REPUBLIKA SLOVENIJA

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Številka: 34200-3/2008/5 Ljubljana, 8.5.2008

NAČRT UPRAVLJANJA MORSKEGA RIBIŠTVA V VODAH, KI SO V PRISTOJNOSTI REPUBLIKE

SLOVENIJE

1

KAZALO VSEBINE

Kazalo vsebine......................................................................................................... I Kazalo slik.............................................................................................................. III Kazalo tabel ............................................................................................................ V AKRONIMI ............................................................................................................ VII Slovar................................................................................................................... VIII

1 UVOD.................................................................................................................. 1 1.1 Utemeljitev NUR........................................................................................... 1 1.2 Pravne in druge podlage za izdelavo predloga NUR.................................... 1

2 PODATKI IN METODE ....................................................................................... 2 2.1 Razpoložljivi podatki..................................................................................... 2 2.2 Upravljavske referenčne točke ..................................................................... 3 2.3 Ocena največjega trajnostnega ulova (MSY) ............................................... 3

3 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO................................................................... 5 3.1 Zgodovinski pregled ..................................................................................... 5 3.2 Slovensko morje kot dela Sredozemskega morja......................................... 5 3.3 Ribolovno morje Republike Slovenije ........................................................... 6 3.4 Raba slovenskega morja.............................................................................. 8

3.4.1 Ohranjanje narave ............................................................................................8 3.4.2 Ribolovni rezervati ............................................................................................9 3.4.3 Pomorski promet...............................................................................................9 3.4.4 Turizem in rekreacija ........................................................................................9 3.4.5 Ribogojstvo .......................................................................................................9

3.5 Ribolov (ulov in iztovor) ................................................................................ 9 3.5.1 Pelagične ribe .................................................................................................13 3.5.2 Pridnene ribe ..................................................................................................13 3.5.3 Glavonožci ......................................................................................................15 3.5.4 Školjke in polži ................................................................................................16 3.5.5 Raki.................................................................................................................16 3.5.6 Iztovor po tipih ribolovnih orodij ......................................................................17

3.6 Ribiška flota................................................................................................ 17 3.6.1 Dolžinska struktura .........................................................................................17 3.6.2 Starostna struktura .........................................................................................18 3.6.3 Segmentacija ..................................................................................................19 3.6.4 Referenčna stopnja.........................................................................................20 3.6.5 Aktivna ribiška plovila .....................................................................................20

3.7 Ribolovna orodja ........................................................................................ 22 Obkroževale mreže............................................................................................... 22

3.7.1 Zaporne plavarice (purse seines; PS) ............................................................22 3.7.2 Lampare (lampara nets; LA) ...........................................................................33

Obalne potegalke.................................................................................................. 33 3.7.3 Obalna potegalka (beach seines; SB) ............................................................34

Potegalke odprtega morja ..................................................................................... 35 Vlečne mreže ........................................................................................................ 36

3.7.4 Vlečna mreža z gredjo (beam trawl; TBB) ......................................................36 3.7.5 Pridnena vlečna mreža s širilkami (bottom otter trawl; OTB)..........................40 3.7.6 Dvojna vlečna mreža (bottom pair trawl; PTB) ...............................................55 3.7.7 Pelagična vlečna mreža s širilkami (pelagic otter trawl; OTM) .......................57 3.7.8 Pelagična vlečna mreža upravljana z dveh plovil (pelagic pair trawl, PTM) ...61

Strgače.................................................................................................................. 71

I

3.7.9 Strgača upravljana s plovila (boat dredges; DRB)..........................................71 3.7.10 Mehanizirane strgače, vključno s sesalnimi strgačami (mechanised dredges including suction dredges; HMD)....................................................................................76

3.8 Subjekti v ribištvu ....................................................................................... 77 4 NAČRTA UPRAVLJANJA RIBIŠTVA .............................................................. 78

4.1 Cilji in strategije za njihovo doseganje........................................................ 78 4.1.1 Uskladitev ribolovnih zmogljivosti in ribolovnih možnosti................................78 4.1.2 Izboljšanje nadzora ribištva in kakovosti podatkov .........................................78

4.2 Ukrepi za izvajanje strategij in doseganje ciljev ......................................... 79 4.2.1 Uskladitev ribolovnih zmogljivosti in ribolovnih možnosti................................79 4.2.2 Izboljšanje nadzora ribištva in kakovosti podatkov .........................................95

5 SLOVSTVO....................................................................................................... 98

II

KAZALO SLIK Slika 1 Povprečni potek temperature zraka in morja v slovenskem morju (vir: Morska biološka postaja Piran, Nacionalni inštitut za biologijo, meritve na oceanografski boji v obdobju 2002-2006). ................ 6 Slika 2 Ribolovno območje FAO št. 37, razdeljeno na podobmočja in razdelke (http://www.fao.org). ... 7 Slika 3 Območje ribolovnega morja Republike Slovenije z ribolovnima conama A in B, ........................ 8 Slika 4 Iztovor slovenskih ribiških plovil v obdobju 1982 do 2006 (vir: SURS 1982-2004 in InfoRib 2005-2006). ........................................................................................................................................... 10 Slika 5 Deleži kategorij ribolovnih organizmov v iztovoru slovenskih ribiških plovil v obdobju 1982 do 2006 (vir: SURS 1982-2004 in InfoRib 2005-2006). ............................................................................. 11 Slika 6 Sezonsko pojavljanje kategorij ribolovnih organizmov v iztovoru slovenskih ribiških plovil (vir: SURS 2003-2004 in InfoRib 2005-2006)............................................................................................... 12 Slika 7 Sezonsko pojavljanje pomembnejših pelagičnih vrst v iztovoru slovenskih ribiških plovil (vir: SURS 1982-2004 in InfoRib 2005-2006)............................................................................................... 13 Slika 8 Sezonsko pojavljanje pridnenih vrst v iztovoru slovenskih ribiških plovil (vir: SURS 1982-2004 in InfoRib 2005-2006). ........................................................................................................................... 15 Slika 9 Sezonsko pojavljanje glavonožcev v iztovoru slovenskih ribiških plovil (vir: SURS 1982-2004 in InfoRib 2005-2006)................................................................................................................................ 16 Slika 10 Sezonsko pojavljanje rakov v iztovoru slovenskih ribiških plovil (vir: SURS 1982-2004 in InfoRib 2005-2006)................................................................................................................................ 17 Slika 11 Dolžinska struktura slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ......... 18 Slika 12 Starostna struktura slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)........... 19 Slika 13 Aktivna ribiška plovila v dolžinski strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ............................................................................................................................... 21 Slika 14 Starostna struktura aktivnega dela slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ............................................................................................................................................ 21 Slika 15 Shematski prikaz zaporne plavarice (vir www.eurocbc.org/page371.html)............................. 23 Slika 16 Sestavni deli zaporne plavarice: 1-čelna vrv, 2-plovci, 3-okrepitev proti čelni vrvi, 4-stranski rob, 5-vreča, 6-telo, 7- okrepitev proti vrvi z utežmi, 8-uzde zapornih obročev, 9- uteži, 10- zaporni obroči, 11- zaporna vrv, 12- stranski obroči, 13- stranska zaporna vrv, 14- vrv z utežmi, 15- stranska vrv za nabiranje mrežnega materiala. ................................................................................................... 23 Slika 17 Sled ribolovnega potovanja plovila s PS. Povečano je prikazana sled od pričetka do konca ribolova, oranžno polje pa označuje območje manevra polaganja mreže. ........................................... 24 Slika 18 Reflektorji na ribiškem plovilu so prižgani – prične se čakanje (foto: Bojan Marčeta). ........... 25 Slika 19 Sonar prikazuje jato rib, ki je zbrana pod plovilom (foto: Bojan Marčeta). .............................. 25 Slika 20 Tik pred pričetkom zajemanja rib iz PS (foto: Bojan Marčeta). ............................................... 26 Slika 21 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi PS, prikazana na dolžinski strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)..................................................................................... 27 Slika 22 Ribiška plovila s PS, prikazana na starostni strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). .................................................................................................................. 28 Slika 23 Dolžinska struktura aktivnih plovil s PS, prikazana v dolžinski strukturi ribiških plovil (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)................................................................................................... 29 Slika 24 Sezonska uporaba PS prikazana s povprečnim številom ribolovnih potovanj (stolpci) in s povprečnim iztovorom (črta; vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007) ................................................ 30 Slika 25 Shematski prikaz lampare (vir http://www.fao.org).................................................................. 33 Slika 26 Shematski prikaz dveh tipov obalnih potegalk: zgoraj obalna potegalka brez vreče, spodaj obalna potegalka z vrečo (vir http://www.fao.org). ................................................................................ 34 Slika 27 Ribolov cipljev z obalno potegalko (neznan vir). ..................................................................... 34 Slika 28 Shematski prikaz vlečne mreže z gredjo (http://www.fao.org). ............................................... 37 Slika 29 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi TBB, prikazana na dolžinski strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)..................................................................................... 38 Slika 30 Ribiška plovila s TBB, prikazana na starostni strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). .................................................................................................................. 39 Slika 31 Shematski prikaz pridnene vlečne mreže s širilkami in njeni sestavni deli: 1-vlečna vrv, 2-širilka, 3-povezava uzde na širilko, 4-uzda, 5-vezni členi za pritrditev mešane vrvi, 6-uzda krila, 7-krilo, 8-talna vrv, 9-obtežitev, 10-telo, 11-vreča, 12-zažetek, 13-čelna vrv, 14-plovec, 15-vlečna mreža, 16-ustje. ...................................................................................................................................................... 41 Slika 32 Pridnena vlečna mreža s širilkami tipa »tartana« (http://www.retimar.it/). .............................. 42

III

Slika 33 Pridnena vlečna mreža s širilkami tipa »volantina« (http://www.retimar.it/). ........................... 43 Slika 34 Sled ribolovnega potovanja plovila z OTB. Z oranžno, modro in zeleno barvo so označene sledi posameznih ribolovov. .................................................................................................................. 43 Slika 35 Spuščanje OTB v morje. Na sliki sta krili mreže (foto: Bojan Marčeta)................................... 44 Slika 36 Vlečenje OTB (foto: Bojan Marčeta)........................................................................................ 44 Slika 37 Tipični ulov z OTB tipa »volantina« (foto: Bojan Marčeta). ..................................................... 45 Slika 38 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi OTB, prikazana na dolžinski strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)..................................................................................... 47 Slika 39 Ribiška plovila z OTBkami, prikazana na starostni strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)................................................................................................... 48 Slika 40 Dolžinska struktura aktivnih plovil z OTB, prikazana v dolžinski strukturi ribiških plovil (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)................................................................................................... 50 Slika 41 Sezonska uporaba OTB prikazana s povprečnim številom ribolovnih potovanj (stolpci) in s povprečnim iztovorom (črta; vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007) ................................................ 51 Slika 42 Shematski prikaz dvojne vlečne mreže (http://www.fao.org). ................................................. 55 Slika 43 Shematski prikaz pelagične vlečne mreže s širilkami (http://www.fao.org)............................. 57 Slika 44 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi OTM, prikazana na dolžinski strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)..................................................................................... 59 Slika 45 Ribiška plovila z OTM, prikazana na starostni strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). .................................................................................................................. 60 Slika 46 Shematski prikaz PTM in vleke z s ploviloma (Cingolani in sod., 2005). ................................ 61 Slika 47 Maketa PTM, kot je v uporabi pri slovenskih ribičih. ............................................................... 62 Slika 48 Sled ribolovnega potovanja plovil s PTM. Na povečanem delu slike sta z rumeno in rdečo barvo označeni sledi posameznih ribolovov.......................................................................................... 63 Slika 49 Med vlečenjem PTM (foto: Bojan Marčeta). ............................................................................ 63 Slika 50 Sonar prikazuje jato rib pod plovilom (foto: Bojan Marčeta).................................................... 64 Slika 51 Tipični ulov s PTM (foto: Bojan Marčeta). ............................................................................... 64 Slika 52 Dolžinska struktura plovil s PTM, prikazana na dolžinski strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)................................................................................................... 66 Slika 53 Ribiška plovila s PTM, prikazana na starostni strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). .................................................................................................................. 67 Slika 54 Dolžinska struktura aktivnih plovil s PTM, prikazana v dolžinski strukturi ribiških plovil (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)................................................................................................... 68 Slika 55 Sezonska uporaba PTM prikazana s povprečnim številom ribolovnih potovanj (stolpci) in s povprečnim iztovorom (črta; vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007) ................................................ 69 Slika 56 Shematski prikaz in načini vleke strgače upravljane s plovila (http://www.uniprom.it/pesca/pics/rapido.gif)......................................................................................... 72 Slika 57 DRB, kot jih uporabljajo slovenski ribiči (foto Bojan Marčeta)................................................. 72 Slika 58 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi DRB, prikazana na dolžinski strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)..................................................................................... 74 Slika 59 Ribiška plovila z DRB, prikazana na starostni strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). .................................................................................................................. 75 Slika 60 Shematski prikaz ribolova s hidravlično strgačo (http://www.mareinitaly.it/). .......................... 76 Slika 61 Subjekti v ribištvu glede na njihov status (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ............ 77 Slika 62 Razpoložljivo ribolovno morje za plovila z obkroževalnimi mrežami, . .................................... 80 Slika 63 Razpoložljivo ribolovno morje za plovila s potegalkami odprtega morja, . .............................. 83 Slika 64 Razpoložljivo ribolovno morje za plovila s pridnenimi vlečnimi mrežami, . ............................. 85 Slika 65 Razpoložljivo ribolovno morje za plovila s pelagičnimi vlečnimi mrežami, . ............................ 87

