PREDPISOVANJE FIZIKALNE

TERAPIJE PRI BOLNIKIH PO

MOŢGANSKI KAPI

Dr.Nika Goljar,dr.med, asist.Daniel Globokar, dr.med.,spec.fizikalne medicine in rehabilitacije

Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo

Prizadetost - oviranost

prilagoditev/sprememba vedenja

aliozdravljenje.

Faze okrevanja

akutna faza

faza okrevanja

faza dolgotrajnega

prilagajanja

faza kronične

prizadetosti

vplivanje na razvoj pravilnejših gibalnih vzorcev

kompenzacija / adaptacija

Vzorec okrevanja po moţganski kapi

Flakcidna plegija

Sinergistični gibi

Selektivna aktivnost

DEJAVNIKI ZA SLABŠE OKREVANJE PO

CVI

več spremljajočih bolezni

obojestranska možganska okvara

spominske motnje

zanikanje prizadete strani

inkontinenca za urin in blato več kot 3 tedne po kapi

huje okvarjena občutljivost in zaznavanje

flakcidna plegija več kot dva meseca

depresija

visoka starost

Za spastičnost, ki je

posledica

moţganske kapi, je

značilno, da je večja

v mišicah, ki se

upirajo teţnosti

• fleksorji na zgornjem udu

• ekstenzorji na spodnjem udu

Fizioterapevtska obravnava – preprečevanje

zapletov in postopna vertikalizacija

ohranjanje gibljivosti sklepov

izboljšanje mišične moči določenih mišičnih

skupin

zniţevanje mišičnega tonusa

kompenziranje senzoričnih in percepcijskih

motenj

Fizioterapevtska obravnava

vzpodbujanje selektivne gibalne kontrole

izboljšanje drţe in ravnoteţja

izboljšanje koordinacije gibanja

učenje funkcionalnih aktivnosti

učenje hoje

Najbolj uveljavljene

nevrofizioterapevtske metode

Bobath metoda

PNF

Model ponovnega motoričnega učenja

Pripomočki za hojo

Delovna terapija

učenje dnevnih aktivnosti

svetovanje pri prilagoditvi

in opremi stanovanja

Dnevne aktivnosti

hranjenje

osebna higiena

presedanje

voţnja z vozičkom

kopanje

oblačenje/slačenje

kontrola sfinktrov

uporaba stranišča

gospodinjske

aktivnosti

Teţave pri učenju DA

slabo ravnoteţje pri sedenju

izpad vidnega polja

vidno-prostorske motnje

vidno-motorične motnje

Tehnični pripomočki

V zgodnjem obdobju po kapi je 33% bolnikov

afazičnih.

Izmed teh jih je po 6 mesecih močno

afazičnih 33-50%, po 1 letu 25%.

MOTNJA GOVORA

Cilji logopedske obravnave

spodbujanje razumevanja

vaje branja, pisanja in računanja

spodbujanje in razvijanje verbalne

komunikacije

Cilji logopedske obravnave

vzpostavljanje najbolj ustreznega načina

komunikacije z bolnikom

iskanje nadomestnih načinov

sporazumevanja

Kaj narediti za uspešnejše

sporazumevanje z bolnikom z afazijo:

sporazumevanje naj bo preprosto, vendar

tako kot je običaj med odraslimi;

dovolj časa za odgovor;

večkrat ponoviti sporočilo;

okolje-hrup, drugi moteči dejavniki

Nevropsihološka obravnava bolnikov

Psihodiagnostika

Psihoterapija

Kognitivni trening

Upad umske zmogljivosti

oslabljena pozornost

spomin

učenje

motnje mišljenja in delovanja

Osebnostno-vedenjske spremembe

Nerazpoloţenje

Napetost

Nemir

Umik

Čustvene spremembe

splošno čustveno nazadovanje

znižana sposobnost obvladovanja čustev

zaskrbljenost in depresivnost

zanikanje posledic kapi

Boleča rama

43-70% bolnikov po moţganski kapi

bolečine se ponavadi pojavijo 2.-3. mesec po kapi

gibljivost rame zelo boleča in omejena, zlasti zunanja

rotacija in abdukcija

bolečine močnejše ponoči

Moţni vzroki bolečine v rami

subluksacija glenohumeralnega sklepa

poškodba mehkih tkiv ob nepravilnem rokovanju z bolnikom pri negi in vajah

poškodba brahialnega pleteža

adhezivno vnetje ovojnice ramenskega sklepa

spastičnost ramenskih mišic

Obravnava boleče rame po CVI

pravilni položaji

pasivne in aktivne asistirane vaje

kriomasaža

TENS

UZ

ES ključnih mišic rotatorne manšete

Medikamentna podpora

Spastičnost

Pretirana

nenadzorovana

refleksna dejavnost,

ki je posledica

okvare zgornjega

motoričnega

nevrona.

