je pna dejansko

Za nižje temejanje rabe t

t gospodars

i dejavnosti

dno priklju

plovbe po c

o ni treba p

obiti dovolj

29

odeljena o prakso

mperature termalne

ka javna

i,

učena na

celinskih

pridobiti

jenje po

30

Konces

136. čle

(1) Kon- p- p- p

o- p- o- v

(2) Kon

(3) Kon

(4) Konkoncesij

(5) Kon

Uredba podzemDirektiv

- p- p- s- v- p- m

o- m

id

sija

en

ncesijo je tre

proizvodnjo

potrebe kop

proizvodnjoomrežje,

pristanišče,

odvzem nap

vzrejo vodn

ncesijo lahko

ncesija se po

ncesija se laje predpisan

ncesijo v im

o stanju pomne vode (ve o podzem

postopkom

parametri k

standardi ka

vrednosti pr

pogoji za do

merili za onesnaženja

merili za doizvajati ukrdodatnimi z

eba pridobit

o pijač,

pališč in pod

o električne

če je invest

plavin, raze

nih organizm

o pridobi fiz

odeljuje za d

ahko na vlogni za njeno

enu konced

odzemnih v(kemijsko imni vodi (20

za določanj

kemijskega i

akovosti po

raga za kak

obro količin

ugotavljanja,

oločitev obrrepe zaradizahtevami z

ti za rabo vo

dobno, če se

energije v

titor oseba z

n če gre za

mov za trg.

zična ali pra

določen čas

go imetnikapridobitev.

denta podelj

voda (Ur.l. in količinsk006/118/ES

je vrednosti

in količinsk

dzemne vod

ovost podze

nsko in kem

e in obrač

remenjenosi nedosegan

za pripravo p

ode za:

e rabi miner

hidroelektr

zasebnega p

izvajanje ja

avna oseba,

s, vendar ne

a podaljša, č

uje vlada, s

RS, št. 25/ko) iz Okv

S) v zvezi z:

i praga za k

kega stanja,

de,

emne vode,

mijsko stanje

čanje pom

sti vodnega anja ciljev, programa u

ralna, terma

rarni, če je p

prava,

avne službe

, ki izpolnju

več kot za

če so izpoln

skladno z do

/2009) izvrvirne vodn

kakovost pod

e,

embnih in

telesa podzki se nan

ukrepov za p

alna ali term

priključena

po tem zak

uje predpisa

50 let.

njeni vsi pog

oločbami teg

šuje pravilnne direktive

dzemne vod

stalno na

zemne vodeašajo na p

podzemne v

momineralna

na javno el

konu,

ane pogoje.

goji, ki so o

ga zakona.

nik za ocene (2000/60/

de,

araščajočih

e, ko je trebpodzemne vvode.

a voda,

lektrično

ob izteku

no stanja /WS) in

trendov

ba začeti vode, in

Načrt u

Načrt uppristojnobmočjivirov mpovodjavodnih tkotlina i

Povezavhttp://w_donave

Zakon o

Ta zakoin v temstanja ojavne sl

Namen dolgoroohranjan

Cilji var

- -- o- t- z- o

r- p- o

upravljanja

pravljanja vnosti Ministi (Jadransko

med Madžara v obeh drteles: Dravsin Goričko.

va: www.mop.go

e_in_jadran

o varstvu ok

on ureja varm okviru dokolja in inlužbe varstv

varstva okoočne pogojenje biotske

rstva okolja

-preprečitev

ohranjanje i

trajnostna r

zmanjšanje

odpravljanjravnovesja

povečevanj

opuščanje i

a z vodami

voda za vodtrstva za oko in Donavsrsko in Sloržavah. V Sska kotlina,

ov.si/si/delonskega_morj

kolja (ZVO-

rstvo okoljadoloča temenformacije va okolja in

olja je spodbe za človeraznovrstno

a so zlasti:

v in zmanjša

in izboljšev

raba naravni

rabe energi

e posledicin ponovno

e snovne uč

n nadomešč

dna območjakolje in prsko) (Ur.l. Rovenijo je Sloveniji op Zahodne S

ovna_podrocrja_2009_20

-1) (Ur.l. RS

a pred obremeljna načelao okolju, edruga z var

bujanje in uekovo zdraosti.

anje obreme

vanje kakovo

ih virov,

ije in večja

obremenjo vzpostavlj

činkovitosti

čanje uporab

a (River Barostor. MinRS, št. 61/20del porečjapazovan ge

Slovenske g

cja/voda/na015/

S, Št. 41/20

menjevanjea varstva okekonomske rstvom okol

usmerjanje tavje, počutj

enjevanja o

osti okolja,

uporaba ob

evanja okoanje njegov

i proizvodnj

be nevarnih

asin Water Mnistrstvo pri011). Obmea Donave ieotermalni vorice, Vzho

acrt_upravlj

004)

em kot temekolja, ukrep

in finančnlja povezan

takšnega drje in kako

kolja,

bnovljivih vi

olja, izboljvih regenera

je in potrošn

h snovi.

Managemenipravlja RBejno območjn s tem v vodonosni odne Sloven

anja_voda_

eljni pogoj pe varstva ne instrumea vprašanja

ružbenega rovost njego

irov energij

jšanje poruacijskih spos

nje ter

nt plan, RBMBMP za občje termalnih

načrtu uprsistem vseb

nske gorice,

_za_vodni_o

za trajnostnokolja, spr

ente varstvaa.

razvoja, ki oovega življ

je,

ušenega nasobnosti,

31

MP) je v be vodni h vodnih ravljanja buje več , Murska

obmocji

ni razvoj emljanje a okolja,

omogoča enja ter

aravnega

32

Za dose

- s- s

o- p

Ekološkpredpisiz dajanj

Naloge

144. čle

(1) Sklasofinanc

(2) Nalo

– pripra

1. s

2. si

3. fz

4. fs

5. f

– strokoinfrastruspodbujtoplote i

1. p

2. ut

3. s

4. sp

5. v

eganje ciljev

spodbuja pr

spodbuja raobremenjev

plačuje one

ki sklad Repih o javnih jem kreditov

Sklada v zv

en

ad lahko opciranjem iz

oge iz prejšn

ava in izvaja

sofinanciran

sofinanciranin soproizvo

financiranjezakonom,

financiranjeskladno z za

financiranje

ovne nalogeukturo varsjanja izrabein električn

pripravo pro

usklajevanjtehnične do

sodelovanje

strokovno sprojekte,

vodenje raz

v iz prejšnje

roizvodnjo i

azvoj in upvanje okolja

esnaževanje

publike Sloskladih, ki v, poroštev

vezi s porab

pravlja v imsredstev dr

njega odstav

anje javnih r

nje naložb v

nje spodbujodnje toplot

e namenov,

e državne inakonom,

e obveznost

e, potrebne stva okoljae obnovljiv

ne energije z

ograma proj

e priprave,okumentacij

e z organi E

svetovanje

zpisov za izb

ega odstavka

in potrošnjo

porabo tehna in

in raba nar

venije (v naopravlja nain drugimi

bo sredstev i

menu in za ržavnega pro

vka so zlast

razpisov za

v infrastrukt

janja izrabete in elektri

za katere se

nfrastruktur

ti države v z

zaradi dodea in vodnovih virov eza:

jektov,

, strokovnoe projektov

EU v postopk

pri priprav

biro izvajalc

ka se:

o, ki prispev

nologij, ki p

ravnih virov

adaljnjem baloge spodboblikami fi

iz državneg

račun ustanooračuna skl

ti:

a dodeljevan

turo varstva

e obnovljiviične energij

e lahko pora

re v primer

zvezi s subs

eljevanja sro infrastrukenergije, uč

o svetovanjv,

ku odobrav

vi, pregledu

ca projektov

va k zmanjš

preprečujejo

v.

besedilu: Skbujanja razvinanciranja t

ga proračuna

ovitelja naloadno z zako

nje sredstev

a okolja drž

h virov enee,

abljajo sred

ru odpravlja

sidiarnim uk

redstev EU,kturo državčinkovite ra

e in nadzo

vanja posam

u in potrdit

v,

anju obrem

o, odpravlja

klad) je javnvoja na podrter spodbuja

a

oge v zvezionom.

proračuna d

avnega in lo

ergije, učink

dstva Sklada

anja posled

krepanjem;

ki se porabvnega in labe energije

or nad prip

meznih proje

tvi razpisne

menjevanja o

ajo ali zma

ni finančni ročju varstvanja razvoja

i s financira

države za:

okalnega po

kovite rabe

a za vode, s

dic naravnih

bljajo za vllokalnega e in soproi

pravo inves

ektov,

e dokument

okolja,

anjšujejo

sklad po va okolja a.

anjem in

omena,

energije

kladno z

h nesreč,

aganja v pomena, izvodnje

sticijsko-

tacije za

6. so

– sprem

(3) Nalo

Uredba RS, Št.

4. člen

Presoja energijepovpreč

Uredba (Ur.l. R

http://w

TermalnpredpisuindustrijtemperaTOC, A(npr. BTempermg/l, ko

Nadaljedoločenodpadnoopredelj

Tudi v podzem

spremljanjeorganom EU

mljanje ustre

oge iz prejšn

o vrstah po78/2006, 72

vplivov nae ali virov čne letne tem

o emisiji sRS, št. 47/20

www.uradni

na odpadnauje mejni ejske odpad

atura v °C tAOX, Fenol

, Al, As, Cratura odpadoličina B v o

e je v uredbina vsebina oo vodo v pojuje obratov

4

Sloveniji pmnih voda.

e in poročanU;

eznosti name

njega odstav

osegov v ok2/2007, 32/2

a okolje jetermalne vomperature k

snovi in top005)

i-list.si/1/ob

a voda spademisijski dedne vode (ter koncentli v mg/l) inCu, Ba, Zndne vode neodpadni vod

i opredeljenokoljevarstvovršinske vvalni monito

4.4 Prav

predstavlja

nje o ustrez

enske porab

vka se podr

kolje, za ka2009)

e zaradi obode s površ

kraja ležišča

plote pri od

bjava.jsp?ur

da v kategoelež oddane(9. člen), ktracije npr.n mejno vren, Cd, Co, e sme presedi pa ne sm

na metodolovenega dovovode (15. čleoring odpad

vni okviri z

okvirna dir

znosti name

be sredstev

robneje dolo

atere je treb

bsega posegšinskimi izta ali z vsebn

dvajanju od

rlid=200547

orijo industre toplote (ki so z urB, Al, As,

ednosti letnCr, Fe, C

eči 30 °C, kome presegati

ogija ugotavoljenja za oben), način idne vode (2

za monitor

rektiva o v

nske porabe

iz prejšnjih

očijo v ustan

ba izvesti pr

ga obvezna toki vode s

nostjo raztop

dpadnih vod

7&stevilka=

rijskih odpa8. člen) terredbo ozna Cu, Ba, Z

nih količin nCl (prost), T

oncentracija1000 g/leto

vljanja čezmbratovanje nizvedbe prv7. člen).

ring podze

vodah 2000

e sredstev i

točk.

novitvenem

resojo vpliv

za pridobis temperatupljenih soli

d v vode in

=1902

adnih vod, zr mejne vre

ačeni kot nZn, Cd, Co, nevarnih snTOC, AOXa npr. B ne o.

merne obremnaprave, ki e meritve e

emne vode

/60/ES osn

izvedenih p

m aktu Sklad

vov na okol

ivanje geoturo 4 °C ali

1.000 mg/l

n javno kan

za katere taednosti par

nevarna snoCr, Fe, Cl

novi v odpaX, Fenoli v

sme biti ve

menitve (14.oddaja indu

emisije (26.

e

novo za mo

33

projektov

da.

lje (Ur.l.

termalne i več od ali več.

nalizacijo

a uredba rametrov ov (npr. l (prost),

adni vodi v g/leto). ečja od 1

. člen) in ustrijsko člen) in

onitoring

34

Država vodnih ugotavljvoda Ururedbi vRS za o

Način ivoda terpredpis,RS, št. kakovos

Poleg monitoro vodahIz posebsicer dakolicinekolicinomeritve izvedenvode tumeritev RS za oustrezne

Poročilao vodah

Zahteveniso urobratovkoncesij

zagotavljateles podz

janja kemijr.l. RS, št. 2v imenu mi

okolje (ARS

izvajanja mr način in o, ki ureja m

31/2009 Rstni (nadzor

državnega ring, ki je oh. Izvajanjebnih zahteva stranka ze vode takoo vode. Stra je treba op

ne meritve. Vudi neposred na letnem okolje, in sem merilu n

a o opbratovh:

(1) Vod

(2) V poprioobm

(3) V poo vo

e po obratovrejene z p

valnega mojski pogodb

a monitorinemne vodeskega in ko25/2009 Deinistrstva za

SO).

monitoringa obliko poročmonitoring pRules on grni in operat

monitoringobveza nosil operativne

v 50. clena Zzagotovi nao, da je lahanka mora

pravljati vsajV primeru rdno pred nadiagramu m

sicer do konna listu form

valnem mon

dni kataster

opis voda sobalnih zemmočjih po tem

opis vodnihodnih objekt

valnem monpodzakonsknitoringa z

bi.

ng podzemne (VTpoV) oličinskega cree on groa okolje op

podzemnihčanja o izslepodzemnih vgroundwatertivni) ter ko

g, za ugolcev vodnih

ega monitorZV-1 je vodamestitev m

hko vsak treprav tako j enkrat tedrežima črpaaslednjim cmora stranknca januarja

mata A4 ali A

nitoringu so

sestavljajo

e vnašajo pmljiščih, vodm zakonu in

h objektov itih in napra

nitoringu noimi akti (zapišejo v

nih voda (glede na dstanja podz

oundwater sravlja Urad

h voda, vseedkih monitvoda (Pravir monitorinoličinski mo

otavljanje sh pravic, daringa spremdna pravica merilne napenutek možzagotoviti m

densko. Ob vanja s prekinciklusom crka poslati Ma za pretekA3 in v dig

o del vodne

popis voda

podatki o podnem in mn zavarovan

in naprav seavah, namen

osilcev vod(pravilniki)

vodno dov

(državni modoločila okzemnih vodtatus). Mon

d za hidrolo

ebino progtoringa podilnik o monng). Monitoonitoring.

stanja VTpa poročajo in

mlja Urad zapogojevanaprave za užno preveritmonitoring vsaki meritvnitvami je trpanja in mMinistrstvu klo leto. Diagitalnem form

ga katastra,

in popis vo

ovršinskih imorskem donih območji

e vnašajo ponjenih izvaja

dnih pravic temveč s

voljenje al

onitoring zkvirne vodnda (Uredba onitoring podogijo in stan

rama monidzemnih vodnitoringu pooring je na

poV poznan izhaja nepa upravljanja z doloceniugotavljanjeti trenutno nivojev po

vi je treba ztreba zabele

med njim. Gza okolje i

agram moramatu Excel

ki ga določ

odnih objekt

n podzemniobru, varstvih po drugih

odatki o vodanju vodnih

in način izvse obveza i pa kot p

za določanjne direktiveo stanju po

dzemnih vodnje okolja A

itoringa poda podrobne

odzemnih voadalje razd

amo še opposredno ize z vodamiimi obveznoe dejansko

in skupno odzemne vozabeležiti daežiti nivo po

Graficni prikin prostor, Aa biti posrel (*.xcl).

ča 155. člen

tov ter napr

ih vodah, vvenih in ogh zakonih.

dni infrastruh pravic.

vajanja monin način

priloga pri

e stanja e) zaradi dzemnih da po tej Agencije

dzemnih eje ureja oda Ur.l. eljen na

perativni z Zakona i ARSO. ostmi, in odvzete odvzeto

ode. Vse an in uro odzemne kaz vseh Agenciji

edovan v

n zakona

rav.

vodnih in groženih

ukturi in

nitroinga izvedbe

ložijo k

Regulacpovezan1). Kljuprotislooviro zrazjasnina Madž

V zadnjMadžarzakonodpredlogje podaMadžarrazčlenjleta 201

Pregled

Predpis

Zakon X

Zakon X

Vladna

Vladna

Vladna geoterm

Vladna mineral

Predpis

Zakon L

Zakon X

Vladna ogrevan

Zakon L

Vladna o elektri

cijski okvirini z rudarstub stalnim pvij v zakon

za uporabnitev vlog razžarskem.

njih nekaj lrskega uraddaje, kakor i za blaženj

ati splošno rskem, ki jenega preg11.

dnica 1: Drž

si v zvezi z

XVI iz leta

XLVIII iz le

uredba 203

uredba 267

uredba 54malne energi

uredba 10nih surovin

si v zvezi z

LXXXVIII

XVIII iz leta

uredba 15nju

LXXXVI iz

uredba 273ični energij

5. Nacio

i za rabo getvom, energprizadevanjenih, ki skupnike in potzličnih orga

etih je biloda za ruda

tudi preglje pravnih osliko o pradeloma te

gleda trenut

avni predpi

rudarstvom

1991 o kon

eta 1993 za

/1998 (XII.

7/2006 (XII.

4/2008 (IIIije in metod

03/2011 (VIn in geoterm

energetiko

iz leta 2003

a 2005 o da

57/2005 (V

z leta 2007 o

3/2007 (X.1i

onalna za

5

eotermalne getiko, varstem za usklapaj z zapletetencialne ianov bi veli

o na Madžaarstvo in gedov, ki soovir pri rabiavnih okviriemelji na tnih predpis

si v zvezi z

m

cesijah

rudarstvo

.19.) o izvrš

.20.) o Mad

I.20) o dod izračuna v

I.29.) o ranmalno energi

o

3 o davku na

aljinskem og

VIII.15.) o

o električni

9.) o izvršb

akonodaja

5.1 Uvod

energije sotvom okolj

aditev zakonenimi postoinvestitorje.iko pripomo

arskem s sgeologijo po se osredoi geotermalnih v zvezi predhodnih

sov, pri tem

z rabo geoter

šbi zakona X

džarskem ur

oločitvi posvrednosti

nljivosti in ijo

a energijo

grevanju

izvršbi zak

energiji

bi nekaterih

a na Mad

d

o na Madžaa in upravljnodaje je naopki za izda Usklajevaoglo k pove

trani strokopripravljeni

otočili na done energijez izkorišča

h pregledihm je obravn

rmalne ener

XLVIII iz le

adu za ruda

sebnih vred

presoji vp

kona XVII

h predpisov

žarskem

rskem razmjanjem z vo

a tem podroajo licenc, panje potrebečani rabi ge

ovnih organh precej soločene reg(Preglednicnjem geoteh, predvsemnavano stanj

rgije

eta 1993 za

arstvo in geo

dnosti min

plivov na n

I iz leta 2

Zakona LX

meroma zapodami (Pre

očju še vednpredstavljajb teh sektoeotermalne

nizacij, delsplošnih prgulativne skca 2). Cilj termalne enem pa na

nje iz prve p

rudarstvo

ologijo

neralnih sur

naravno poj

2005 o dal

XXXVI iz le

35

pleteni in glednica

no veliko o veliko orjev in energije

avnic in regledov kupine s e študije ergije na

podlagi polovice

rovin in

javljanje

ljinskem

eta 2007

36

Vladna energijeelektričn

GKM/Mkoristne

Predpis

Zakon L

Zakon X

Vladna

Vladna

Vladna

KvVM podtalni

KvVM voda

Vladna

Predpis

Zakon L

KHVM katerega

Vladna vodami

Vladna

KHVM vode

Vladna obratov

KHVM inšpekto

KHVM

EüM/ M

KvVM

KvVM podzem

KvVM obrati, k

uredba 389e proizvedene energije

Ministrska ue toplote in

si iz področ

LIII iz leta 1

XLIII iz leta

uredba 219

uredba 220

uredba 221

/Ministrskaice

/Ministrska

uredba 314

si v zvezi z

LVII iz leta

/ Ministrsa predložite

uredba 72

uredba 121

/Ministrsk

uredba 123v, ki oskrbuj

/Ministrskoratov

/ Ministrsk

Ministrska u

/ Ministrska

/ Ministrskmne vode in

/ Ministrskki nam omo

9/2007 (XIIene iz obno

uredba 110soproizvede

čja varstva

1995 o splo

a 2000 o rav

9/2004 (VII.

0/2004 (VII.

/2004 (VII.

a uredba 30/

a uredba 33/

4/2005 (XII.

upravljanj

1995 o upr

ska uredbaev je potrebn

/1996 (V.2

/1996 (VII.

ka uredba 1

3/1997 (VIIejo s pitno v

ka uredba 2

ka uredba 43

uredba 74/19

a uredba 24

ka uredba 1izdelavo vo

ka uredba 30ogočajo izko

.23.) o sisteovljivih vir

0/2007 (XIene električ

okolja

šnih pravili

vnanju z odp

.21.) o varst

. 21.) o vars

.21.) o neka

/2004 (XII.

/2005 (XII.2

.25.) o izdaj

jem z vodam

ravljanju z v

18/1996 (na za pridob

22.) o izvaj

.24. ) o vzpo

12/1997 (VI

.8.) o zaščivodo

23/1998 (X

3/1999 (XII

999 (XII.25

4/2007 ((VII

101/2007 (Xodnjakov

0/2008 (XIIoriščanje in

emu obveznrov energij

II.23.) o mčne energije

ih varstva ok

dpadki

tvu podzem

stvu površin

aterih pravil

.30.) o neka

27.) o uprav

ji dovoljenj

mi

vodami

(VI.13) o bitev vodne

janju poobl

ostavitvi in

III.29.) o r

iti vodnih v

XI.6.) o reg

I.26.) za izra

.) o naravni

I.3.) o predp

XII.23.) o

I.31.) o tehnvarstvo vod

nega sprejemje in odpad

metodah izr

kolja

mnih voda

nskih voda

lih upravljan

aterih pravil

vnih stroški

glede na pr

vsebini priega dovoljen

lastil organ

uporabi jav

razplinjevan

virov, potenc

istru za up

ačun pristoj

ih zdravstve

pisi varnost

strokovnih

ničnih predda.

ma in odkupdkov, kot t

računa za

nja rečnih v

lih pregleda

ih varstva o

resojo vpliv

ijavnega obnja

ov na podr

vnih kopališ

nju proizved

cialnih vodn

pravljanje z

bine za vod

enih dejavni

i vodooskrb

zahtevah z

dpisih v zve

upne cene eltudi soproi

določitev

voda

a ocenjevanj

okolja in upr

vov na okolj

brazca in a

ročju uprav

šč

dene in do

dnih virov in

z vodami p

dne vire

ikih

be

za posege v

ezi z dejavn

lektrične izvedene

količine

nja stanja

ravljanja

je

aneksov,

vljanja z

bavljene

n vodnih

pristojnih

v zaloge

nostmi in

Vladna omogoč

Posebn

Vladna in elektr

KTM / 1995 o o

GKM /izgradnj

TNM / M

Pregledenergijo

Hámor T

– Končnjeziku).

KHEM,Madžar

Mádlné mednaroPriporoč

RezessyMGSZ,

Poleg zgeotermpomanjkv primeemisijamspodbudnajboljšprimernupoštevprepreče

uredba 147čajo izkorišč

i predpisi v

uredba 264ronskih prip

Ministrska okoljskih ta

/ Ministrskjo posebnih

Ministrska

dnica 2: Neko

T. 2007: Pr

no poročilo

, 2008: Narskem 2010

Szőnyi J., odne rabe čila za vlad

y G., SzanyRokopis (v

zakonskih pmalno energkanje inveserjavi s cenmi CO2 itdd, da bi lahše razmerjenejšo, bolj va tudi zuevanje). Ra

7/2010 (IV.2čanje in var

v zvezi s top

4/2004 (IX.pomočkov

uredba 10/aksah določ

ka uredba 9h objektov, k

uredba 7/20

kateri pome

ravne ovire p

o o geoterm

acionalni a– 2020 – R

Rybach L.geotermal

do – Rokopi

yi J., Hámorv madžarske

predpisov zagijo, tudi šteticijskih pono zemeljskd.). Na pohko spodbue med stro

realističnounanje stroazprava o ek

29.) o splošrstvo voda.

plotnimi čr

23.) o pono

/1995 (IX.2ene za neka

96/2005 (Xki so pod pr

006 (V.24.)

embnejši pre

pri rabi geo

malni pravni

akcijski načRokopis (v m

, Lenkey Lne energijes (v madžar

r T. 2005: Pem jeziku).

avirajo širjeevilne ekondpor - ugodkega plina,dlagi ekon

udili metodoški in soco metodološke (nadom

konomskih s

šnih predpis

rpalkami:

ovnem sprej

8.) o okoljsatere proizv

XI.4.) o preristojnostjo

o določitvi

egledi Mad

otermalne en

i ureditvi –

črt za izkomadžarskem

L., Hámor Te in njenerskem jezik

Priprava na

enje uporabnomske ovirdnih posojil, pomanjklj

nomskih ande geotermacialnimi koogijo oblikmestilo za stališčih sic

sih v zvezi z

ejemu odpad

skih taksah ode

edpisih za rudarskih in

energetskih

džarske zako

nergije na M

Projekt GT

oriščanje om jeziku).