IV

KAZALO TABEL Tabela 1 prikaz ribolovnega napora za posamezni tip ribolovnega orodja. ............................................ 4 Tabela 2 Površine ribolovnega morja Republike Slovenije, po Uredbi o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije. ...................................................................................................................... 7 Tabela 3 Pregled slovenskega morskega iztovora (v tonah) v obdobju od 1982 do 2006 (vir: SURS 1982-2004 in InfoRib 2005-2006).......................................................................................................... 11 Tabela 4 Deleži kategorij ribolovnih organizmov v iztovoru slovenskih ribiških plovil v obdobju 1982 do 2006 (vir: SURS 1982-2004 in InfoRib 2005-2006). ............................................................................. 12 Tabela 5 Iztovor pelagičnih rib (v kilogramih) v obdobju od 2003 do 2006 (vir: SURS 2003-2004 in InfoRib 2005-2006)................................................................................................................................ 13 Tabela 6 Iztovor pridnenih rib (v kilogramih) v obdobju od 2003 do 2006 (vir: SURS 2003-2004 in InfoRib 2005-2006)................................................................................................................................ 14 Tabela 7 Iztovor glavonožcev (v kilogramih) v obdobju od 2003 do 2006 (vir: SURS 2003-2004 in InfoRib 2005-2006)................................................................................................................................ 15 Tabela 8 Iztovor školjk in polžev (v kilogramih) v obdobju od 2003 do 2006 (vir: SURS 2003-2004 in InfoRib 2005-2006)................................................................................................................................ 16 Tabela 9 Iztovor rakov (v kilogramih) v obdobju od 2003 do 2006 (vir: SURS 2003-2004 in InfoRib 2005-2006). ........................................................................................................................................... 16 Tabela 10 Iztovor (v kilogramih) po tipih ribolovnih orodij v obdobju od 2005 do 2006 (vir: InfoRib 2005-2006). ........................................................................................................................................... 17 Tabela 11 Dolžinska struktura slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ...... 18 Tabela 12 Starostna struktura slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ...... 19 Tabela 13 Segmenti aktivnega dela ribiških plovil (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007) ............. 20 Tabela 14 Dolžinska struktura aktivnega dela slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ............................................................................................................................................ 20 Tabela 15 Starostna struktura aktivnega dela slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ............................................................................................................................................ 22 Tabela 16 Tipi ribolovnih orodij, za katera je glede na določila Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 potrebno izdelati program upravljanja ter njihova uporaba v sloveniji. ................................................. 22 Tabela 17 Osnovni podatki o PS slovenskih ribičev. ............................................................................ 23 Tabela 18 Ribiška plovila z vpisano PS v dovoljenju za gospodarski ribolov (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ............................................................................................................................... 27 Tabela 19 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi PS (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).......... 28 Tabela 20 Starostna struktura plovil s PS (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ......................... 28 Tabela 21 Število predloženih dnevnikov aktivnih plovil s PS v obdobju 2005-2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). .................................................................................................................. 29 Tabela 22 Dolžinska struktura aktivnega dela plovil s PS (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). 29 Tabela 23 Starostna struktura aktivnega dela plovil s PS (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).. 30 Tabela 24 Iztovor plovil s PS v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006, združen v kategorije ribolovnih vrst (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)............................................................................................. 31 Tabela 25 Iztovor plovil s PS po letih in vrstah ribolovnih organizmov v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ........................................................................ 31 Tabela 26 Primerjava celotnega iztovora in iztovora plovil s PS v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)................................................................................................... 32 Tabela 27 Primerjava ulova in iztovora plovil s PS v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). .................................................................................................................. 32 Tabela 28 Ribiško plovilo z vpisano TBB v dovoljenju za gospodarski ribolov (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ............................................................................................................................... 38 Tabela 29 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi TBB (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ...... 39 Tabela 30 Starostna struktura plovil s TBB (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)........................ 39 Tabela 31 Ribiška plovila z vpisano OTB v dovoljenju za gospodarski ribolov (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ............................................................................................................................... 46 Tabela 32 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi OTB (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ...... 47 Tabela 33 Starostna struktura plovil z OTB (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ...................... 48 Tabela 34 Število predloženih dnevnikov aktivnih plovil z OTB v obdobju 2005-2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). .................................................................................................................. 49

V

Tabela 35 Dolžinska struktura aktivnega dela plovil z OTB (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)................................................................................................................................................................ 49 Tabela 36 Starostna struktura aktivnega dela plovil z OTB (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)................................................................................................................................................................ 50 Tabela 37 Iztovor plovil z OTB v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006, združen v kategorije ribolovnih vrst (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)............................................................................................. 51 Tabela 38 Iztovor plovil z OTB po letih in vrstah ribolovnih organizmov v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ........................................................................ 52 Tabela 39 Primerjava celotnega iztovora in iztovora plovil z OTB v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)............................................................................................. 53 Tabela 40 Primerjava ulova in iztovora plovil z OTB v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). .................................................................................................................. 54 Tabela 41 Ribiška plovila z vpisano OTM v dovoljenju za gospodarski ribolov (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ............................................................................................................................... 58 Tabela 42 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi OTM (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ..... 59 Tabela 43 Starostna struktura plovil z OTM (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)....................... 60 Tabela 44 Ribiška plovila z vpisano PTM v dovoljenju za gospodarski ribolov (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ............................................................................................................................... 66 Tabela 45 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi PTM (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)....... 66 Tabela 46 Starostna struktura plovil s PTM (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ...................... 67 Tabela 47 Število predloženih dnevnikov aktivnih plovil s PTM v obdobju 2005-2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). .................................................................................................................. 67 Tabela 48 Dolžinska struktura aktivnega dela plovil s PTM (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)................................................................................................................................................................ 68 Tabela 49 Starostna struktura aktivnega dela plovil s PTM (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)................................................................................................................................................................ 68 Tabela 50 Iztovor plovil s PTM v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006, združen v kategorije ribolovnih vrst (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)............................................................................................. 69 Tabela 51 Iztovor plovil s PTM po letih in vrstah ribolovnih organizmov v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ........................................................................ 70 Tabela 52 Primerjava celotnega iztovora in iztovora plovil s PTM v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)............................................................................................. 70 Tabela 53 Primerjava ulova in iztovora plovil s PTM v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). .................................................................................................................. 71 Tabela 54 Ribiška plovila z vpisano DRB v dovoljenju za gospodarski ribolov (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ............................................................................................................................... 73 Tabela 55 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi DRB (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)....... 74 Tabela 56 Starostna struktura plovil z DRB (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007). ...................... 75 Tabela 57 Ocana MSY, ribolovnega napora za dosego MSY (Schaeferjev model) ter ocena števila ribolovnih potovanj standardnega plovila z zapornimi plavaricami. ...................................................... 80 Tabela 58 Ocana MSY, ribolovnega napora za dosego MSY (Schaeferjev model) ter ocena števila ribolovnih potovanj standardnega plovila s pridnenimi vlečnimi mrežami............................................. 84 Tabela 59 Ocana MSY, ribolovnega napora za dosego MSY (Schaeferjev model) ter ocena števila ribolovnih potovanj standardnega plovila s pelagičnimi vlečnimi mrežami. .......................................... 86

VI

AKRONIMI

FVR Evidenca ribiških plovil InfoRib Informacijski sistem ribištva

LA Lampara

LOA Dolžina preko vsega (lenght overall)

MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

MSY Največji trajnostni ulov (maximum sustainable yield)

NUR Načrt upravljanja z morskim ribištvom

OTB Pridnena vlečna mreža s širilkami

OTM Pelagična vlečna mreža s širilkami

PS Zaporna plavarica

PTB Dvojna vlečna mreža

PTM Pelagična vlečna mreža upravljana z dveh plovil

SB Obalna potegalka

SDN Danska potegalka

SPR Potegalka upravljana z dveh plovil

SSC Škotska potegalka

SURS Statistični urad Republike Slovenije

TBB Vlečna mreža z gredjo

ZZRS Zavod za ribištvo Slovenije

VII

SLOVAR Aktivno ribiško plovilo Plovilo, ki je v obravnavanem obdobju predložilo vsaj en ladijski dnevnik.

Gospodarski ribolov Ribolov, ki se izvaja na podlagi veljavnega dovoljenja za gospodarski ribolov in posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov (ZMR-2).

Maerl (maërl) Nanaša se na morsko dno z oblogami iz kalcificiranih rdečih alg, ki tvorijo značilno združbo. Združbe tvorijo grebene, podobne koralnim grebenom (http://www.oceana.org/europe/media/features/protected-marine-habitats/).

Največji trajnostni ulov (maximum sustainable yield, MSY) Teoretično največji uravnoteženi in stalni ulov dela staleža, v povprečnih okoljskih razmerah, ne da bi to pomembno vplivalo na proces razmnoževanja (http://www.fao.org/fi/glossary/).

Referenčna točka (reference point) Referenčna točka lahko kaže na posebno stanje kazalcev v ribištvu, ki so zaželjeni – ciljna referenčna točka (target reference point, TRP) ali je stanje kazalcev neželjeno in zahteva takojšnje ukrepanje – mejna referenčna točka (limit reference point, LRP) ter pražna referenčna točka (threshold reference point, ThRP; http://www.fao.org/fi/glossary/).

Ribolov Lovljenje rib (ZMR-2).

Ribolovni napor (fishing effort) Količina uporabe določenega tipa ribolovnega orodja na ribolovnem območju v določenem časovnem obdobju. Na primer čas uporabe vlečne mreže, število nastavljenih trnkov, število uporab obalne potegalke (http://www.fao.org/fi/glossary/).

Ribolovni rezervat območje namenjeno varstvu rib (ZMR-2).

Ribolovni viri Prostoživeči morski organizmi: ribe, raki, mehkužci ter druge vodne živali in rastline, ki so predmet upravljanja (ZMR-2).

Ribolovno orodje Orodje, s katerim se izvajata gospodarski ribolov in ribolov za znanstvene, raziskovalne in izobraževalne namene (ZMR-2).

Ribolovno potovanje (fishing trip) Plovba ribiškega plovila, namenjena ribolovu, od izplutja iz pristanišča do vplutja v pristanišče.

Skupni stalež (shared stock) Stalež, ki se seli preko meja izključnih ekonomskih con sosednjih držav (http://www.fao.org/fi/glossary/).

Trajnostna raba rib Izvajanje ribolova na način in v času, da se z naravnim samoobnavljanjem ali z določenimi ukrepi upravljanja rib dolgoročno ohranjajo ribe ter se pri tem ne poslabšuje ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst (ZMR-2).

VIII

1 Uvod Načrt upravljanja ribištva v vodah, ki so v pristojnosti Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu NUR) se nanaša izključno na morski gospodarski ribolov v teritorialnem morju Republike Slovenije in nima vpliva na ribiška plovila drugih držav članic. V predlogu NUR smo upoštevali pripombe socialnih partnerjev in Evropske komisije.

NUR je narejen skladno z določili 9. člena Zakona o morskem ribištvu (Ur.l. RS, št. 115/2006) ter Uredbo Sveta (ES) št. 1967/2006, ki v 19. členu od držav članic zahteva izdelavo načrtov upravljanja za nekatere ribolovne dejavnosti v teritorialnih vodah. Pri izdelavi predloga NUR so upoštevana tudi določila člena 6(2), (3) in prvega pododstavka člena 6(4) Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002. V predlogu NUR so skladno s prvim odstavkom 19. člena Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 obravnavani naslednji tipi ribolovnih orodij: vlečne mreže, potegalke odprtega morja, obalne potegalke, obkroževale mreže in strgače. Z obravnavanimi ribolovnimi orodji je doseženega več kot 96% slovenskega Iztovora.

NUR je sestavljen tako, da: (1) pokriva večletno obdobje in navaja pričakovane časovne okvirje za doseganje zastavljenih ciljev; (2) upošteva previdnostni pristop k upravljanju ribištva ter mejne referenčne točke; (3) zagotavlja trajnostno izkoriščanje staležev in zadržanje vpliva ribolovnih aktivnosti na morski ekosistem na trajnostni ravni. Predlog NUR je razdeljen na tri sklope. Prvi sklop je namenjen splošni predstavitvi morskega ribištva. V drugem sklopu smo podrobneje analizirali podatke za tiste segmente ribištva, ki morajo biti po določilih Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 vključeni v NUR. V tretjem sklopu podajamo predloge upravljanja.

1.1 Utemeljitev NUR Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 v 19. členu od držav članic zahteva izdelavo načrtov upravljanja za nekatere ribolovne dejavnosti v teritorialnih vodah.

1.2 Pravne in druge podlage za izdelavo predloga NUR Predlog NUR je narejen na osnovi javnega naročila JN št. 473/07 in pogodbe med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za ribištvo Slovenije številka 2311-07-000252 z dne 30.8.2007.

Pri izdelavi predloga NUR so bila upoštevana določila nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Nacionalna zakonodaja Zakon o morskem ribištvu /ZMR-2/ (Ur.l. RS, št. 115/2006) Upoštevane so bile določbe prvega odstavka 9. člena.

Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 2/2006) Upoštevane so bile določbe 1., 2. in 3. člena.

Pomorski zakonik (uradno prečiščeno besedilo) /PZ-UPB2/ (Ur.l. RS, št. 120/2006) Upoštevane so bile določbe 5. in 13. člena.

Zakonodaja EU Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (UL L 358, 31.12.2002). Upoštevane so bile določbe drugega in tretjega odstavka 6. člena ter prvega pododstavka četrteg odstavka 6. člena.

1

Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 409, 30.12.2006). Upoštevan je bil Popravek Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006.

Popravek Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 36, 8.2.2007). Upoštevane so bile določbe 19. člena.

2 Podatki in metode

2.1 Razpoložljivi podatki

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije Statistični urad Republike Slovenije (SURS) razpolaga z mesečnimi podatki o iztovoru po vrstah ribolovnih organizmov od leta 1982 do 2005.

Pomanjkljivosti:

• statistične enote so ribiški subjekti (ribiči);

• ni podatkov o ribolovnih orodjih;

• ni podatkov o ribolovnem naporu.

Podatki so primerni le za prikaz iztovora po vrsth in v času.

Podatki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) razpolaga s podatki o ulovu, iztovoru, ribolovnem naporu po vrstah ribolovnih organizmov od oktobra 2004 dalje.

Pomanjkljivosti:

• kratek časovni niz podatkov;

• pomanjkljivo in/ali nepravilno izpolnjevanje ladijskih dnevnikov1;

• zaradi neizdelane strategije preverjanja in popravljanja nekateri podatki niso primerni za analizo2.

Podatki Zavoda za ribištvo Slovenije Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS) razpolaga s podatki pridobljenimi z metodo površine potega z vlečno mrežo (swept area method; npr. Sparre in Venema, 1998) od leta 1995 naprej.

Pomanjkljivosti:

• pristranost podatkov zaradi uporabe različnih pridnenih vlečnih mrež;

• monitoring pokriva premajhno geografsko območje.

1 Na primer: 1. polje »ribolovno območje države nečlanice« ostane neizpolnjeno kljub ribolovu v mednarodnih vodah. 2 Na primer: 1. skoraj v celoti manjkajo podatki v polju »ribolovno območje države nečlanice«; 2. Nekateri časovni podatki ne ustrezajo formatu datuma oz. časa; 3. nekonsistentni zapisi v poljih »pristanišče odhoda«, »pristanišče prihoda«, »ribolovno območje države nečlanice«; 4. nerealna trajanja ribolovnih potovanj.

2

2.2 Upravljavske referenčne točke Referenčne točke so pomembne pri izvajanju previdnostnega pristopa v ribištvu. Določimo jih lahko na osnovi večletnih časovnih nizov znanstvenih podatkov (Sparre, 2000). Sporazum Združenih narodov o čezconskih in izrazito selivskih ribah (Anonymus, 1995) ločuje dva tipa previdnostnih referenčnih točk: (1) mejne referenčne točke in (2) ciljne referenčne točke. Ohranjevalne ali mejne referenčne točke določajo varne biološke meje, znotraj katerih je možen največji trajnostni ulov staleža. Upravljavske ali ciljne referenčne točke pa so namenjene doseganju upravljavskih ciljev.

Za namen NUR so cilji izraženi z velikostjo populacije in/ali dolgoročnim donosom in/ali ribolovno umrljivostjo in/ali stabilnostjo ulova. To so kazalci, ki jih je mogoče spremljati v odnosu do vnaprej določenih ciljnih referenčnih točk.

Glede na razpoložljive podatke smo pri določanju ciljev upoštevali dolgoročni donos, ki ga je mogoče doseči z določitvijo največjega trajnostnega ulova (maximum sustainable yield, v nadaljevanju MSY). Velikost populacije ali ribolovna umrljivost bi bili boljši merili vendar pa zahtevata podatke s katerimi ne razpolagamo.

Načrt upravljanja je sestavljen na podlagi previdnostnega pristopa in upošteva mejne referenčne točke (limit reference points).

2.3 Ocena največjega trajnostnega ulova (MSY) Največji trajnostni ulova smo ocenili z modelom presežnega prirastka (surplus production model), natančneje s Schaeferjevim modelom. Vhodni podatki modela so podatki o ulovu na enoto napora (na primer masa ujetih rib na uro ribolova). Podatki navadno predstavljajo večletne časovne nize o ulovu (po vrstah) na enoto napora. Model temelji na predpostavki, da je biomasa organizmov v morju sorazmerna ulovu na enoto napora. Z množenjem ribolovnega napora in ulova na enoto napora, dobimo oceno trajnostnega ulova oz. optimalne ravni ribolovnega napora (Sparre in Venema, 1998).

Optimalna raven ribolovnega napora predstavlja tak ribolovni napor, ki daje največji ulov, ki ga dolgoročno prenese stalež rib, ne da bi bila pri tem ogrožena njegova reproduktivna sposobnost (Sparre in Venema, 1998).

Schaeferjev model Največji trajnostni ulov (MSY) lahko ocenimo iz naslednjih vhodnih podatkov:

• f(i) = letni ribolovni napor i, i = 1, 2,…,n;

• Y/f = ulov (masa ulova) na enoto ribolovnega napora v letu i. Ulov na enoto ribolovnega napora (Y/f) izračunamo iz ulova (Y(i)) v letu i za celotno ribištvo s pripadajočim ribolovnim naporom (f(i)) po enačbi (Enačba 1).

( ) ( )ifiYfY = ni ,...,2,1= Enačba 1

Za prikaz ulova na enoto napora kot funkcijo ribolovnega napora, je Schaefer (1954) predlagal linearni model, ki je prkazan z enačbo (Enačba 2).

( ) ( ) ( )ifbaifiY ⋅+= če je ( ) baif −≤ Enačba 2

3

Določitev ribolovnega napora Za vsak tip ribolovnega orodja smo določili najustreznejši prikaz ribolovnega napora (Tabela 1). Pri tem smo izhajali iz poznavanja posameznega tipa ribolova in iz razpoložljivih podatkov. Ker plovila z zapornimi plavaricami opravijo po en ribolov v vsakem ribolovnem potovanju, je za prikaz ribolovnega napora primerno število ribolovnih potovanj. Plovila, ki uporabljajo vlečne mreže v vsakem ribolovnem potovanju opravijo po več ribolovov zato je ustrezneje prikazati njihov ribolovni napor kot čas ribolova. V primeru pridnenih vlečnih mrež s širilkami smo bili zaradi nepopolnih in/ali napačnih podatkov o času ribolova prisiljeni uporabiti število ribolovnih potovanj.

Tabela 1 prikaz ribolovnega napora za posamezni tip ribolovnega orodja.

Koda Tip ribolovnega orodja Prikaz ribolovnega napora

PS Zaporne plavarice število ribolovnih potovanj

OTB Pridnena vlečna mreža s širilkami število ribolovnih potovanj

PTM Pelagična vlečna mreža, upravljana z dveh plovil čas ribolova

Določitev standardnega plovila Za plovila, ki uporabljajo vsakega od tipov ribolovnega orodja smo določili »standardno plovilo«.

Za plovila z zapornimi plavaricami smo vzeli povprečno število ribolovnih potovanj na leto na plovilo. Čeprav bi bilo za plovila s pridnenimi vlečnimi mrežami ustrezneje vzeti povprečno dolžino ribolova na leto na plovilo, smo zaradi nepopolnih in netočnih podatkov o trajanju ribolova, vzeli povprečno število ribolovnih potovanj na leto na plovilo. Za plovila s pelagičnimi vlečnimi mrežami smo vzeli povprečno dolžino ribolova na leto.

Pomanjkljivosti modela Z modelom presežnega prirastka dobimo splošni oris ribolova in njegove zgodovine. Model je omejeno uporaben v primeru ribolova večih vrst oganizmov, predsem zaradi težav pri dodelitvi ribolovnega napora. Prav tako ni primeren pri očitnih razlikah v lovnosti ali spremembah selektivnosti (Lleonart, 2002).

Pristranost rezultatov Rezultati modela so lahko pristrani predvsem zaradi kratke časovne serije podatkov, kvalitete podatkov, ribolova večih vrst oganizmov, majhnega ribolovnega območja, selitev ribolovnih organizmov ter skupnih staležev.

Daljše časovne serije podatkov so nujne za večjo verodostojnost ocen. Prav tako mora biti kvaliteta podatkov zadovoljiva, saj nam lahko nekvalitetni podatki povsem popačijo oceno.

Naši podatki so manj reprezentativni tudi zaradi majhnega ribolovnega območja s katerega izvirajo. Naše majhno ribolovno območje je namreč pod velikim vplivom preostalega Jadrana, ki deluje kot nekakšen rezervoar za staleže posameznih vrst ribolovnih organizmov. Razpoložljivost ribolovnih organizmov v teritorialnem morju Republike Slovenije ni toliko odvisna od lokalnega ribolovnega pritiska kot od selitev ter kvalitete staležev v Jadranu, na katero vplivajo predvsem druga jadranska ribištva. Večina staležev, ki jih lovijo naši ribiči se sezonsko priseljuje in odseljuje. To je pogojeno z majhnostjo ribolovnega območja, njegovo plitvostjo in najsevernejšo lego v Jadranu. Tako lahko zaradi selitev posamezne staleže spremljamo le del leta, medtem ko za preostanek leta nimamo nobenih podatkov o njih. Tudi Kolding in Ubal Giordano (2002) omenjata selitve kot vzrok za neuspešno ocenjevanje staležev.

4

Nazadnje moramo poudariti dejstvo, da slovenski ribiči lovijo skupne jadranske staleže (shared stocks). V Sredozemskem in Jadranskem morju namreč obstajajo številni staleži ribolovnih organizmov, ki jih izkoriščajo ribištva različnih držav (Anonymus, 2006). Slovenski podatki, ki so na razpolago so zbrani na relativno majhnem delu areala posameznega staleža. Tudi majhnost območja zbiranja podatkov je eden od vzrokov za neuspešno ocenjevanje staležev (Koldinga in Ubal Giordano, 2002).

3 Slovensko morsko ribištvo V poglavju je prikazano stanje na področju morskega ribištva ter druga izhodišča na osnovi katerih je izdelan predlog NUR.

3.1 Zgodovinski pregled Zgodovino slovenskega morskega ribištva moramo obravnavati na dveh zemljepisnih območjih in v štirih časovnih obdobjih. Prvotno slovensko morsko ribištvo je bilo zemljepisno omejeno na SV del Tržaškega zaliva (danes na območju Republike Italije). Tam se je odvijalo več stoletno obdobje slovenskega morskega ribištva, ki je trajalo do časa po drugi svetovni vojni, ko je pričelo predvsem zaradi italijanske politike priseljevanja postopno zamirati (Volpi Lisjak, 1995). Obdobje je bilo zaznamovano predvsem z izvirnim slovenskim ribiškim plovilom – čupo, izvirnimi mrežami in načinom ribolova na pegastega tuna (Euthynnus alletteratus) ter organiziranostjo ribičev.

Po drugi svetovni vojni se je neodvisno razvilo drugotno slovensko morsko ribištvo, ko so Slovenci naselili obalna mesta (Koper, Izolo in Piran). Tam so se do prihoda Slovencev z ribištvom ukvarjali v glavnem Italijani. Ribištvo se je razvijalo pod močno italijansko tradicijo in hrvaškim vplivom v okviru skupne države. Značilno je bilo privzemanje italijanskih in hrvaških ribolovnih orodij, načinov ribolova in seveda ribiške terminologije. Slovenski ribiči so takrat delovali na dokaj velikem območju v vzhodnem Jadranu. Po pripovedovanju Loredana Glaviča so ribiči Delamarisa sledili ribam vse do Visa. Leta 1969 je njihova ribiška flota štela 24 plovil, sprva so imeli večinoma plovila za lov z zapornimi plavaricami in pridnenimi vlečnimi mrežami, pozneje tudi plovila za lov s pelagičnimi vlečnimi mrežami. Po navedbah Fabia Glavine so zasebni ribiči od leta 1983 z devetimi do 10 plovili lovili do Kvarnerja in Lošinja. Pri tem so uporabljali pridnene vlečne mreže in strgače (rampone). Po pripovedovanju Bogomirja Lazarja pa je 20 plovil opremljenih s stoječimi mrežami lovilo ob istrski obali vse do Pule.

Za obdobje po drugi svetovni vojni je značilen tudi zimski ribolov na ciplje v Piranskem zalivu. Ribolov so izvajali izključno slovenski ribiči. Sprva so ob obalah Piranskega zaliva uporabljali velike mreže »trate«. Z njimi so so jato rib obdali, nato pa oba konca mreže vlekli na obalo. Zaradi spremenjenih navad cipljev je v zadnjem desetletju »trato« zamenjala zaporna plavarica za lov cipljev, ribolov pa še vedno poteka v Piranskem zalivu.

Tretje obdobje slovenskega morskega ribištva se je pričelo z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991. To obdobje je zaznamovalo predvsem zmanjšanje območja, kjer so lovili slovenski ribiči in tržišča za ribiške proizvode. Sorazmerno veliko število zastarelo opremljenih malih ribičev in neprilagodljivost večjih ribičev, skupaj z neskladji med ribolovnimi, proizvodnimi in trgovskimi zmožnostmi, so privedle do krize slovenskega morskega ribištva.