Terapija

Fizikalna terapija

• Nevrofizioterapija

• Krioterapija / toplota / UZ

• FES / TENS/ podpraţna stimulacija

Opornice

Lokalni anestetiki

Nevroliza z alkoholom ali fenolom

Cilji terapije

zmanjšanje spastično zvišanega mišičnega

napona

zmanjšanje bolečih spazmov

izboljšanje obsega gibanja

izboljšanje funkcijskih sposobnosti bolnika

laţje izvajanje higiene in nege telesa

Terapija spastičnosti

Zdravila/tizanidin,diazepam,baclofen

Botulin toksin

Baclofenska črpalka

Kirurški posegi

Poloţajne ali korekcijske opornice

Motnje vida

(hemianopsija, percepcijske motnje) po kapi

lahko znatno ovirajo funkcionalno

izboljšanje. Izpad vidnega polja lahko vpliva

na ravnoteţje, povzroči negotovo hojo in

padce, teţave pri spoznavanju in razporeditvi

predmetov v okolju, teţave pri branju in

pisanju. Če se, se običajno izpad vidnega

polja popravi v 10-14 dneh, kasneje ni večjih

sprememb.

apraksija

Ideomotorna apraksija dokaj pogosta, pri pribliţno 50% bolnikov z obseţno lezijo v levi hemisferi (parietalno ali v področju korone radiate).

Pri pribliţno ½ bolnikov se stanje v prvih 5 mesecih izboljša, okrevanje lahko pričakujemo, če je parietalna moţganska skorja delno ohranjena.

Akutna možganska kap na terenu

VERIGA PREŽIVETJA 7D

DETECTION klinika

DISPATCH 112

DELIVERY prevoz, oskrba,obveščanje

DOOR prioriteta za sprejem

DATA takojšnja diagnostikaDECISION odločitev ob dgDRUG aplikacija/intervencije

Možganska kap-do kdaj?

4 milijoni letno v Evropi(1)

3.najpogostejši vzrok smrtnosti

Umrljivost se podvoji na 5 let po CVI

Incidenca mladi 10/100000, starejši

200/100000

A.Grad.Možganska kap do kdaj Maribor 2007

Moţnosti za rehabilitacijo po

moţganski kapi v Sloveniji

zgodnja rehabilitacija je organizirana kot

timska obravnava le v 4 bolnišnicah

Moţnosti za rehabilitacijo po

moţganski kapi v Sloveniji

V enega od rehabilitacijskih programov

vključenih le 47% bolnikov

rehabilitacija na domu organizirana v 2 ZD v

Sloveniji

CILJI

Akutna moţganska kap je urgentno stanje, ki

zahteva urgentno diagnostično in

terapevtsko obravnavo

Zgodnja rehabilitacija nujna in dostopna

vsakemu bolniku

CILJI-IZZIVI

razumevanje nevrofizioloških procesov

okrevanja,

zdruţevanje rehabilitacijskih postopkov s

farmakološkim zdravljenjem,

tehnološki razvoj,

nevrotransplantacija, raziskave izvornih celic

ter prednosti dobro organizirane zdravstvene

sluţbe

CILJI-IZZIVI V SLOVENIJI

zdravljenje v akutni fazi v enotah za moţgansko kap,

oskrba bolnikov multidisciplinarna (s strokovnjaki, posebej izobraţenimi o moţganski kapi),

programi rehabilitacije na domu

CILJI-IZZIVI V SLOVENIJI

načela kognitivno motoričnega učnega

modela

novejše metode (robotika, navidezno okolje,

telerehabilitacija)

programi za dolgotrajno psihološko podporo

bolnikom po kapi in njihovim svojcem.