predstavitev oddelka za zdravila zzzszdravila, zzzs
TRANSCRIPT
Predstavitev Oddelka za zdravila ZZZSzdravila, ZZZS
Jurij FürstZavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenijej
Enoviti magistrski študij Farmacijeg j jSocialna farmacija
Fakulteta za farmacijo
30. november 2010
Področja delaPodročja dela
• Razvrščanje zdravil na listo• Razvrščanje zdravil na listo
• Razvrščanje živil za posebne zdravstvene namene
• Nadzorna dejavnost (predpisovanje izdajanje zdravil)• Nadzorna dejavnost (predpisovanje, izdajanje zdravil)
• Obveščanje/izobraževanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti dejavnosti – bilten Recept
– učne delavnice– učne delavnice
– sodelovanje pri izobraževanju, strokovnih srečanjih
– urejanje spletne strani ZZZS na svojem področju urejanje spletne strani ZZZS na svojem področju
• Osveščanje javnosti
• Sodelovanje pri pripravi predpisov• Sodelovanje pri pripravi predpisov
Struktura načrtovanih izdatkov ZZZS v l. 2010Sk j 2 347 744 426 €Skupaj: 2.347.744.426 €
100%Ostalo
220.262.801
118.168.01491.327.650
80%
90%Delo ZZZS
M di i ki i čki
283.326.973
60%
70%Medicinski pripomočki
Zobna nega in protetika
318.345.021
288.772.598
40%
50%
60%Socialni zavodi
Nadomestila odsotnosti 318.345.021
30%
40%Spec. ambulante
S l š /d ž di i832.088.712
10%
20%Splošna/druž. medicina
Zdravila na recept
0% Bolnišnice
Delež izdatkov obveznega (OZZ) in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (PZZ) za zdravila na Rp v BDP
1,30 1,331,241,261,26
1,491,461,481,431,44 1,44
1 4
1,6% BDP
1,17 1,191,121,181,09 1,21
1,26
1,10
1,01,2
1,4
0,810,800,96 0,971,010,99
0,830,91
1,00
0,79
0,96
0,840,850,53
0,64 0,891,061,00
0,880,6
0,8
1,0
0,20,4
0,090 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09
L tLetoOZZ+PZZ OZZ
Delež izdatkov za zdravila na recept v izdatkih ZZZS (OZZ)
15,9
15 615 3
16
14,8
14,2
15,6
15,0
15,3
14,8
15
13,8
13,6
13,9
13,713,613,1
14%
13,613,6
12,9
13,1
13
121996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Ukrepi za obvladovanje izdatkov za zdravila v obdobju 2001 - 2009
Izdatki OZZ in realne letne rasti
20
%
350
mio. €novi pravilnik o
cenah; višja paket predpisov -
direktiva Evr.
14,3
10
15
20
250
300
350stopnja DDV (8,5%) uvedba NPV za MZZ
Sveta, pogajanja, pravilnik o cenah
1,5
6,4
3,1
6,2
2,33,96,4
0
5
150
200
-9,8-10
-52001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
50
100
uvedba nadzorov nad
d i j
novi pravilnik o
cenah
zamik plačil lekarnam za 14 dni,
novi pravilnik o cenah
sprememba deleža OZZ/PZZ na V listi, ,
-15 0
Realna rast (%) Izdatki OZZ
predpisovanjem zdravil
cenah pravilnik o cenah (3% popust)
Pravne osnovePravne osnove
• Zakon o zdravilih • Zakon o zdravilih – Pravilnik o cenah zdravil – Pravilnik o medsebojni zamenljivosti zdravila o edseboj a e j ost d a– Pravilnik o oglaševanju zdravil – Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju
zdravil
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju– Pravilnik o razvrščanju zdravil na listo– Pravila OZZ
Sistemski ukrepi za obvladovanje izdatkov za d ilzdravila
• Politika cen zdravil (koncept najvišje dovoljene cene) - JAZMP( p j j j )• Razvrščanje zdravil na listo - ZZZS• Določanje najvišjih priznanih vrednosti - ZZZS
d d b l h d l (f k– sedaj na ravni medsebojno zamenljivih zdravil (farmacevtski ekvivalenti in farm. alternative)