Obdobje po vstopu Republike Slovenije v EU je prineslo predvsem nova pravila povezana z izvajanjem skupne ribiške politike. Za ribiče se je spremenilo predvsem to, da njihove dajavnosti od 1.5.2004 potekajo v skladu s predpisi s področja skupne ribiške politike. Hkrati je prišlo tudi do večjih sprememb glede zbiranja podatkov ter upravljanja ribištva.

3.2 Slovensko morje kot del Sredozemskega morja Slovensko morje se nahaja v jugovzhodnem delu Tržaškega zaliva, ki je najsevernejši zaliv Sredozemskega morja. Tržaški zaliv je polzaprt in plitev del Jadranskega morja. Povprečna

5

globina Tržaškega zaliva je manj kot 20 m pri čemer je približno 20% zaliva plitvejšega od 10 m. Površina Tržaškega zaliva je približno 600 km2, prostornina pa 9,5 km3 (merjeno do črte rt Savudrija-Gradež). Večina celinskih voda se v zaliv izliva na severni obali (približno 90-130 m3/s) medtem ko se na južni obali izliva približno 5-10 m3/s. Struktura vodnega stolpca ter gibanje vode se sezonsko močno spreminjata. Pozimi so vode zaliva dokaj homogene. Spomladi se zaradi ogrevanja površinske vode in večjih dotokov celinskih voda vzpostavi stratifikacija ki postane poleti izrazitejša (Malej in Malačič, 1995). Sezonska dinamika temperaturne stratifikacije temelji na sončevem obsevanju (Malačič, 1991). Jesensko ohlajanje ter mešanje vode zaradi vetrov ponovno vzpostavi homogenost vodnega stolpca. Močni vetrovi lahko stratifikacijo vodnega stolpca porušijo tudi poleti (Malej in Malačič, 1995).

Eden od parametrov, ki imajo velik vpliv na pojavljanje ribolovnih virov v Tržaškem zalivu je temperatura morja. Tekom leta si temperatura zraka in temperatura ob površini morja sledita, medtem ko doseže temperatura na dnu najvišje vrednosti z zamikom glede na prvi dve (Slika 1).

0123456789

10111213141516171819202122232425262728

tem

pera

tura

[°C

]

zima pomlad poletje jesen

23. marec 21. junij 23. september 21. december

temperatura zrakatemperatura morja (-2 m)temperatura morja (-23 m)

Slika 1 Povprečni potek temperature zraka in morja v slovenskem morju (vir: Morska biološka postaja Piran, Nacionalni inštitut za biologijo, meritve na oceanografski boji v obdobju 2002-2006).

3.3 Ribolovno morje Republike Slovenije Ribolovno morje Republike Slovenije je določeno z Uredbo o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 2/2006) in se nahaja v severnem delu jadranskega razdelka 37.2.1, ki je del osrednjega sredozemskega podobmočja, ta pa del glavnega ribolovnega območja FAO, ki obsega Sredozemsko in Črno morje. Jadranski razdelek obsega Jadransko morje severno od črte, ki povezuje severno mejo Albanije na vzhodni obali ter rt Gargano (41°49' severne zemljepisne širine in 16°12' vzhodne zemljepisne dolžine) na zahodni obali (Slika 2).

6

Slika 2 Ribolovno območje FAO št. 37, razdeljeno na podobmočja in razdelke (http://www.fao.org).

Uredbo o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 2/2006) določa ribolovno morje Republike Slovenije, ki je sestavljeno iz ribolovne cone A, ribolovne cone B in ribolovne cone C. Ribolovno cono A sestavljajo notranje morske vode Republike Slovenije, ki obsegajo območje od obale do črte, ki povezuje rt Madona in rt Savudrija. Ribolovno cono B sestavlja teritorialno morje Republike Slovenije. Severna meja ribolovne cone B poteka po meji, določeni s Pogodbo med SFRJ in Republiko Italijo s prilogami od I do X z dne 10. novembra 1975 (Uradni list SFRJ-MP, št. 1/77; Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS-MP, št. 11-60/92). Južna meja ribolovne cone B poteka od rta Savudrija do točke T6 (Y 5.361.377, X 5.031.764; φ 45°25´00,0˝, λ 13°13´42,9˝). Ribolovni coni A in B sta prikazani na sliki (Slika 3), njuni površini pa v tabeli (Tabela 2). Ribolovna cona C obsega območje zaščitne ekološke cone Republike Slovenije (Zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu Republike Slovenije, Ur.l. RS, št. 93/2005) in območje odprtega morja v Jadranskem morju.

Tabela 2 Površine ribolovnega morja Republike Slovenije3, 4 po Uredbi o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije.

PovršinaRibolovna cona A [km2] 46,2Ribolovna cona B [km2] 355,6

3 Ribolovno cono A določata Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slove (Ur.l. RS, št. 2/2006) in Pomorski zakonik (uradno prečiščeno besedilo; Ur.l. RS, št. 120/2006); ribolovno cono B določa Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije. Lastnik podatkov o obalni črti, morski meji in rasterske karte Tržaškega zaliva je Ministrstvo za promet. 4 Dovoljenje Ministrstva za promet št. 3730-7/2007/3-0005761 z dne 21.8.2007.

7

Slika 3 Območje ribolovnega morja Republike Slovenije z ribolovnima conama A in B5, 6.

3.4 Raba slovenskega morja Obstoječa raba morja, ki jo je mogoče opredeliti glede na področje ali dejavnost, obsega (1) vodno gospodarstvo, (2) ohranjanje narave, (3) varstvo kulturne dediščine, (4) pomorski promet, (5) turizem in rekreacijo, (6) ribištvo in ribogojstvo, (7) gradnjo in druge posege v vodni prostor morja (Gosar, 2000). Ker se različne rabe morja dogajajo sočasno in na istem prostoru prihaja do interakcij med ribištvom in drugimimi uporabniki morja. S stališča ribištva so zato še posebno pomembna naslednja področja: ohranjanje narave, pomorski promet, turizem in rekreacija ter marikultura.

3.4.1 Ohranjanje narave Zavarovana območja ohranjanja narave obsegajo naravne spomenike, naravne rezervate in krajinske parke. Na območju slovenskega morja so naslednja zavarovana območja: naravna spomenika Debeli rtič in rt Madona, naravni rezervat Strunjan in krajinski park Strunjan.

Na območju naravnega spomenika Debeli rtič je prepovedana plovba na motorni pogon (Odlok o razglasitvi naravnega spomenika Debeli rtič, Uradne objave, št. 33/91).

Na območju naravnega spomenika rt Madona je prepovedano nabiranje organizmov v neznanstvene namene ter sidranje in plovba na motorni pogon (Odlok o razglasitvi posameznih naravnih spomenikov in spomenikov oblikovane narave v občini Piran, Uradne objave, št. 5/90).

Na območju naravnega rezervata Strunjan je prepovedano izvajati gospodarski ribolov, razen v obdobjih od 1. aprila do 1. junija in od 1. oktobra do 1. decembra v skladu z načrtom upravljanja; v osrednjem delu NR Strunjan je prepovedano izvajati gospodarski ribolov, pluti

5 Ribolovno cono A določata Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slove (Ur.l. RS, št. 2/2006) in Pomorski zakonik (uradno prečiščeno besedilo; Ur.l. RS, št. 120/2006); ribolovno cono B določa Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije. Lastnik podatkov o obalni črti, morski meji in rasterske karte Tržaškega zaliva je Ministrstvo za promet. 6 Dovoljenje Ministrstva za promet št. 3730-7/2007/3-0005761 z dne 21.8.2007.

8

s plovili na motorni pogon in sidrati. (Uredba o Krajinskem parku Strunjan, Ur.l. RS, št. 107/2004).

Na območju krajinskega parka Strunjan ni prepovedi povezanih z ribištvom (Uredba o Krajinskem parku Strunjan, Ur.l. RS, št. 107/2004).

3.4.2 Ribolovni rezervati V slovenskem morju sta dva ribolovna rezervata namenjena varstvu ribolovnih virov: portoroški ribolovni rezervat in strunjanski ribolovni rezervat. Portoroški ribolovni rezervat obsega notranji del Piranskega zaliva s pripadajočimi solinami. Strunjanski ribolovni rezervat obsega morje ob obali ob rtiču Strunjan in notranji del Strunjanskega zaliva s pripadajočo laguno ter solinami.

Na območju ribolovnih rezervatov sta prepovedana gospodarski in prostočasni ribolov, vendar pa je neglede na prepovedi v rezervatih dovoljen izlov zimskih jat cipljev na podlagi posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov ter prostočasni ribolov z obale (Zakona o morskem ribištvu, Ur.l. RS, št. 115/2006).

3.4.3 Pomorski promet Raba morja v pomorskem prometu obsega akvatorije pristanišč (javni mednarodni promet, za vojaške namene, javni promet in za posebne namene (športna, turistična, krajevna in druga)), sidrišče in plovne poti. V pristaniščih je prepovedan ribolov (Pomorski zakonik (uradno prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 120/2006).

Zaradi sheme ločene plovbe v Tržaškem zalivu ima pomorski promet vpliv na plovbo ribiških plovil. Slovenija, Hrvaška in Italija so se s ciljem, da bi zmanjšale možnost nesreč oziroma trčenj ladij, dogovorile o vzpostavitvi skupnega plovbnega sistema in sheme ločene plovbe v severnem delu severnega Jadrana (Zakon o ratifikaciji Memoranduma o soglasju med Vlado Republike Slovenije, Vlado Republike Hrvaške in Vlado Italijanske republike za uvedbo skupnega plovbnega sistema in sheme ločene plovbe v severnem delu severnega Jadrana, Ur.l. RS-MP, št. 27/2000). Shema ločene plovbe poteka po sredini Tržaškega zaliva, tako, da se del sheme, ki je namenjen za plovbo ladij iz južnega Jadrana v pristanišča Koper, Trst in Tržič, nahaja v slovenskih vodah in sicer vzdolž državne meje z Italijo v pasu širokem povprečno 2,5 Nm. V shemi ločene plovbe je sicer možen ribolov, toda pod pogojem, da ribiška plovila med ribolovom ne ovirajo plovbe ladjam, ki plujejo v smeri plovbne poti (10. odstavek 11. člena Pravilnika o izogibanju trčenj na morju, Ur.l. RS, št. 84/2005), kar pomeni, da je ribolov v navedenem predelu slovenskega morja oviran.

3.4.4 Turizem in rekreacija Raba morja za turizem in rekreacijo obsega vode kopališč in plovne poti ob kopališčih za rekreacijska plovila. Tovrstna raba morja nima vpliva na ribištvo. Večji vpliv na ribištvo imajo plovne poti rekreacijskih plovil v drugih delih slovenskega morja. Predvsem v poletnem obdobju ter ob prireditvah na morju kot so jadralne regate in drugo, lahko pride do oviranja ribolova.

3.4.5 Ribogojstvo Raba morja za namene ribogojstva je omejana na del strunjanskega ribolovnega rezervata in del portoroškega ribolovnega rezervata. Poleg tega se dejavnost dogaja tudi v Jernejevem zalivu. Ribogojstvo ima vpliv na ribištvo le v času ribolova na zimske jate v ribolovnih rezervatih.

3.5 Ribolov (ulov in iztovor) Metodološko pojasnilo Zbiranje podatkov o iztovoru je v Sloveniji potekalo v dveh obdobjih in na dva načina.

9

Prvo obdobje je trajalo od leta 1982 do 2005, ko je SURS zbiral mesečen podake o iztovoru. Statistična enota je bil ribič – fizična ali pravna oseba. Podatki omogočajo prikaz iztovorjenih količin po vrstah ali skupinah vrst ribolovnih organizmov, ne vsebujejo pa informacij o ulovu, zavržku, uporabljenih ribolovnih orodjih, plovilih, ribolovnem naporu itd.

Drugo obdobje se je pričelo 1.10.2004 in je povezano s članstvom Republike Slovenije v EU. Zaradi spoštovanja predpisov s področja skupne ribiške politike se je metodologija zbiranja podatkov povsem spremenila. Statistična enota je tako postalo vsako ribiško plovilo. Kapitani ribiških plovil so dolžni podatke predložiti za vsako opravljeno ribolovno potovanje. Podrobni podatki o ulovu, iztovoru, ribolovnem orodju in ribolovnem naporu se zbirajo v sistemu InfoRib, ki ga upravlja MKGP.

V obdelavah podatkov smo upoštevali podatke SURS od leta 1982 do 2004 ter podakte InfoRib od leta 2005 do 2006.

Iztovor se je v začetku 80. let prejšnjega stoletja hitro povečal in leta 1983 dosegel vrh s 7.916 tonami. Povečanje iztovora je omogočila uvedba novega ribolovnega orodja – pelagične vlečne mreže. V začetku 90. se je iztovor pričel hitro zmanjševati in je s skoraj 6.000 ton leta 1990 padel pod 2.000 ton leta 1993. Letni itovor je bil še nekaj naslednjih let okrog 2.000 ton. Po letu 1998 se je iztovor postopno zmanjševal ter z 808 tonami leta 2004 dosegel najnižjo vrednost. Zadnji dve leti se je iztovor nekoliko povečal vendar pa je ostal pod mejo 1.000 ton (Slika 4, Tabela 3).