T., Zsemle Fe prihodnje

ku).

nacionalno

be obnovljivre (način obl in zavarovjiva usklaje

naliz bi biloalne rabe inoristmi. Potkovanja cen

okoljsko er ni del te

z dejavnostm

dkov, ki izh

in izvršbi Z

nekatere pnšpektorato

h lastnosti s

onodaje v z

Madžarskem

TRH. – Rok

obnovljivih

F. 2008: Pree možnosti

o oceno geo

vih virov eblikovanja

vanja tveganenost s sisto potrebno n tehnologijtrebno bi bn energijsk

škodo in študije.

mi in obrati

hajajo iz ele

Zakonat LV

postopke v ov

stavb

zvezi z geot

m, državi pro

kopis (v an

virov ene

egled nacioi na Madž

otermalnih v

energije, vkcen, davčni

nj, nekonkutemom trgo izdelati pije, ki predbilo pripravke proizvod

stroški z

37

i, ki nam

ektričnih

VI iz leta

zvezi z

termalno

ofil

ngleškem

rgije na

onalne in žarskem:

virov l –

ključno z i sistem,

urenčnost ovanja z programe dstavljajo viti tudi dnje, ki a njeno

38

Na Madmed razzakonodzakonik

Vlada ioblastjoso poobupravni kot so dzavezuj

V skladnjegoveokrajna sodišč predstavUstavnov zakon

Javni upleta 200pristojntako omSoupravkončni upoštevuprave i

Zaradi evropskpristojnrudarstvečkrat uredba

Eden izsurovinenergijedejavnopodzemtemveč

džarskem sozlične držadajni in polk je nad osta

in njeni člao, saj so pooblaščene za teritorij in

direktive vlaoče, vendar

du s 57. člene pravice ali

in tematskin občinskvlja vrh sodo sodišče ninodaji in s te

pravni zako04 o sploš

nosti različnmogoča udelvljalski sistesklep izda

va pogoje inipd.).

strateških kega pravnenosti posamtvu XLVIIspremenjen

203/1998 (

zmed ciljev. Med drugie (v primerosti v zvezi

mnih voda iso reguliran

o osnovna avne organelitični organalimi zakoni

ani ter minoblaščeni za

izdajo lokn predstavljaadnih agencr pa imajo p

nom Ustavei obveznostka (npr. deko sodišče dnega sistemi del sodnegem posredno

onski postopšnih pravili

nih organov,ležbo in moem pomeni,pristojen s

n predpise d

razlogov, ega reda. Odmeznih držaII iz leta 1n. Zadnja s(XII.19) je

v Zakona oim ta zakon

ru, da ni pos pridobivain s tem gne z okoljsk

5.2 Za

zakonodajne. Demokran v državi. i v hierarhij

nistri predsta izdajo vlaalnih vladnajo najnižjocij, tehničnipomembno v

e ima vsak dti. Sodni siselovno) sod

v Budimpma, njegoviga sistema vo tudi v javn

pek (postopkih državne , omenjeni

ožnost pritož, da v postostrokovni ordrugih zaint

5.3 Rud

upravljanjedločitve v zav članic. 1993 je posprememba odgovorna

o rudarstvun obravnavaovezana z oanjem geotegeotermalneko zakonoda

Zakonodajn

na, sodna inatično izvol

Ustava preji.

tavljajo vmadnih uredbnih uredb, ko raven zaki standardi dvlogo v prak

državljan prstem na Maddišča predstpešti predsti sklepi so v ožjem pomvni upravi.

ki izdaje douprave. P

zakon priznžbe v postopopku izdajanrgan (npr. teresiranih

darska zak

e z minerzvezi z uprVendar se

stal veljavezakona je pza izvajanje

u (1§) je na tudi raziskodvzemom ermalne enee energije najo in zakon

ni okvir

n izvršilna ljen državnedstavlja vr

mesni člen m, ki so v sk

katerih veljakonodaje. Vdržavnih in ksi.

ravico, da sedžarkem imtavljajo prvtavljajo druobvezni za

menu, venda

ovoljenj) je Poleg defininava pomenpku izdaje dnja dovoljenlokalni okoorganizacij

konodaja

alnim suroavljanjem ze ta trend en 14. junijpostala velje Zakona o

nadzor izkokave, izkoritermalne p

ergije. Razisniso regulirnodajo na po

ustavna pooni zbor (parh zakonoda

med zakonokladu z zakoavnost je o

Vse ostale kmednarodn

e obrne na sma tri ravni. vo raven. Dugo raven.vse nižje v

ar ima pose

opredeljen iranja upravn strokovnihdovoljenj (snj (npr. okooljski inšpe

(npr. uprav

ovinami še z mineralnim

počasi spra 1993. Zajavna 25. jurudarstvu.

riščanja (ruščanje in up

podzemne vskave in izkrane z Zakodročju upr

oblastila rarlament) jeajne oblasti

odajno in ioni. Lokalnomejena na kvazi-pravnenih organiza

sodišče prisLokalna, o

Devetnajst o. Vrhovno veje pravneebno vlogo

z Zakonomavnih postoh organizacstranka v pooljskega dovektorat), ki ve za vode,

e ni del smi surovinareminja. Zakon je bil unija 2011.

udarjenja) nporabo geotvode) ter vskoriščanje tekonom o ruravljanja z v

azdeljena najvišji

. Civilni

izvršilno e oblasti določen

e oblike, acij, niso

stojno za občinska, okrožnih

sodišče e oblasti. in oblast

m CXL iz opkov in cij in jim ostopku). voljenja) zbira in

, lokalne

kupnega ami so v

Zakon o kasneje Vladna

naravnih termalne se ostale ermalnih udarstvu, vodami.

S spremdeloma zakonodm globis predhgeotermrudarskiin geoloZakonu

Prostor,definiraza uporinšpektorudarstvna dovoinšpekto

V skladsvojem energetsDovoljekoncesij

Zakon površinsdejavnoobvestitvsebovapridobi pridobljgeologij

RudarskZakona prostoruraziskavuzpostarudarstvgeotermin površ(npr. v energijeV skladenergijedejavnoPostopkv teku, jobmočja

Tretji tiZakonu

membo Zakoublažiti nez

dajo glede gine pod povhodno pridomalne energii inšpektoraogijo spošto

u o rudarstvu

, ki sega dan kot odprtrabo geoterorat in inšpvu se dovoljoljenje za raorat nastopa

du s 3. členonaravne m

sko oskrboenja izdajajojske pogodb

o rudarstvuske raziska

osti podjetjeti pristojne ati načrt raz

ekskluzivnjene tokomjo.

ke dejavnoso rudarstv

u (do 2500 ve določenavitev rudarsvu je rudar

malne energišinskih objeprimeru ko

e in za odvzdu s spremee, ki so že ost nadaljujke izdajanjaje potrebnoa (>2500 m

ip raziskavu XVI o

ona o rudarszdružljivostgeotermalne

vršjem smatrobitvijo konije pod globat. V skladuovati pristoju (44 §).

do globine t prostor, kjrmalne enepektorat za jenje za izkaziskave, izati kot sodel

om Zakonamestu pojavljo, preide vo rudarski ibe).

u definira tave (4§) zae potrebuje rudarske o

ziskav (besnih pravic

m raziskav

sti, ki se izvvu. Rudarsm pod pov

ne mineralnske parcele rski inšpekije, vključnektov, razen

o ni odvzemzem termalnembo Zakopridobili veejo za dol

a dovoljenj zo ustaviti, v

m) po začetk

v/uporabe jekoncesijah

stvu v začett med zakone energije. Vrano kot zapncesije (glebino 2500 mu z Vladnojnost rudars

2500 m pojer pridobiteergije kot

upravljanjekoriščanje pzkoriščanje ilujoč organ

a o rudarstvljanja, v držv last rudinšpektorati

tri tipe razisa katere pri

sporazum organe o predilni opis za izkoriščje potrebno

vajajo na podski inšpektovršjem). Tone surovinv določene

ktorat pristoo z dovoljen v primeru

ma termalninih voda je ona o rudareljavno vodočen čas pza raziskaveprimeru ko

u veljavnos

e osnovan h, specifičn

tku leta 201nodajo na pV skladu s

aprt prostor ej prilogo m, v primeruredbo 267skega inšpe

od površjemev koncesijtudi za ode z vodam

podzemnih vin uporabo pri postopk

vu so mineražavni lasti.

darskih podi (na prvi s

skav in rudidobitev doz lastnikom

ričetku razisin karto ločanje mineo posredov

dlagi dodeljorat dodeljo dovoljenjene na točnem časovnemojen za izdenji za izgrau ko za dejih voda). Vpotrebno tu

rstvu (Februdno dovoljepod pogoji,e, izkoriščano se izvajajsti zakona (g

na koncesini predpisi

10 (po dolgipodročju uprspremembo(49§), kater1). Dovolje

ru, ko se vo7/2006 morektorata in

m, je v ske za vrtanje

dvzem termmi. V skladu

voda v odprgeotermaln

ku izdajanja

alne surovinKo se geot

djetnikov, ktopnji) ali o

darskih dejaovoljenja nm oz. uporaskav vsaj 3okacij). S taeralnih surovati Madžar

jenih dovoljuje dovoljee daje podjno določenm okviru. Vdajo dovoljadnjo in obrjavnost ni p

Vodno dovoludi v primeuar 2010) enje (za izg, ki so navnje in uporao na območglej prilogo

iji, katere v zvezi z

i razpravi) sravljanja z vo zakona je rega raziskoenja za raz

oda pri tem a Madžarskdelovati v

kladu z Zake ni potrebn

malnih vodau s členomrtem prostorne energije, a dovoljenj.

ne in geotertermalno enki plačajo odgovorni m

avnosti. Prvi potrebna.

abnikom zem30 dni vnapakimi raziskovin. Geozrskem urad

jenj, so defenja za razetniku eksk

nem območV skladu s 5jenj za razratovanje popotrebna priljenje za uperih vrtanja lahko upora

gradnjo ali vedeni v vabo geotermčjih, ki so r1).

splošni prez mineralni

se je poskušvodami in r območje povanje je mziskave in ne odvzem

ki urad za ruskladu s pr

konom o runa. Tako doa izdajata

m 22/B § Zoru istočasno

zato mora

ermalna enenergijo izko

pristojbinominister (v

vi tip so pr. Za opravl

emljišč in jeprej. Poročikavami pod

znanstvene du za ruda

finirane v člziskave v kluzivne prčju in pra5. členom Zziskave in otrebnih poridobitev doporabo geotgloblje od

rabniki geotobratovanje

vodnem dovmalne energrazglašena z

edpisi so onimi surovi

39

šalo vsaj rudarsko

pod 2500 mogoče le

uporabo ma, izdaja

udarstvo redpisi v

udarstvu ovoljenja okoljski

Zakona o o nanaša rudarski

ergija, na orišča za o (20§). primeru

redhodne ljanje te e dolžno ilo mora djetje ne podatke

arstvo in

lenih 5-7 odprtem

ravice za avice za Zakona o

uporabo dzemnih

ovoljenja termalne 2500 m. termalne e), svojo voljenju. ije, ki so za zaprta

pisani v nami in

40

geoterm(globljepristojnnjihovimvrednot

V sklad103/201minerazaprta o

V skladtakih orazlogovdediščinupravljadejavno

V sklad(MBFHin Direkjavne oobmočjatem se študije jgeološkvodovarkoličinaŠtudija geotermraziskavpredvidzaloge p

V skladkomentapodročjomejitvki ga napravilno

V skladkateremkoncesijdejavnopresojo izvedbosanaciji unije.

malno energe od 2500 mnega za rudm družbam tenje javnih

du z 9. člen11 (VI.29.) lnih surovi

območja, ki

du z Vladnoobmočij, kjv, kot so vne, kmetijstanja z minosti, ki se izv

du z 2. členH) skupaj z g

ktoratom zaorganizacijea, kjer so poupošteva t

je podana vke, hidrogerstvena obma odvzema

prav takomalnih vodove in meto

deni vplivi npitne vode,

du s 4. členar in dopoa, kjer se ru

vami. V sklaato pregledao vključeni

du z 10. člm je – pole

jsko območosti, ki se bo

ranljivosti o projekta. P in smernic

gijo pa so om pod površdarstvo tako

brez pravnrazpisov ur

nom Zakonao komple

in in geoterso ugodna

o uredbo 10er se ruda

varstvo okovo, javno zeralnimi zavajajo v okv

nom raziskageofizikalnia varovanje

e, ki so navogoji za rudako geološ

v Prilogi 2 ueološke in močja, stanj

podzemniho vključujeonosnikov, pode raziskona okolje s območja va

nom MBFHolnitev štududarske dejaadu s členi ajo sodelujov poročilo.

lenom Zakoeg splošne čje z navedbodo izvajale

in vpliva, Poziv morace za vredn

opisani v Zšjem) se laho domačimnih podlag rejajo členi

a o rudarstveksni ranljirmalno eneza rudarjenj

03/2011 (VIarskih dejavolja, upravljdravje, držaalogami. Nviru konces

ave in študiim inštitutome voda in ovedene v Pdarjenje suroke danosti uredbe. Ta v

tektonske e površinsk

h voda, ose pregled predvidene

ovanja, pregposebnim p

arovanja nar

H posreduje dije s specavnosti ne s5-6 MBFH oči organi iPo javni ob

ona o rudarvsebine Za

bo drugih žee v okviru k

kot so tuda vsebovati notenje. Po

Zakonu o rhko dodeli

m kot tujimpo sklenitv10-11.

vu – in ob uivosti in p

ergijo - morje surovin a

I.29.) je ciljvnosti ne janje z vodavna obram

Namen takihsijske pogod

ije izvaja Mm Eötvös L

okolja, v raPrilogi 1 uovin in izkokot tudi p

vključuje gznačilnost

kih in podzstala veljavpodatkov zaloge ozir

gled energepoudarkom rave (Natur

študijo javcifičnimi psmejo izvaja

zbira te doin preverijobravnavi MB

arstvu Minisakona XVIe obstoječihkoncesije indi določenitudi razpis

oziv mora b

rudarstvu v za raziskav

m, tako fizičvi koncesijs

upoštevanjupresoji vplira minister pali za izkori

pri presojisme izvaja

dami in varmba, raba zemh študij je dbe.

Madžarski uLoránd, Madziskave so

uredbe. Študoriščanje geobude podjeografski oti območjaemnih vodnna dovoljev zvezi zroma količietskega konna površins

ra, 2000) in

vnim organopodatki. Naati ali pa se

odatne podao, če so biliBFH izdela

ster razpišeI iz leta 19h ponudb v ln program di vrednostnsne pogoje, biti objavlje

členih 8-1ve in uporabčnim kot pske pogodb

u predpisovvov na napri izdelavi ščanje geote

vpliva in rati zaradi rrovanje vodmljišč ali pavzpostavite

urad za ruddžarskim gevključeni t

dije se izveeotermalne ejetnikov. Popis lokacij,

a, opis prenih teles in nja za razi

geološkimne za izkorncepta, trajska in podzmorebitne p

om, navedeavedeni orglahko izvajtke in jih vk njihovi kozaključno p

e javni razp991 o konclasti tretjih el ter našteti papirji, kplačilne do

en v Uradn

19. Zaprta bo s strani pravnim osbe (8§). Vs

v iz Vladnearavno poj

koncesij upermalne ene

ranljivosti drazličnih stda, zaščita a zaradi strev pravil ru

darstvo in geološkim intudi nekaterede za tistenergije ugoodrobnejša opis rabe zedhodnih rnjihov mo

iskave in umi karakterriščanje, prejanje dejav

zemna vodnprekomejne

enih v Prilogani določjajo pod dolključuje v p

omentarji inporočilo.

pis za konccesijah – doseb, ter soti predpisi v

ki jamćijo dolžnosti, prnem listu E

območja Ministra ebam in ebino in

e uredbe avljanje poštevati ergije.

določitev trateških kulturne ateškega udarskih

geologijo nštitutom re druge ta zaprta odni. Pri vsebina

zemljišč, raziskav, nitoring, uporabo. ristikami edvidene vnosti in na telesa, e vplive.

ogi 1, za čijo tista ločenimi poročilo,

n dodatki

cesijo, v določeno o opisane v zvezi s dejansko edpise o

Evropske

V skladzmagovin vredustanovpodpisu

Pogodbvendar nrudarstvlet znotprvotneraziskavvoda (edejavnotega pos

Koncesi– v primter pričzaključngeotermse lahkoobmočjirudarstvvarstvenponavadzvezi z

V skladvrednosprimerukoličinoučinkov

V skladpotrebnustvarjetemperaenergetsmedicinrudarskienergets

Vladnanjihoveenergijepridoblj

V skladenergijovodo«),toplotne

du z 12. valcem javndnostni papviti koncesiju pogodbe (

a se lahko ne več kot zvu predvidetraj obdobjaga obdobjav lahko izvaekvivalent osti zaradi pstopka ni om

ijska pogodmeru odobričetek načrtnega poroč

malne energio v zaprtihih termalnevu je potrebnih območijdi pa koncevarstvenimi

du z 20. člensti pridobljeu izkoriščanjo geotermavita uporaba

du s 4. členono pristojbinen ločen raaturo višjo oske proizvonske, balneoi podjetniksko proizvo

a uredba 5e metode ize – izkoriščjene energij

du s prilogo pridobivam znaša 165

ega toka v Z

členom Zanega natečajirji, ki jamjsko podjetj13§).

sklene za oza polovico

eno obdobjea trajanja k

a trajanja raajalec rudarpridobivaln

presoje vplivmejeno na e

dba (22§) daitve – pričettovanja varila o raziskije so povzeh območjih e vode, ki jibno z uporj termalne

esiji prenehai območji te

nom Zakonaene geoterm

nja geotermalne energij

a).

om Vladneno odmeriti ačun državod 30 °C inodnje. V zološke ali na, tudi v pri

odnjo.

54/2008 (IIzračuna. Včeno za nae (E) (iz me

go 1/b Vladmo direktno50 Ft/GJ, Zemljini sk

akona o ruja. V konce

mčijo za deje za oprav

obdobje, kio trajanja koe za raziskakoncesije. Paziskav ob vrskih del prnega prostovov na okoeno leto.

aje podjetniktek geološkrstvenega kavah. Poseeti v sekciji(> -2500

ih določi rurabo v enervode, v nasa veljavnostermalne vod

a o rudarstvmalne energalne energije, katere i

e uredbe 20za vsak spe

vnega proran določa dezvezi s temamene vodoimeru, ko s

II.20.) doloskladu s 3

men proizvedija s temp

dne uredbeo skupaj z nmedtem koorji, znaša 3

udarstvu Mesijski pogoejansko izv

vljanje rudar

i ni daljše ooncesijske pave geotermPodaljšanje vsakem podrične z načrora pri rudlje (glej Vl

ku ekskluzikih raziskav območja teebni predpii 22/B Zakom) geoterm

udarski inšprgetske namsprotnem prt. Potrebno de še vedno

vu predvidergije. Rudare iz medijev

izkoristek i

03/1998. (Xecifičen primačuna. Sekcelež geotermm se osebaooskrbe, na se odvzete

oča specifič3. členom lavodnje enerperaturo naj

specifičnanosilcem geo v primer325 Ft/GJ.

Minister skodbi je dolovedbo projerskih dejavn

od 35 let, inpogodbe. V

malne energje mogoče

daljšanju. Vrtovanjem vdarski pravadno uredb

ivno pravico(instrumen

ermalnih visi za raziskona o rudarmalno energpektorat. V mene pričetrimeru je pje opozorit

o pomankljiv

ena stopnja rrske pristojv s temperazrabe prese

XII.19.) o izmer posebejcija 34 se

malne energa, ki geoter

osnovi vodtermalne v

čne vrednoahko vrednorgije - defimanj 30 °C

a vrednost –eotermalne ru izkoriščMeritve ko

klene koncečen čas trajekta. Imetnnosti najkas

n se lahko skladu s 14ije ne sme e največ dv

V roku enegvarstvenega vici). V prio 314/2005

o, da predlontalne meritvvoda na pkave, izkorrstvu. V sklgijo izkorišskladu s 15i v roku trotrebno izpti, da je rudva.

rudarske prjbine ni poaturo nižjo oega 50 %

zvršbi Zakoj in se jo pl

nanaša nagije, ki se jormalno enednega dovolvode uporab

osti geotermost pridobljniramo kot

C) in specifič

– v primerenergije (»tanja geoterličine prido

esijsko pogjanja, progr

nik koncesisneje v 90

še enkrat p4. členom Zbiti daljše

vakrat, za pga leta od z

območja teimeru konc

5 (XII.25.)),

oži tehnični ve, analize,odlagi odoriščanje in ladu s temi šča le v va5. členom Zreh let po dplačati nadodarska zakon

ristojbine znotrebno plaod 30 °C ter(s tem se

ona o rudalača na za ta medije (o uporabi v ergijo uporljenja ne sm

ablja za sek

malne enejeno iz geott zmnožek čne vrednos

ru, ko geottermalno pormalne ene

obljene geot

41

godbo z ram dela ije mora dneh po

podaljša, Zakona o od štirih polovico aključka ermalnih cesijskih , trajanje

načrt, in vrtanja)

obrenega uporabo predpisi

arstvenih Zakona o določitvi omestilo, nodaja v

naša 2 % čevati v r za tisto podpira

arstvu je a namen (vode) s namene

rablja za matra kot kundarno

ergije in termalne količine

sti.

termalno odzemno ergije iz termalne

42

energijevrtine, tizračun

E = V •

E = koli

V= volu

Twh = t

The = te

Rudarsk

V primeglasi:

E = V •

E = koli

V = vol

Twh = t

The = te

Tf = spe

Rudarsk

V skladobdelavokviru r267/200organizaDržavnegeološkraziskavMadžar

Podatki dovoljenlogistikisicer v odsotnoraziskav

Rudarsk(Zakon tehničnasurovina

e v namen ptemperaturopridobljene

(Twh-The)

ičina pridob

umen odvze

temperatura

emperatura

ka pristojbin

eru binarne

(Twh-The)

ičina pridob

umen odvze

temperatura

emperatura

ecifična top

ka pristojbin

du s 25. člevi mora nosrudarskih d06 (XII.20acija odgovega arhiva

kih pogojih vah, medterski urad za

o lokaciji pnja so javni, pridobljen

obdobju vosti varstvenvah.

ka dejavnoso rudarstv

a varnost, ami, upravl

proizvodnjeo termalne ve geotermaln

)/2 • 0,0041

bljene energ

ete vode (m3

a na ustju vr

na iztoku iz

na v 1000 F

ga izkorišč

)/2 • Tf, kjer

bljene energ

ete termalne

a na ustju vr

na iztoku iz

plota tekočin

na v 1000 F

enom Zakosilec rudarsdejavnosti, p.) o Madžvorna za i

geološkihv termalnih

em ko je rudarstvo in

prospekcijsni. Podatki nem znanjuveljavnosti nih območij

st se lahkovu 27§), ki

zdravstvenaljanje z vod

e energije mvode na izhone energije

86, kjer je

gije v GJ 3)

rtine (°C)

z toplotnega

Forintih: E •

anja geoterm

r je

gije v GJ

e vode merj

rtine (°C)

z toplotnega

ne GJ/m3 •

Forintih: E •

ona o rudarske pravicepristojni orgžarskem uzvajanje dr

h, geofizikah vodonosnipotrebno in geologijo

skih raziskao tehnolog

u v zaključndovoljenja

j termalnih

izvaja le ga je potr

a in protipdami, varst

mora izvajatodu iz toploz odvzemo

a izmenjeva

1650 / 100

rmalne ener

jen na ustju

a izmenjeva

°C

325 / 1000

rstvu o posr letno posrganizaciji zuradu za ržavnih geoalnih in ruikih je potreizračunane .

av, količinahgiji pridobivnem poročila vse do s

voda – za

v primeru rebno priprapožarna vartvo okolja,

ti podjetnik otnega izmeom termalnie

alca (°C)

00

rgije v toplo

u vrtine (m3)

alca (°C)

0

redovanju gredovati geoza geološkerudarstvo oloških naludarskih pebno posredproizvodne

h letne proivanja, metolu in podatksprejetja na1 leto po sp

sprejetja teaviti ob uprnost, zahte

ohranjanje

(temperatuenjevalnika)evode glasi

otnem izme

)

geoloških pološke pod raziskave.

in geologlog, vključodatkov. Zdovati v zake količine

zvodnje in odah raziskki o ocenah ačrta zapiraprejetju zak

ehnološko-opoštevanju neve upravlja

narave in

uro in iztok ). Na osnov:

enjevalcu se

podatkov indatke, prido

Po Vladnigijo je imčno z upravZačetne poključnem po

letno poš

podatki o ikav in izko

zalog so zaanja rudnikključnega po

operativnegnaslednjih anja z minpokrajine.

na ustju vi tega se

e izračun

n njihovi bljene v i uredbi

menovana vljanjem

odatke o oročilu o iljati na

imetniku oriščanja, aupni, in

ka, ali v oročila o

ga načrta vidikov:

neralnimi Vsebina

tehnološizvrševa

V skladneposreregister ministraupravljageološkzalog.