• Omejitve predpisovanja in/ali izdajanja - ZZZS• Dogovori o cenah zdravil - ZZZS• Izboljševanje kakovosti predpisovanja
Izobraževanje prebivalstva (sodelovanje pri zdravljenju zaloge • Izobraževanje prebivalstva (sodelovanje pri zdravljenju, zaloge zdravil) – npr. projekt ZZZS: Varna raba zdravil
• Doplačila (participacija, npr. obvezno doplačilo do 50 % za živila za posebne zdravstvene namene)
Razvrščanje zdravil na listoRazvrščanje zdravil na listo
• ZZZS komisija za razvrščanje zdravil na listo• ZZZS, komisija za razvrščanje zdravil na listo• Zdravila na recept, v l. 2011 predvidoma tudi
draga bolnišnična zdravilag• Odločanje o:
– razvrstitvi na listo– omejitvi predpisovanja/izdajanja
• pozitivna lista (100% oz. 75% kritje OZZ)• vmesna lista (začasno: 10% kritje OZZ, sicer
25%)• nerazvrščena zdravila (samoplačniška)
Merila za razvrščanjeMerila za razvrščanje
• pomen zdravila z vidika javnega zdravja• pomen zdravila z vidika javnega zdravja• prednostne naloge izvajanja programa
zdravstvenega varstvazdravstvenega varstva• terapevtski pomen zdravila
relativna terapevtska vrednost zdravila• relativna terapevtska vrednost zdravila• ocena farmakoekonomskih podatkov za zdravilo• ocena etičnih vidikov• prioritete programov zdravstvenega varstva• podatki in ocene iz referenčnih virov
Terapevtski pomen zdravilaTerapevtski pomen zdravila
• Zdravilo z dokazanim pozitivnim vplivom na • Zdravilo z dokazanim pozitivnim vplivom na končne izide zdravljenja
• zdravilo z dokazanim pozitivnim vplivom na • zdravilo z dokazanim pozitivnim vplivom na nadomestne izide zdravljenja
• zdravilo s pozitivnim vplivom na kakovost • zdravilo s pozitivnim vplivom na kakovost življenja
Stopnja priporočila za zdravila v terapevtskih
smernicah
• Razred I: zdravilo je prepričljivo in nedvomno učinkovito, zato ga je treba obvezno uporabljati
• Razred IIa: dokazi o učinkovitosti zdravila niso enotni, vendar prevladujejo dokazi, da je zdravilo učinkovito,
č bzato priporočajo uporabo
• Razred IIb: obstaja premalo dokazov o učinkovitosti, zato i č j b d il i j ihne priporočajo uporabe zdravila, razen v izjemnih
primerih
R d III d il i d k kli ič i či k i i • Razred III: zdravilo nima dokazov o klinični učinkovitosti, zato uporabo odsvetujejo
Relativna terapevtska vrednost zdravila Relativna terapevtska vrednost zdravila
• Zdravilo z novo terapevtsko vrednostjo kadar gre za • Zdravilo z novo terapevtsko vrednostjo, kadar gre za zdravilo za zdravljenje ali preprečevanje bolezni, za katero doslej ni bilo učinkovitega zdravljenjaj g j j
• Zdravilo z dodano terapevtsko vrednostjo, kadar gre v primerjavi s primerjalnim zdravilom za:p j p j– ugodnejši vpliv na končni izid zdravljenja
– ugodnejši vpliv na nadomestni izid zdravljenja
– učinkovitejše zdravljenje simptomov bolezni
– izboljšan varnostni profil zdravila
– bolniku prijaznejšo uporabo zdravila
Ocena farmakoekonomskih podatkov Ocena farmakoekonomskih podatkov
ZZZS ocenjuje zdravilo na podlagi naslednjih ZZZS ocenjuje zdravilo na podlagi naslednjih farmakoekonomskih podatkov:
• farmakoekonomske analize ki vključuje:• farmakoekonomske analize, ki vključuje:– celostno vrednotenje z analizo stroškov in izidov zdravljenja
ali– delno vrednotenje z analizo stroškov
• analize finančnih učinkov, vključno z vidika zagotovljenih sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot ta izhajajo iz finančnega načrta ZZZS
Farmakoekonomske analize Farmakoekonomske analize