Razlogi za hitro zmanjševanje ulova v začetku 90. let so predvsem izguba trgov nekdanje Jugoslavije ter zmanjšanje ribolovnega morja. Razloge za sorazmerno majhen iztovor v zadnjih letih je potrebno iskati tudi v povezavi s stanjem pelagičnih ribolovnih virov v Jadranu.

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

1982

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

Izto

vor

[t]

Slika 4 Iztovor slovenskih ribiških plovil v obdobju 1982 do 2006 (vir: SURS 1982-2004 in InfoRib 2005-2006).

10

Tabela 3 Pregled slovenskega morskega iztovora (v tonah) v obdobju od 1982 do 2006 (vir: SURS 1982-2004 in InfoRib 2005-2006).

1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990pelagične ribe 5114,2 7511,3 6198,8 6123,6 5428,0 6618,6 5024,7 4932,0 5630,5pridnene ribe 408,9 334,6 111,0 97,6 991,0 206,5 125,5 163,6 117,0glavonožci 14,4 24,1 20,1 26,9 29,5 28,4 40,2 54,4 191,1školjke in polži 9,5 44,8 1,9 3,4 0,3 7,9 9,1 4,1 4,1raki 0,8 0,7 0,9 0,1 0,3 0,4 8,2 34,5 4,6

skupaj: 5547,7 7915,6 6332,7 6251,6 6449,1 6861,6 5207,7 5188,6 5947,4

1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000pelagične ribe 4778,1 3551,2 1884,0 1967,4 1774,0 2049,0 2026,2 1899,9 1727,2 1562,7pridnene ribe 86,5 32,0 50,8 24,3 21,4 13,5 11,7 25,9 27,5 34,1glavonožci 80,1 28,2 50,3 15,3 52,5 14,5 25,9 32,7 27,6 32,3školjke in polži 1,8 6,9 8,5 1,6 0,9 0,3 1,0 0,2 0,5 0,5raki 0,0 0,5 0,4 0,2 0,2 0,3 0,2 0,4 0,3 0,4

skupaj: 4946,6 3618,8 1994,0 2008,7 1849,0 2077,6 2064,9 1959,1 1783,0 1629,9

2001 2002 2003 2004 2005 2006pelagične ribe 1400,0 1343,2 904,8 665,8 782,0 794,0pridnene ribe 79,9 61,8 100,8 76,3 83,7 76,4glavonožci 130,7 49,7 61,6 57,0 63,2 60,0školjke in polži 2,5 1,1 2,8 2,6 2,1 0,2raki 3,4 3,9 5,8 6,6 4,8 2,7

skupaj: 1616,5 1459,8 1075,7 808,4 935,8 933,2

V obdobju od 1982 od 2006 so v iztovoru prevladovale pelagične ribe (Tabela 3, Tabela 4, Slika 5) katerih povprečni delež je bil 93,3%. Sledile so pridnene ribe s 4% in glavonožci z 2,4% medtem ko sta bila deleža školjk in polžev ter rakov zanemarljiva (Tabela 4). V zadnjih letih se je delež pelagičnih rib nekoliko zmanjšal, predvsem na račun povečanih deležev prdinenih rib in glavonožcev.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1982

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

dele

ž pe

lagičn

ih ri

b [%

]

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

dele

ž os

talih

org

aniz

mov

[%]

pelagične ribe pridnene ribe glavonožci školjke in polži raki

Slika 5 Deleži kategorij ribolovnih organizmov v iztovoru slovenskih ribiških plovil v obdobju 1982 do 2006 (vir: SURS 1982-2004 in InfoRib 2005-2006).

11

Tabela 4 Deleži kategorij ribolovnih organizmov v iztovoru slovenskih ribiških plovil v obdobju 1982 do 2006 (vir: SURS 1982-2004 in InfoRib 2005-2006).

1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990pelagične ribe 92,2 94,9 97,9 98,0 84,2 96,5 96,5 95,1 94,7pridnene ribe 7,4 4,2 1,8 1,6 15,4 3,0 2,4 3,2 2,0glavonožci 0,3 0,3 0,3 0,4 0,5 0,4 0,8 1,0 3,2školjke in polži 0,2 0,6 0,0 0,1 0,0 0,1 0,2 0,1 0,1raki 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,7 0,1

skupaj: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000pelagične ribe 96,6 98,1 94,5 97,9 95,9 98,6 98,1 97,0 96,9 95,9pridnene ribe 1,7 0,9 2,5 1,2 1,2 0,7 0,6 1,3 1,5 2,1glavonožci 1,6 0,8 2,5 0,8 2,8 0,7 1,3 1,7 1,5 2,0školjke in polži 0,0 0,2 0,4 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0raki 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

skupaj: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

2001 2002 2003 2004 2005 2006 najmanj največ povpr.pelagične ribe 86,6 92,0 84,1 82,4 83,6 85,1 82,4 98,6 93,3pridnene ribe 4,9 4,2 9,4 9,4 8,9 8,2 0,6 15,4 4,0glavonožci 8,1 3,4 5,7 7,1 6,8 6,4 0,3 8,1 2,4školjke in polži 0,2 0,1 0,3 0,3 0,2 0,0 0,0 0,6 0,1raki 0,2 0,3 0,5 0,8 0,5 0,3 0,0 0,8 0,1

skupaj: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Metodološko pojasnilo Zaradi boljšega prikaza trenutnih razmer v ribištvu smo podrobnejšo analizo podatkov o iztovoru za posamezne kategorije ribolovnih organizmov opravili na podatkih od leta 2003 do leta 2006, ko se je iztovor ustalil okrog vrednosti 1.000 ton letno (Slika 4). Kljub temu smo za oceno sezonskega pojavljanja vrst v iztovoru uporabili podatke od leta 1982 dalje.

V obdobju od 2003 od 2006 se je delež pelagičnih rib v iztovoru zmanjšal na 83,3%, delež pridnenih rib se je povečal na 9,0%, delež glavonožcev pa na 6,4%. Nekoliko sta se povečala tudi deleža školjk in polžev (0,2%) ter rakov (0,5%).

0

5

10

15

20

25

30

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

deče

ž iz

tovo

ra [%

]

pelagične ribe pridnene ribe glavonožci školjke in polži raki skupaj

Slika 6 Sezonsko pojavljanje kategorij ribolovnih organizmov v iztovoru slovenskih ribiških plovil (vir: SURS 2003-2004 in InfoRib 2005-2006).

12

3.5.1 Pelagične ribe V iztovoru pelagičnih rib v obdobju od 2003 do 2006 sta prevladovala sardela (Sardina pilchardus) s 53,8% in sardon (Engraulis encrasicolus) s 36,9%. Deleži ostalih vrst so vsaj desetkrat manjši (Tabela 5).

Sezonsko pojavljanje pomembnejših pelagičnih vrst v iztovoru slovenskih ribiških plovil je prikazano na sliki (Slika 7). Prikaz pojavljanja rib v iztovoru ne odraža resničnega stanja v teritorialnem morju Republike Slovenije, saj sta glavnino malih pelagičnih rib ujeli plovili, ki sledita selitvam rib v mednarodno morje severnega Jadrana.

Tabela 5 Iztovor pelagičnih rib (v kilogramih) v obdobju od 2003 do 2006 (vir: SURS 2003-2004 in InfoRib 2005-2006).

Vrsta 2003 2004 2005 2006 %sardela - Sardina pilchardus (Walbaum, 1792) 770.141 373.447 252.065 297.662 53,8149sardon - Engraulis encrasicolus (Linnaeus, 1758) 57.691 237.929 454.377 409.991 36,8654ciplji - Mugilidae 49.890 28.729 11.561 9.153 3,1569papalina - Sprattus sprattus (Linnaeus, 1758) 13.120 14.610 31.214 38.451 3,0953šuri - Trachurus spp. 2.065 2.976 7.727 21.883 1,1012skuša - Scomber scombrus Linnaeus, 1758 3.229 3.882 4.546 7.369 0,6047menola - Spicara flexuosa 6.070 4.232 4.365 3.772 0,5860velika sardela - Sardinella aurita Valenciennes, 1847 0 0 12.903 533 0,4270lokarda - Scomber japonicus Houttuyn, 1782 2.577 22 1.537 2.242 0,2027iglica - Belone belone (Linnaeus, 1761) 0 0 567 1.493 0,0655palamida - Sarda sarda (Bloch, 1793) 0 0 449 911 0,0432veliki gavun - Atherina hepsetus Linnaeus, 1758 0 0 643 397 0,0331tabinja - Phycis phycis (Linnaeus, 1766) 0 0 0 50 0,0016lica - Lichia amia (Linnaeus, 1758) 0 0 34 14 0,0015čepa - Alosa fallax (Lacepede, 1803) 0 0 0 22 0,0007morska lisica - Alopias vulpinus (Bonnaterre, 1788) 0 0 0 6 0,0002črtasti tun - Katsuwonus pelamis (Linnaeus, 1758) 0 0 0 4 0,0001trupec - Auxis rochei rochei (Risso, 1810) 0 0 0 3 0,0001

skupaj: 904.783 665.827 781.986 793.955 100

Vrsta JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC8 5

sardon - Engraulis encrasicolus (Linnaeus, 1758) 5 4 6 5 3 5

ciplji - Mugilidae 8 7 2 2 4 7 4 3

papalina - Sprattus sprattus (Linnaeus, 1758) 6 6 6 8 7 1 0

šuri - Trachurus spp. 1 3 5 5 7 3

skuša - Scomber scombrus Linnaeus, 1758 0 1 2 2 7 2

menola - Spicara flexuosa 2 3 6 8 5 3 3 4 5 3 3

velika sardela - Sardinella aurita Valenciennes, 1847 0 3 0 0 3 1 0 1 2 0

lokarda - Scomber japonicus Houttuyn, 1782 1 1 2 1 2 1

Legenda: 0% (ni iztovora) > 0% in <= 4,2% letnega iztovora > 4,2% in <= 8,3% letnega iztovora > 8,3% letnega iztovora

sardela - Sardina pilchardus (Walbaum, 1792) 5 4 6 9 9 9 9 10 15 10

11 12 10 14 14 10

28 17 11 9

12 11 11 11 21

14 9 9 11 16 16

12 14 18 19 16 8

56

56 35

12 11 13 21 23 12

Slika 7 Sezonsko pojavljanje pomembnejših pelagičnih vrst v iztovoru slovenskih ribiških plovil (vir: SURS 1982-2004 in InfoRib 2005-2006).

3.5.2 Pridnene ribe V iztovoru pridnenih rib v obdobju od 2003 do 2006 je prevladoval mol (Merlangius merlangus) s 40,4%. Ostale vrste so bile zastopane s precej manjšimi deleži ki so prikazani v tabeli (Tabela 6).

Sezonsko pojavljanje pomembnejših pridnenih vrst v iztovoru slovenskih ribiških plovil je prikazano na sliki (Slika 8). V primeru pridnenih vrst prikaz pojavljanja v iztovoru odraža stanje v teritorialnem morju Republike Slovenije. Vidimo lahko, da se nekatere vrste pojavljajo bolj v hladnem delu leta, druge pa v toplem delu (Slika 8).

13

Tabela 6 Iztovor pridnenih rib (v kilogramih) v obdobju od 2003 do 2006 (vir: SURS 2003-2004 in InfoRib 2005-2006).