V sklad96/2005ki so pgeotermčrpalke)energijepodjetni

Notranjv skladuLXXXVz razvoučinkovPoleg tein odpaenergiji XVIII iz

Členi 9-iz obnovokolja idiferencnominalelektrar

pp

zs

cp

ško-operativanju Zakona

du z Vladnedno pod pr

rudarskih a v zvezi zanje Madžki in rudarsk

du s členom5 (XI.4.) o ppod pristojnmalne energi) pod priste iz zemeljiki dolžni p

i predpisi vu s splošnimVI iz leta 2ojem učinkvitosti, varčega je cilj teadkov, kot soproizvedz leta 2005

-13 ločeno vljivih virovin narave teciran, obvelne učinko

rne. Pri tem

potrebno jepolitike

za ohranjanslabši konku

ceno, količpovprečen

vnega načrta o rudarsvu

no uredbo istojnost Mpristojbin,

z upravljanarskega dr

ki informaci

m 22/B Zapredpisih znostjo rudaije v odprtihtojnost rudaske skorje ridobiti osta

v zvezi z enemi obvezno007 o elektkovitega trevanjem z eega zakonatudi elektr

deni s termao daljinskem

obravnavajv in odpadk

er tudi zmanzen sistem vitosti elekje potrebno

e zagotoviti

nje konkureurenčni pol

čino in tračas povrni

ta je urejenu in jo odob

203/1998 Madžarskega

nadzor nadnjem z minržavnega gijski sistem,

akona o ruza nekatere

arskih inšpeh območjiharskih inšpe

do globineala potrebna

5.4 Ener

ergetiko, prostmi liberiztrični energrga električenergijo in pomagati p

rične energalno energijm ogrevanju

o kako spokov kot tudinjšanja pora

sprejemanktrarn, učino upoštevati

ustrezno d

enčnosti prožaj v posto

ajanje za eitve strošk

na v 13. člebri rudarski

(XII.19) –a urada za rud prihodki neralnimi sgeološkega,, kot tudi dr

udarstvu in e postopkeektoratov sh brez vodneektoratov. e 20 m doa dovoljenja

rgetska za

redvsem glezacije trga, giji (1§) je čne energivarno oskrb

pri proizvodgije iz soprjo je potrebu (2§).

odbujati proi soproizvedabe primarnnja glede enkovitosti pi slednje:

dolgoročno

roizvajalcevopku prodaj

električno ekov proizvo

enu Vladneinšpektorat

med drugudarstvo in iz rudarsk

surovinami geofizikaržavni regis

na podlag v zvezi z iodi licencirega dovoljeZa izkorišč

ovoljenje nia.

akonodaja

ede električndeloma sprspodbujanjeije, z uvelbo v skladudnji električroizvodnje. bno upoštev

oizvodnjo eldene elektrinih virov enenergetskih pretvorbe e

varnost in

v električne je proizvede

energijo jeodnega pro

uredbe 20t.

gimi – sledgeologijo nih pristojbiin koncesijlnega in r

ster mineraln

i GKM /Mizgradnjo pranje izkor

enja (npr. gečanje in upi potrebno,

a

ne energije,remenjeni. Ge konkurenčljavljanjem

u z načeli trčne energijeDoločbe z

ati v skladu

lektrične enčne energije

nergije. Za tvirov, proi

energije in

skladnost z

energije jeene električ

e potrebno cesa, učink

03/1998. (X

deče zadevna prvi stopin, pripravaijskimi pogrudarskega nih in geote

Ministrska posebnih obriščanja in eotermalne porabo geot kljub tem

, so bili v leGlavni cilj čnosti gosp

m načel enrajnostnega e iz obnovljzakona o eu s predpisi

nergije, proie zavoljo vta namen seizvodnih pčasa vzpo

z načeli en

e potrebno čne energije

določiti gkovitosti ra

43

XII.19.) o

e sodijo pnji (3§): a odločb godbami,

arhiva, ermalnih

uredba bjektov, uporabe toplotne termalne

mu pa so

etu 2007, Zakona odarstva

nergetske razvoja.

jih virov električni i Zakona

izvedene arovanja e ustvari

procesov, ostavitve

nergetske

ublažiti

glede na abe vira

44

eno

csto

Tako soproizvoobvezne

Proizvajkodo od(11§) alGlede nelektričnkot tudi

V skladza energ

Vladnaelektričsoproizenergijeza proisprejemporeklu (sprejemelektrar

GKM/Mkoličine

Zakon na proizDoločbenamenerudarstv

energije v sna razvoj obratovanje

cilj obveznspodbujanjutoploti, temovirati nadz

oproizvedendnja toplotnega sprejem

ajalec je dodobritvenegli na sprejena zahteve ne energije i primarne v

du z Zakonogijo za lastn

a uredba 3čne energijzvedene elee. Uredba oizvedeno e

manja (4§), au (8§) in kma) za elekrnah z močjo

Ministrska e koristne t

XVIII iz lezvodnjo, doe v zvezi

e daljinskegvu, kot tudi

skladu z narna področ

e električnih

nega sprejemu rabe sopr

meljiti morazora električ

na električnane energije

manja z upoš

olžan vzposga operaterjaemnih cenah

proizvajalcin koristne

vire energije

om LXXXVno oskrbo, k

389/2007 (Xje proizvedektrične en

obravnava pelektrično administratikorake nadzktrično enero do 20 MW

uredba 11toplote in s

eta 2005 o obavo in upz izkoriščaa ogrevanjai s predpisi

ravnimi pogčju tehnoloh sistemov m

manja soproroizvedene

a na prihrančnega omrež

a energija, kiz obnovljivštevanjem te

taviti dogoa sistema. Oh določenihca Madžars toplote, pri

e za proizvo

VIII iz leta ki je bila pro

XII.23.) o dene iz obnergije je odrobno spenergijo izivne licenčnzora (9§). gijo, proizv

W.

obdobje povpraše(konično

normalno

obdobje povpraše

10/2007 (Xoproizvede

daljinskemporabo geotanjem in va je potrebn

Zakona LV

goji na Madoške učinkom3

oizvedene eenergije, k

nkih pri požja

ki presega pvih virov seeh vidikov.

ovor uravnoObvezna odh s predpisoki urad za

ridobljene izodnjo soproi

2003 o davoizvedena iz

sistemu obnovljivih še posebej

plošna praviz obnovljivne postopkePriloga 1

vedeno iz o

visokega evanja o)

o obdobje

nizkega evanja

XII.23.) obrene električ

m ogrevanjutermalne en

vzpostavitvijno izvajati vVII iz leta

džarskem, novitosti, ko

električne eki temelji

orabi primar

povpraševane ne sme po

ovešenega kdobritev se lom (Vladnenergetiko

z obnovljiviizvedene en

vku na enerz obnovljivi

obveznega virov ener pomembeila obveznovih virov e (6§) in pravsebuje ob

obnovljivih

Ft/kWh

29.56

26.46

10.80

ravnava mčne energije

u obsega vsnergije za nijo proizvodv skladu z Z

1995 o upr

nosilnost upot tudi vp

energije mona povprašrnih virov

nje po korisspešiti (olaj

kroga v skllahko doseža uredba 3 preveri koih virov enenergije.

rgijo ni potih virov ene

sprejema rgije in odn pri korišsti fiksnih cin odpadk

avila izvajabvezne osnvirov energ

metode izrae.

sa pravna ranamene daljdnje geoterakonom XLravljanju z

porabnikov pliv tehnolo

ora biti usmševanju po energije in

stni toploti, jšati) preko

ladu s komže z tržnimi389/2007 (Xoličine proiergije ali od

trebno plačaergije (3 §).

in odkupndpadkov, kščenju geotcen (feed-inkov (3§), anja (7§), ponovne cene gije v geote

ačuna za d

azmerja, ki jinskega ogrmalne eneLVIII iz letavodami. Pr

in glede ogije na

merjen k koristni ne sme

kot tudi omrežja

mercialno i cenami XII.23.). izvedene dpadkov,

ati davka

ne cene kot tudi termalne n tariffs) primere

otrdilo o odkupa

ermalnih

določitev

vplivajo grevanja. ergije za a 1993 o ravila za

določiteLXXXVproizveddoločev

V sklado daljinnjihove obratovogrevanpotrebnenergijeenergijemožnos

Zakon varovanzakona njihovo obremen

Varovanpovršje členom material

Osnovnčlenom zaloge, Obremeekološksme poupravlja

V skladodvisni v okolje

V skladmedicin

V skladv vodnaproceso

ev najvišjihVII iz leta 1dene iz obn

vanju cen.

du s 1. členonskem ogre

tehnične invanja, rekonnja. Rezultano priložiti e v namenee, v primerstmi pridobi

LIII iz letnjem in vzddoloča pod naravno innitvijo in de

nje tal je ukot podpovlahko ti pr

le, ki na tla

na načela v varovanje vkakovostn

enitev in pokim standardoslabšati. Uanja z vodam

du z 19. čleod podzem

e ne sme po

du z 20. členske namene

du z 21. člena telesa – poov ter kakov

h administr1990 o dolonovljivih vi

om Vladne evanju morn ekonomskstrukcije ali

ate raziskav,vlogi v vse daljinskegru, če so eivanja energ

ta 1995 o drževanjem ndročje priston umetno usejavnosti, k

urejeno v člvršje, prst, rocesi učinkne vplivajo

zvezi z vavoda obsegno (vključnosegi v okoldom, kot np

Ukrepe za mi, katerih p

nom je pri mne vode. K

slabšati.

enom moraje zaščiteni z

nom se rabao potrebnemvostne in k

rativnih cenočitvi cen (irov ter sop

uredbe 157rajo biti moke razmere i širitve obj, ki so usmeeh primeriha ogrevanjaekonomske gije.

5.5 Ok

splošnih pnaravnih vi

ojnosti, ki zstvarjeno oki predstavlj

lenih 14-17kamnine in

kujejo tako o oz. jih ne o

arovanjem ga tako varono s temlje morajo bpr. stanje pdosego zadpodrobnosti

posegih v oakovostno i

jo biti vodnz Vladno ur

a voda, njihom postopkukoličinske o

n za daljin(57§). Okoljproizvedene

7/2005 (VIIožnosti izkraziskane

ektov za prerjene v up

h. Gradbenoa izda organ

razmere e

koljska zak

pravilih varirov, njihovzajema neživkolje, dejavajo tveganje

7. V skladun mineralena površin

onesnažujej

voda so naovanje povr

mperaturnimbiti načrtovovršinskih dovoljivegai ureja Vlad

okolje potrin količinsk

ni viri namredbo 123/1

ova obremeu - lahko izvobnove vod

nsko ogrevjske in fina

e energije, j

II.15.) o izvkoriščanja os strani vla

roizvodnjo eporabo obnoo in uporabn, pristojen

enake ali b

konodaja

rstva okoljavo trajnostnove dele okovnosti, ki soe za okolje

s 14. členkot tudi njii kot pod njo.

avedena v šinskih kot i pogoji)

vani in izvedin podzemn

a stanja jedna uredba 2

ebno zaščitko stanje pod

enjeni za o1997 (VII.18

enitev, izpusvaja do te mdnih virov.

vanje so naančne koristje potrebno

vršbi zakonaobnovljivih agatelja dovenergije za novljivih enerbno dovoljen za uporaboboljše v pri

a urejuje po rabo in upolja (vključno povezane ali ga onesn

om varovanihove proce

njo, odlagati

členih 18-2tudi podzemin količin

deni na tak nih voda se

potrebno 221/2004 (V

iti kopenskdzemnih vo

oskrbo z mi8.) o zaščiti

st izrabljenimere, da se

To je pose

avedena v ti uporabe e

o vzeti v po

a XVIII iz lvirov ene

voljenja v pnamene daljrgijskih me

enje za proio obnovljivimerjavi z

predpise v pravljanjemno s tlemi iz njihovo u

nažujejo.

nje tal obseese. V sklai je mogoče

21. V sklademnih voda,nsko stanjenačin, da u

e zaradi posdoločiti v

VII.21.) (gle

ke ekosistemoda se pri po

ineralno voi vodnih viro

ih in odpadnne ogroža n

ebej pomem

45

Zakonu energije, oštev pri

eta 2005 rgije ter

postopku ljinskega edijev, je izvodnjo

vih virov drugimi

zvezi z m. 2. člen

n vodo), uporabo,

ega tako du s 15. e le tiste

du z 18. , njihove e voda. ustrezajo segov ne

v načrtih ej tam).

me, ki so oseganju

do in za ov.

nih voda naravnih

mbno pri

46

reinjektin 219/2

V skladobremennaveden

Namen pravic ivode, s voda, kgeološk

V skladkakovossplošnihzagotovzmanjšateles je vode popostopkkakovos

Opis vouredba 3zakonod

Telo poodvzem221/200kemijskvoda, kkoličinsbi lahkkopensk

Vodno izmerjenciljev pkopensk

Vodno temperakakovos

V skladvodna t(XII.30.ali pa se

tiranju term2004 (VII.2

du z 68. čnitev za okne v Vladni

Vladne urin dolžnostpostopnim

ki temelji nakega medija

du s 4. Členostnega in koh pravilih vviti, da ne pati je treba potrebno po

oslabšano, mki sanacije stnega ali k

odnih teles i30/2004 (Xdaje).

odzemne vom ne preseg04 (VII.21.)ko stanje pokar bi lahksko stanje po povzročiki ekosistem

telo je v dne vrednost

povezanih pkih ekosiste

telo je v datura ne znstnem stanju

du s členomtelesa, ki so.) – kjer je e onesnažen

alnih voda, 1.) (glej tam

členom je kolje, prioriuredbi 314

redbe 219/2ti, povezani

m zmanjševaa dolgoročn.

om, kot osnoličinskega varstva okoprihaja do nvse negativostopno izbmorajo biti izboljšati.

oličinskega

in podrobnoXII.30.) o ne

ode je v dobga razpolo), odvzem novezanih poko oviralo odzemne vole spremem

mi, odvisni o

dobrem kemti ne preseg

površinskih emov, ki so

dobrem kakniža do te u ter spreme

m 4/B je poto ogroženaopaženo tr

nje stalno po

ki je med dm).

potrebno pitetno izves/2005 (XII.

2004 (VII.2ih z zagotaanjem in prenem varstvu

novnim načestanja podz

olja (Decemnadaljnjega vne človeškboljšati, obm

registriranSkupno st

a stanja.

osti opredeliekaterih prav

brem količinžljivega vie povzroči tvršinskih vdoseganje

ode so še, dmbe v kemod podzemn

mijskem stagajo mejnihvoda kot podvisni od p

kovostnem smere, da

embe podze

trebno meda – v skladuajno znižanovečuje.

drugim urej

pred pričetksti presojo .25.)(glej tam

21.) o varsavljanjem ineprečevanjeu razpoložlj

elom, je potzemnih vodmber 22, 2

poslabšanjke vplive namočja, kjer jna in pod natanje podz

itve njihovevilih ocenje

nskem stanira podzemtrajnega zni

vod ni ogrožokoljskih

da ne sme prmijskem ali nih voda, ne

anju, če moh vrednosti, posledica slpodzemnih

stanju, če ibi lahko

emnega tok

d upravljanjdu s predpisnje nivoja p

jena v Vlad

kom dejavnvpliva na m).

stvu podzen ohranjanjem onesnažjivih virov

trebno izpoldnih teles do2015). Za da stanja po

a vode, stanje stanje geadzorom teemnih vod

ega stanja soevanja stanj

nju takrat, kmne vode,

ižanja nivojženo zaradi

ciljev. Pomriti do sprem

fizičnem e smejo biti

onitoring nene predstav

labega kakovoda.

ma dobro kpozročila

ka vode, ter n

em z vodamsi v KvVMpodzemne v

nih uredbah

nosti, ki pokolje, kat

mnih vodaem dobreg

ženosti vodapodzemne

lniti cilje zao roka navedosego teh ovršinskih innje slabih ineološkega mr je potrebn

da določa s

o urejena v a podzemne

ko dolgoročndoločenegaja podzemnposlabšanj

membni krmemb toka pstanju vodnogroženi.

e pokaže znvlja ovire zovostnega s

kemijsko stspremembene ovira nje

mi povodij M /Ministerivode ali piez

h 147/2010

predstavljajotere podrob

a je urejanjga stanja poa, s trajnosvoda, in s

a dosego usedenega v Z

ciljev je pn podzemnn ogroženih

medija ali pono njihovo slabša izm

KvVM /Me vode (glej

ni (min. 6 la v Vladnine vode, ekoa stanja podriteriji za podzemnih nega telesa

nakov onesza dosego ostanja in ne

tanje in se e v kemijsegove izrabe

izdvojiti poial Decree zometričneg

(IV.29.)

o veliko bnosti so

e nalog, odzemne tno rabo sanacijo

treznega Zakonu o potrebno

nih voda, h vodnih odzemne stanje s

ed ocen

inistrska j pregled

let) letni i uredbi ološko in dzemnih ustrezno voda, ki

a, ter da

snaženja, okoljskih e ogroža

njegova skem ali e.

odzemna 30/2004 ga tlaka,

V skladvodonoskakovos(VII.21.potrebnnekateriupravljaocenjev

V skladpotrebn

V skladstopnjo območijobmočjaranljiva

V skladmejne vvodnegas povodkar zagvode/pielahko pdejavnopodzem

Vodno lahko vobstoječučinkovupravlja

Varovanohranjantistih delahko po

Izpust očlena sevoda nekrogoto

Okoljsk

Vladnaobravnapovzročogljikov

du s 5. člesnikov, testnega stanj.) o nekate

no izvajati ih pravilih anjem povovati, toda vsa

du s 6. členne ukrepe za

du s 7. členzaščite, upoj. Smernicea virov mi

a območja.

du z 9. členovrednosti oa telesa. V sdji je potrebotavlja lažjezometričnepovzročilo osti, ki se ne

mnega vodne

dovoljenje vodno dovočih odvzemvitosti ukrepanja s povod

nje kakovonje kakovoejavnosti, kovzročile tr

odpadnih sne odvzeto ve vsebuje d

oku) in tako

ki register po

a uredba 2avanju izpuči onesnaženvodikov, n

enom omejemperature nja podzemnerih pravilihv skladu socenjevanj

dij. Na podaj vsakih 6

nom so za adolženi oko

nom je potoštevajoč nj

e za klasifikneralne vod

om odvzemodvzema (Mskladu z Vl

bno mejno ve doseganjega nivoja negativne

e smejo izvaega telesa.

(dovoljenjeoljenje izdamov vode pov določedji.

osti podzemsti so prepr

ki bi lahko prajno poveča

novi v podzvodo lahko drugačnih sne ogroža k

odzemnih v

220/2004 (usta termalnnje, saj lahkekatere ko

jitev vodnivode, p

nih voda. Ph upravljanjs predpisi ja stanja plagi ugotovlet v poveza

raziskavo soljski, narav

trebno podzjihovo napa

kacijo so navde ali vode

m vode za doMi) in ne sm

adno uredbvrednost ode okoljskihin ne povzrsprememb

ajati (ali pa

e za odvzema le v prim

v dani reenih v Vlad

mnih voda jrečitev reinjpovzročile anje koncen

emne vode ponovno vrsnovi kot okakovostneg

voda in geol

(VII. 21.) nih voda (ko termalneovinske ele

ih teles popodpovršinsPodrobnostinja povodij.v KvVM

podzemne vvitev je potreavi z načrti

stanja vodnvovarstveni

zemne vodeajanje, transvedene v Pre za medic

osego dobreme povzroč

bo 221/2004dvzema (Mih ciljev, preroči mešanj

be kakovosle pod dolo

m vode) jemeru, ko oegiji – ne dni uredbi

je urejeno jektiranja oposlabšanje

ntracije one

je reguliranrača v isti vodvzeta vodga stanja po

loškega oko

o varstvu(brez reinjee vode vsebuemente), ki

odzemne voskih razvoi so navede. Monitorin/Ministrskavode in v ebno stanjeupravljanja

nih teles, njin vodnogo

e klasificirasmisivnost vrilogi 2. V

cinske name

ega kakovočiti fizičneg

4 (VII.21.) o) določiti n

eprečuje trajja površinskstnega stanočenimi ome

urejeno v dvzem vod

ogroža d221/2004

v 10. člennesnaževal e kemijskegsnaževal v p

n v 13. členvodonosnik da (npr. geodzemne vo

olja (FAVI)

u površinsektiranja) vujejo nekatei so na se

ode temeljiodnic, hidene v Vladnng podzemna uredba 30

skladu s ppodzemnih

a z vodami.

ihov monitospodarski i

ati glede navodonosnikaskladu s temene obravn

ostnega stanjga ali kemio nekaterih pa več mestijna znižanjkih in podz

nja. Členi ejitvami) na

12. členu. de – ob uposeganje o(VII.21.) o

nu. Najpomv podzemn

ga stanja vopodzemni v

nu. V skladle v prime

otermalna uode.

je urejen v

kih voda v površinskere naravneeznamu “n

i na določdrodinamičnni uredbi 2nih vodnih 0/2004 (XIpredpisi v h vodnih tel

toring in minšpektorati

a njihovo sa in vodovam so vodovnavana kot

nja ne sme pijskega pospravilih uprih v vodnema nivoja po

zemnih vod4-5 navaja

a ranljivih o

V skladu spoštevanju okoljskih co nekaterih

membnejši vne vode in oodnega televodi.

du z določbaeru, ko reinjuporaba v

členih 34-3

je pomemke vode, kae snovi (nprnevarnih sn

47

itvi mej nega in 221/2004

teles je II.30.) o zvezi z

les redno

morebitne i.

stanje in arstvenih varstvena

izjemno

presegati slabšanja ravljanja m telesu, odzemne a, kar bi ajo tiste območjih

s tem se vseh že

ciljev in pravilih

vidiki za omejitev

esa ali bi

ami tega jektirana zaprtem

35.

mben pri ar lahko . ostanki

novi” za

48

površinsvoda, nj

KvVM podzemvode, knalog, k

Pravila prostorsvodonospostopemorajo razpokligoratih hladne podzemzgradbeje potrebodvzem

Karaktepotrebnobmočjaprizadelkopensk

V skladrazpoložmonitordigitalnnaravneplasti, toprostorsvodnegaekosistedejavnovode, onzvezno uporabeodvzemobmočji

V skladdoločenvsebinodefiniraobremen

ske vode vjihovem čiš

/Ministrskmne vode sekarakterizacikot tudi zbir

določanja tske razmejisnikov mor

ek mora bitibiti vodna

inski in mobmočjih. Nvode s tem

mne vode je e vodonosnibno definira

m več kot 10

erizacija teleno vodna tea, vodna teli prekomejke ekosistem

du s 5. členožljivih georinga itd. Op

nih kart v me geološke pokovni režimske in časa telesa (keme, ki so osti, ki vplinesnaženje pridobivat

e, kemijska ma vode, kak

ih.

du z 9. členon v Prilogi o prijavnegan v Vladninitvijo (ko

v Prilogi 1. ščenju, mejn

ka uredba e nanaša naijo in ocenranje, obdel

teles podzeitve (identira biti določi vključen ttelesa dolo

medzrnski vNa podlagi

mperaturo ppotrebno raika, naravneati vse vodo

00 m3/dan, k

es podzemnlesa karakt

elesa s tvegani vplivi, k

me.

om je potrebloških in hpredeliti je merilu 1:50pogoje (geom), naravnoovne spremkemijska sodvisni od

ivajo na kaitd.). Prilogi za nadaljsestava in t

kovost in ko

om je potreb2. Tekom

ga obrazca,i uredbi 22oličino odv

V uredbi snih vrednost

30/2004 (Xa pravice inno njihovegaavo in posre

mne vode sfikacija, prčanje teles tudi Madžaročena gledevodonosniki temperatur

pod 30 °C iazmejiti glede hidrogeokonosnike z zkot telesa po

ne vode je erizirati s panjem, in ti

kot tudi tiste

bno izvesti hidrogeološkpotrebno v

00.000 (bazološke in hio količinskomembe pieestava, tem

d kakovostnakovostno iga 1 vsebujjnjo karakttemperaturaoličina reinj

bno stanje tpresoje kak

, ki ga je p21/2004 o nvzete vode

so navedentih izpustov

XII.30.) o n dolžnosti, a stanja, medovanje po

so obravnavredstavitev podzemne

arski geološke na tip in i bazenskihre iztoka lain termalnede na podzekemične razzadostno poodzemne vo

obravnavanposebnim piste dele pre dele vodon

prvo državkih podatk

vsa ogroženaza podatkovidrogeološko stanje vodezometričnemperatura), nega in kemin količinske seznama terizacijo, ka koriščene ektirane vo

teles podzemkovostnega

potrebno pnekaterih pre) s sledeč

ne podrobnev itd.

nekaterih določene z

monitoring, rodatkov pot

vana v členv GIS bazvode usklajki inštitut (pojavljanje

h območij ahko razlikue vode s teemne razvozmere in ranoroznostjo iode.