Farmakoekonomske analize ki se lahko uporabijo Farmakoekonomske analize, ki se lahko uporabijo kot temelj za oceno farmakoekonomskih podatkov so:podatkov, so:
• analiza stroškovne učinkovitosti• analiza stroškovne koristnosti• analiza zmanjševanja stroškov• analiza stroškov
Rezultati farmakoekonomskih analiz Rezultati farmakoekonomskih analiz
Rezultati farmakoekonomske analize se praviloma Rezultati farmakoekonomske analize se praviloma izražajo kot:
• dodatni strošek zdravljenja ki je potreben za dodatno • dodatni strošek zdravljenja, ki je potreben za dodatno leto zdravstveno kakovostnega življenja glede na zdravljenje z alternativno strategijo zdravljenjaj j g j j j
• dodatni strošek zdravljenja, ki je potreben za dodatno leto življenja brez napredovanja bolezni
• dodatni strošek zdravljenja, ki je potreben za dodatno leto življenja
Merila za nerazvrščanje Merila za nerazvrščanje
Na listo ne morejo biti razvrščena zdravila ki:Na listo ne morejo biti razvrščena zdravila, ki:• ne izkazujejo enake ali dodane vrednosti v terapevtskem
ali ekonomskem smislu v primerjavi z zdravili v isti p jterapevtski skupini, ki so že razvrščena na listo
• se uporabljajo za blažitev simptomov oziroma zdravljenje stanj, ki so z javnozdravstvenega vidika manj pomembna
• se uporabljajo pri obravnavi stanj, ki jih je mogoče urediti ali pozdraviti zgolj s spremenjenim načinom življenja
Omejitev predpisovanja/izdajanja Omejitev predpisovanja/izdajanja
Omejitev predpisovanja oz. izdajanja pomeni, da smej p p j j j p ,zdravnik oz. farmacevt predpisati oz. izdati zdravilo vbreme obveznega zdravstvenega zavarovanja le v okvirut jitte omejitve.
Npr. ciprofloksacin: “Zdravila ni dovoljeno predpisati kotzdravilo izbire za zdravljenje okužbe sečil in dihal razen vzdravilo izbire za zdravljenje okužbe sečil in dihal razen vprimerih, ko je občutljivost povzročitelja dokazana zantibiogramom (občutljivost na kinolone in odpornost natibi tik i bi ) li i h bč tlji tiantibiotik izbire) ali v primeru neuspeha, preobčutljivosti
ali slabega prenašanja zdravil izbire.”
Najvišja priznana vrednost Najvišja priznana vrednost
• Najvišja priznana vrednost (NPV) pomeni raven, doj j p ( ) p ,katere zdravstveno zavarovanje financira zdravilo. Čecena zdravila presega NPV, zavarovana oseba doplača
likrazliko.• Določanje NPV je v pristojnosti ZZZS• Določanje skupin medsebojno zamenljivih zdravil je v• Določanje skupin medsebojno zamenljivih zdravil je v
pristojnosti Javne agencije za zdravila in medicinskepripomočke (JAZMP)
Dogovor o ceni zdravila Dogovor o ceni zdravila
Dogovor o ceni zdravila se lahko nanaša na naslednje načine g jfinanciranja zdravila:
• dogovorjeno ceno zdravila• popust ali rabat (finančni ali količinski popust)• razmerje cena zdravila – obseg prodaje zdravila
čil k č ih i d tk d il (d l či j • povračilo prekoračenih izdatkov za zdravilo (določi se zgornja meja prodaje, prekoračeni znesek proizvajalec povrne ZZZS)
• dogovor o delitvi tveganja pomeni delitev financiranja zdravila dogo o o de t t ega ja po e de te a c a ja d a amed pogodbenima partnerjema glede na doseganje kliničnih meril, določenih v dogovoru o ceni zdravila (npr. prva 2 mes. k ije d ilo fi m ZZZS p e me fin n i nje le p ime krije zdravilo firma, ZZZS prevzame financiranje le v primeru klinične učinkovitosti – le za zelo draga zdravila
FarmakoepidemiologijaFarmakoepidemiologija