Vrsta 2003 2004 2005 2006 %mol - Merlangius merlangus (Linnaeus, 1758) 48.335 25.603 29.056 33.383 40,4022morski list - Solea solea (Linnaeus, 1758) 8.208 6.679 6.421 5.600 7,9715trske - Gadidae 1.816 904 8.468 7.722 5,6021ribon - Pagellus erythrinus (Linnaeus, 1758) 3.281 3.967 3.454 4.414 4,4783orada - Sparus aurata Linnaeus, 1758 2.200 4.112 3.590 3.491 3,9675navadni morski psi - Mustelus spp. 5.055 3.789 1.980 1.892 3,7672bradači - Mullus spp. 3.369 2.798 4.381 1.944 3,7007iverka - Platichthys flesus (Linnaeus, 1758) 2.479 2.673 5.154 2.005 3,6471mali gavun - Atherina boyeri Risso, 1810 3.900 4.537 2.253 1.147 3,5067črni glavač - Gobius niger Linnaeus, 1758 0 5.982 4.120 1.644 3,4799oslič - Merluccius merluccius (Linnaeus, 1758) 4.950 768 2.154 3.276 3,3026brancin - Dicentrarchus labrax (Linnaeus, 1758) 6.391 1.825 1.291 1.093 3,1402nedoločene pridnene ribe - 6.073 2.743 453 178 2,7985špar - Diplodus annularis (Linnaeus, 1758) 1.091 1.724 3.174 1.960 2,3550vrvica - Cepola macrophthalma (Linnaeus, 1758) 0 4.128 2.913 637 2,2748salpa - Sarpa salpa (Linnaeus, 1758) 1.444 2.261 1.271 1.042 1,7828bukva - Boops boops (Linnaeus, 1758) 717 397 454 2.719 1,2698ovčica - Lithognathus mormyrus (Linnaeus, 1758) 768 648 998 285 0,7995družina krulci - Triglidae 0 0 513 787 0,3852romb - Psetta maxima (Linnaeus, 1758) 677 442 36 64 0,3609kovač - Zeus faber Linnaeus, 1758 0 0 557 160 0,2126morski zmaj - Trachinus draco Linnaeus, 1758 0 0 374 326 0,2071ugor - Conger conger (Linnaeus, 1758) 0 314 63 211 0,1739debelousti cipelj - Chelon labrosus (Risso, 1827) 0 0 206 115 0,0951morski golob - Myliobatis aquila (Linnaeus, 1758) 0 0 141 37 0,0526gladki romb - Scophthalmus rhombus (Linnaeus, 1758) 0 0 96 46 0,0421raže - Raja spp. 0 0 44 70 0,0337pic - Diplodus puntazzo (Cetti, 1777) 0 0 81 29 0,0326sivi cipelj - Oedalechilus labeo (Cuvier, 1829) 0 0 108 2 0,0326škarpene - Scorpaena spp. 0 0 54 53 0,0318konj - Sciaena umbra Linnaeus, 1758 0 0 23 26 0,0147zobčasti ostriži - Serranus spp. 0 0 4 34 0,0113korbel - Umbrina cirrosa (Linnaeus, 1758) 0 0 14 15 0,0084črnorepka - Oblada melanura (Linnaeus, 1758) 0 0 2 26 0,0082gof - Seriola dumerili (Risso, 1810) 0 0 5 23 0,0081zobatec - Dentex dentex (Linnaeus, 1758) 0 0 7 20 0,0080morske spake - Lophius spp. 0 0 23 3 0,0075fratrc - Diplodus vulgaris (Geoffroy St. Hilaire, 1817) 0 0 1 24 0,0074jegulja - Anguilla anguilla (Linnaeus, 1758) 0 0 3 14 0,0050šarg - Diplodus sargus sargus (Linnaeus, 1758) 0 0 5 10 0,0042zvezdogled - Uranoscopus scaber Linnaeus, 1758 0 0 8 4 0,0034kantar - Spondyliosoma cantharus (Linnaeus, 1758) 0 0 2 7 0,0026travni glavač - Zosterisessor ophiocephalus (Pallas, 1814) 0 0 8 0 0,0024dolgin - Liza saliens (Risso, 1810) 0 0 5 0 0,0013črnik - Chromis chromis (Linnaeus, 1758) 0 0 0 4 0,0012

skupaj: 100.754 76.294 83.964 76.538 100

14

Vrsta JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC7 4 8 4 5 3 2

morski list - Solea solea (Linnaeus, 1758) 2 1 2 2 3 3 4 7

ribon - Pagellus erythrinus (Linnaeus, 1758) 7 8 2 3 5 4 6

orada - Sparus aurata Linnaeus, 1758 5 4 6 3 4 3 4 6 4

navadni morski psi - Mustelus spp. 1 2 4 8 8 4 4

bradači - Mullus spp. 3 2 4 6 6 5 7 5

iverka - Platichthys flesus (Linnaeus, 1758) 4 1 1 1 1 1 1 2 8 6

mali gavun - Atherina boyeri Risso, 1810 4 3 4 1 2 4 7 6

črni glavač - Gobius niger Linnaeus, 1758 1 0 1 1 2 2 3 6

oslič - Merluccius merluccius (Linnaeus, 1758) 6 6 5 8 2 1 1 1 5

brancin - Dicentrarchus labrax (Linnaeus, 1758) 7 2 2 2 3 2 2 4

špar - Diplodus annularis (Linnaeus, 1758) 5 5 6 3 1

vrvica - Cepola macrophthalma (Linnaeus, 1758) 0 0 0 0 0 2 7 6 2 0

salpa - Sarpa salpa (Linnaeus, 1758) 2 1 2 3 6 6

bukva - Boops boops (Linnaeus, 1758) 5 4 2 4

ovčica - Lithognathus mormyrus (Linnaeus, 1758) 5 1 3 5 4 2

družina krulci - Triglidae 3 2 0 6 4 3 6

romb - Psetta maxima (Linnaeus, 1758) 4 5 5 1 2 3 4 5

kovač - Zeus faber Linnaeus, 1758 4 2 4 1 1 8 7

morski zmaj - Trachinus draco Linnaeus, 1758 0 0 0 1 0 5 7 6

ugor - Conger conger (Linnaeus, 1758) 6 3 7 5 5 8

debelousti cipelj - Chelon labrosus (Risso, 1827) 0 0 0 0 0 0 0 7 3

morski golob - Myliobatis aquila (Linnaeus, 1758) 0 0 0 1 0 6 8 6 2 0

gladki romb - Scophthalmus rhombus (Linnaeus, 1758) 0 0 0 0 0 4 6 5 8

raže - Raja spp. 3 3 7 7 8 8 7

pic - Diplodus puntazzo (Cetti, 1777) 0 0 0 0 0 0 0 0

sivi cipelj - Oedalechilus labeo (Cuvier, 1829) 0 4 0 0 0 2 0 5 0 0

škarpene - Scorpaena spp. 1 4 8 6 6

konj - Sciaena umbra Linnaeus, 1758 0 0 0 0 8 0 0 0

zobčasti ostriži - Serranus spp. 0 0 5 0 0 0 0 0 6 0

korbel - Umbrina cirrosa (Linnaeus, 1758) 3 0 3 0 0 0 0 1 1 1 0

črnorepka - Oblada melanura (Linnaeus, 1758) 1 0 5

gof - Seriola dumerili (Risso, 1810) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

zobatec - Dentex dentex (Linnaeus, 1758) 5 2 0 0 3 5

morske spake - Lophius spp. 0 0 0 5 0 0 0 0

fratrc - Diplodus vulgaris (Geoffroy St. Hilaire, 1817) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

jegulja - Anguilla anguilla (Linnaeus, 1758) 1 2 4

šarg - Diplodus sargus sargus (Linnaeus, 1758) 0 0 0 0 0 0 0 7 2 1

zvezdogled - Uranoscopus scaber Linnaeus, 1758 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

kantar - Spondyliosoma cantharus (Linnaeus, 1758) 0 0 0 4 0 2 0 2 1 1

Legenda: 0% (ni iztovora) > 0% in <= 4,2% letnega iztovora > 4,2% in <= 8,3% letnega iztovora > 8,3% letnega iztovora

mol - Merlangius merlangus (Linnaeus, 1758) 21 9 9 11 18

8 20 26 21

15 9 19 10 13

22 30 9

15 22 11 11 11

17 20 17 9

49 27

21 17 14 16

19 19 34 12

32 14 19

12 18 24 23

8 12 10 8 22 10 10

59 22

10 12 10 19 16 13

9 14 11 11 12 9 9 9

14 14 10 11 9 22

29 11 11 13 13

16 15 20 19

19 9 12 17 15

27 27 17 11

9 9 11 15 13 11

26 19 45

53 25

13 36 27

21 8 9 13 7

21 26 37 15

73 16

10 14 12 10 11 9 9

12 43 28 9

71 18

93

10 8 14 12 9 9 11 8 12

99

14 15 25 9 11 12

18 20 10 47

84 16

11 12 13 10 11 10 9 10 8

28 61

17 83

78 13

Slika 8 Sezonsko pojavljanje pridnenih vrst v iztovoru slovenskih ribiških plovil (vir: SURS 1982-2004 in InfoRib 2005-2006).

3.5.3 Glavonožci V iztovoru glavonožcev v obdobju od 2003 do 2006 sta prevladovali moškatna hobotnica (Eledone moschata) z 49,2% in sipa (Sepia officinalis) s 40,8%. Lignja (Loligo vulgaris) je bilo 9,7%, medtem ko so bili deleži ostalih vrst glavonožcev zanemarljivi (Tabela 7).

Sezonsko pojavljanje glavonožcev v iztovoru slovenskih ribiških plovil je prikazano na sliki (Slika 9). Glavonožci se v slovenskem morju v večjih količinah pojavljajo v jesenskem in zimskem obdobju.

Tabela 7 Iztovor glavonožcev (v kilogramih) v obdobju od 2003 do 2006 (vir: SURS 2003-2004 in InfoRib 2005-2006).

Vrsta 2003 2004 2005 2006 %moškatna hobotnica - Eledone moschata (Lamarck, 1798) 32.145 23.489 35.017 28.274 49,1757sipa - Sepia officinalis Linnaeus, 1758 25.047 29.169 20.383 24.090 40,8081ligenj - Loligo vulgaris vulgaris Lamarck, 1798 4.432 4.378 7.398 7.322 9,7296pritlikavi ligenj - Loligo media (Linnaeus, 1758) 0 0 347 265 0,2532hobotnica - Octopus vulgaris Cuvier, 1797 0 0 51 29 0,0331kratkoplavuti ligenj - Illex coindetii (Vérany, 1839) 0 0 0 1 0,0004

skupaj: 61.624 57.036 63.195 59.982 100

15

Vrsta JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC6 3

sipa - Sepia officinalis Linnaeus, 1758 3 2 2 4 3 1 1 8 7

ligenj - Loligo vulgaris vulgaris Lamarck, 1798 6 4 3 2 2 3 7 8

pritlikavi ligenj - Loligo media (Linnaeus, 1758) 0 4 0 0 0 5

hobotnica - Octopus vulgaris Cuvier, 1797 5 4 4 1 1 0 2 5 5

kratkoplavuti ligenj - Illex coindetii (Vérany, 1839) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Legenda: 0% (ni iztovora) > 0% in <= 4,2% letnega iztovora > 4,2% in <= 8,3% letnega iztovora > 8,3% letnega iztovora

moškatna hobotnica - Eledone moschata (Lamarck, 1798) 2 1 0 0 0 2 7 40 24 15

19 34 17

17 12 18 19

19 9 18 4 14 27

26 33 14

100

Slika 9 Sezonsko pojavljanje glavonožcev v iztovoru slovenskih ribiških plovil (vir: SURS 1982-2004 in InfoRib 2005-2006).

3.5.4 Školjke in polži Školjke in polži so v slovenskem iztovoru zastopane v zanemarljivem deležu. Po deležu izstopajo pokrovače (Pectinidae, 33,1%), sledita pa ladinka (Venus verrucosa) in klapavica (Mytilus galloprovincialis) s po 22%. V iztovoru polžev se pojavljata le čokati volek (Phyllonotus trunculus) s 6,1% in bodičasti volek (Bolinus brandarius) z zanemarljivim deležem (Tabela 8).

Tabela 8 Iztovor školjk in polžev (v kilogramih) v obdobju od 2003 do 2006 (vir: SURS 2003-2004 in InfoRib 2005-2006).

Vrsta 2003 2004 2005 2006 %pokrovače - Pectinidae 1.410 1.138 0 0 33,0566ladinka - Venus verrucosa Linnaeus, 1758 892 803 0 0 21,9901klapavica - Mytilus galloprovincialis Lamarck, 1819 0 0 1.688 0 21,8993čokati volek - Phyllonotus trunculus (Linnaeus, 1758) 460 708 127 3 16,8332bodičasti volek - Bolinus brandaris (Linnaeus, 1758) 0 0 302 167 6,0781kraljevska pokrovača - Aequipecten opercularis (Linnaeus, 1 0 0 11 0 0,1

skupaj: 2.762 2.649 2.128 169 100427

3.5.5 Raki Raki so v slovenskem iztovoru zastopani v zanemarljivem deležu. Med raki izstopa morska bogomolka (Squilla mantis) s 96,4%, mdtem ko so deleži ostalih vrst zanemarljivi (Tabela 9). Morska bogomolka je v iztovoru prisotna vse leto (Slika 10).

Tabela 9 Iztovor rakov (v kilogramih) v obdobju od 2003 do 2006 (vir: SURS 2003-2004 in InfoRib 2005-2006).

Vrsta 2003 2004 2005 2006 %morska bogomolka - Squilla mantis (Linnaeus, 1758) 5.614 6.437 4.662 2.485 96,3898deseteronožci - Decapoda 0 175 0 0 0,8786morski pajek - Maja squinado (Herbst, 1788) 153 0 12 10 0,8786trnočela rakovica - Eriphia verrucosa (Forsskål, 1775) 0 0 56 89 0,7295tigrasta kozica - Penaeus kerathurus (Forskål, 1775) 0 0 5 102 0,5375jastog - Homarus gammarus (Linnaeus, 1758) 0 0 51 44 0,4745plavajoča rakovica - Liocarcinus depurator (Linnaeus, 1758) 0 0 10 8 0,0914rarog - Palinurus elephas (Fabricius, 1787) 0 0 4 0 0,0201

skupaj: 5.767 6.612 4.800 2.738 100

16

Vrsta JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC7 7 8 4

morski pajek - Maja squinado (Herbst, 1788) 2 1 3 8 6 3 1

trnočela rakovica - Eriphia verrucosa (Forsskal, 1775) 0 1 0 7 1 0 0 7 1 0

tigrasta kozica - Penaeus kerathurus (Forskal, 1775) 0 0 0 0 0 0 0 0 5

jastog - Homarus gammarus (Linnaeus, 1758) 0 6 7 6 5 1 0

plavajoča rakovica - Liocarcinus depurator (Linnaeus, 1758) 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Legenda: 0% (ni iztovora) > 0% in <= 4,2% letnega iztovora > 4,2% in <= 8,3% letnega iztovora > 8,3% letnega iztovora

morska bogomolka - Squilla mantis (Linnaeus, 1758) 5 10 11 10 8 9 12 9

9 12 13 25 16

74 11

10 66 19

9 18 2 34 12

11 55 34

Slika 10 Sezonsko pojavljanje rakov v iztovoru slovenskih ribiških plovil (vir: SURS 1982-2004 in InfoRib 2005-2006).