na v členih poudarkom rekomejnih nosnikov, k

no presojo kov, podatka vodna telev) in ustre

ke lastnosti dnega telesaega nivoja)

površinskamičnega stako stanje tepodatkov inkot so lokvode, obmode, potencia

mne vode oa stanja je predložiti zaravilih upračimi preisk

e določbe o

pravilih oa označevarevizijo pretrebnih za iz

nih 2-3. 2. zah). V prijeno s sose(MAFI). V e vodonosnter razpok

ujemo dva gemperaturo dnice, tokovnljivost. V pin prepustno

4-7. V sklna registrirvodonosnik

ki napajajo p

za vsa vodnov o rabi esa. Presojazna besedilvodonosnik

a (območja n, naravno a vodna teanja teles peles podzemn informacijacije odvzeočja znižanjalna onesna

ocenjevati inpotrebno raa pridobiteavljanja s pkusi: vodn

o izpustih o

ocenjevanjaanje teles poedhodno omzvedbo teh

člen določaimeru prek

ednjimi držaskladu s 3.

nika, kot soklinski vodglavna tipa,nad 30 °Cvni režim, gpostopku dostjo, ki dov

ladu s 4. člrana vodovkov, ki bi jpovršinske

na telesa nazemljišč, p

a vključuje la, ki predkov in neprnapajanja inkakovostno

elesa in kpodzemne vmne vode (ij, ki jih je pemov vodeja (depresijeaženja na na

n presojati aziskati odnev vodnih ppovodji – innobilančni

odpadnih

a stanja odzemne menjenih nalog.

a pravila komejnih avami, v . členom o kraški, onosniki , in sicer

C. Telesa geološke

določanja voljujejo

lenom je varstvena ih lahko vode ali

a podlagi podatkov izdelavo

dstavljajo repustnih n iztoka, o stanje

kopenske vode, in (odvzem potrebno e, načini e) zaradi apajalnih

na način nos med pravic – n realno preiskus

(razmerj(vpliv nekosistekemijsk

Tekom kakovos(vplivi oustreznevode), t

Za preso

V skladpredstavmora bi

V skladpodzem

Regionavode, ppovršinsregionalinformalokalne

Okoljskmonitoropazova

V skladzagotavbiti dolkoličinssprememizdatnosvoda inprekomprimernprekom

rje med kolina odvisne

eme), preiskko sestavo).

presoje kasti vode (zaonesnaženjae kopensketemperaturn

ojo kemijsk

du z 11. členviti v GIS siti predstavlj

du z 12. členmnih voda.

alni sistem piezometričnskih voda olne monitor

acijski in opuprave, kot

ki monitoriringov povealnimi sistem

du s 14. členvljanje ustreločen v naski in kakovmbah nivojsti izvirov. n o njihov

mejnih vodonna za popis

mejnih smeri

ičino odvzee površinskkus tokovn

akovostnegaa določitev pa na ustrezne ekosistemni test.

kega stanja j

nom je potrsistemu v mljeno v načrt

nom je potre

monitoringnega nivojaodvisnih odringe, monitpazovalni st tudi poseb

ng obsega ezanih z vami sanacijsk

nom morajoeznih merilnačrtih upravvostni monija podzemnKakovostni

vem vplivu nosnikov jein nadzor toka podze

ete vode in ke vode), nega vzorca

a stanja moprostorske rne površinsk

me), preisku

je potrebno

rebno vse pmerilu 1:500tih upravlja

ebno sprem

ga obsega ka in izdatnd teles podztoring podzsistem tal, kbne znanstve

opazovalnarovanjem pkih del na o

o biti zgoranih mest v vljanja z vitoring. Kolne vode ini monitoring

na zalogee potrebno pvplivov od

emnih voda

napajanjempreiskus e

a (vpliv na

orajo biti irazporeditveke vode), pr

us pitnih vo

določiti ko

podatke o pr0.000. Poro

anja z vodam

mljati spreme

količinski mnosti izvirozemne vod

zemnih vodakakovostni ene raziskav

ne sisteme pitnih, min

onesnaženih

aj omenjenisklopu opa

vodami poličinski mon piezometg daje infor

e pitne vodprilagoditi g

dvzema v soin pretoka.

m vodonosnikosistema

a vdore slan

zvedeni nae onesnaženreiskus ekooda (vplivi

ncentracije

resoji teles očilo o dejami.

embe kakov

monitoring ov), kakovoe, redni naa, ki ga izvain količins

ve.

na vodovneralnih in mh območjih.

sistemi priazovalnega vodja. Mon

onitoring datričnega nirmacije o kde in kopegostoto opaosednjih dr

ika), preisk(vpliv na

ne vode al

aslednji testnja), preiskusistema (vponesnaženj

snovi v nar

podzemne anskem stan

vostnega in

(opazovanjeostni in koldzor kakovaja Madžarski monitori

odih, odlagmedicinskih

ipravljeni nsistema vonitoring vo

aje informacvoja, kot t

kakovostnemenske ekosiazovalne mržavah, kot

kus površinsodvisne k

li vode z d

ti: splošni us površinskplivi onesnanja na zalog

ravnem ozad

vode shrannju (z uteme

količinskeg

e nivoja poličinski mo

vosti vode, ski geološkiingi, ki jih

gališčih odh vodnih v

na ustrezen odnih teles, odnih telescije o dologtudi sprem

m stanju poisteme. V reže na načtudi za opr

49

ske vode kopenske drugačno

preiskus kih voda

aženja na ge pitne

dju.

njevati in eljitvijo)

ga stanja

odzemne onitoring posebne

i inštitut, izvajajo

dpadkov, virov, ter

način za ki mora obsega goročnih

membe v dzemnih primeru

čin, da je redelitev

50

V skladvode navodami

Cilj Vlaintegracdirektiv

V skladpotenciaanalize,Načrte uDrava idirektorzaščito v

Načrti uVladno različnevoda, pkemijsk

V skladupravlja

12. členpodzem(razpršepodzempresoji vodonospotrebnvsakih 6

KvVM vodni u(predhovode (v

V skladza dejavreinjektoziromam3/dan na okoljne gledemedicin

du s 16. člea podlagi z. Podatke sh

adne uredcija vseh devi, ki določa

du s 3. členalno vpliva potrebne uupravljanja in Balaton) rati, medtemvoda in oko

upravljanja uredbo 12

e mejne vredprepoznavankega stanja p

du s 4. členanje z vodam

n povzema mne vode, nena in točk

mne vode, kije potrebn

snike določno izvesti n6 let in po p

/Ministrskupravi dolo

odno, gradbem3/dan).

du z Vladnovnosti, ki vstiranje večja za vse proz. 2000 mje izvesti zae na proizv

nske vodne v

enom je potzgoraj omehranjujejo o

be 221/200ejavnosti poa vsebine na

nom načrti ale na kakoukrepe za do

z vodami izvajajo (n

m ko državnolja (VKKI)

z vodami v23/1997 (Vdnosti določnje stalnih podzemne v

nom je potremi v sodelo

vsebino nnjihova karakovna onesi so v povezno izvesti čiti ukrepe

najkasneje dpotrebi izves

ka uredba 3oča pristojbeno, uporab

o uredbo 3sebujejo odve od 3 mirimere, kjer

m3/dan za ma vse geote

vedeno elektvire in vire

trebno izvajenjenih sistokoljski, nar

04 (VII.21.otrebnih za ačrtov uprav

upravljanjaovostno in osego dobreza 42 lokalna podlagi ni plan, ki z).

vsebujejo –VII.8.)), regčene v Vladtrendov po

vode.

ebno v primvanju s sose

ačrtov za uakterizacija,naženja, od

zavi s površinadaljnje pza dosego

do 22. 12. sti spremem

33/2005 (XIbine, ki jihbno), v odvi

14/2005 (Xvzem podzeilijone m3/lr odvzem t

medzrnske vrmalne elektriko, ki se pitne vode

jati karaktetemov monravovarstve

.) o nekatedosego ust

vljanja s pov

a z vodamikoličinsko

ega stanja slnih povodijenotne metzajema celo

– med drugigistre, ekondni uredbi 2oslabševanja

meru prekomednjimi drž

upravljanje , s poudarkdvzem vodinskimi vodpresoje ogro okoljskih2013, kasn

mbe.

II.27.) o okh je potrebisnosti od k

XII.25.) je pemne vodeleto za protermalne vovodonosnikektrarne z mnahajajo nali naravov

rizacijo in nitoringa v eni in vodno

erih praviltreznega stavodjem (z v

i vključujejo stanje, koskupaj z njiij in 4 regiotodologije) otno ozemlj

im – vodovnomske ana19/2004 (Va in ukrepe

mejnih vodžavami.

z vodami, kom na obrde in reinjedami in koproženih vod

h ciljev (usneje jih je

oljskih dajno plačati

količine odv

potrebno izvv količini v

oizvodnjo eode v kraške. Poleg teg

močjo 20 MWa vodovarst

varstvenih o

presojo stanokviru nač

ogospodarsk

lih upravljanja voda dvodami).

jo vse dejaot tudi ekoihovimi proonalna povookoljski in

je države, i

varstvena obalize povez

VII.21.) o vae za obrat

donosnikov

kot so georemenitvi inektiranje), ienskimi ekodnih teles strezno stanpotrebno p

atvah, o vaza različna

vzema in rei

vesti presojovečji od 5 melektrike alkih vodonosga je potrebW ali več tetvenih obmbmočjih.

anja teles počrtov upravki inšpektor

janja s podoločenega

avnosti, ki bološko stanjogrami monodja (Donavn vodnogospizvaja Direk

bmočja (v zane z rabarovanju poteh trendov

pripraviti n

ografska len odvzemanidentificiranosistemi. Poin za prek

nje). Te prponovno ov

arovanju naa vodna doinjektirane t

o vplivov nmilijonov mli direktne snikih pres

bno presojoer za vse el

močjih za mi

odzemne vljanja z ati.

vodji je v Vodni

bi lahko je voda,

nitoringa. va, Tisa, podarski ktorat za

skladu z bo vode, dzemnih v, ocene

načrte za

ega teles nju vode nje teles o začetni komejne resoje je rednotiti

arave in ovoljenja termalne

na okolje 3/leto ali toplote,

sega 500 vplivov

lektrarne ineralne,

Presoje inšpekto

Tekom odplake2000 o r

Zakon njihove ki vplivin posremonitor

V sklad

UpravljmineralVladni u

V skladdinamičizpolnjuizkoriščizkoriščpotrebnzvezi z

Zakon d- r

n- z- z- z- z- z

vplivov orati.

izdelave ge, odpadna oravnanju z o

LVII iz levodonosnik

vajo na vodoedovanje vsring. V nada

du s 6. členo

anje z vodane in mediuredbi 123/

du s 15. člečno ravnovuje cilje pčanjem minečanje. Termno reinjektir

dejavnostm

določa predn

raba vode nesrečah

za medicins

za napajanj

za ohranjan

za gospodar

za ostale de

na okolje

globokih teolja iz vrtalodpadki.

5.6 Z

eta 1995 o ke (vključnonosnike, upseh podatkoaljevanju be

om so podze

ami je urejeicinske vod/1997 (VII.8

enom se lahvesje med oovezane z eralnih, med

malno vodo, rati v sklad

mi in ustanov

nost pri zad

za namene

ske namene

e živine in r

nje narave

rstvo

ejavnosti (np

potrjujejo

ermalnih vrlne opreme)

Zakonodaj

upravljanjo s termalnporabo in uov, ki so pesedila govo

emne vode i

eno v členihde z oprede8.) o zaščiti

hko vire poodvzemom

dobrim sdicinskih inodvzeto zg

du z Vladnovami, ki nam

dostitvi potr

vodooskrb

, kot tudi za

ribogojstvo

pr. šport, rek

o okoljski,

rtin je potr) ravnati v

ja o uprav

ju z vodamnimi vodamiupravljanje zotrebni za orimo le o p

in njihovi n

h 14-15. V elitvijo vodvodnih viro

odzemne voin napajan

stanjem von termalnih golj v nameo uredbo 1m omogočaj

reb po vodi

be, javnega

a neposredn

kreacija, tur

naravovar

rebno s prskladu z do

vljanju z v

mi obsega pi in njihovimz vodnimi vocenjevanje

podzemni vo

aravni vodo

skladu s 14dovarstvenihov (glej tam

ode izkoriščnjem brez da navedenvod bi morene izkorišč47/2010 (I

ajo izkorišča

v sledečem

zdravja in

ne storitve z

rizem, baln

rstveni in

roizvedenimoločbami Za

vodami

površinske imi rezervoaviri, kot tudie (podzemnodi.

onosniki v d

4. členom jh območij,

m).

ča le do meposlabšanj

nih v Vodalo imeti prčanja geoteV.29.) o sp

anje in varst

vrstnem re

n interventn

a prebivalst

eologija)

vodnogosp

mi odplakamakona XLII

in podzemnarji), vse deji zbiranje, onih) voda in

državni lasti

je potrebno ki so regu

ere, da se va stanja, i

dni direktivrednost balnermalne eneplošnih pretvo voda (gl

edu (15§):

no posredov

tvo

51

podarski

mi (npr. II iz leta

ne vode, javnosti, obdelavo n njihov

i.

zaščititi ulirane v

vzdržuje n hkrati vi. Med neološko ergije, je dpisih v lej tam).

vanje ob

52

To pomdejavno

Člen 15državi obratovHUF/mdovoljenbrez prinaveden(glej tamkoličinotermalnizgradnj

Členi 2dovoljenv zvezi vode. Nrazpolož

Vsebinastandarpredhodokoljevazelo ponajpome

Obstajajupravljakoličinokoličinevrtalnihopustitečasovno

V skladvključevrazporedraziskav

2. člen imora vskategoritipu cilpodzem

meni, da je ost postavlje

5/A ureja pza dejansk

valnem vodn3. V primenju, znaša vidobljenega ne v KHVMm). V sklado odvzete vne vode samjo reinjekcij

28-29 stannje le v primz varovnje

Novo vodnožljiva.

a prijavnerdizirana vdnih gradbarstvene in

odrobno obrembnejši pr

ajo različni tanja z vodo vode, ki se vode in jh del ali upev vrtin. Leo obdobje.

du s 1. člevati načrtovd, načrtovav (če so bile

in priloga 2sebovati doiji rabe vodljnega vod

mne vode, na

odvzem terena nizko v

pristojbine zko porabljennem dovoljeeru, da odvišina pristovodnega do

M / Ministrskdu s členomvode vrača mo v energjske vrtine v

ndardizirajo meru, da rabem vodnih ko dovoljenje

ega obrazcav KHVM benih in u

naravovarsravnava razredpisi v zv

tipi vodnih dami in osne jo bo v prjo pri prihporabe vode z uporabn

enom in prvano rabo vane metodee kakšne), k

2 vsebujeta ookumentacijde (zasebna,dnega vira/atančni loka

rmalne vodprednostni

za uporabo no ali predenju. Osnovdvzem vodeojbine 9 HUovoljenja, zka uredba 4

m 15/C ni ponazaj (rein

getske namev danem let

vsebino vba vode ne okoličin, upre je mogoč

a za prido/ Ministrskuporabnih stvene inšpezlična dovoezi z rabo te

dovoljenj. novne tehnrihodnje up

hodnjih prijde. Gradbennim dovolje

rilogo 1 mvode, kakove za čiščenkarta lokacij

odločbe o vjo o lastnin, javna), nam/vodonosnikaciji vrtanja

de za namenlestvici.

vodnih virdvideno kovna višina pe presega

UF/m3 za preznaša osnov43/1999 (XIotrebno plačnjektira) v ene se lahktu.

vodnih doogroža vodnravljanjem sče izdati le

obitev vodka uredbadovoljenj ektorate ter

oljenja. V nermalnih vo

Predhodnonične paramporabljalo (kjavah ponono dovoljenenjem se pr

mora prijavavost in kol

nje vode, t, območje v

vsebini vlognskih pravicmenu uporaka (razpoka (naselje, c

ne proizvod

rov, katere oličino vodepristojbine je

za 10% keseženo kol

va 28,9 HUFII.26.) za izrčevati pristo

isti vodonko zmanjšaj

voljenj. Innih virov ins podzemniv primeru,

nega dovo 18/1996 (je potrebn

r vodnogospnadaljnjem od.

dovoljenjemetre predvkar inšpektoovno obravnje je potrridobi prav

a za pridobičino vode,ehnologija vpliva vodnj

ge za pridobcah. Vloga abe (kmetijsklinski, kraoordinate, i

dnje energij

je uporabne, določenee določena vkoličino naličino. Če oF/m3. Podroračun pristoojbine v primnosnik. Prisjo za znese

nšpektorat n je v skladumi vodnimiko je potr

ljenja in n(VI.13). Prino predložpodarske inbesedilu bo

e se nanaša videnih dejorati zabelenavajo), ve

rebno za vrica za rabo

bitev predh ki se jo bvrtanja, rejaka, druga

bitev gradbemora vsebo

stvo, balneoaški, medzritd.). Poleg

je, kot gosp

nik dolžan pe v gradbev členu 15/

avedeno v odvzem vodobnosti izračojbine za vomeru, da se

stojbine za ek, ki se p

lahko izdau z ostalimi

mi viri in kakrebna količi

njegovih pijave za pržiti na renšpektorate.odo obravn

na splošnejavnosti terežijo kot preendar ne d

vrtanje, sanao vode za d

hodnega dobo odvzelo, ezultate pre raba vode i

enega dovolovati informologija, enernski), temtega so pot

podarska

plačevati enem ali /B na 4,5 vodnem

de poteka čunov so odne vire e celotno

odvzem orabi za

a vodno predpisi kovostjo ina vode

prilog je ridobitev gionalne . Uredba

navani le

zahteve r določa edvidene dovoljuje acijo ali določeno

ovoljenja časovni

edhodnih itd.

ljenja, ki macije o

ergetika), mperaturi trebne še

podrobnvrednosparamettipu vonaprava(vodova(tudi litpogoji nvode) kostalih oso bile iV vlogi prilogo zaščito vključev

Vsebinaso podapodrobndolžnos

Vladna vodami členom izmed nKHVM

Vodno imetnikimetnikvodnemlastnikadokumepristojenkaterih j(Mi) ali

V skladdovoljenob izdazgrajeniposebno

Poleg izvodnogourejene

ne informasti), tehničntrih vodnjakdnjaka (nar

ah v povezarstvena obmološki stolpnapajanja inkakor tudi oodvzemov vizdane v preza pridobit3 (komuna(npr. vzposvati načrt uk

a uporabnegatki o uporana tehničnasti pri upora

uredba 72urejuje pote naloge o

najpomemb / Ministrsk

dovoljenje ka dovoljenjka dovoljenjm dovoljenja/uporabnikaentacija, ki jn organ sprje vodno do

i kritične me

du s 14. členja ne izpo

aji vodnegai oz. obratujo dovoljenje

zdaje vodnospodarskihv Vladni ur

acije o rabnih parameka/vrtine (gravni iztokzavi z vodmočja). Vlopec vrtine) kn odtoka poob delovanjuvode na ciljedhodnem dtev dovoljenalni, induststavitev sistkrepanja za

ga vodnega abniku, v pa dokumentabi in hidrog

/1996 (V.2ooblastila oropravljajo obnejših naloka uredba 18

lahko spreja. V skladua v primeruju, različna. Vlogi zje potrebnaremeni vodnovoljenje izeje onesnaž

enom se lahlnjuje dolžn

a dovoljenjajejo brez use. 18. člen u

nih dovoljenh inšpektorredbi 123/1

bi podzemntrih za obrglobina, pre

k, črpanje, vdnjakom, ooga za pridokot tudi hid

odzemnih vou vodnjakanem območdovoljenju, nja je potrebtrijski, kmetema monit preprečitev

dovoljenjaprimeru kaktacija dejangeološko po

22.) o izvajrganizacij, okoljski, narog je izdaja8/1996 (VI.

emeni pristu z 11. členu rekonstrukne količine za spremema za presojo no dovoljendano - pred

ženja razpolo

hko vodno dnosti ali v pa). Členi 1streznega dourejuje razli

nj je ena izratov določ997 (VII.8.)

ne vode (kratovanje (pemer, filterv tem prim

objektih zaobitev dovodrogeološki odnih virov. Hidrogeolčju, vključnkakor tudi

bno opisati etijski, promtoringa, razlv morebitnih

a je urejena kršnih koli nskega stanjoročilo.

janju pooblzadolženih ravovarstvea različnih 13)).

tojen inšpeknom se lahkkcije vrtine/e odvzema mbo vodne

zahtevanihnje v primerdvsem v zveožljivih vod

dovoljenje primeru zna15-16 urejujovoljenja. Vične kazni.

zmed glavnčitev vodov) o zaščiti v

kakovost, kperiodično, ski interval

meru tehniča vzorčenjeoljenja mormodel s hi

v glede naraloški model

no s predvidopis kakovopotencialne

metni, rudalične omejih okoljskih

v 6. členu.odstopanj oja, rezultati

lastil organza upravlj

eni in vodnovodnih do

ktorat oz. sko vodno d/vodnjaka, r

vode ali ga dovolje

h spremembru, če so se ezi s količindnih virov.

odvzame vatne spremeujejo primerV posebnih o

nih nalog ovarstvenih ovodnih virov

količina, srstalno), p

li itd.), pretčni paramete vode, zaa vsebovatiidrogeološkavnega stanjl mora vklju

denimi količostnega stane vire onesnrski, drugi tve itd.). Dkatastrof.

Njegovi naod gradbenei testiranja,

ov na podranje z vodaogospodarskvoljenj (po

se lahko spovoljenje spazlične upo

pa v prenja mora b. V skladu

spremenili no odvzema

primeru, kmbe pogojere vodnjakookoliščinah

okoljskih, nobmočij (9v.

rednje in podrobnih ttokih (l/s, tri črpanja)

aščiti vodnii tako geolokimi parameja (pred odvučevati vplčinami rabe nja podzemnaževanja v

viri) in ukDokumentac

ajpomembnega dovolje pogoji, pr

ročju upravami. V sklki inšpektor

oglej podrob

premeni na premeni na

orabe od navrimeru sprbiti priložz 12. členo

i pogoji – na, mejnega o

ko imetnik ev (glede naov/vrtin, ki

h se lahko za

naravovarstv§). Podrob

53

največje ehničnih m3/dan),

), drugih ih virov oški opis etri enot, vzemom ive vseh vode, ki ne vode. skladu s

krepe za ija mora

nejši deli enja tudi ravice in

vljanja z adu s 1. rati. Ena bnosti v

prošnjo a prošnjo vedene v remembe žena vsa om lahko a osnovi odvzema

vodnega a pogoje i so bili aprosi za

venih in nosti so

54

Vladnavodnih členom potenciavodami)

V skladvzdrževzunanjapodlagi ostalih p

V skladvrtine/vvodovarbakterijvire zašcelotno

V skladki je prdrug vo

8. člen ciljni glzaščitenpresojo.

V skladdejavnoomejitvomejitvhidrogeonesnažprepove

Vladnatudi term5. členovodovar123/199

V skladpri vod

a uredba 12virov pitneZakona LV

alne vire zg), kot tudi n

du z 2. člvanje vodova in hidroge

hidrogeolopodrobnosti

du s 3. člvodnjaka inrstveno obskim onesnščititi pred napajalno z

du s 4. členoeračunana i

odni delec do

povzema globinski intnih vodnih v.

du z 10. čosti, ki ne ve za izvajanve v zunan

ološkem vženja, so kedanih dejav

a uredba 12malna zdravom morajo brstvena obm97 (VII.18.)

du z KHVMdnih inšpek

23/1997 (VIe in mineraVII iz leta goraj omen

njihovo obde

lenom varovarstvenih

eološka vodoških pogoji navedenih

enom je nn zaščita

bmočje monaženjem, m

nenevarnimzaledje.

om je dimeniz hitrosti tooseže mesto

glavne vidierval, dovovirov, omeji

členom se ogrožajo knje dejavnonjem vodo

vodovarstvekmetijstvo, vnosti v raz

21/1996 (Vvilišča, ki ibiti vodni vmočja mora).