Poraba zdravil v SlovenijiPoraba zdravil v Sloveniji
Merjenje porabe zdravilMerjenje porabe zdravil
Porabo zdravil lahko prikazujemo na različne Porabo zdravil lahko prikazujemo na različne načine:
• definirani dnevni odmerek (defined daily dose ( y- DDD)
• predpisani dnevni odmerek (prescribed DD -p p (pPDD)
• doses of treatment (DOT)• prevalenca (število uporabnikov na 1000
prebivalcev)• incidenca (novi uporabniki na 1000
prebivalcev letno)č d lj j (d i)• čas zdravljenja (dnevi)
Definirani dnevni odmerek (DDD)Definirani dnevni odmerek (DDD)
• Metodologija WHO, namenjena primerjavi porabe zdravil (farmakoepidemiološka enota)
• Domnevni povprečni dnevni odmerek zdravila za kronično uporabo za odraslega človekap g
• Defined daily doses (DDD na 1000 preb. na dan)dan)
• 10 DDD = 10 prebivalcev na 1000 (1%) zdravljenih z določenim zdravilom oz s zdravljenih z določenim zdravilom oz. s skupino zdravil
Poraba zdravil in skupni izdatki v letih 2001-09p
1000 500
900
1000
450
500
700
800
mio
. DD
D)
350
400
(mio
. €)
600
700
Pora
ba (m
300
350
Izda
tki
400
500
200
250
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
LetoPoraba (mio. DDD) Izdatki (mio. EUR)
Struktura izdatkov za zdravila v l. 2008
okužbe
kožahormonska zdravila čutila
ostalo
kri in krvotvorni organi
mišično-skeletni sistem bolezni srca in ožilja - 26%
dihala
sečila in spolni hormoni
onkologija in imunologija
prebavila in presnova 12%
psihiatrija in nevrologija - 17%
prebavila in presnova 12%
Rast porabe in izdatkov za zdravila v SLORast porabe in izdatkov za zdravila v SLO
Delež prebivalcev, ki so prejeli vsaj 1 rp (2009):
73,2 %,
Porast 2004 – 2009:
št. prejemnikov: +3 %
porabe zdravil na prejemnika: +23 %porabe zdravil na prejemnika: +23 %
Povprečna vrednost receptov brez dragih zdravil na prebivalca v starost skupinah in po spolu v l 2008prebivalca v starost. skupinah in po spolu v l. 2008
400
450
500
€
300
350
400
150
200
250 MŽ
50
100
150
00-6 7-19 20-45 46-64 65-84 >85
Starostna skupina
Število predpisanih zdravil osebam >65 let v 2004 in 2009Št il b (65 l t i č)Število oseb (65 let in več)
Število različnih skupin zdravil
(ATC 4)
2004 (n = 242.332)
2009 (n = 287.837)
Standardizirani indeks
(2004 = 100)( ) ( )1 30.307 28.923 80
2 37.580 37.278 84
3 38.387 40.400 89
4 35.316 39.360 94
5 29.431 35.908 1036 22.546 29.591 1107 16.597 23.283 1188 11.298 17.125 1289 7 779 12.276 1339 7.779 12.276 133
10 4.987 8.556 14411 3.101 5.655 15412 2 042 3 629 15012 2.042 3.629 15013 1.228 2.314 15914 779 1.477 160
15+ 954 2.062 182
Kazalci kakovosti predpisovanjap p j
• povprečno št. zdravil, predpisanih na obisk bolnika• št. različnih zdravil na bolnika• delež zdravil, predpisanih v skladu s smernicami• zdravila z omejeno koristnostjo (je v kartoteki dovolj • zdravila z omejeno koristnostjo (je v kartoteki dovolj
argumentov zanje?)• delež stroškovno najučinkovitejših zdravil• delež bolnikov z doseženimi ciljnimi vrednostmi
– delež urejenih hipertonikov (ciljni tlak pod 140/90)– delež urejenih diabetikov (HbA1c<6 5 mmol/l)– delež urejenih diabetikov (HbA1c<6,5 mmol/l)– delež bolnikov z boleznimi srca in ožilja z doseženimi ciljnimi
vrednostmi lipidovd l ž b l ik t b k t ih l bš j – delež bolnikov z astmo brez akutnih poslabšanj
– delež bolnikov z boleznimi srca in ožilja, ki prejemajo aspirin, zaviralec beta adrenergičnih receptorjev itd.