3.5.6 Iztovor po tipih ribolovnih orodij Ribolovna orodja, ki jim je pripadal največji delež iztovora (60,7%) so bile pelagične vlečne mreže upravljane z dveh plovil. Sledile so jim zaporne plavarice, ki jim je pripadalo 23,3% iztovora. Pridnene vlečne mreže s širilkami so bile na tretjem mestu z 12,3% iztovora. Vsi ostali tipi ribolovnih orodij so bili udeleženi s 3,7% iztovora. Od teh je stoječim zabodnim mrežam in trislojnim mrežam pripadal največji delež iztovora (1,7% in 1,5%; Tabela 10).

Tabela 10 Iztovor (v kilogramih) po tipih ribolovnih orodij v obdobju od 2005 do 2006 (vir: InfoRib 2005-2006).

Tip ribolovnega orodja 2005 2006 %PS - Zaporne plavarice 205.604 230.411 23,3232OTB - Pridnene vlečne mreže s širilkami 119.562 111.166 12,3421PTM - Pelagične vlečne mreže upravljane z dveh plovil 569.989 564.204 60,6701GNS - Stoječe zabodne mreže 17.126 14.113 1,6710GND - Viseče mreže 4.175 812 0,2668GTR - Trislojne mreže 16.053 11.068 1,4508GN - Zabodne mreže (nedoločene) 264 372 0,0340FPO - Vrše 1.352 548 0,1016FYK - Kogoli 5 201 0,0110LHP - Ročne ribiške vrvice in ribiške palice 26 0 0,0014LLS - Stoječi parangali 894 449 0,0719LL - Parangali (nedoločeni) 79 23 0,0055MIS - Raznovrstna ribolovna orodja 945 3 0,0507

skupaj: 936.073 933.370 100

3.6 Ribiška flota Metodološko pojasnilo S podatki o slovenski ribiški floti razpolagamo od 1.5.2004. Takrat je na osnovi cenzusa ribiških plovil nastala prva različica evidence ribiških plovil (FVR). Danes je evidenca ribiških plovil del informacijskega sistema ribištva (InfoRib).

Dne 13.8.2007 je bilo v slovenski ribiški floti 174 plovil.

3.6.1 Dolžinska struktura Metodološko pojasnilo Za prikaz dolžinske strukture plovil smo uporabili podatke o dolžini preko vsega (LOA), ki so del FVR. V analizi so zajeta vsa plovila slovenske ribiške flote.

V slovenski ribiški floti prevladujejo plovila krajša od 10 metov. Takih plovil je 81%. V ostalih velikostnih razredih so plovila maloštevilna, v velikostnem razredu nad 40 metov pa nimamo plovil (Tabela 11, Slika 11).

17

Tabela 11 Dolžinska struktura slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Velikostni razred BT kW Število plovil<10 263,61 4209,33 141

10-<12 59,70 1141,72 812-<15 186,43 3171,97 1615-<18 127,69 862,10 518-<24 125,76 583,00 224-<40 312,40 1200,00 2>=40 0,00 0,00 0

skupaj: 1075,59 11168,12 174% od referenčne stopnje: 99,96 97,34

107611473

Referenčna stopnja nosilnosti [BT]: Referenčna stopnja moči [kW]:

0

10

20

30

40

50

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29

Dolžina, spodnja meja dolžinskega razreda [m]

Štev

ilo p

lovi

l

60

Slika 11 Dolžinska struktura slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

3.6.2 Starostna struktura Metodološko pojasnilo Za prikaz starostne strukture plovil smo uporabili podatke o letu izgradnje ribiških plovi, ki so del FVR.

Starost je bilo mogoče ugotoviti za 167 plovil. Večina plovil je bila izgrajenih v 60., 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Po letu 2000 je bilo izgrajenih 10 plovil. Najstarejše plovilo je bilo staro 107 let, najmlajše pa eno leto. Povprečna starost plovil je bila 32 let. Starostna struktura slovenske ribiške flote je prikazana na sliki (Slika 12) in v tabeli (Tabela 12).

18

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99 101

103

105

107

Starost [leta]

Šte

vilo

plo

vil

Slika 12 Starostna struktura slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Tabela 12 Starostna struktura slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)7.

Starost Število plovil Delež (%) Moč (kW) Delež (%) Nosilnost (BT) Delež (%)<=10 15 9,0 2.198,36 22,5 80,10 8,711-20 19 11,4 1.090,74 11,2 67,23 7,321-30 57 34,1 3.271,16 33,5 444,16 48,2>30 76 45,5 3.206,86 32,8 329,34 35,8skupaj: 167 100 9.767,12 100 920,83 100

3.6.3 Segmentacija Metodološko pojasnilo Segmentacijo smo ocenili na osnovi podatkov o uporabi različnih tipov ribolovnih orodij. Za analizo smo uporabili podatke o iztovoru iz ladijskih dnevnikov. Pripadnost določenemu segmentu smo določili tako, da smo kot mejo vzeli 90% delež iztovora dosežen z določenim tipom oz. skupino tipov ribolovnih orodij. Zaradi poenostavitve smo v isto kategorijo združili ribolovna orodja tipov GN, GTR in GNS ter ribolovna orodja tipov LLS in LL.

Aktivna ribiška plovila so pripadala šestim segmentom. Najštevilnejši je bil segment plovil z zabodnimi mrežami (60 plovil, 64,5%), sledili so mu segment plovil z vlečno mrežo (18 plovil, 19,4%), segment večnamenskih plovil (7 plovil, 7,5%), segment plovil z zaporno plavarico (5 plovil, 5,4%), segment plovil s pastmi (2 plovili, 2,2%) in neznani tip plovila (1 plovilo, 1,1%). Po moči in nosilnosti je prevladoval segment plovilo z vlečno mrežo (Tabela 13).

Kljub splošnemu mnenju, da v naši ribiški floti prevladujejo večnamenska ribiška plovila, so podatki pokazali, da je večina plovil specializiranih in da kar 70 plovil uporablja le en tip ribolovnega orodja, 16 plovil pa dosega več kot 90% iztovora z enim ali s kombinacijo zelo sorodnih ribolovnih orodij.

7 Vzrok za manjše število plovil so nepopolni podatki pri sedmih plovilih.

19

Tabela 13 Segmenti aktivnega dela ribiških plovil (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)

Segment Število plovil Delež (%) Moč (kW) Delež (%) Nosilnost (BT) Delež (%)plovilo z zaporno plavarico 5 5,4 518,97 7,4 47,62 6,5plovilo z vlečno mrežo 18 19,4 3.537,20 50,2 522,65 71,5plovilo z zabodnimi mrežami 60 64,5 2.769,64 39,3 134,64 18,4plovilo s pastmi 2 2,2 19,76 0,3 1,98 0,3večnamensko plovilo 7 7,5 186,07 2,6 21,76 3,0neznani tip plovila 1 1,1 11,03 0,2 2,16 0,3

skupaj: 93 7042,7 730,8

3.6.4 Referenčna stopnja Vsaka država članica ima referenčno stopnjo, ki pomeni zgornjo dopustno mejo kapacitete izražene v bruto tonah in kilovatih. V letnem poročilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu (Anonymus, 2007) je bila na dan 31.12.2005 navedena tudi zgornja meja za slovensko ribiško floto, ki znaša 1.076 BT in 11.473 kW.

3.6.5 Aktivna ribiška plovila Metodološko pojasnilo V analizi so zajeta plovila, katerih kapitani so v obdobju 2005-2006 predložili vsaj en ladijski dnevnik.

V obdobju 2005-2006 je bilo 93 aktivnih ribiških plovil, ki so po nosilnosti dosegla 67,9%, po moči pa 61,4% referenčne stopnje (Tabela 14).

3.6.5.1 Dolžinska struktura aktivnih ribiških plovil Po številu je prevladoval velikostni razred plovil krajših od 10 metrov (Tabela 14). Dolžinska struktura aktivnega dela ribiške flote je prikazana na sliki (Slika 13).

Tabela 14 Dolžinska struktura aktivnega dela slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Velikostni razred BT kW Število plovil<10 136,79 2126,88 69

10-<12 52,09 1051,72 712-<15 122,62 1930,97 1115-<18 106,91 733,10 418-<24 0,00 0,00 024-<40 312,40 1200,00 2>=40 0,00 0,00 0

skupaj: 730,81 7042,67 93% od referenčne stopnje: 67,92 61,38

107611473

Referenčna stopnja nosilnosti [BT]: Referenčna stopnja moči [kW]:

20

0

10

20

30

40

50

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29

Dolžina, spodnja meja dolžinskega razreda [m]

Štev

ilo p

lovi

l

60

Vsa ribiška plovilaAktivna ribiška plovila

Slika 13 Aktivna ribiška plovila v dolžinski strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

3.6.5.2 Starostna struktura aktivnih ribiških plovil

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99 101

103

105

107

Starost [leta]

Štev

ilo p

lovi

l

Vsa ribiška plovilaAktivna ribiška plovila

Slika 14 Starostna struktura aktivnega dela slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

21

Tabela 15 Starostna struktura aktivnega dela slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Starost Število plovil Delež (%) Moč (kW) Delež (%) Nosilnost (BT) Delež (%)<=10 8 8,7 1.731,46 24,9 54,53 7,511-20 11 12,0 885,25 12,8 58,89 8,121-30 29 31,5 2.012,38 29,0 376,24 51,6>30 44 47,8 2.313,58 33,3 239,15 32,8skupaj: 92 100 6.942,67 100 728,81 100

3.7 Ribolovna orodja V poglavju so obravnavani tipi ribolovnih orodij, za katera je glede na določila 1. odstavka 19. člena Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 potrebno izdelati program upravljanja (Tabela 16).

Tabela 16 Tipi ribolovnih orodij, za katera je glede na določila Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 potrebno izdelati program upravljanja ter njihova uporaba v sloveniji.

Kategorija Koda Tip ribolovnega orodja število delež (%)Obkroževale mreže PS Zaporne plavarice 12 8 66,7Obkroževale mreže LA Lampare 0 0Obalne potegalke SB Obalna potegalka 0 0Potegalke odprtega morja SDN Danske potegalke 0 0Potegalke odprtega morja SSC Škotske potegalke 0 0Potegalke odprtega morja SPR Potegalke upravljane z dveh plovil 0 0Vlečne mreže TBB Vlečna mreža z gredjo 1 0 0,0Vlečne mreže OTB Pridnena vlečna mreža s širilkami 26 18 69,2Vlečne mreže PTB Dvojna vlečna mreža 0 0Vlečne mreže OTM Pelagična vlečna mreža s širilkami 9 0 0,0Vlečne mreže PTM Pelagična vlečna mreža, upravljana z dveh plovil 4 2 50,0Strgače DRB Strgače upravljane s plovila 9 0 0,0Strgače HMD Mehanizirane strgače, vključno s sesalnimi strgačami 0 0

Plovila ki so ribolovno orodje uporabljala

Plovila z vpisanim ribolovnim orodjem

OBKROŽEVALE MREŽE V Uredbi Sveta (ES) št. 1967/2006 so obkroževalne mreže definirane kot mreže, ki lovijo ribe tako, da jih obkrožijo s strani in od spodaj; lahko so opremljene z zaporno vrvjo ali pa tudi ne. Obkroževalne mreže opremljene z zaporno vrvjo so zaporne plavarice. To so vse obkroževalne mreže, katerih dno se zadrgne z zaporno vrvjo na dnu mreže, ki je speljana skozi niz obročev ob spodnji vrvi, kar mreži omogoča, da se naguba in zapre. Zaporne plavarice se lahko uporabljajo za ribolov malih pelagičnih vrst, velikih pelagičnih vrst ali pridnenih vrst.

3.7.1 Zaporne plavarice (purse seines; PS) Zaporna plavarica (v nadaljevanju PS) je narejena iz velikega kosa mrežnega materiala, zgoraj opremljenega s plovci, spodaj pa z utežmi. Na spodnjem robu je mreža opremljena z zapornimi obroči, skozi katere je napeljana jeklena zaporna vrv, s katero se mrežo zapre (zadrgne se spodnji konec mreže). Ribolovno orodje je namenjeno lovu rib, ki se zadržujejo v jatah, predvsem malih in velikih pelagičnih vrst. Ribolov sestavljajo naslednje faze: (1) iskanje ali privabljanje jate rib, (2) polaganje mreže okrog jate (Slika 15 prikazuje zaključni del faze polaganja mreže), (3) zadrgovanje mreže in (4) zajemanje rib iz mreže (ročno ali s črpalko).

22

Slika 15 Shematski prikaz zaporne plavarice (vir www.eurocbc.org/page371.html).

12

3

4

5

13

14

7

11

10

1215

98

6

Slika 16 Sestavni deli zaporne plavarice: 1-čelna vrv, 2-plovci, 3-okrepitev proti čelni vrvi, 4-stranski rob, 5-vreča, 6-telo, 7- okrepitev proti vrvi z utežmi, 8-uzde zapornih obročev, 9- uteži, 10- zaporni obroči, 11- zaporna vrv, 12- stranski obroči, 13- stranska zaporna vrv, 14- vrv z utežmi, 15- stranska vrv za nabiranje mrežnega materiala.