M /Ministrsktoratih so p

II.8.) o zaščalne vode t1995 o up

njenih tipovelavo, sklad

ovanje takiobjektov inovarstvena jev, dejansk

h v Prilogi 2

naloga notrvodnih v

ora ščititi medtem ko mi viri one

nzioniranje oka podzemo odvzema)

ike dimenzoljena količiitve pri rabi

lahko v raakovostnegosti v notraovarstvenemnem obmo

živinorejaličnih conah

VII.24. ) o vmajo pravic

viri, iz katerajo biti zasn

ka uredba podzemne v

čiti vodnih ter vode za

pravljanju zv vodnih vidiščenje in d

ih podzemn območij,območja. M

kih ali pote2.

ranjega vodvirov pred vodne viremora hidro

esnaženja, k

vodovarstvmne vode (n.

zioniranja raina odvzemi zemljišč, p

azličnih voga in količianjem vodovm območjuočju. Dejava, industrijah je podan v

vzpostavitvco opravljarih se pridobnovana (dim

23/1998 (Xvode in njih

virov obrava medicinsk

z vodami. Uirov (vključdistribucijo.

nih vodnih ki morajo

Meje teh obencialnih o

dovarstveneneposredn

e pred razogeološko vki morajo b

venih obmonpr. čas, ki

azličnih voma vode, geopotrebne uk

odovarstveninskega stanvarstvenem

u, 13. členvnosti, ki a, promet v prilogi 5.

vi in uporati medicinsbiva voda zmenzioniran

XI.6.) o regihovi vodono

vnava glavnke namene,Uredba obračno s terma.

h virov zaho biti razdebmočij moradvzemov v

ega območjnim onesnzličnimi vivodovarstvebiti opisana

čij odvisnoje potreben

dovarstveniološke para

krepe in mo

ih območjinja vode. 1

m območju, n pa obravpredstavljajitd. Podro

bi javnih kke dejavnosza javna kopna) v skladu

istru za uprosniki, kot tu

ne naloge v, v povezaavnava dejaalnimi podz

hteva doloeljena na najo biti dolovode ter na

ja tehničnanaženjem. iri onesnaženo območja za dele a

o od časa pon, da onesn

ih območijametre vodoonitoring ter

ih izvajajo 11. člen ob12. člen ob

avnava omeajo potencioben sezna

kopališč obsti (1§). V pališča, zaš

du z Vladno

ravljanje z udi povezan

arovanja avi s 14. anske in zemnimi

očitev in notranja, očene na

podlagi

a zaščita Zunanje

ženja in je vodne ali pa za

otovanja, nažilo ali

, kot so onosnika r njihovo

le tiste bravnava bravnava ejitve v alen vir

am vseh

bravnava skladu s

ščiteni in o uredbo

vodami ne vodne

zaloge, vsebovaekonompodrobn

V skladdirektorlet, mednajmanj

Uporabnin to p43/1999

VKJ= V

V: količ

A: osno

m: fakto

g: faktotermaln

V skladza vodnustje vrt

KvVM podrobnkot so vnjihovim

KvVM podzem

njihova kaati vse prik

mska in prnosti so nav

du z 8. členoratov. Podatdtem ko je sj enkrat letn

niki so dolžpo količini 9 (XII.26.).

V (m3) ٭ A (

čina odvzete

ovna pristojb

or spremem

or sprememnih vod so vr

Voda medicinsknamene

termalna (>30 °C)

du s 5. členoni vir, merjetine.

/Ministrsknosti tehničnvrtanje vodnm načrtovan

/Ministrskmne vode i

kovost in ključene hidavna dejstv

vedene v KH

om je pripratke o zalogaspremembeno.

žni plačati podvzema. V skladu s

(Ft/ m3) ٭ m

e vode

bina (določe

mb (nemerjen

mb v zvezi rednosti par

m

za ke

1

voda 1

om mora biena zvezno s

ka uredba 2nih in varnonjakov, čiščnjem, gradnj

ka uredba 1in navodila

količina del drogeološke,va in slike

HVM / Mini

ava in vzdržah vode je p v vodni bi

pristojbino zMetoda izrprilogo 1 v

m ٭ g

ena v Zakon

n odvzem v

s tipom rarametra “g”

medicinska

iti količina s certificiran

24/2007 ((Vostnih vpraščenje voda, njo, obratova

101/2007 (Xa za izdela

l državnega, hidrološkee. Osnova istrska ured

ževanje vodpotrebno poilanci na rač

za rabo vodnzračuna je v primeru ter

nu o državn

vode: 2, mer

abe in tipo” sledeče:

javna pi

5 5

1 3

odvzete vonim vodnim

VII.3.) o pršanj povezavzpostaviteanjem, obno

XII.23.) o savo vodnja

a sistema voe in tehničn

registra sdba 18/1996

dnega registosodabljati čun rabe vo

nih virov, kurejena v rmalnih vod

nem proraču

rjen odvzem

om vodnih

itna voda

ode, na podlm števcem, s

redpisih vaanih z dejavev in obratoovo, opustit

strokovnih akov obseg

odnega regine podatke so vodna d6 (VI.13).

ra dolžnost in ponovni

ode potrebno

kot je termalKHVM /Md velja nasle

unu, letno)

m vode: 1)

virov. V p

kopal

5

3

lagi katere s katerim m

arnosti vodovnostmi v zvovanje kopatvijo itd.

zahtevah zga vse deja

istra. Registkot tudi redovoljenja,

t regionalnihoceniti na

no ocenjevat

lna podzemMinistrska ednji izraču

primeru po

lna druga

10

7,5

se plača primora biti opr

ooskrbe obvezi z vodnališč itd., vk

za posege vavnosti pov

55

ter mora levantna

katerih

h vodnih vsakih 5 ti stalno,

mna voda, uredba

un:

dzemnih

istojbina remljeno

bravnava nimi deli, ključno z

v zaloge vezane z

56

načrtovatudi pra

Tekom Vladno vodamirazličnim

V skladpridobithidrodin

Geofizikporoznoupornos

Tehničn

Hidrodi(pod 10vrtine (p

Inšpektoobstoječpotrebn

V sklad/Ministr

Posebenvrtine ona dejanTermalnsprememprepreče

Dokumev 8. člmedzrnspresega telo in izvajale(katastrscevitve hidrogedirektor

Členi 1meritve proizvo

anjem, izveavice in dolž

načrtovanjuredbo 72

. Upoštevatm telesi pod

du s 5. členti vodno dnamične me

kalne meritost, mikrolst izplake, m

ne meritve:

inamične m00 m - temppri 80, 60 in

orati lahko čih vrtin na

ne za določit

du s 5. člerska uredba

n člen (5/Aopremljene nske potrebne vrtine mmbe in kemevati obarja

entacija in olenu. Hidroskih, krašk

a 1,5 m3/danso del reg

ec vrtine, njsko številkoin globine fološkega ratu, kot tud

0-11 se na temperatudnih kot tud

edbo in obržnosti njiho

a (3§) je p2/1996 (V.2ti je potrebndzemne vod

nom velja, ovoljenje. eritve, ki so

tve: SP, narog, temper

magnetna su

meritve not

meritve: črpaperature na n 40 % mak

izvajalca opa tem obmotev tehnični

enom je p 12/1997 (V

) obravnavas posebnim

be, in s tem morajo biti

mično agresanje mineral

obveznosti ogeološko pkih in razpn, kot tudi zgionalnega jegova vsebo, koordinatfiltrov, obraporočila

di Geološkem

anašajo na vure, pretokadi reinjekcij

atovanjem pvih načrtov

potrebno po22.) o izvajno, da vrtinade.

da je potreMed vrtanjnavedene v

avna gama ratura na dusceptibilno

tranjega pre

alni poizkudnu vrtine,

ksimalnega p

prostijo izveočju na razpih parametro

otrebno vsVIII.29.) o r

a termalne m ustjem, ki

omogoča gi opremljensivne vode. lov in omog

pri posredoporočilo jepoklinskih za opazovasistema mo

bina je dolote, lokacijo atovalne podregionalnemmu inštitutu

vrtine za oda, nivoja pojskih vrtinah

proizvodnihvalcev, izvaj

ogoje v vojanju poobla ne sme pr

ebno za izvjem je potv Prilogi 1.

aktivnost, udnu vrtine

ost

emera vrtine

si in meritv pod 500 mpretoka), tla

edbo teh mepolago dovov vrtine.

ebnost plinrazplinjevan

vrtine. V si omogoča gospodarno ne z napra Poleg tegagočiti možn

ovanju podae potrebno

vodonosnialne vrtine, onitoringa. očena v Pri

itd.), tehnodatke, diagrm okoljevu Madžarsk

dvzem termodzemne vh. Določena

h, reinjekcijjalcev in nad

odnem dovolastil organredstavljati

vedbo vrtintrebno izvaTe so slede

upornost, ko, sonične

e, pozicije f

ve temperatm – zvezne ačni gradien

eritev v primvolj podatko

nov v vrtinnju in vzorč

kladu s temrazlikovalenin trajnostnavami, ki a je pomem

nost čiščenja

atkov za zakpripraviti

ikov, kjer če so repreHidrogeolo

ilogi 2. Vseologijo vrtanrame pretokvarstvenemu

ke.

malne vodevode in piea je tudi frek

jskih in opadzornikov.

oljenju uponov na podrhidrodinam

n globljih oajati geofiziče:

ot dodatne mmeritve, m

filtrov itd.

ture pri mameritve tem

nt itd.

meru, če lahov, tako da

ni meriti venju plinov

m členom mn (diferenci

no rabo termso odporne

mbno pri iza vrtin.

ključene vrtv primeru količina o

ezentativne oško poročebovati mornja, geološk

ka itd. Inšpeu in vo

. Posebne zezometričnekvenca izve

azovalnih v

oštevati v sročju uprav

mične povez

od 30 m prikalne, tehn

meritve: nevmeritve tem

aksimalnem mperature, i

hko dokažea nove meri

v skladu z v podzemnih

morajo biti tiran) odvze

malnih vodne na temp

zvedbi takšn

tine so obraodvzema

odvzema/reiza določenčilo mora pra osnovne ke podatke,ektorat pošljodnogospod

zahteve vklega nivoja edbe teh me

vrtin, kot

skladu z vljanja z ave med

edhodno nične in

vtronska mperatur,

pretoku izdatnost

, da je iz itve niso

KHVM h vod.

termalne em glede nih teles. peraturne nih vrtin

avnavane vode iz injekcije

no vodno pripraviti

podatke globino je kopijo

darskemu

ljučujejo tako na

eritev.

Za termmeriti tu

V skladzvezi zublažitehidrogepodzemv vodonpodzemkoličins

Razdaljvodonosposebejznižanje

KHVMdobavljpogostopovezanPodzemkoličini razred A

V skladmeritve dovoljen

3. člen biti izve

Pri upodoločbedejavnivoda up2. Te zasvojem količina1000 mprilogo učinek. vsakih 5primeru

V skladcentrov

malne izvireudi izdatnos

du s 5. členoz dejavnostev posledicološki mod

mne vode, mnosniku. V

mne vode, zvskega stanja

a med vrtinsnika, zman. Pri določe nivojev po

M /Ministrjene vode o visoko vsne s proizv

mne vode po raztopljeni

A: pod 0,8 l/

du z 2. členo vsebnosti nje.

obravnava edeno na tak

orabi termale iz EüMikih. V sklaporabljen le ahteve za na

izvoru čista raztopljen

mg/l in vsebu2 medicinsOskrboval

5 let v primu, da se upor

du z 22. člDržavni za

e veljajo enst izvira, tud

om KvVM /tmi in obrc onesnaže

del ciljnih tmejno vredno

primeru tevezne meri

a zalog podz

nami mora bnjšanje kolianju razdalodzemne vo

ska uredbje potrebn

sebnost plinvodnjo, čiščo vsebnostiih ogljikovo/ m3, razred

om je imetnplinov v od

različne pok način, da n

lnih vod v M/ Ministrs

adu s 15. čv primeru,

aravne mineta, po svoji

nih snovi je uje katero osko vodo deec z vodo

meru, da serabljajo not

lenom vodiavod za zdra

naki predpisdi če voda o

/Ministrskarati, ki naenja vodaeles podzemostjo odvzemermalnih vrtve količinezemne vode

biti določenčine odvzemlje je potrebode, tlaka, k

ba 12/1997no upoštevana. V skladčenjem, skl plina uvršodikov pri

d B: med 0,8

nik vodnegadvzeti podz

ostopke razpne povzroči

balneološkska uredbčlenom je la

ko kakovoseralne vode i kemijski istalna in zd aktivnih b

efiniramo koje dolžan i

e vode uporranje (npr. z

i register mavstveno va

si kot za teodteka stran

a uredba 3am omogoč

je potrebnmne vode, ma (Mi), ekrtin je potree odvzete ve, kot tudi om

na na tak nama ne presebno upošte

kakovosti in

7 (VIII.29ati pri izkodu s 1. čleladiščenjemščamo v 3 rtlaku 1013 8-10 l/ m3, r

a dovoljenjazemni vodi

plinjevanja i poslabšanj

ke namene jba 74/1999ahko terminstno stanje vso: pridobi

in mikrobioznaša minimbioloških koot naravno mizvajati prerabljajo zunza pitje).

mineralnih iarnost.

ermalne vrtn brez kakrš

0/2008 (XIčajo izkorino med nakot tudi vs

kološkim mebno zagotvode, meritvmogočiti vz

ačin, da kljueže 10 % zavati lokalne

n temperatur

9.) o razporiščanju teenom uredb

m, transportrazrede, ki milibarov

razred C: na

a med črpalnin po potre

za razredaja kakovost

je v veliko9 (XII.25.)n naravna mvod izpolnjiva se jo iz vološki sestamalno 1000 omponent nmineralno v

eizkuse kaknanje (npr.

in medicins

tine (12§), nekoli koris

I.31.) o tehiščanje in ačrtovanjemse podatke v

minimumom oviti v le-tve sprememzorčenje.

ub soproizvoačetnih kolie pogoje, zre.

plinjevanjuermalnih voba obsega om in distrjih med sein temperat

ad 10 l/ m3.

nim poizkuebi ustrezno

a B in C. Rnega stanja

primerih p) o naravmineralna vuje zahtevevarovanega

avi je nenevmg/l ali pa

navedenih vvodo, ki imaovosti na sza kopanje

skih vod te

vendar je pstne rabe.

hničnih prevarstvo v

m vrtine upv zvezi z zin kakovos

teh meritve mb kakovos

vodnji vrtin ičin za vsakzmanjšanje

u proizvedod, saj imavse vodne

tribucijo takeboj razlikujaturi 20 °C,

usom dolžano spremenit

Razplinjevana voda.

potrebno upvnih zdravvoda ali mee navedene va vodonosnikvarna zdrava znaša medv prilogi. V a dokazan zsvoje lastnee), in vsake

er tudi zdr

57

potrebno

dpisih v voda ter poštevati zalogami stjo vode

nivojev stnega in

iz istega ko vrtino pretoka,

dene in ajo le-te

objekte kih vod.

ujemo po in sicer

n izvajati ti vodno

nje mora

poštevati vstvenih edicinska v Prilogi ka, je po

vju ljudi, d 500 in skladu s

zdravilni e stroške

2 leti v

aviliških

58

Vladna omogočreinjekt

V skladnamenetemperabiti po n

V skladzdravstvvodo vpotrebngospodaPri izgrizrabljenpotencianapajalndostavitje termnačrtovatehnolog

Pri načrod trenudovoljenvodna dse lahkoiz vodnnačrtovatermaln

uredba 147čajo izkorištiranjem term

du z 10. člene, načrtovanature kraškinjeni uporab

du z 11. člevene namen

v gospodinjno usmeriti arni rabi voradnji vodninih vod, pralnega povne procese. ti v vodovoalna voda ati na podlgij, ki ne os

rtovanju reinutka veljavnnje izdano p

dovoljenja, ko določijo znih teles s anju upravl

ne vode iz vo

7/2010 (IV.2ščanje in malnih vod

nom morajoni na načinih termalnihbi reinjektir

enom se lahne, kot pitnestvih, proi

v večnamode. Uporabih objektovredvsem je tršinskega rTermalno

dni sistem potrjena ko

lagi individslabijo njiho

njektiranja jnosti uredbepred njegovki bodo velj

za tiste uporslabim ali

ljanja s povodnih teles

29.) o splošvarstvo vo.

o biti vodni n, da njihovh izvirov. Orana v isti vo

hko podzeme – in minerzvodnjo to

menske (kabo plinov, rv za uporabotreba poskrrezervoarja vodo za nale v primeruot mineraln

dualnih analovega zdrav

je potrebnoe, z izjemo

vo pravnomojavna po 22rabnike, ki i

poslabšajovodji) do 22z dobrim ka

šnih predpisoda vsebuje

objekti (vrtvo obratovaOdvzeta terodonosnik.

mne termalnralne vode,

oplote in easkadne) siraztopljenh o termalne rbeti za rein

je potrebnamene oskrbru, da izpolnna ali mediliz. Medicin

vilnega učin

o določbe tetistih dejav

očnostjo (72. 12. 2012 izrabljajo teočim kakov2. 12. 2014akovostnim

sih v zvezi ze najpomem

tine), ki so anje ne vplrmalna voda

ne vode upoza balneololektrike. Pristeme, prav vodi, je pvode je po

njektiranje. no upoštevabe gospodinnjuje standaicinska vodnske vode

nka.

e uredbe upovnosti, za k8§). Pod obter njihovo

ermalne vodvostnim stan4 ter do 22.

m stanjem.

z dejavnostmmbnejše pr

namenjeni iva negativa za energe

orablja v moške namenri načrtova

av tako je prav tako p

otrebno omoSkozi celot

ati okoljske njstev s topard za kakovda, je potrese smejo č

oštevati pri katere je bilobsegom te ur

podaljšanjede samo za enjem (v sk 12. 2020 v

mi in obratiredpise v

samo za envno na izdaetske name

medicinske ne, za oskrboanju uporab

potrebno potrebno upogočiti vareten postope

e vidike in plo vodo je vost pitne vebno čiščenčistiti le s p

izdajanju do predhodn

uredbe so ope. Izjeme prenergetske

kladu s prev primerih

i, ki nam zvezi z

nergetske atnost in ne mora

in druge o s toplo be se je

težiti k poštevati. en izpust ek izbora

naravne mogoče

vode. Če nje vode pomočjo

dovoljenj no vodno perativna ri veljavi namene,

esojo pri uporabe

Okvirnapodzempodročj

Pri načrvode/pieogroženopredelirezultato6 let v s

Monitorte uredbvoda, dpravil n

Uredba poslabša

V zvezidoloča, ločeno zda je zddoločenupravlja

KvVM teles popredhodza izvajkakovosantropovode (očlovešk(monito

Detekcijupravljamonitormonitor

5

a vodna dirmnih voda n

u varstva ok

rtovanju uprezometrične

nem telesu itev teh gov monitori

skladu z nač

ring je potrebe je integraoločenega s

načrtovanja.

prav tako da in z meds

i z monitorida je potreb

zakonodajodružljiv s teni v 21. članja z vodam

/ Ministrskodzemne vdno omenjejanje teh nstnega stanjgene vplive

okoljski mokih dejavnooring vpliva

ija in objekanja z vodamring, ki vring.

5.7 Prav

rektiva (OVna Madžarskolja in upr

ravljanja s ega nivoja podzemne

roženj je inga je potrčrtom uprav

ebno izvajaacija ukrepos posebnim

določa, da jebojni ukre

ingom podzbno izdelati. Program mhničnimi splenu OVD, mi.

ka uredba 3vode, karaknih nalog, k

nalog. V sknja podzemne in vplive nonitoring). Posti, ki vpl na okolje).

kti monitormi. Monito

vljučuje sp

vni okviri z

VD) določa skem. Osnoravljanja z v

povodji je oter znatnevode, v s

potrebno iebno stanje

vljanja s pov

ati v skladu ov in akcijski zakoni, te

je “potrebnopi zagotovi

zemnih in pi in izvajati monitoringapecifikacijam

z nameno

30/2004 (XIkterizacijo kot tudi zbi

kladu z urednih voda s naravnih proPoleg tega livajo na k

ringa telesaring podzem

premljanje

za monitor

standardizirovna državvodami.

opredeliti ze in stalneskladu z Vizvajati moe podzemne vodji.

z določbamkih programer določitev

o zagotovitiiti dobro sta

površinskih program m

a mora biti nmi ter standom učinkov

II.30.) urejuin presojo

iranje, obdedbo je potr pomočjo mocesov na kvključuje

količinsko

a podzemnemnih voda tkemijskih

ring podze

rane predpivna zakonod

znatna in sta povečane

Vladno uredonitoring pvode redno

mi Vladne urmov za dosev vsebine na

i, da se stananje voda”.

voda ter vonitoringa, načrtovan, idardiziranimvitega in z

uje pravice o njihovegaelovanje in prebno sledimreže monkoličinsko inmonitoringin kakovo

e vode mortvorijo: kol

parametro

emne vode

ise na ravnidaja je vez

alna znižanjkoncentrac

dbo 219/20odzemnih

o ocenjevati

redbe 221/2ego in ohranačrtov uprav

nje voda na

odovarstvenkaterega vszdelan in iz

mi metodamzanesljivega

in obveznoa stanja, mporočanje pti spremem

nitoring, ki n kakovostn, ki zaznavstno stanje

rajo biti zaičinski mon

ov, in kem

e

i EU za mozana na za

ja nivoja pocije onesna004 (VII. 2voda. Na

i, najmanj n

2004 (VII. 2nitev dobregvljanja z vo

a državnih m

nih območijsebina je dozveden na tami in postopa izvajanja

osti pri načmonitoring, podatkov, p

mbe količinszaznava ra

no stanje pova točkovne podzemn

abeleženi vnitoring, kakmijski obr

59

onitoring akone na

odzemne aževal v 21.). Za podlagi

na vsakih

21.). Cilj ga stanja odami in

mejah ne

ij uredba oločena z ak način, pki, ki so

načrtov

črtovanju pregled

potrebnih skega in azpršene odzemne e vplive

nih voda

v načrtih kovostni ratovalni

60

Cilj kvode/pieKakovoin njiho

Priloga podzemdoločennivoja zvode pr

KHVMnaloge vrednotstanja z

V pove178/199upravljaupravlja23/1998in ostale

V skladdopolnjpodatkopodatkoobčinskinstituciposredoKöViM

Poleg omedicin

KvVM ki so prspecifičreinjekcpodzemdnevno,je potrevrtine,

količinskegezometrične

ostni monitoov vpliv na e

3 uredbe mne vode. Vne na načinzaradi odvzeko meje.

M / Ministrsmonitoring

tenje in napoustreznim p

ezavi z osn98 (XI. 6.)anje z vodaanja z voda8 (XI.6.) o re podrobnos

du z Zakonoujejo redne

ov – v sklov za namenke vodovodeije in organ

ovanja podaM / Ministrsk

obveznega pnsko vodo, i

/ Ministrskredvidene včne zahtevecijskih vrtin

mne vode in, po možnoebno meriti najmanj en

ga monitoega nivojaoring opisujekosisteme

podaja podV skladu s tn, da omogzema vode i

ska uredba g in hidrooved količinpristopom.

novnimi po navaja, d

ami z nameami, ki jih iregistru uprsti.

om XLVI ize meritve mladu z Vlane upravljane, mesta in

nizacije, ki zatkov morajka uredba 21

posredovanizvajati tudi

ka uredba 10v operativne glede prenah je potrebn temperatusti z digitalin beležiti

nkrat teden

oringa jea ter dolge skladno inin vire pitne

drobnosti vtem prostoročajo zanein/ali dotok

22/1998. (grafskih denskih in kak

odatki, povea je potrebenom zbiranzvajajo drž

ravljanjami

z leta 1993 onitoringa.

adno uredbonja z vodamlokacije, k

zagotavljajoo uporabnik1/2002 (IV.

nja podatkoi redne kont

01/2007. (Xnem vodnemeiskav za mbno meriti iuro, v skladnim sistemo temperatur

nsko. Lahk

e opazovgoročne spn celovito se vode.

vidikov o vrska gostotasljiv pregle

ka, kot tudi

(XI. 6.) ureejavnosti. kovostnih z

ezanimi z bno vzpostanja, obdelo

žavne in lokz vodami v

o statistiki V okviru D

o 288/2009mi, raziskavki imajo laso oskrbo z vki izvajati m.25.).

ov, morajo trolne merit

XII. 23.) obsm dovoljenjmineralne in beležiti pdu z operaom za pridoro, dinamič

ko so zahte

anje sprepremembe liko kakovo

vzpostavitvia mreže in ed in nadzo

določitev b

ejuje instituTe dejavno

značilnosti p

upravljanjeaviti in izv

ovanja in dikalne oblastvodnih inšpe

podatki, poDržavnega s9 (XII. 15.ve in analizstne vodovovodo ali kanmeritve para

uporabnikitve.

sega tipe in ju, ki ga izin medicin

pretok, tlak ativnimi preobivanje počni nivo poevane bolj

ememb npretoka (i

ostnega stan

i različnih pogostost m

or spremembilanc in sm

ucionalno oosti obsegapodzemne v

em z vodamvajati informistribucije pti. KHVM /ektoratov ur

osredovani sstatističnega.) – posrede, je obveznodne sistemnalizacijo. Vametrov, na

, ki pridob

pogostost zzdajo vodnenske vode. na ustju vrtedpisi, venddatkov. V o

odzemne vopogoste m

nivoja poizdatnosti) nja podzemn

monitoringmeritev mo

mb piezomemer toka po

ozdaje in pajo prepoz

vode, oceno

mi, Vladnarmacijski sipodatkov za/ Ministrska

ureja način i

s strani opea programa dovanje stazno za regiome, in tudi pV okviru obavedenih v P

bivajo mine

zahtevanih e oblasti. O

V proizvotine, dinamidar najmanopazovalnihode in tlak meritve v s

odzemne izvirov.

nih voda

gov teles orajo biti etričnega odzemne

podrobne znavanje, njenega

a uredba istem za a naloge a uredba izvajanja

eraterjev, zbiranja

atističnih onalne in podjetja,

bveznega Prilogi 3

eralno in

meritev, Obstajajo odnih in ični nivo nj enkrat h vrtinah na ustju

skladu z

operativneprekinin temppred in npr. pliskladu zredno izkategori

V skladoperatervsakih 5

Predpise

vnimi predpnjeno, mora

peraturo iztopo vzdržev

inske analizz KHVM / Mzvajati meriijo “B”, in v

du z EüM/ Mr, zadolžen 5 let, če se v

e, v zvezi s

pisi. V okvajo operateroka. Poleg

valnih delih ze, je potebMinistrska uitve vsebnovsake dve le

Ministrska za oskrbo z

vode uporab

termalnimi

viru mesečnrji izmeriti rednih prein spremem

bno izvajatiuredba 12/1sti plinov veti za katego

uredba 74/1z vodo, dolžbljajo za zun

i vrtinami, j

ne kontroletlak na ustj

egledov, je mbah, vendai s pogosto1997 (VIII.2v vodi (vsakorijo ” C”).