Metode izboljšanja kakovosti predpisovanjaMetode izboljšanja kakovosti predpisovanja
• IZOBRAŽEVANJE!– učbeniki, referenčne revije, bilteni (Prescrire, The
Medical Letter, Arzneitelegramm itd.) farmakoterapevtske skupine svetovanje– farmakoterapevtske skupine, svetovanje
– elektronski dostop do neodvisnih virov (The Cochrane Library…)
• Povratne informacije– izpisi predpisanih zdravil
k l i k k ti d i j – kazalci kakovosti predpisovanja • Nacionalne terapevtske smernice• Elektronska kartotekaElektronska kartoteka• Računalniško predpisovanje zdravil
Neodvisnost od farmacevtske Neodvisnost od farmacevtske industrije
No Free Lunch!!!
Metodologija, uporabljena v naslednjih slikah
– Zunajbolnišnična poraba (le zeleni recepti)
– Vir podatkov: baza receptov Inštituta za varovanje zdravja in ZZZS
– Recepti so pripisani tisti območni enoti (OE) ZZZS, ki je plačnik recepta
– Podatki so predstavljeni v DDD/1000 prebivalcev/dan, oda o p d a j / 000 p b a /da ,razen tam, kjer je navedeno drugače
– Izdatki so prikazani v evrihIzdatki so prikazani v evrih
Poraba vseh zdravilPoraba vseh zdravil
1200
1400
800
1000
eb. n
a da
n
600
DD
D/1
000
pre
200
400št.
0KR RK KP NG NM CE SLO LJ MB KK MS
2007 2008 200900 008 009
Povprečna vrednost DDDPovprečna vrednost DDD
0,70EUR
0,60
0 40
0,50
0,30
0,40
0,20
0,00
0,10
NM MB KK MS CE SLO NG RK LJ KP KR
2006 2007 2008
Poraba zaviralcev protonske črpalke v Evropi
DDD/ TID for PPIs in Europe
100
120
20012004
80
100
D
20042007
40
60
DD
D/ T
ID
20
40
0
AuCro Eng Est Fin
Germ Ice Irel Ita Lith
Nor PolPort Sco Ser SloSpa
inSwed
Country
Poraba zaviralcev protonske črpalke v SLOPoraba zaviralcev protonske črpalke v SLO
60
50
an
30
40
preb
. na
da
20
30
t.DD
D/1
000
10
št
0NM NG KK KP LJ CE SLO KR RK MS MB
2007 2008 2009
Poraba protibakterijskih antibiotikov (ATC J01) v Evropiv Evropi
Nizozemska
PORABA ANTIBIOTIKOV IZ SKUPINE J01 V L. 2008
Slovenija
Švedska
Nemčija
Nizozemska
Velika Britanija
Danska
Madžarska
Avstrija
Bolgarija
Španija
Finska
Češka
Slovaška
Hrvaška
Irska
Poljska
Grčija
Italija
Francija
Belgija
0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 45,0 50,0
DDD/1000 preb./dan
Grčija
Poraba protibakterijskih antibiotikov v SLOPoraba protibakterijskih antibiotikov v SLO
20
25
15
20
kinoloni
piranozidi
makrolidi
10
DD
D TMP/SMX
cefalosporini
amoksicilin/klav. k.
antistaf ilokokni p.
5
a t sta o o p
fenoksimetilpenicilin
širokospektralni p.
tetraciklini
01995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Poraba protibakterijskih antibiotikov v OEPoraba protibakterijskih antibiotikov v OE20
16
18
12
14
reb.
na
dan
8
10
DD
D/1
000
pr
4
6št.D
0
2
NM NG KR KP SLO MB LJ RK CE KK MSNM NG KR KP SLO MB LJ RK CE KK MS
2007 2008 2009
Poraba antibiotikov pri otrocih in odraslih v 2001 inPoraba antibiotikov pri otrocih in odraslih v 2001 in 2008 v DDD/1000 preb./dan
25
20
y
antistaph. p.clindamycin- 28% - 18%
15
1000
inh.
/day quinolones
tetracyclinesTMP/SMXcephalosporins
10
DD
D/1 macrolides
co-amoxiclavphenoxymethylpen.amoxicillin
0
5 amoxicillin
0Children 2001 Children 2008 Adults 2001 Adults 2008
Poraba antibiotikov pri otrocih in odraslih v 2008Poraba antibiotikov pri otrocih in odraslih v 2008v DDD/1000 preb./dan
161820 65%
121416
nh./d
ay
68
10
DD/1
000
i
0246
DD
0KR NG NM KP SLO LJ CE RK KK MB MS
CHILDREN ADULTSCHILDREN ADULTS
Poraba antibiotikov pri otrocih in odraslih v 2008Poraba antibiotikov pri otrocih in odraslih v 2008v št. rp/1000 preb./dan
120082%
800
1000
600
800
Rp/
1000
inh.
200
400
R
0KR NG NM KP LJ SLO KK CE RK MB MS
CHILDREN ADULTS
Poraba psihiatričnih zdravil po OEp p
100
120
an
60
80
preb
. na
da
40
60
t.DD
D/1
000
0
20št
NM KR LJ RK CE SLO KK NG KP MB MS
anksiolitiki antidepresivi antipsihotiki hipnotiki
Anksiolitiki - delež prebivalstva, ki je v letu 2009 prejemal zdravila
35%
Delež v %M Ž
30%
35%
20%
25%
10%
15%
5%
10%
0%
15-1920-2425-2930-3435-3940-4445-4950-5455-5960-6465-6970-7475-7980-8485+
Poraba anksiolitikovPoraba anksiolitikov
30
35
20
25
reb.
na
dan
10
15
DD
D/1
000
pr
5
10
št.D
0KR LJ NM SLO RK NG CE KP MB KK MS
2007 2008 2009
Poraba anksiolitikov v DDD/1000 preb./dan po starosti in Šspolu v Sloveniji in na Švedskem l. 2003
DDD120
80
100 SLO - ž
SLO
40
60
SLO - m
20
40 S - žS - m
015-19
20-24
25-29
30-34
35-39
40-44
45-49
50-54
55-59
60-64
65-69
70-74
75-79
80+
Benzodiazepini - komentarBenzodiazepini - komentar
• Z benzodiazepini visoko tveganje za:– odvisnost
– kognitivne motnje
– padcep
– zlom kolka (starostniki)
Hipnotiki in sedativi - delež prebivalstva, ki je v letu 2009 prejemal zdravila
35%
Delež v % M Ž
30%
35%
20%
25%
10%
15%
0%
5%
0%
15-1920-2425-2930-3435-3940-4445-4950-5455-5960-6465-6970-7475-7980-8485+
Poraba hipnotikov - sedativovPoraba hipnotikov - sedativov
16
18
20
12
14
16
reb.
na
dan
6
8
10
DD
D/1
000
pr
2
4
6
št.D
0NM NG RK KK KR LJ CE SLO KP MB MS
2007 2008 2009
Poraba antidementivovPoraba antidementivov
4 5
3,5
4,0
4,5
n
2,5
3,0
,
preb
. na
dan
1,5
2,0
t.DD
D/1
000
p
0 0
0,5
1,0št
0,0NM RK MB MS SLO KR KK KP LJ NG CE
2007 2008 2009
Poraba nesteroidnih protivnetnih in protibolečinksih zdravil
60
50
dan
30
40
00 p
reb.
na
d
20
št.D
DD
/100
0
10
NM KP KR LJ SLO NG CE RK KK MB MS
2007 2008 2009
Poraba drugih protibolečinskih zdravilPoraba drugih protibolečinskih zdravil
20
25
n
15
20
preb
. na
dan
10
DD
D/1
000
p
0
5št.D
0NG KP LJ KR NM SLO RK CE KK MB MS
buprenorfin fentanil metamizol naravni opiati paracetamol tramadol (tudi komb.)