1999 (XII.2žan izvajati nanjo rabo,

e potrebno

e aktivnih ju vrtine, dpotrebno iz

ar najmanj vostjo, naved29.) je imet

kih 5 let za k

25.) o naravkontrolo kain vsaki 2 l

ustrezno pr

termalnih vinamični nizvajati še pvsaka 4 letadeno v posnik vodnegkategorijo “

vnih mediciakovosti na leti, če se jih

ilagoditi za

vrtin, ki obivo podzemperiodične pa. Nekateri psebnih predga dovoljenj“A”, vsaka

inskih dejavsvoje lastneh uporablja

a termalne iz

61

bratujejo mne vode

preglede pregledi,

dpisih. V a dolžan 3 leta za

vnikih je e stroške za pitje.

zvire.

62

Namen vzpostaCiljna odgovorupravlja

V sklad

• monito

Monitorelementprimerjaomogoč

• presoj

Gre za ozadje, ljudi ali

• preisk

Časovnipodzem

Zaradi tlahko pdejavnorazlikovvodonossosednjipodzem

Nadaljnmerilna predstavzaradi monitorin napov

Razvoj lahko m

DODATE

smernic jeavitev in deskupina sorne za okoanje s preko

du z definicij

oring

ring je postov okolja, valnih metoča vpogled v

a

vrednotenjučinke na l

i okolje.

kave

i omejeni inmnih voda za

tega, ker dodzemne vo

osti na eni stvanje naravsniku in tokih držav lah

mne vode na

nje so bile a mesta, časvitve podatklogističnih

ringa prekomvedovanju t

in vrednotmonitoring i

EK 1 Povzet

e pomagati elovanje siso odločevaloljske, vodnomejnimi vo

ijami, ki so

stopek ponv skladu z vdologij za v trenutno s

je hidrološkljudi in tren

ntenzivni pa določen na

državne mejode tečejo itrani meje n

vnih značilnku podzemhko celotna mejnih obm

lahko obstosi in pogoskov razlikuj

težav. Pmejnih podzter vrednote

tenje strategin vrednote

tek smernic

vladam instemov za lci in načrne in hidroodonosniki.

uporabljene

navljajočegavnaprej dolokoljsko z

stanje okolja

kega in kemnutno ter pr

programi zaamen.

je ponavadiiz ene državnegativno vnosti od an

mnih voda nslika kaže

močjih.

oječe mrežestost se lahkjejo. Poleg tosledično zemnih vodenju spreme

gije za upraenje podzem

c za monitor

n skupnim tmonitoring

rtovalci na ogeološke z

e v smernica

a opazovanločenim razzaznavanje a in pretekle

mičnega stredvideno ra

a merjenje,

di ne sovpadve v drugo.

vplivajo na sntropogenih

na obeh stranenadne in

e za monitohko ne ujemtega je pogose lahko

da pojavljajoemb toka in

avljanje s pmnih voda

ring in preso

telesom priprekomejnministrstvi

zadeve in

ah:

nja za dolozporedom v

in zbiranje trende.

tanja podzeabo, ki lahk

vrednotenje

dajo z nara. Poleg tegastanje podzeh vplivov janeh meje. nerealne sp

oring vzposmajo, kakorosto zelo tezaradi od

o napake prstanja podz

podzemnimv sosednjih

ojo prekom

i razvoju unih vodonoih, organizvsi tisti, k

očene nameprostoru ine podatkov

emnih vodako negativn

e in poroča

avnimi meja lahko odvemnih vodaje potrebnoNa podlag

premembe v

stavljenje zr se lahko tžko pridobi

dsotnosti prri karakterizzemnih voda

mi vodami jh državah iz

mejnih voda

usklajenih posnikov ter zacije in inki so odgov

ene, enega n času ter z v. Monitori

a glede na no vpliva na

anje stanja s

ami vodonvzem vode aa na drugi so zbrati po

gi podatkov v geologiji

za različne tudi vrednoiti potrebne

primernega zaciji vodon

da.

e predpogoizvaja na pr

pravil za presojo.

nstitucije vorni za

ali več uporabo

ing nam

naravno a zdravje

sistemov

osnikov, ali druge trani. Za

odatke o iz obeh

in stanju

namene, otenje in

podatke sistema

nosnikov

oj, da se rimerljiv

način. Tobeh drž

Pri izvkonceptprekomobmočjipodzem(hitrost,meje ladoločevinterakcpodzempotrebnspremempredvsečasu, ve

K vredkakovosstandardnjenimi monitorpristop p

Celovitopovezantemah/vstrateškprekomvodonoszelo pomza trajno

Podatkeprogramstatističoptimalizpostavpredhod

Predpogpodzemvodonoslahko p

To pomeni, žavah.

ajanju prektualne mod

mejnih vodoni iztoka, i

mnih voda po, smer) toka

ahko negativvanje napajacije med po

mne vode pno poznavambe hitrostem odvzem endar v razli

dnotenju post in količid). Potrebn posledicamringa in strapri pripravi

o upravljanjno s tem nvidikih (upokih ciljev).

mejni in msnike z njihmemben in ostni razvoj

e o prekommi monitorinne ali admne pogoje viti, da nobdno usklajen

goj za monmnih vodnih

snih sistemrekrivajo ra

da so post

komejnega dele in/ali nosnikov (gin potek komeni predva vode skozvno vplivajalnih in iztoovršinskimipotrebni geanje dinamiti ali smerivode. Kako

ičnih prosto

odzemnih vino vode z

no je zazummi. Ko seategije vredi programov

nje z vodamnamenom voraba, funkAnaliziranj

multidisciplinhovo dinam

bo v prihodj v Evropi.

mejnih podzengov, napov

ministrativneza strošk

bena kombinni.

nitoring in vh teles v d

mov in dejanazlični toko

opki vzorče

monitoringgrafične

geometrijo)kakovosti vsem določ

zi vodonosno na količiočnih pogoji in podzemeološki, geoike toka pi toka podzovost podzeorskih in čas

voda je poza različno mevanje vze določi podnotenja. Spv monitoring

mi vključuje vključuje ckcije, hidroje, načrtovanaren prist

miko in medsdnosti še po

emnih vodavedi z modee podatke. kovno učinnacija ali p

vrednotenjedoločenem nskega stanjovni sistemi

enja ter kem

ga in pressheme. M, tokovni rpodzemnihčanje napajanike. Dejavnino in kakojev na dolomnimi vodaofizikalni i

podzemne zemne vodeemne vode sovnih lestv

otrebno prisuporabo, k

zročno-posleotrebne po

plošni pristog in vrednot

tako kakovelovit mon

ogeologija, anje in uprtop, z večsebojno povomembnejši

ah je mogoeli in drugihKombinira

nkovitost. Povezovanje

e virov podprimeru je

ja tokov poi in lahko s

mijske in nu

soje je nujModeli naj

ežim, vkljuh voda. Poalnih območnosti na napovost podzeočenih obmoami. Torej in hidrogeovode, kot e, ki jih poje neskonč

vicah kot po

stopiti celokot tudi zaedičnih meodatke, se op k ciklu mtenju preko

vostne kot knitoring, ki

tokovni reravljanje z č dejavnikivezanimi toi, saj je vod

oče dobiti izh virov (nprana uporabaPri prekome the virov n

dzemne vode predhodnodzemne vose celo poja

umerične an

jno predstabi vsebov

učno z napaoznavanje čij in območpajalnih obmemne vode očjih je potso za opre

ološki podaso sezons

ovzročajo ččno spremenovršinske vo

ovito in upahteve ekosehanizmov

lahko izbemonitoringamejnih pod

količinske vnudi infor

ežim, naprevodnimi v

i in akterjokovnimi sida eden od k

z primarnihr. baze podaa teh virov

mejnem prini možna, č

de v splošnena karakteriode. Na mejavijo tokovi

nalize prim

aviti hidrogvali karaktajalnimi obmtokovnega čij iztoka temočjih na ena drugi st

trebno razuedelitev poj

datki. Prav ske ali dolčloveške aknljiva v proode.

poštevati msistemov (emed rabo ere ustrezea ponuja pomdzemnih vod

vidike. Vrermacije o redek pri doviri zahtevaji. Za prekistemi je takključnih dej

h virov, kotatkov), ki vv podatkovistopu je pče podatki

nem in prekizacija pomji med držai v nasprotn

63

erljive v

geološke erizacijo močji in

režima er načina eni strani trani. Za mevanje javljanja tako je

lgotrajne ktivnosti, ostoru in

merila za ekološke vode in

en način memben da.

dnotenje različnih oseganju a celovit komejne k pristop javnikov

t so npr. vsebujejo v ponuja potrebno niso bili

komejnih membnih avami se ni smeri.

64

Potrebnpovršinsobmočjeobmočjastrani. Nstrukturpotrebninterpreobsegu lokacij podatko

Po predo dinamučinkih nivo in sistema površinsuporabeuporabn

Potrebnpodzempadavinvodotokzbirati evapotra

Rezultaprekomakvitardvode in

Upravljin zaščipodzemdelovan

no je določskimi in pe na eni straa na eni strNadaljnje jere, in tako pno za pravietacija prek

različnih pza prekom

ov o nivojih

dhodni karakmiki vodono

ukrepov inodvzem popodzemni

skih voda e podzemnino za oprede

no je določmne vode iz nskih vod aki in točke otudi dodatanspiracija,

ati predhodnmejnih sistem

de in akvikdoločitev s

anje s podzto. Osrednj

mne vode (vnje vodnega

čiti napajalnpodzemnimani meje, obrani meje lae potrebno kpripraviti uilno oceno

komejnih geplasti so tu

mejno mrežoh in kakovos

kterizaciji sosnika, kot n ostalih antodzemne voih voda. Inje nujno, v

ih in površielitev sistem

čiti tridime napajalnih

ali iz površiodvzema. Ptne inform, odvzem, b

ne presoje mov toka klude, opis sodelujočih

1. Opr

zemnimi voi elementi v

vodonosnikotelesa (slik

na območjmi vodami.

bmočje iztoahko negatikarakteriziraustrezno slik

morebitniheoloških, geudi potrebnio monitorinsti podzemn

sistemov poso sezonsktropogenih

ode, kot tudntegrirano v nekaterihinskih vodama toka pod

enzionalno h območij dinskih vodn

Poleg geomemacije o ka

azni tokovi

bi morali podzemnih relevantnih

vodnogospo

redelitev n

1.1 Fu

odami je delv upravljanjov), problemka 2.1).

1.2

a in obmoPrekomejn

oka pa na drivno vplivaati prekomeko geometrh prekomejeofizikalnihi za pravilnnga za podne vode.

odzemnih voke variacije

vplivov. Zadi površinsk

vrednotenjh primerih a. Modeliradzemnih vod

sliko prekdo območij nih teles, izetrije tokovakovostnih vodotokov

vključevat voda, karh kakovostnodarskih or

nalog upra

unkcije, prit

l integriraneju s podzemmi in pritisk

2 Funkcije/u

očja iztoka,ni vodonosrugi strani. Dajo na kakoejne prepustrije the plasjnih pojavoh in hidrogno načrtovadzemne vod

oda bo nadain spremem

aradi tega jkih vodnih s

e rezultatoje priporo

anje tokov pda.

komejnih voiztoka. Nap

ztok v splonega sistemin količin

v base flows

ti: določitevrakterizacijanih in koli

rganov.

avljanja z v

tiski in cilji

ega sistemamnimi vodamki (grožnje)

uporabe

, vključno sniki imajoDejavnosti vost podzemtne (vodonosti, con ali ov. Zato jeeoloških poanje in izbde in dodat

aljnji monitombe v tokove potrebno

sistemov, kiov monitorčljiva integpodzemne

odonosnikopajalni vir jšnem preds

ma podzemnnskih vidik of streams,

v morebitna prekomejčinskih zna

vodami

a za upravljmi so funkc) ter vpliv u

z interakco lahko nznotraj nap

emne vode nosne) plasti,struktur. V

e potrebna odatkov. Po

bor reprezenatno za vred

oring nudil vnem sistemnadzirati k

i predstavljaring podzemgracija monvode je lah

ov in dejanje lahko instavljajo ponih vod, je pkih, npr. p, vodna bila

nih dinamičjnih vodonačilnosti po

anje z vodncije in uporaukrepov na

cijo med napajalno pajalnega na drugi , cone in

Vse to je celovita

odatki o ntativnih dnotenje

podatke mu, in o

kakovost, ajo meje mnih in nitoringa hko zelo

nski tok nfiltracija ovršinski potrebno

padavine, anca itd.

čnih mej osnikov, odzemne

nimi viri abe teles a celotno

Po karakorgani zosnovan

Možne zemljiščpodzemstandard

Grožnjopodzemločeni zpodzemki lahkostanje p

Problemokoljempovzročvode, kSpremljugotovi

Po opredoločiti in uporapodročjin njihopristopa

Naloge upoštevnivo, niki bodo

kterizaciji vza upravljanna na količin

funkcije inč, tehnične

mne vode idov, baznih

o predstavljamnih voda. Š

z državno mnimi vodam

o povzročijpodzemne vo

mi podzemnm, ki se nanči povečanokar lahko pojanje bilancmo prekom

edelitvi fun alternativnabe podzemu voda. Ko

ovih okoljska k ravnanju

in cilje na vanju relevaivo vodosniosnova za i

vodosnika jenje z vodamnskih in kak

n uporabe povode (v in

in/ali kakoh tokov vodo

a dejavnost Še posebej mejo. V t

mi. Grožnjejo negativnode povzroč

nih voda snašajo na upo slanost, povzroči probce podzem

merno črpanj

nkcij, uporabne ukrepe zmnih voda, končna izbirakih, ekonomu z okoljem

področju uantnih sporaika). Prednoizvajanje m

e eno izmedmi, ocena dejkovostnih p

odzemnih vndustriji), govosti podzotokov, odv

1.3

ali situacijato velja za

em primerue lahko vkljune vplive nči tudi odvz

so opredeljeporabo podzprekomernoblem kot so

mne vode ije.

be, problema zaščito inkar je naloga ukrepov mmskih in so.

1.5 Dolo

upravljanja sazumov – nostne naloge

monitoring.

d prvih vpraejanskih in mparametrih o

voda so: osgeotermalnazemne vodvzema iz vo

Grožnje/p

a, ki lahko pa primere, ku je potrebučujejo pot

na kakovostzem, itd.

eni kot nezemne vode

o črpanje lao izsuševanjin določitev

1.4 Ukrep

mov in grožn/ali ponovnga vodnih upmora biti oscialnih vpli

očanje predn

s podzemnina različnih e so določe

ašanj, ki ga možnih prihobravnavane

krba s pitna raba. Polede pomembdnjaka, itd.

roblemi

povzroči proko sta grožben prekomtencialne vit, lahko nez

zaželjene se in/ali funkahko povzronje, pogrezav trendov

epi

ženj za vireno vzpostavpravljalcev snovana na ivih, v okv

nostnih nalo

imi vodamiravneh/mer

ene glede na

morajo obrhodnjih funkega sistema

o vodo, nameg tega je bno za oh

obleme v kanja in z njo

mejen pristore onesnažezaželene vp

situacije v kcije. Npr. ooči znižanje

anje in probsta potreb

e podzemnevitev in/ali in oblikovavrednotenjuiru integrira

og

je potrebnrilih (npr. rea nujnost po

ravnavati sokcij in upor

a podzemne

makanje kmvzdrževanj

hranjanje ek

akovosti alio povezan op k upravenja. Poleg plive na ko

zvezi z ljodvzem vode nivoja po

blem pri tembni zato, d

e vode je pzagotovitev

alcev zakonu različnih anega in ce

no prioritiziregionalni inotrebe po p

65

odelujoči rab, ki je vode.

metijskih e nivoja koloških

i količini problem

vljanju s groženj,

oličinsko

udmi in de lahko odzemne meljenju. da lahko

potrebno v funkcij odaje na ukrepov

elovitega

rati – ob n lokalni podatkih,

66

Podatkimorali b

V prvi fvprašanjje ozaveodraža ukrepovzahtevaproblemukrepov

UstreznstrukturSpecifik

vsp

kpi

so

, potrebni zbiti osnovan

fazi je potrenje dobimo peščenost javv politični

v. V četrti fata surove ma. Tretja inv in določite

na opredeliterirani specikacija potreb

vzpostavitestrategije vposebej, do

količinska opomembni itd.

specifikacijof requirem

za izvajanjeni na podlag

ebno izpostapritrdilen ovnosti o spo

teži odločifazi se osred

podatke inn četrta fazev njihovih

ev potreb poifikaciji pobe po podat

v kriterijevvrednotenja.ločajo izbir

opredelitev za sprejem

a zahtev zaments for rep

2. Pod

2.1 Specifi

e monitoringi vprašanj v

aviti vprašadgovor, je posobnosti reitev. V tretdotoča na “sn raziskaveza zahtevajoučinkov.

o podatkih zotrebe po tkih vključu

v vrednotenj. Kriteriji ro metodolo

podatkovnm odločitev.

a poročanje porting and

datkovne p

ikacija poda

nga in vrednv ciklu polit

anje, ali splopotrebno obeševanja pretji fazi se pskoraj” rešee za določo natančnej

zahteva, da podatkih

uje:

nja. Tej kritza vrednot

ogije ocenje

nih potreb, kTo bo vpl

in predstavpresentation

potrebe

atkovnih pot

notenje pretike življenj

oh obstaja rblikovati poeblemov nopolitika izvene okoljskeitev problejše podatke

se skrbi in se bo prim

teriji naj bi tenje, ki sovanja.

ki mora jasnivalo na po

vitev podatkn of the info

treb

komejnih pja policy lif

realen okoljolitico (stratosilcev odlovaja in začne probleme.ema in vzre za izbiro

odločitve dmerno pril

predstavljao opredelje

no opredeliogostost in

kov o izdelkormation pr

podzemnih fe cycle

jski problemtegijo). V dočitev visokne se z izv. Prva in drrokov za nnajbolj uči

določajo vnalagajal mo

ali vodila zeni za vsak

iti kateri ponatančnost

ku the specroduct

voda, bi

m. Ko na rugi fazi a, kar se

vajanjem ruga faza nastanek inkovitih

aprej. Po nitoring.

za razvoj k primer

odatki so meritev

cification

Pri dolodogovor

a) p

b) s

c) p

d) ko

V naciorazlikujmonitorpodatkodolgororeferenč

V primdogovorki veljaj

Specifikpodatki podatko

Glavni t

a. Osno

Osnovnstanje oantropoomogoč(vzorčenvodonosvodonoslokalno)ponavadvodonosstatistič

3.

očanju stratriti o nasled

prekomejni

specifične č

pritiski, ki v

količinsko omejitve, in

onalnem koemo glede ringa. Cilji ov za karaktočnih trendočna mreža z

meru prekomre, ki izhajajo za določe

kacija ciljev(npr. za sp

ov (namen)

tipi monitor

vni/referenč

ni/referenčniozadja (refegeni ali narčajo opredenja) je priblsniku je psnikih. Pog), vendar jdi spremljasnikov se ne analize n

Prekome

tegij monitodnjih zadeva

vodonosnik

človekove r

vplivajo na

ali kako dn jih je mog

ontekstu pozna cilje. Toreferenčnihterizacijo reov nivoja pza izvedbo p

mejnih vodajo iz Helsineno območj

v monitorinprejem doloin nacionaln

ring so nasl

čni monitor

i monitorinerenčno staravni vplivi

elitev morebližno 1-4 krpotrebno m

gosto se tak je gostota ma le osnovn

lahko monnujni enotn

ejni monito

oring prekoah:

ki in odnosi

abe prekom

zgoraj ome

drugače jasngoče izvesti

3.1 Ci

znamo dva o so osnovnh mrež moniežimo podzepodzemne vposebnih mr

donosnikov nške konvene.

nga bi morčenih odločni interes za

ednji:

ring

ng vključujeanje) in taki. Za državnbitnih vplivrat na leto imeritve in

tip monitomreže obič

ne terenske nitoring loči postopki,

oring in pr

omejnih po

i s površins

mejnih podze

enjene člove

no opredeljv določenem

ilji in tipi m

a različna tine ali refereitoringa (premne vode,vode ali kakrež monitor

je potrebnncije ali dru

rala predvsečitev). Prav a upravljanj

e državni mko omogočino oceno stvov s pomoin je odvisn

vzorčenjaoring izvaja čajno razme

parametre čeno izvajaki jih določ

resoja pod

dzemnih vo

kimi vodam

emnih voda

ekove rabe;

jene cilje um časovnem

monitoringa

ipa mrež menčne mrežereglednici 3, (2) zagotavkovosti pod

ringa.

no pri izvaugih mednar

em pojasnittako bi mo

je prekomej

monitoring. ugotavljan

tanja so potočjo statistična od značila izvajati

v različniheroma nizkin glavne

a na obeh či skupen o

dzemne vo

oda je potre

mi in poveza

a;

upravljanja,m obdobju.

monitoringove monitoring.2 in 3.3) sovljanje podadzemne vod

ajanju monrodnih spor

ti, zakaj soorala prikazanih območi

Ta tip monnje trendov,trebne dolgočnih analiz.lnosti vodonbolj pogos

h merilih (dka. Pri takeione. V prstraneh m

rgan. Nalog

ode

rebno določ

animi ekosi

, ki naj bi

v, ki jih meg in posebno: (1) zagotatkov za odde, in (3) s

nitoringa uprazumov in

o potrebni ati predvideij.

nitoring vzp, ki jih povoročne evid. Pogostost nosnika. V sto kot v

državno, regem monitorrimeru prek

meje, vendaga skupnega

67

čiti in se

stemi;

določili

ed seboj ne mreže tavljanje

dkrivanje služi kot

poštevati direktiv,

določeni eno rabo

postavlja vzročajo

dence, ki meritev

odprtem zaprtih

gionalno, ringu se

komejnih ar so za a organa

68

je tudi dneobdel

b. Moni

Ta tip modgovorizhajajomeritev vodonosfunkcijapriporoč

c. Moni

Nekatermonitor

• razvoj

• izvajan

• preisk

• model

Gostotamonitorvodonos

d. Zgod

Cilj te oskrbo nezakonTa tip obravna

a. Obsto

Najprej relevantraziskav

določitev kllanih podatk

itoring pove

monitoring sriti na vpra

o iz zakono sta odvissnikov to pah. Ker se čljivo, da se

itoring za po

re dejavnosringa. To so

in ocenjeva

nje in ocenj

kava medseb

li za napove

a mreže in ringa in ssnikov ta tip

dnje opozarj

strategije jes pitno vodnita odlagalmonitoring

avali v slede

oječi podatk

je potrebntni podatki ve, modeli

ljučnih parakov.

ezan s funkc

služi kot zaašanje, ali jov in direktsni od funpomeni, dalahko rezule predhodno

osebne nam

sti upravljano npr.:

anje posebn

jevanje ukre

bojne povez

edovanje mi

pogostost sta tesno p monitorin

anje in nadz

e zbiranje pdo, ugotavljlišča, in do

g ni primerečem besedi

3.2

ki in sistemi

no zbrati pože na voljitd.)? Ali l

ametrov mo

cijami in up

ščita funkcije uporaba tiv na podrnkcij in upa se moratltate monitoo vzpostavi

mene

nja s podze

nih vodovar

epov za san

zanosti povr

igracije one

meritev stapovezani

ng zahteva te

zor

podatkov o anje groženločitev dejaen za uprailu.

Ključni vid

i monitoring

odatke o reo iz drugih

lahko obsto

onitoringa te

porabo (skla

ij in uporabpodzemne

ročju podzeporabe podta državi doringa uporprekomejni

emnimi vod

rstvenih obm

nacijo;

ršinskih in p

esnaževal.

a pogosto vs tipom esno sodelo

tem, ali lanj za javno anskih virovavljanje s t

diki monitor

ga

elevantnih dh virov (npoječi monito

er statističn

adnost)

be of functiovode sklad

emnih vodadzemne vodogovoriti orablja kot oi program z

dami zahtev

močij;

podzemnih v

višji kot prvodonosnik

ovanje med

ahko in kje zdravje, ki

v poslabšantermalnimi

ringa in oce

delih prekopr. obstoječoring in inf

na organizac

ons and usedna s predpa. Gostota mode. V prio uporabi posnovo za nagotavljanj

vajo posebn

voda;

ri predhodnka. V primvpletenimi

nezgodna jih predstanja kakovosvodami in

njevanja

omejnega voi sistemi mformacijski

cija in interp

es. Monitoripisi in standmreže in pimeru prekpodzemne nadaljnje uka kakovosti

ne vrste raz

no omenjenmeru prekdržavami.

razlitja vplavljajo opušsti podzemn

ga tako n

odonosnikamonitoring,

sistemi za

pretacija

ing mora dardi, ki

pogostost komejnih

vode in krepe, je i.

ziskav in

nih tipih komejnih

livajo na ščena ali ne vode. ne bomo

a. Ali so posebne

agotovijo

potrebnpodatko

Take inmonitorprogramobravnaučinkovpomembpogoje inventarpodatkein prost

b. Tip m

Če je mpotrebn

c. Tehni

Katere sistem m

d. Pristo

Ali je plahko mod grobparametbolj podVsak kovelja, da

e. Ocen

V splošpri monvodonosmonitorOceno rmonitorukrepi,

ne podatke sov? Kaj to z

nventarje inringa v prma, zapleteavati. Raziskvitega monitbnih za obitd. Potrebarjev. Razise. Raziskaveoru.

monitoringa

monitoring ne razširjene

ike monitor

so razpoložmonitoring)

op po korak

pristop po kmonitoring sbih podatktrov in metdrobnih oceorak naj bi a je pristop

na ranljivost

šnem velja, nitoring. Osnika in s ring se takoranljivosti vring z namesprejeti v sk

s spremembzahteva od n

n ostale prerekomejnih nosti hidrokave naj bi toring. Inve

bravnavane a – če obstaskave je poe so koristne

potreben, ke raziskave?

ringa

žljive in pr)?

kih

korakih, ki vsluži različnkov pa do od odvisna en, je še pose zaključilpo korakih

i vodonosni

da je potreOcena ranlj

tem priprao izvaja za bvodonosnikaenom, da seklopu načrta

bo njihoveganovega siste

edhodne devodonosni

ogeologije zagotovile

entarji vkljuvidike, oc

aja – po ostotrebno ope tudi pri do

kakšen tip ?

rimerne tehn

vodi od gronim nameno

natančnih od tega. Pr

osebej pripl z oceno alpriporočljiv

ika

ebno bolj raivosti vodoavo ustreznbolj ranljivea je potrebne oceni, če a varovanja

a delovanjaema monitor

ejavnosti jeikih. Obsegin od števosnovne po

učujejo splocenjevanje ztalih podatk

praviti v proločanju va

monitoring

hnike monit

obih do nataom (ciljem)

diagnostičristop po kooročljiv prili so pridobv zaradi stro

anljivim delonosnika onega (bolj e dele vodonno upoštevat

so viri poda podzemne

a? Ali je moringa?

e potrebno g teh deja

vila in vrstodatke, potr

ošni pregledznačilnosti kih bo postrimeru, če

ariabilnosti p

ga? Bo ena

oring (npr.

ančnejših ocin se tako pčnih podatkorakih, ki bi ocenjevanbljeni podatkoškovne uči

lom vodonoomogoča dointenzivnegnosnika, kjeti pri interpdzemne vodvode, zado

ogoče upora

izvajati preavnosti je te zadev, krebne za vz

d vseh razpovodonosnikal bolj jasninventor n

parametrov

a raziskava

daljinsko z

cen, smiselepotrebe po pkov, je tudbo vodil od nju kakovoski zadostni inkovitosti.

osnika posvoločanje boga) monitorer so poslabretaciji in pde ustreznostni.

abiti obstoje

ed izvedbo odvisen o

ki jih je pzpostavitev oložljivih pokov, hidrog

na kot poslenakaže mamonitoring

zadostna a

zaznavanje

en? Glede npodatkih razdi izbira msplošnih p

sti podzemnali ne. V s

vetiti več poolj ranljiviringa. Intenbšanja bolj vporočanju reo zaščiteni

69

eče baze

samega d ciljev potrebno čim bolj odatkov, geološke edica the anjkajoče ga v času

ali bodo

, zvezen

na to, da zlikujejo merjenih a do vse ne vode. plošnem

ozornosti ih delov nzivnejši verjetna. ezultatov in ali so

70

f. Ocena

Ocena tmajhen Če je opodzemtveganjaOcena tzadovoltveganjavedno z

g. Mode

Modeli,prekomobmočjaalternatiukrepovintegrirasistemovzpostapoenosttudi za če je mein ostaPomembključnegstandard

h. Kaza

Monitorprilagajbodo pr(kompropridobitkazalcevpritiski

i. Odgov

Kdo boocenjev

j. Finan

Kakšen potrebn

a tveganja

tveganja lahprekomejnobmočje b

mne vode, pa lahko pristveganja je ljila podatkoa; če se šte

zadostovali p

eli

, predvsem mejnih vodon

a (analize ivnih politv, kot so: uanim modev toka pod

avitev kontavljen pristoptimizacijetodologija alimi tehni

mbno je omga pomendizacija pro

alci (indikato

ring in preanje ciljemripomogli komis) med tev ustrezniv. Ta lahko(grožnje) in

vornosti

o odgovorenvanje)?

nčna sredstv

proračun jno monitorin

hko pomagai vodonosniogato s pootem ni ve

stojni organlahko upor

ovnim potreevilo vrtin zpotrebam?

matematičnnosnikov. L

sistemov tik, pri opuspešnost iliranjem prdzemne vodnceptualnegatop k modejo programamodeliranj

ikami/pristomeniti, da j

a pri moogramske op

orji)

esoje je pot, glede na pk celoviti podatkovn

ih podatkov temelji na

n vplivi razl

n za organ

a in kadri

je na voljong podzemn

a pri prioritik na redkoovršinskimiliko funkcij

ni določijo, drablja tudi zebam. Optimzmanjša, bo

ni modeli, imLahko pripo

toka podzptimiziranjuzvedenih uekomejnih de v velikea (ali id

eliranju. Moa monitorinja ustrezno opi za oceje dostopno

odeliranju preme.

trebno načrpodatkovne presoji. Iskimi potrebav. Poudaritiključnih eleličnih ukrep

nizacijo sist

o, kakšen knih voda zag

tizaciji dejao naseljenemi vodami ij vezanih nda je monitza ugotavljmizacija mrodo pridobl

majo pomemomorejo prizemne vod

u mreže mukrepov, doobmočij biem merilu.

dentifikacijskodele se lahnga. Uspešnusklajena zenjevanje ost podatkoprekomejni

rtovati na tpotrebe za

kanje praviami nosilcei je potrebnementih uprpov na celot

tema monit

kader? Pristgotoviti za d

avnosti monm območju jn posledičn

na ta vodontoring na druanje, ali boreže monitoljeni podatk

mbno vlogoi integriranede v velik

monitoringa,oločitev vpli morala bit Cilj takegkega) mo

hko uporabljno matematz zbiranjemznačilnosti

ov (vmesniih vodono

tak način, odgovorno

ih kazalcevev odločitevno pristop pravljanja s ptno delovanj

toring (načr

tojni organidaljše časov

nitoringa. Nje manj izpono se velikosnik. Z zeugih območ

o izbrana storing bo vkljki iz manjše

o pri monitoem modelirkem merilu in ocenjeliva na podti izvedena ga modeliradela, ki ja skupaj z ično model podatkov,

sistemov iki podatkosnikov, po

da se poveupravljanje

v zahteva uv ter stroškpo korakih podzemnimije sistema p

rtovanje, iz

i bi se morvno obdobje

Na primer, rostavljen grko manj uelo preprostčjih bolj pritrategija moljučevala tuega števila

oring in ocenranju prekou), pri naevanju opedzemne vodanaliza reg

anja bi mozahteva rmonitoring

liranje je mobdelavo p

podzemneovnih baz omembna

eča zmoglje z vodami.uravnoteženki in omejit

za izbiro ii vodami; ppodzemnih v

zvajanje, de

rali zavedae.

relativno rožnjam.

uporablja to oceno ioriteten. onitoring udi ocene

vrtin še

njevanju mejnega

adziranju erativnih de. Pred

gionalnih orala biti relativno gom, kot

možno le, podatkov e vode. in GIS) je tudi

ivost za Kazalci

n pristop tvami za n razvoj

problemi, voda.

elovanje,

ati, da je

Stroško

d

vo

u

onpm

k. Integ

Integracmonitorobširna monitorizvajanjmonitor

Načrtov

g

p

v

p

Načrtovpogostona izbir

Hidrogesredstevmonitor

Zaželjenhidrogestopnje značilnogostota

vno učinko

dogovor o p

vzpostaviteomenjenimi

uporaba mo

obravnavannemotene, ponavadi omedtem ko

racija

cija dejavnoringa lahko

mreža). Zringa ali poja. Rezultat ring, za kate

vanje mreže

gostota opa

parametri m

vrste meriln

pogostost m

vanje je funosti ter izbiro.

eološke znav so osnovringa. Tehni

no oz. ciljnoloških in heterogeno

o intenzivnoopazovalne

vitost moni

podatkovnih

v ustreznihi podatkovn

odelov, ki pr

nje izvirov kreprezentatdražajo širšnam opazo

osti monitorpovzroči n

Zato je pripodatkovne prazvoja str

ere je potreb

4. I

e monitoring

azovalne mr

monitoringa

nih mest;

meritev in vz

nkcija izbiree merjenih

ačilnosti prevni dejavnični vidiki p

no gostoto hidrokemi

osti zahtevajo izkoriščane mreže.

toringa lahk

h potrebah i

h programnimi potreba

ripomorejo

kot opazovativne vzorcše območje valne vrtine

ringa zaradineustrezno poročljivo, potrebe. Intategije monbno zasnova

Izvajanje p

ga vključuje

eže in lokac

;

zorčenj.

e vrste merilparametrov

ekomejnih vniki, ki jihprogramov m

4.1 Gos

opazovalneičnih razmejo višjo gosnje in/ali d

ko izboljšam

in ciljih mon

mov monitoami;

k integriran

alne objektece podzemn

napajalnege dajo le toč

i boljše stronačrtovanjeda se mretegracijo mnitoringa bi ati sistem.

programov

e določitev n

cije merilnih

lnih mest, gv. Tabela 5.1

vodonosnikoh je potrebmonitoringa

stota opazov

e mreže v er v vodonstoto opazovdrugi antrop

mo ob upošt

nitoringa;

oring, ki s

nem modeli

e, saj zanje nne vode. Pga zaledja rčkovne pod

oškovne učie mreže moežo monitormonitoringa

morala biti

v monitor

naslednjega

h mest;

gostote in lo1 prikazuje

ov, raba vobno upoštea so predsta

valne mreže

osnovi dolonosniku. Hvalne mrežepogeni vpliv

tevanju sled

so tesno p

iranju preko

ni potrebnoPoleg tega reflect aggreatke.

inkovitosti onitoringa (ringa prilagje potrebno

i specifikaci

ringa

a:

okacije, vzoosnovne de

de in razpoevati pri pavljeni spod

e

očimo gledHidrogeološke. Za vodonvi, je prav t

dnjega:

povezani z

omejnega ob

o vrtanje in podatki iz

egated info

v začetni f(preveč ali gaja glede o upoštevatija ene ali v

orčevalnih mejavnike, ki

oložljivost fprojektiranjudaj.

de na kompke enote z

nosnike, za ktako potreb

71

z zgoraj

bmočja;

odražajo izvirov rmation,

fazi cikla premalo na cilje ti v fazi več opcij

metod in vplivajo

finančnih u mreže

pleksnost z visoko katere je

bna višja

72

Lokacij

•

•

Merilnapogojemlahko izlahko en

Izbira mvodami

•

•

•

Nivoje opredeliustju vrčrpanja vodonosrazličnih

Postopkpotrebnprevodnanaliziravčasih pvzorcevohranjanVzorci pretoke,vrtine pznatnem

Vzorci sestavi mešanicprimeruOdvzetiposlabšapovršju

e oz. meriln

• razmejitev

• razprostra

a mesta za m, da niso zviri predstn izvir nado

merjenih pain je odvisn

• zahtev def

• groženj, k

• aktualnih p

podzemne iti reprezenrtine. Na pr

na nivo psniku bi mh globinah.

ki vzorčenjano meriti. Nnost, se lahati v laborapod posebniv, vsakega nja. Vzorcevode iz vr, lahko zagpopolnoma m delu debel

so manj repodzemne

co podzemnu odvzeta vi vzorci izanj kakovo.

na mesta op

v relevantni

anjenost vod

opazovanjpod prevelavljajo repr

omesti večje

arametrov na od:

finiranih fun

katerim je iz

problemov.

4.4

vode je pontativnost izrimer na obpodzemne morala biti

To pride v

a se razlikuNekatere par

hko meri atoriju. V timi pogoji. hranimo p

e vode se lartin ali izvigotovijo rep

prebadajo line vodono

eprezentativvode. Vzo

nih voda, kvoda izhaja z takega tiosti podzem

4

pazovalne m

h sistemov

donosnikov,

je nivoja pikim vplivorezentativnae število opa

monitoring

nkcij in rabe

postavljen s

4 Merjenje

otrebno mezmerjenega bmočju, kjervode. V z

predvidenpoštev tudi

ujejo glede ametre, kotneposrednotakih primeKo je potre

posebej v ahko odvzeirov, ki prerezentativnevodonosnik

osnika (slika

vni, ko imarec vode iz

ki so pritekliz velike d

pa vrtine mne vode, s

4.2 Izbor lo

mreže morajo

toka podzem

, akvitardov

podzemne vom odvzema merilna mazovalnih v

4.3 Param

g je poveza

e sistema po

sistem podz

količin in p

eriti glede nnivoja podr poteka od

zaprtem ali na izgradnjai za opazova

na to, katt npr. tempeo na kraju erih je potreben velik nrazličnih p

ema iz opazedstavljajo e vzorce zak (popolni a 5.1).

amo opravkz proizvodnle skozi razdebeline voso lahko nsaj ne prik

okacij

o biti reprez

mne vode;

v in akviklud

vode so lama vode na mesta. Gledvrtin/vodnjak

metri

ana s ključ

odzemne vo

zemnih voda

postopki vzo

na fiksno rzemne vode

dvzem vodevečplastne

a združenjaalne mreže

teri parameeratura, pH,

samem. Debno pobranabor paramposodah inzovalnih alibolj ali ma

a kakovost vvodnjaki)

ka z vertikane vrtine lazlične filtreodonosnika nereprezent

kazujejo dej

zentativne g

dov

ahko vrtine bližnjem o

e reprezentkov.

čnimi param

ode;

a;

orčenja

referenčno e glede na e, je potrebnem (multilaa (cluster) za kakovost

ter ali skup, raztopljeniDruge paraati vzorce imetrov je pon z uporabi proizvodnanj konstatnvode, predvin imajo fi

alnimi variahko predst

ali odprte ali morda

tativni pokajanskega vp

glede na:

ali vodnjaobmočju. Ptativnosti po

metri uprav

točko. Potrdejanske pono upoštevayer) preko

merilnih mt voda.

pino paramni kisik in elametre je pin jih transpotrebno odv

bo različnihnih vrtin/vodne relativnovsem v primfiltre nameš

iacijami v ktavlja spremdele vrtineveč vodon

kazatelji mopliva dejav

aki, pod rav tako odatkov,

vljanja z

rebno je ogoje na ati vpliv

omejnem mest na

metrov je lektrična potrebno portirati, vzeti več h tehnik dnjakov. o visoke meru, ko ščene na

kemijski menljivo e. V tem osnikov. orebitnih

vnosti na

Drug prnahaja podzemhidroge

Ustreznpotopnedveh kopa je počrpalko,splošnem10 % dvzorec. se prepOdstranelektričnstabiliziin se takkisline,

Stranke usposob

Pogostotemelji upoštev

Pogostovode, krazmere

Pri načmetodam

Primer količinsopazova

roblem pri v napajaln

mne vode. ološko repr

na metoda zae črpalke. Oorakih. V protrebno odv, vendar mm velja, da

debeline nasČrpalko sereči poškod

nitev stoječene prevodnirajo. Vzorcko iz vzorckar povzroč

bi se morabljeno osebj

ost vzorčenjna proraču

vati tudi zna

ost meritev ki se določi e (meteorolo

črtovanju omi. Opredel

reprhidr

ocenlahkčasu

statistične ske mreže alnih objekt

reprezentatnem območj

Vzorčenje rezentativno

a vzorčenjeOdvzem vzorvem koraku

vzeti vzorecmora biti znižanje ni

sičene conee v vrtino spdbe črpalkee vode je pnosti. Vzorce za anorgaca odstrani sči popačene

ale dogovorje. Kemične

4.5

ja, navedenaunskih in danstvene in t

nivojev poglede na h

ogija) in člo

opazovalne limo lahko

rezentativnorogeoloških

na zanesljivko sledimo su.

metode je monitoring

tov.

tivnosti vzoju ali obm

v opazovostjo in spre

v opazovalorcev podzeu je potrebn. Za odstrančrpalna kaivoja podzevodonosni

pušča vse doe zaradi dopotrebno nadrce je trebaanske analizsuspendirane vrednosti k

riti o standae analize mo

5 Pogostost

a v programdrugih virihtehnične vid

odzemne vohidrogeološkoveške vpliv

4.6

mreže si dve splošni

ost: optimizkompleksn

vosti: vodilspremembam

t.i. metoda ga. To tehn

orca je vezamočju iztokavalnih vrtinemembo vzo

lnih vrtinahemne vode no odstranitnitev stoječeapaciteta pemne vode nika. S počao filtra, ven

otoka peskadzirati z ma odvzeti ze je ponavane delce, ki koncentraci

ardnih metoorajo izvaja

vzorčenja i

mih monitorh, kot tudi dike.

ode je v veke razmere ve (npr. odv

6 Statistične

pomagamoi področji:

ziranje mrežnosti in kako

lo pri dolom povprečn

krigiranja,niko se po

an na samo a z znatnonah ima porca.

h je z uporabiz opazovalti stoječo voe vode se larilagojena ne sme biti snim črpanj

ndar še vedna ter tudi zeritvami pHtakrat, ko adi potrebnose lahko ra

ije raztoplje

odah vzorčenati licenciran

in merjenja

ring kakovona strateg

eliki meri o(tip in glob

vzem vode).

metode

o z različn

že za zagotovostnih var

čanju potrenih koncent

ki se pogoonavadi upo

vrtino, v pvertikalno

podobne om

bo majhne, lnih vrtin jeodo iz vrtineahko uporabhidrogeolovečje od 2 jem preprečno nekolikoaradi hidrav

H vrednostise vrednos

o filtrirati, paztopijo le tenih snovi.

nja. Postopni laboratori

količin

osti podzemijah. Kljub

odvisna od bina vodon.

nimi pristo

tavljanje usriacij

ebne pogosracij katere

osta uporaborablja za

primeru, koo komponenmejitve v

prenosne ele potrebno

ne, v drugembi močno eloškim pogo

metrov ali čimo vstop

o nad njim (avlike samei, temperatusti teh parpreden se jihtakrat, ko s

pek vzorčenjiji.

mnih voda, pb temu je p

nihanja ponosnika), hi

opi in stati

strezne zast

stosti vzorčega koli para

blja pri optizmanjšanje

73

o se le-ta nto toka zvezi s

lektrične izvesti v

m koraku lektrično ojem. V večje od zraka v

(tako, da e vrtine). ure in/ali rametrov h shrani, e dodaja

ja izvaja

ponavadi potrebno

odzemne drološke

ističnimi

topanosti

čenja, da ametra v

imizaciji e števila

74

Obstojepotrebnpodzemneprekinmonitorkomponmreže distinctigroundw(observa

Za količbolj goskoličino

Za monizgradnjmest aliali terenkapitalamej.

2

3

4

eča merilnano vedno upmne vode. K

njenega doringa je mnentami. V monitoringion can bwater quanation) costs

činski monsta in je potro podatkov

nitoring kakoja velikega i za zagotavnsko oprema, s katerim

4.

1. Najprej ciljem ipridobit

2. Tip in pomočjznotraj prekompodatko

- h- k

v- k- k

ppp

- v

3. Potrebn

4. Parametprimern

a mesta ali oštevati v zKjer je moostopa. Z možno razsplošnem sa kakovost

be made bntity netwos will be som

nitoring podrebna večjaso bistveno

ovosti podzštevila nov

vljanje dodamo so relativ

se sledi teh

8 Povzetek:

je potrebnin ne obratnti ustrezno f

značilnostio predhodn

vodonosnimejnega vodov so lahko:

hidrogeološ

karte izolinvodonosnik

karte nihanj

karte in popparametri), podzemne podatki iz v

vsi izotopsk

no je izbrati

tre, vrste teno izbrane g

proizvodnezačetni fazi ožno, je po

upoštevanzlikovati mo stroški zati. Conside

between caorks in gemewhat low

dzemnih voda pogostost i

manjši v pr

zemnih vodavih vzorčevatne pokritovno nizki. Dhničnemu ra

: osnovna p

no določiti no (kot je pofinančno po

i vodonosnnih raziskavika. Zelo

donosnika v:

ške karte in

ij spodaj lek);

ja nivojev p

pisi hidrogeopazovaln

vode (vodvrtin za redn

ki podatki o

primeren ti

r pogostostglede na cilj

4.7 Stroš

e vrtine, loprograma m

otrebno izbnjem finanmed kapitaa mreže kolering the fapital, sameneral the

wer than for

da so značiizvajanja mrimerjavi s

a so značilnvalnih meststi. Stroški

Dolgoročno azvoju in iz

pravila za us

cilje moniogosto pri v

odporo.

nika je potv), vključno

uporaben v primernem

karte ranlji

ežečih in zg

podzemne v

eoloških vrtnih vrtin (zdnjaki/vrtineno vzorčenje

starosti in i

ip vrtin (ali

t meritev in e monitorin

ški

ocirane v pmonitoring, brati vrtine nčnih vidikalskimi, vzličinskega mfinancial as

mpling and capital co

groundwate

ilni višji strmeritev. Dod

stroški izva

ni višji strošt za nadomeza dodatne gledano mo

zpolnjuje ve

spešen prog

itoringa in večnamensk

trebno v co s časovnim

vir podatkm merilu (n

vosti obmo

goraj ležečih

ode;

in (karakterz osnovnime), lokacijee kakovosti

izvoru podz

izvira).

vzorčenj, knga.

prekomejnempredvsem vv javni la

kov pri nzorčevalnimmonitoringaspects of n

analytical osts and aer quality ne

roški, če jedatni stroški ajanja merite

ški le v primestitev obstvzorčevaln

ora biti zmeedno višje z

gram monito

program nkem monito

eloti poznami in prostokov so kanpr. v meri

čja (če obst

h geoloških

ristični profmi podatki),

in podatkvode (spise

zemne vode

kakor tudi lo

m vodonosv namene vasti za zagnačrtovanju

mi in anaa nižji kot stnetwork d

componenalso the setworks.

e opazovalni upravljanjaev.

meru, če je ptoječih nepr

ne (potopne)eraj na zalozahteve dete

oringa

nato prilagooringu). Pot

ati (najpogorskimi var

arte obravnilu 1:200.00

tajajo);

h formacij (

fili in hidro, večjih odki o odvzeek parametr

e.

okacije, mo

sniku, je vzorčenja gotovitev u mreže alitičnimi troški za esign, a nts. For sampling

na mreža a z večjo

potrebna rimernih ) črpalke ogi nekaj ekcijskih

oditi tem trebno je

gosteje s riacijami navanega 00). Viri

glede na

geološki dvzemov emih ter rov);

orajo biti

5

6

7

9

Podatkeomogočizpolnju

Zbiranjepodatko

p

zp

pvo

pIti

Prvo arhvsake pprimerihZa lažjometa-postandardz name

5. Analitič(npr. mo

6. Potrebn

7. Monitorpovršin

8. KakovonotranjePosredostrokovn

9. Programkoli vpl

e, pridoblječiti dostop duje specifičn

e in obdelov je potrebn

podatke je p

zbrane podapreden jih v

podatke je vrednotenjeobdelani ob

podatki in Izmenjavo tudi drugih itd.).

hiviranje poosamezne dh, ko se upoo primerljivodatkov. V pdizaciji progenom izbol

čno terenskodeliranje) j

no je vzposta

ring podzeskih voda, k

ost pridoblje in zunanjeovani podanjakov, pril

m je treba rliv na podze

ene z izvajado le-teh. Cne podatkov

lava podatkno narediti

potrebno an

atke je potrevnesemo v a

potrebno pe modelov, bliki različni

informacijepodatkov justreznih r

odatkov obdržave. Prekorablja mod

vost podatkoprimeru, kogramske opljšanja izm

ko opremo tje potrebno

aviti celovit

emnih vodkjer je to sm

jenih podae kontrole. tki morajoložena mora

edno ocenjeemne vode s

5. Upra

anjem progCilj upravljavne zahteve

5.1 Koraki

kov je veliveč korakov

nalizirati, int

ebno ovrednarhive podat

posredovatiocenjevanj

im ciljnim s

e, ki so poe potrebno ravneh (na

5.2

ičajno potekomejno soddeliranje zaov so potrebo se podatkereme za upr

menjave pod

ter objekte o izbrati gled

to in operat

da je potrmiselno.

atkov je poPodatke je

o biti obdeajo biti ustre

evati, še pospremenil, t

avljanje p

grama monianja podatke.

i pri upravlj

ik strošek. v, preden la

terpretirati i

notiti ali poatkov;

i osebam, knje upravljaskupinam (n

otrebne za olajšati, nemednarodn

Podatkovn

eka na za mdelovanje v

a skupne ocebni strogi ine shranjuje ravljanje s pdatkov. Do

za laboratde na cilje m

ivno shemo

ebno izvaj

otrebno redpotrebno p

elani, intepezna priporo

osebej v pritako naravn

odatkov

itoringa, je kov je pretv

janju podat

Za zaščitahko podatk

in pretvoriti

otrditi preden

ki jih potreanja. Podatknpr. GIS ka

nadaljnjo ue le na ravn

ni, regionaln

ni slovar

monitoring pvključuje izmene. Baze pn jasni spora(arhivira), jpodatki in fogovori, v

orijske in pmonitoringa

o obdelave p

jati skupaj

dno pregleosredovati n

pretirani in očila za upr

meru, če seo kot zaradi

potrebno poriti podatk

tkov

o prihodnjke ustrezno

i v določeno

n so dostop

ebujejo za ki morajo rte so lahko

uporabo, jeni nadzorneni ravni, na

pooblaščenimenjavo podpodatkov je azumi o kodje potrebno formatu shra

zvezi z r

podatkovnea in ne obrat

podatkov (D

j z monit

edovati s pnosilcem od

ocenjeni ravljalne uk

e je stanje adi sprejetih u

potrditi, shke v tako ob

e uporabe uporabimo:

o obliko;

pni uporabni

sprejem odbiti posred

o dostopne)

e potrebno ega organa,

a ravni vodo

ih agencijahdatkov, pre potrebno udiranju podposvetiti po

anjevanja porazpoložljiv

75

e analize tno.