Poraba organskih nitratovPoraba organskih nitratov
14
16
18
an
10
12
14
preb
. na
da
4
6
8
t.DD
D/1
000
0
2
4št
MB NM KP KR LJ SLO MS KK RK CE NG
nitratni obliži ostali nitrati
Poraba statinov v EvropiPoraba statinov v EvropiDDD/ TID Statins Europe
250
300
20012004
200
250
D
20042007
150
DD
D/ T
ID
50
100
0
AuCro Eng Est Fin
Germ Ice Irel Ita Lit
hNor Pol
Port Sco Ser SloSpa
inSwed
G Sp Sw
Country
Poraba statinov v SLOPoraba statinov v SLO
70
80
90
n
50
60
70
preb
. na
dan
30
40
DD
D/1
000
p
10
20št.
0NG RK NM CE MS KR KK SLO MB KP LJ
2007 2008 2009
Poraba nizkomolekularnega heparinaPoraba nizkomolekularnega heparina
6
5
6
n
3
4
preb
. na
da
2
3
t.DD
D/1
000
0
1
št
0NM KK LJ MS MB KP SLO KR RK CE NG
2007 2008 2009
Veliko število receptovVeliko število receptov
• Največji prejemnik rp: v l 2006: 302 v l 2009: 249Največji prejemnik rp: v l. 2006: 302, v l. 2009: 249• Veliko psihotropnih zdravil • Možne zlorabe
I ilj j ( d i iki)• Izsiljevanje (odvisniki)• Socialne stiske• Predpisuje več zdravnikov, ki med seboj niso usklajeni p j , j j
• Pristopi: on line sistem omogoča neposreden vpogled v vsa predpisana zdravila– on-line sistem omogoča neposreden vpogled v vsa predpisana zdravila
– beleženje receptov– sodelovanje med vsemi zdravniki, ki predpisujejo zdravila
č d j j d i i– načrt odvajanja odvisnosti– določitev najvišjih možnih odmerkov psihotropnih zdravil
Spodbujanje konzervativnejšega predpisovanja1
• Ne razmišljajmo le o zdravilu– nefarmakološke alternative, preventivanefarmakološke alternative, preventiva
• Bolj strateško predpisovanje– predpisujmo le nekaj zdravil, ki jih dobro poznamo– odloženo predpisovanje antibiotikovodloženo predpisovanje antibiotikov– uvajanje le enega zdravila hkrati– skepsa do ‘individualiziranega’ zdravljenja
• Povečana previdnost glede škodljivih učinkovPovečana previdnost glede škodljivih učinkov– odtegnitveni znaki lahko interpretirani kot ponovitev bolezni (npr. zaviralci protonske črpalke)
• Previdnost in skepsa v zvezi z novimi zdravilipoučitev v nepristranskih virih in kolegih ki so znani po konzervativnem pristopu– poučitev v nepristranskih virih in kolegih, ki so znani po konzervativnem pristopu
– le, če izboljšajo končne izide zdravljenja in ne le nadomestnih parametrov
• Odločanje skupaj z bolnikomanamneza jemanja zdravil ugotavljanje nedoslednosti zlasti pri ‘trdovratnih’ primerih– anamneza jemanja zdravil, ugotavljanje nedoslednosti, zlasti pri trdovratnih primerih
– ukinjanje nekoristnih, neučinkovitih, nepotrebnih zdravil
• Pretehtajmo dolgoročnejše, obsežnejše učinke (koristi in tveganja)
1. Schiff GD, Galanter WL. JAMA 2009; 301(8): 865-7
Racionalno predpisovanjeRacionalno predpisovanje
Racionalno predpisovanje je: klinično učinkovitoklinično učinkovito varno stroškovno učinkovito: izbor zdravila z
najboljšo stroškovno učinkovitostjo med ajbo jšo st oš o o uč o tostjo edprimerljivimi zdravili
Kontakti nasloviKontakti, naslovi
S l ZZZS h // i/• Spletna stran ZZZS: http://www.zzzs.si/• Področje zdravil, Centralna baza zdravil, lista zdravil, omejitve
predpisovanja… p p jhttp://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/B39E98BDD9CB5455C1256E850047DE6D
• Vprašanja o zdravilih predpisovanju:• Vprašanja o zdravilih, predpisovanju: – [email protected]– tel. 01 30 77 230
CILJ
Obvladovanje stroškovObvladovanje stroškovbrez negativnih vplivov na bolnike
HVALA ZA POZORNOST!HVALA ZA POZORNOST!