DAP).

toringom

pomočjo dločitev. s strani

krepe.

ali kateri ukrepov.

hraniti in bliko, ki

zbranih :

ikom oz.

dločitev, dovani v ;

shraniti. , temveč onosnika

h znotraj dvsem v

uskladiti. datkov in ozornost odatkov,

vostjo in

76

distribupodatkoizmenja

Ne gledanalize)novo prmanjkajpomagamejnih podzempreverjedostopn

Za to, dda so dozbiranjeshraniti interpreobjekta,vodonospomemb

Ogromnshranjevgeografzasnovavizualizporočilapodatki,pomenaspremem

Pretvorbpodatkodoloča podatkovrednosshranjujizvajamstandardopremo

ucijo podatkovni slovaravo podatko

de na izved), mora biti ridobljenih jočih vredna pri opravlparov (limi

mne vode nueni in potreni uporabnik

da so nam postopni in pe podatkov

tudi zadoetacijo. Obič, predpogosnikov je bna kot stan

ne količine vati v relafskega infoanih podatzacijo shrana. Grafični , saj uporab

a je, da jmbami poda

ba neobdelaov. Analiza strategije a

ov, kot so sti (“outlierje na račun

mo s pomodne avtoma.

kov, lahko r, ki vsebuov.

dene kontrovrednotenjpodatkov

nosti in ostaljanju različit pair). Kljuujno potrebbni popravk

kom.

5.4

podatki na vpopolni gledin analize. ostno števčajno se shrojih in anstandardiza

ndardizacija

pridobljeniacijskih po

ormacijskegatkovnih banjenih poda

vmesniki bniku ne boje vsaka patkov.

anih podatkpodatkov j

analiziranja manjkajoč

rs”), drugenalnikih in čjo ustrezn

atizirane an

olajšajo izuje informa

5.3 V

le kakovostje podatkovmora vklju

alih očitnih čnih kontroub temu, sta

bna za ustreki in dopoln

4 Shranjeva

voljo za upode na pogojPodatke o

vilo dodatnrani podatknalitičnih acija dostopa uporabljen

ih podatkovodatkovnih a sistema

azah, je inatkov v rabodo omog potrebno ppodatkovna

5.5 Analiza

kov v informje potrebno

podatkov či podatki, e nepraviln

tako lahkone programnalize podat

zmenjavo pacije in do

Vrednotenje

ti posameznv sestavni dučevati detenapak (npr

olnih funkcia strokovnaezno vrednonitve izvede

anje podatko

orabo v prihje in zahtevvelikosti in

nih podatkoke o lokaciji

tehnikah. pnosti podne programs

v z monitorbazah, k

(GIS). Čepnformacijsk

azličnih forgočili uporpoznati fiziča baza zav

a in interpre

macije vkljuo vključiti v

in upoštevmeje det

nosti in seo analize p

mske opremtkov je pot

podatkov. Sogovore o

podatkov

nih postopkdel ravnanjaekcijo izstor. mg/l namij, kot so ka presoja in otenje podaeni, so lahk

ov in meta-p

hodnosti, je ve (npr. mejn enotah je ov (meta-pi in globini Za namenatkov (vmeske opreme

ringom podki bi moraprav lahko

ki sistem rmatih, kot rabniku prijčne strukturvarovana p

etacija poda

učuje analizv DAP (Datva specifičnekcije, cen

erijske korepodatkov, pme in/ali s trebno upor

Skupaj je terminolog

kov (izdelava s podatki. opajočih vr

mesto μ/l). Porelacijske temeljito po

atkov. Ko sko odobreni

podatki

potrebno pje detekcije)potrebno sh

podatki), kvzorčenja,

ne modeliresniki za b.

dzemnih voale biti teo podatke

potreben so karte,

jazen dostore podatkovpred nezaž

atkov

ze in interprta Analysis

ne karakterinzurirani poelacije. Obpredvsem st

pomočjo rabiti prilag

potrebno pgiji, uporab

va vrtin, vz Redna kon

rednosti (“oProgramska

analize in oznavanje s

so podatki ti in lahko p

podatke hrane), ki se nanhraniti. Pot

ki so potrvrsti opazo

ranja prekbaze in G

oda je pripoemelj integshranimo vza upravljgrafi, diag

op in upravvne baze. Kželjenimi v

retacije neobProtocol),

istike obravodatki, izs

bičajno se tatistične opGIS-a. Za gojeno pro

pripraviti bljeni za

zorčenje, ntrola na outlier”), a oprema

uporaba sistemov temeljito

postanejo

niti tako, našajo na trebno je rebni za ovalnega komejnih IS) bolj

oročljivo griranega v dobro janje in grami in vljanje s

Ključnega vnosi in

bdelanih ki jasno

vnavanih topajoče podatke

peracije, dosego

gramsko

Podatkeslovar mshranjevpodatko

DAP lahza poroskupinovsebinopredstav

PoročanzbiranjapripravlPriporočosredotopodzem

Uspešnavodami dogovor

Pogodbtargets)programpodzemprogramnačrte ouradnikprogram

e je za uspmora predsvanje podatov in omogo

hko obsegačanje lahko

o in bi moo/podrobnosviti v poroči

nje podatkoa in obdelavljati poročilčljivo je, doča na pove

mnih vod.

6. Sku

a priprava ije odvisn

re za sodelo

enice se mo. Te cilje je

m bi moral omnimi vodammi bi moralioz. program

kov. Akcijskmov ali pa p

pešno izmestavljati osntkov v obehočajo uvoz p

a tudi formao pomaga poral vključ

stmi informilih.

ov je zadnjive podatkovla. Pogostosda se pri izezavo med

upno oz. u

in izvajanjena od instovanje ter o

6

orajo dogove potrebno obravnavati mi, ohranjani vključevat

me bi moraki načrt oz.predstavlja o

5.6 I

enjavo potrnovo za doh državah mpodatkov v

ate (obrazcepri določanjčevati nekaacij in pred

i korak v pv z uporabnist in raven

zdelavi letnpolitičnimi

usklajeno d

e politik, stitucionalnihdgovornost

.1 Usklajen

voriti o kvanvključiti v tudi druge

nje virov poti določbe zli biti odob. program josnovo za u

Izmenjava p

rebno standoločanje tak

morajo biti spprograme z

5.7 Poroča

e) za poroču različnih

atere smerndstavitvenim

programu uiki le-teh. Zpodrobnos

nih poročil i ukrepi (dr

delovanje

trategij in mh vidikov. ti vpletenih

ni akcijski na

ntificiranih usklajene aukrepe, kat

odzemne voza medsebobreni na mije lahko izp

ustanovitev t

podatkov

dardizirati (kih standardposobni obvza modeliran

anje

anje rezultakarakterist

nice v zvemi formati.

pravljanja pZa distribuciti sta odvisza prekome

ružbenimi o

in instituc

metodologijTi vključ

institucij in

ačrti in prog

ciljih upravakcijske načterih cilj je dde in varov

ojno pomočinistrski ravpeljan iz obtakih državn

(ustrezen fodov oz. forvladovanja nje ali anali

atov (npr. Gik za vsakoezi s frekvCilje moni

podatkov inijo podatkovsni od nameejne sistem

odzivi) in st

cionalna u

za upravljujejo organ

n organizacij

grami

vljanja (quančrte in progdoseči racio

vanje okolja, kjer je to vni ali s strbstoječih drnih načrtov

ormat). Podrmatov. Sisformata izmize.

GIS karte). Po uporabo avenco proiitoringa je p

n povezuje v je potrebnembnosti po

me podzemntanjem obra

ureditev

anje s podzanizacije, sij.

ntified mangrame. Ta nonalno upraa. Akcijski n

potrebno. Arani drugihržavnih načoz. program

77

datkovni stemi za menjanih

Protokol ali ciljno zvodnje, potrebno

procese no redno odatkov. nih voda avnavnih

zemnimi trukture,

nagement načrt oz. avljanje s načrti oz. Akcijske

h visokih črtov oz. mov.

78

Skupni

a. U

b. Vpo

c. Gpvn

d. Og

Vlade vmonitorvpletenevodonosVendar povodjuorganov

Države usklajenorgana, okviru avključno

Države med uprmonitorpomagaZaradi dovoljenzakonod

Preko podatkodostop potrebndogovorskupne upoštevokvira,

Države skupne metodol

akcijski nač

Uporabo po

Vodovarstvpreprečevanodvzema za

Gospodarskprekomejnivode. Izmenujno za ta

Odvzem pogospodarsk

vpletenih drring in prese države snike bodispa je bist

u, da se držv.

bi morale, nega akcijski je odgov

akcijskega no s tehnični

bi morale, ravnimi orgringom podalo pri reševrazlik pri nj tako, da dajo temu n

skupnih orov o kakovodo nekater

no upoštevari bi moralibaze poda

vati obveznkot so npr.

bi morale, organe. Poslogij obdel

črt bi moral

odzemne vo

vena območnju onesnaa namene os

ke dejavnom vplivom

enjava potrenamen.

odzemne vodke namene, d

6

ržav bi moraoje prekomustanovijo

si en skupnitvenega pomave dogovo

kjer je to pkega načrtavorna za raznačrta, kot timi, finančn

preko svojgani, ki se u

dzemnih vodvanju konflpostopkih niso v nasp

namenu.

rganov moosti in kolirih relevantati meddržai specificira

atkov je pranosti iz drudirektive Ev

kjer je to psebno pozolave podatk

l vsebovati n

ode, ob upoš

čja, ob upoženja podzskrbe s pitno

osti, pri čm gospodars

ebnih podat

de, ob upošda se zagoto

6.2 Skupni o

ale ustanovmejnih vodon

bodisi ve organ, ki jmena ob u

orijo o način

rimerno, zaa ali pa usziskave v ztudi za oprenimi in orga

ih skupnih ukvarjajo s da, v zgodnliktov interizdaje dovo

protju z obst

orajo državčini podzemtnih podatkvne dogovoati obliko inav tako pripugih mednavropskega s

primerno, prrnost je potkov, kot tu

naslednje po

števanju om

oštevanju dzemnih vodo vodo.

čemer je skih dejavntkov in dv

števanju, da ovi trajnostn

organi in nj

viti skupne onosnikov meč skupnihe odgovore

ustanovitvi nih in sreds

aupati skupnstanovitev dzvezi z monedelitev in ianizacijskim

organov, vprostorskim

nji fazi načrresov tako voljenj, bi mtoječo držav

ve omogočmne vode. kov. Za doore oz. pran pogostostporočljivo. arodnih sposveta.

renesti odgotrebno namtudi akredit

ostavke:

mejitev.

dejstva, da da v sedan

potrebno pnosti na kakostransko a

so potrebnina raba pod

jihove dejav

organe, kjermed naloge h organov en tako za p

dveh ali vstvih za usk

nemu organdelovne sku

nitoringom izvajanje mo

mi vidiki.

vzpostaviti tm načrtovanrtovanja in v državnemmorale državno zakono

čiti izmenjSkupni org

osego učinkavila, ki so t poročanjaPri priprav

orazumov

ovornosti, veniti usklajetaciji labor

ta območjnjih in pre

posebno pkovost ali kali večstran

i dogovori ozemne vode

vnosti

r ti še ne oble-teh. Man

odgovorniovršinske k

več skupnihkladitev deja

nu pripravo upine v priin presojo, konitoringa i

tesno prekonjem in razvna vseh rav

m kot prekoave uskladi

odajo ali pa

avo (dostogani bi morkovite izme

bila predha. Vzpostavivi teh dogoin nadnaci

v zvezi s sisevanju postratorijev. S

ja pripomoedvidenih o

pozornost nkoličino po

nsko sodelo

o odvzemihe.

bstajajo, in nj je pomemih za prekkot podzemnh organov avnosti teh

in nadzor iistojnosti ski naj bi poin strategije

omejno sodvojem, varsvneh upraveomejnem koditi postopk

prilagoditi

opnost) relrali omogočenjave podahodno dolovitev in vzdovorov je pionalnega p

stemi kakovtopkov vzor

Spodbujati j

orejo pri območjih

nameniti odzemne ovanje je

h vode za

vključiti mbno, če komejne ne vode. v istem skupnih

izvajanja kupnega

otekale v presoje,

delovanje stvom in e. To bo ontekstu. ke izdaje

državno

evantnih čiti javni atkov je čena. Ti

drževanje potrebno pravnega

vosti, na rčenja in je treba

sodelovlaborato

Pomanjravni lalokalnimvodna količinsreferenč

Države dejavnodržava taksah iskladov

vanje pri izvoriji in vplet

kanje ustreahko zelo omi oblastmi

dovoljenjaskega moničnega labora

bi morale osti (presojemora poskrin davkih z

v, preko kate

vajanju motenimi instit

6.3 Os

eznih instituovira medn, odgovorno

a, vodovaritoringa s atorija.

zagotoviti e, skupne rrbeti za svza onesnažeerih lahko p

nitoringa ntucijami.

stale ureditv

ucionalnih, arodno sodost za podzerstvena obstrani razli

dovolj finraziskave). voje finačneevanje okolpodjetja dob

na lokalni r

ve na držav

pravnih in delovanje. Temne vode

bmočja), uičnih držav

nančnih sredFinanciranj

e potrebe. Flja pollution

bijo posojila

avni, vključ

vni in/ali lok

upravnih uTake ureditin lastništvo

usklajevanjevnih instituc

dstev za izje je lahko Financiranjen charges o

a za investic

čno z nepo

kalni ravni

ureditev na ve obsegajoo, zakonoda

monitorincij ter ime

vajanje model redneg

e je lahko or fees. Ustcije, lahko o

osrednimi st

a državni ino sodelovaajo in predpnga kakov

enovanje dr

onitoringa iga proračunzasnovano tanovitev o

olajša financ

79

tiki med

n lokalni nje med

pise (npr. vosti in ržavnega

in ostale na. Vsak

npr. na okoljskih ciranje.

80

Izkoriščin zakopodročjproizvoupoštevdvojno energijepotrebnkriteriji 2500 modvzemdovoljen

V zvezrudarststopnji)Ministrskoncesijgloboke

V zvezinšpektNa prvi Pri postter razm

čanje geoteronov varstvae Zakona dnjo podze

vati okoljskourejen in je

e odzvema vna pridobite

se postopem globine, zma vode). K

nj kot sveto

zi z rudarstvo in geolo. Madžarskstva za razvjskimi post

e vrtine (za p

zi z okoljtorat za oko stopnji ga topku izdaje

mejitev vodo

DODATEK

rmalne enera okolja – XLVIII iz emne vodeo in vodnoge odvisen ovoda ali ne

ev koncesijek za izdajo

z odvzemomKljub temu ovalni organ

kimi in geogijo, ki gaki urad za voj. Njegovtopki (več podrobnost

skimi in volje, naravopredstavlja e dovoljenj ovarstvenih

K 2 Okvir iz

rgije na Madupravljanjeleta 1993

e (1§). V gospodarstvod dveh osn, ter od gloe ali ne, v dovoljenj p

m vode) aliv vseh pri

n (Tabela 1)

eološkimi za predstavlja

rudarstvo iva glavna nkot 2500

i glej Zakon

vodnogospoo in vode, k10 regionaje odgovorobmočij (g

zdajanja dov

džarskem jee z vodami

za rudarstprimeru o

vo zakonodanovnih kriteobine (nad a

skladu z Zprične pod i rudarskih imerih partn).

zadevami ja 5 regionalin geologijonaloga pri m globine

n o rudarstv

odarskimi ki je pod naalnih inšpekren za izdaj

glej podrobn

voljenj na M

e pod dvojni. Uporaba tvo, razen odvzema pajo. Prav takerijev: od teali pod globZakonom opristojnostjorganov (v

nerski orga

e pristojenlnih uradovo je kot vlpostopku iz

e) in tehničvu v pregled

zadevami adzorom Miktoratov in 2jo različnih nosti v pregl

Madžarskem

o ureditvijogeotermalnv primerih

podzemnih ko je postopega ali se pbino 2500 mo rudarstvu)o okoljskihveč kot 250an sodeluje

n organ M(rudarski in

ladna agenczdaje dovolčno-varnostndu zakonoda

je pristojenistrstva za

2 podurada vodnih in

ledu zakono

m

o rudarskih ne energije h, ko se na

voda je ppek izdaje dpri rabi geotm, npr. dolo). V skladu

h organov (m00 m globi

v postopk

Madžarski uinšpektoraticija pod naljenj je povtnimi dovolaje).

en organ Da podeželjsk(“okoljski ookoljskih d

odaje).

zakonov spada v

anaša na potrebno dovoljenj termalne

oča ali je u s temi manj kot ine, brez ku izdaje

urad za , na prvi adzorom vezana s ljenji za

Državni ki razvoj. organi”). dovoljenj

Tabela

Globipod površj(m)

0-20

20-25

> 250

Nobenosovpada

Poleg tMadžarplinsko uradov.

Postopedovoljenizdaje ddokumepravilih

1 Postopki i

na

jem

500 Odprprost

00 Zaprprost(kon

o od obmoa z uradnim

tega imajo rski urad za

omrežje in

ek za izdajnj” v tabeli

dovoljenj, taentacijo). (gh državne up

izdaje dovo

rt tor

Zo(tG

Ov

rt tor

ncesije)

Ov

Bt(

očij pristojnmi EU NUTS

tudi lokala energijo in pri postav

jo dovoljeni 1), ki morako da to ni glej princip prave in njen

oljenj

Zaprt krogodvzema (geotermalnoplotne č

GSHP)

Odvzem tevode

Odvzem tevode

Brez odermalne

(EGS)

nosti zgorajS statističnim

lne občineima glavno

vitvi tržnih c

nj izvajajo ajo zbrati innaloga vlag‘’ vse na enih postopk

Priz

g, brez vode

ne črpalke,

RRin

ermalne Rinokvo

ermalne RRin

dvzema vode

RRin

j naštetih pmi regijami

pomembnoo vlogo pri cen. Madža

pristojni on vključiti mgatelja (venenem mestukih).

ristojen orgzdajo dovolj

Regionalni Rudarski nšpektorat

Regionalni nšpektorat kolje, naraode

Regionalni Rudarski nšpektorat

Regionalni Rudarski nšpektorat

prvostopenj na Madžar

o vlogo prlicenciranj

arski urad z

organi (glejmnenja sod

ndar mora vlu’’ v Zakonu

gan za enj

Sv(sopr

za avo in

ReRuinš(tevadoglo

Inokvodo

Inokvovp

jskih regionrskem.

ri postopkuju za elektrza energetik

j “pristojnedelujočih orglagatelj prisu CXL iz le

vetovalni odelujoči) ri izdaji dov

egionalni udarski špektorat ehnično-arnostna ovoljenja oboke vrtin

nšpektorat kolje, naraode (ovoljenja)

nšpektorat kolje, naraode (pplivov na ok

onalnih orga

u izdaje dorarne, elekt

ko nima reg

e organe zrganov pri pskrbeti vso peta 2004 o

81

organ voljenj

za ne)

za avo in (vodna

za avo in presoja kolje)

anov ne

ovoljenj. trično in gionalnih

a izdajo postopku potrebno splošnih

82

1. Zlrnv

2. IsPnp

zPoTVmo(

3. Zavpi

Na podenergijoogrevanin elektenergijadovoljenMadžardaljinskpristojn

Za izvedbolastnikom/urudarskim oni potrebnavsebovati n

Izkoriščanjese dogaja stPostopek zanaravo in vpredhodno, 18/1996 (VzakonodajePostopek zobravnavatiTehnično-vV primeru, mora uporokoljski inš(glej pregle

Za izkoriščali brez odvv Zakonu opregled zakizdajajo oko

dročju daljio in lokalnnju (členi 4-trično energa proizvaja nje za nam

rski urad za ko ogrevanjna lokalna sa

o predhoduporabnikomorganom vsa pridobitevnačrt raziska

e geotermaltalno z odvza izdajo tehvode, kjer je gradbeno i

VI.13) in Ve). za izdajo di ločeno, če

varnostna doda dejavno

rabnik predšpektorati).

ed zakonoda

čanje geotervzema termao rudarstvu konodaje). oljski inšpe

inskega ogrna samoupra-8) je Madžgijo proizva

delno ali mestitev in u

energetikoje, vendar amouprava.

1. Koraki

dnih površim zemljiščaaj 30 dni prv dovoljenjav (opis in k

lne energijezemom term

h dovoljenj je treba vlogin uporabnoVladni ured

dovoljenj zprav sta si p

ovoljenja zaosti spadajo dhodno pri

Podrobnosaje).

rmalne eneralne vode), v členih 8-Okoljsko

ktorati (glej

2. Dal

revanja sta ava. V skl

žarski urad zaja za gradnpopolnomauporabno d. V ostalih pbrez proiz

i za izdajo

inskih razia in mora red pričetkoja s strani karto lokacij

e na Madžarmalnih vodaje v pristojngo predložito dovoljenjedbi 72/199

za proizvodpostopka pra vrtanje glo v okvir okdobiti velj

sti so naved

rgije v prosje potrebno

-19 kot tudidovoljenje j zgoraj).

ljinsko ogr

pooblaščeladu z Zakza energijo njo, tako lo

a za potrebedovoljenje zprimerih (n

zvodnje elek

o dovoljenj

iskav moraposredovat

om raziskavrudarskegaj) (Zakon o

rskem v gloa (z izjemo gnosti Regionti. Postopki

e) so urejeni6 (V.22.)

dne in reinrecej podobnobokih vrtinkoljskih študavno okoljdene v Vlad

toru, globljo pridobiti ki v Vladni u

in (če je

revanje

ena dva orgkonom XVI

pristojen oočeno kot ke daljinskeza objekte,

npr. proizvoktrične ene

nj

a podjetje i poročilo (za same poinšpektora

rudarstvu,

obini do 250geotermalninalnih inšpei za izdajo di v KHVM (glej podro

njekcijske na.

n izdaja Ruddij (presoja jsko dovoljdni uredbi

e od 2500 koncesijo, puredbi 103/

potrebno)

gana: MadžIII iz leta 2rgan v prim

kombiniranoga ogrevanki proizvaj

dnja samo tergije) je z

imeti dogo začetku ovršinske r

ata). Poroči4§).

00 m pod pih toplotnihektoratov zadovoljenj (v/ Ministrsk

obnosti v p

vrtine je p

darski inšpevplivov na

ljenje (izda314/2005 (

m pod povpostopek je /2011 (VI.2 vodna do

žarska kom2005 o dal

meru, ko se o, in ko se nja. Iz tegaajajo toplototoplotne enza izdajo d

govor z raziskav aziskave ilo mora

površjem h črpalk). a okolje, vloge za a uredba pregledu

potrebno

ektorat. a okolje), ajajo jih (XII.25.)

vršjem (z naveden

29.) (glej ovoljenja

misija za ljinskem toplotno toplotna razloga

o, izdaja ergije za

dovoljenj

Postopezaprtim /Ministrvoda) k

ek izdaje dom krogom d

rska uredbaot odprti kr

ovoljenj za pdubletom (a 96/2005 (rog je potreb

3. To

postavitev t(zemlja-vod(XI.4.). Vlobno predlož

oplotne čr

toplotne črpda) izvaja ogo za toplžiti regionaln

rpalke

palke na zemrudarski inotne črpalknim okoljsk

meljski vir tnšpektorat ke na vodnikim oblastem

toplote z nav skladu i vir toplotem.

83

avpičnim z GKM e (voda-