3.7.1.1 PS slovenskih ribičev

Tabela 17 Osnovni podatki o PS slovenskih ribičev.

dolžina mreže [m]: -višina mreže [m]: -velikost mrežnega očesa [mm]: -

dolžina mreže [m]: 289višina mreže [m]: 90velikost mrežnega očesa [mm]: 36

Zaporna plavarica za lov cipljev

Zaporna plavarica za lov malih pelagičnih rib

Opis ribolova s PS Za ribolov s PS so najprimernejše noči s čim manj mesečine. Ribolovno potovanje se prične zvečer. Plovilo odpluje na območje, kjer ribiči pričakujejo ribe in se zasidra (Slika 17). Ribiči

23

nato prižgejo elektro-agregat, ki napaja reflektorje za privabljanje rib. Ko zasvetijo vse žarnice s skupno močjo pribložno 40 kW, se prične čakanje (Slika 18). Kapitan na sonarju opazuje dogajanje pod plovilom in v njegovi okolici. Skoraj ves preostanek noči traja, da se pod plovilom zbere jata rib (Slika 19). Ko je jata zbrana pod plovilom, prižge svoje luči pomožni čoln, glavno plovilo pa postopno ugasne luči ter se oddalji. Medtem ko je jata zbrana pod lučmi pomožnega plovila, prične glavno plovilo izvajati manever polaganje mreže okrog jate (Slika 17). Po dveh do treh minutah je manever končan in nemudoma se prične navijanje jeklene vrvi, ki zadrguje spodnji del mreže. Ribiči potegnejo na krov še vse viške mreže, jata pa ostane ujeta v majhnem delu mreže (vreči) med pomožnim in glavnim plovilom (Slika 20). Ribolov je zaključen, ko z mrežami zajemalkami spravijo na krov vse ujete ribe.

Slika 17 Sled ribolovnega potovanja plovila s PS. Povečano je prikazana sled od pričetka do konca ribolova, oranžno polje pa označuje območje manevra polaganja mreže.

24

Slika 18 Reflektorji na ribiškem plovilu so prižgani – prične se čakanje (foto: Bojan Marčeta).

Slika 19 Sonar prikazuje jato rib, ki je zbrana pod plovilom (foto: Bojan Marčeta).

25

Slika 20 Tik pred pričetkom zajemanja rib iz PS (foto: Bojan Marčeta).

3.7.1.2 Omejitve uporabe

Omejitve povezane z zaščitenimi območji Določilo 1. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov s PS nad dnom z morsko travo, predvsem s Posidonia oceanica ali drugimi morskimi cvetnicami. Drugi pododstavek omogoča derogacijo v okviru načrtov upravljanja pri čemer mora ribolov potekati tako, da se zaporna vrv ne dotika dna.

Prepoved iz 1. pododstavka odstavka 1 se uporablja za vsa območja Natura 2000, vsa posebna zavarovana območja in vsa posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje (specially protected areas of Mediterranean interest – SPAMI), ki so bila določena, da bi te habitate ohranili, bodisi na podlagi Direktive 92/43/EGS bodisi Sklepa 1999/800/ES (4. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006).

Omejitve glede najmanjših razdalj in globin za uporabo ribolovnih orodij Določilo 3. odstavka 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo PS znotraj pasu 300 metrov od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

PS se ne sme uporabiti pri globinah, manjših od 70% skupnega padca PS same, merjene v skladu s Prilogo II k Uredbi Sveta (ES) št. 1967/2006 (2. pododstavek, 3. odstavka, 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006).

Omejitve glede velikosti mrežnega očesa Določilo 5. odstavka 9. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa najmanjšo velikost mrežnega očesa 14 mm za obkroževalne mreže.

26

Omejitve glede mer ribolovnega orodja Določilo 12. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa omejuje dolžino mrežnih materialov na 800 m, globino pa na 120 m razen v primeru plavaric za tune.

PS se ne sme uporabiti pri globinah, manjših od 70% skupnega padca PS same, merjene v skladu s Prilogo II k Uredbi Sveta (ES) št. 1967/2006 (2. pododstavek, 3. odstavka, 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006). Metodološko pojasnilo V analizi so upoštevani podatki o ulovu, v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006, ter vsebina polja »ribolovno območje države nečlanice«.

V obdobju od 1.1.2005 do 31.12.2006 so plovila s PS lovila izključno v slovenskem morju.

3.7.1.3 Slovenska ribiška plovila s PS

Tabela 18 Ribiška plovila z vpisano PS v dovoljenju za gospodarski ribolov (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

CFRPristanišče registracije Oznaka Ime

VMS indikator

Dolžina (LOA)

Nosilnost (BT) Moč (kW)

Leto izgradnje

SVN000000009 Koper 81-KP Amigo N 13,48 11,77 117,68 1985SVN000000011 Koper 120-KP Levante Y 14,13 10,41 96 1957SVN000000021 Koper 396-KP Amigo II N 11,96 6,18 110,4 1952SVN000000054 Piran 14-PI Ma-Ni N 9,99 5,53 88 1985SVN000000097 Izola 7-IZ Gaia N 14,72 9,08 97,02 1952SVN000000105 Izola 30-IZ Jež Y 17,5 28,96 257 1960SVN000000113 Izola 55-IZ S. Lorenzo N 8,98 4,36 63,21 1986SVN000000120 Izola 68-IZ Bonassa N 12 11,97 161,7 1993SVN000000123 Izola 44-IZ Škarpena II N 11,3 9,67 273,42 2004SVN000000181 Koper 720-KP N 7,7 3,9 58 2006SVN000000183 Izola 40-IZ Škarpena N 13,6 10,18 97,87 1950SVN000000186 Izola 17-IZ Biser N 16,38 21,6 191,1 1955

3.7.1.3.1 Dolžinska struktura ribiških plovil s PS Dolžinska struktura ribiških plovil s PS je prikazana na sliki (Slika 21) in v tabeli (Tabela 19).

0

10

20

30

40

50

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29

Dolžina, spodnja meja dolžinskega razreda [m]

Štev

ilo p

lovi

l

Vsa ribiška plovila

Vsa aktivna ribiška plovila

Plovila z vpisanim ribolovnimorodjem

Slika 21 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi PS, prikazana na dolžinski strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

27

Tabela 19 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi PS (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Velikostni razred BT kW Število plovil<10 13,79 209,21 3

10-<12 15,85 383,82 212-<15 53,41 570,27 515-<18 50,56 448,10 218-<24 0,00 0,00 024-<40 0,00 0,00 0>=40 0,00 0,00 0

skupaj: 133,61 1611,40 12

3.7.1.3.2 Starostna struktura plovil s PS

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69

Starost [leta]

Štev

ilo p

lovi

l

Vsa ribiška plovila

Vsa aktivna ribiška plovila

Plovila z vpisanim ribolovnimorodjem

Aktivna

Slika 22 Ribiška plovila s PS, prikazana na starostni strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Tabela 20 Starostna struktura plovil s PS (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Starost Število plovil Delež (%) Moč (kW) Delež (%) Nosilnost (BT) Delež (%)<=10 2 16,7 331,42 20,6 13,57 10,211-20 1 8,3 161,70 10,0 11,97 9,021-30 3 25,0 268,89 16,7 21,66 16,2>30 6 50,0 849,39 52,7 86,41 64,7skupaj: 12 100 1.611,40 100 133,61 100

28

3.7.1.3.3 Aktivni del plovil s PS

Tabela 21 Število predloženih dnevnikov aktivnih plovil s PS v obdobju 2005-2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

CFR 2005 2006 SkupajSVN000000009 107 135 242SVN000000021 78 106 184SVN000000097 64 89 153SVN000000011 57 70 127SVN000000183 57 66 123SVN000000098 1 0 1

Tabela 22 Dolžinska struktura aktivnega dela plovil s PS (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Velikostni razred BT kW Število plovil<10 0,00 0,00 0

10-<12 6,18 110,40 112-<15 49,65 500,57 515-<18 0,00 0,00 018-<24 0,00 0,00 024-<40 0,00 0,00 0>=40 0,00 0,00 0

skupaj: 55,83 610,97 6% od plovil z vpisanim

ribolovnim orodjem: 41,79 37,92 50,00

0

10

20

30

40

50

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29

Dolžina, spodnja meja dolžinskega razreda [m]

Štev

ilo p

lovi

l

Vsa ribiška plovilaVsa aktivna ribiška plovilaPlovila z vpisanim ribolovnim orodjemAktivna

Slika 23 Dolžinska struktura aktivnih plovil s PS, prikazana v dolžinski strukturi ribiških plovil (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

29

3.7.1.3.4 Starostna struktura aktivnega dela plovil s PS

Tabela 23 Starostna struktura aktivnega dela plovil s PS (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Starost Število plovil Delež (%) Moč (kW) Delež (%) Nosilnost (BT) Delež (%)<=10 0 0,0 0,00 0,0 0,00 0,011-20 0 0,0 0,00 0,0 0,00 0,021-30 1 16,7 117,68 19,3 11,77 21,1>30 5 83,3 493,29 80,7 44,06 78,9skupaj: 6 100 610,97 100 55,83 100

3.7.1.4 Sezonska uporaba PS Plovila, ki uporabljajo PS so bila razen februarja aktivna vse leto, pri čemer je jasno vidna največja aktivnost v toplem delu leta. Glavnino ribolovnih potovanj so tako opravila od maja do septembra, v zmanjšanem obsegu še od oktobra do decembra, medtem ko je bilo število ribolovnih potovanj med januarjem in aprilom zanemarljivo. Podobno kažejo tudi podatki o iztovoru, ki je bil največji v obdobju od maja do septembra (Slika 24).

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

Povp

rečn

o št

evilo

ribo

lovn

ih p

otov

anj

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

Povp

rečn

i izt

ovor

[kg]

Slika 24 Sezonska uporaba PS prikazana s povprečnim številom ribolovnih potovanj (stolpci) in s povprečnim iztovorom (črta; vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)

3.7.1.5 Ciljni staleži plovil s PS Metodološko pojasnilo V analizi so upoštevani podatki o iztovoru v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006.

V iztovoru plovil s PS je bilo 42 vrst ali drugih taksonomskih kategorij. S 97% so prevladovale pelagične ribe (Tabela 24). Sardon (Engraulis encrasicolus) je s skoraj 59% predstavljal največji delež v iztovoru. Sledila mu je sardela (Sardina pilchardus) s 25%. Vse ostale vrste skupaj so predstavljale slabih 16% odstotkov iztovora (Tabela 25).

30

Tabela 24 Iztovor plovil s PS v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006, združen v kategorije ribolovnih vrst (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

masa (kg) delež (%)riba, pelagična 18 423.774 97,193riba, pridnena 18 10.772 2,471mehkužec, glavonožec 3 1.447 0,332rak 3 21 0,005

skupaj: 42 436.014 100

IztovorKategorija Število vrst

Tabela 25 Iztovor plovil s PS po letih in vrstah ribolovnih organizmov v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

2005 2006 delež (%)riba, pelagična ANE sardon Engraulis encrasicolus (Linnaeus, 1758) 128.684,2 128.405,3 58,9635riba, pelagična PIL sardela Sardina pilchardus (Walbaum, 1792) 39.054,0 71.337,5 25,3183riba, pelagična SAA velika sardela Sardinella aurita Valenciennes, 1847 12.395,0 2,8428riba, pelagična MUL ciplji Mugilidae 7.875,0 3.598,2 2,6314riba, pelagična HOM šur Trachurus trachurus (Linnaeus, 1758) 1.836,0 6.352,0 1,8779riba, pelagična MAC skuša Scomber scombrus Linnaeus, 1758 1.913,5 5.787,1 1,7661riba, pelagična JAX šuri Trachurus spp. 1.360,7 3.856,5 1,1966riba, pelagična SPR papalina Sprattus sprattus (Linnaeus, 1758) 4.574,0 252,5 1,1070riba, pridnena ATB mali gavun Atherina boyeri Risso, 1810 1.117,0 1.013,0 0,4885riba, pelagična GAR iglica Belone belone (Linnaeus, 1761) 564,0 1.478,5 0,4684riba, pelagična MGA zlati cipelj Liza aurata (Risso, 1810) 212,0 1.763,0 0,4530riba, pridnena ANN špar Diplodus annularis (Linnaeus, 1758) 1.813,0 83,8 0,4350riba, pridnena BOG bukva Boops boops (Linnaeus, 1758) 130,0 1.573,0 0,3906riba, pridnena SLM salpa Sarpa salpa (Linnaeus, 1758) 862,6 756,7 0,3714riba, pelagična MAS lokarda Scomber japonicus Houttuyn, 1782 413,0 825,5 0,2841mehkužec, glavonožec SQR ligenj Loligo vulgaris vulgaris Lamarck, 1798 350,0 791,4 0,2618riba, pridnena BSS brancin Dicentrarchus labrax (Linnaeus, 1758) 637,0 384,0 0,2342riba, pridnena WHG mol Merlangius merlangus (Linnaeus, 1758) 268,0 640,8 0,2084riba, pridnena SSB ovčica Lithognathus mormyrus (Linnaeus, 1758) 682,0 158,3 0,1927riba, pelagična BON palamida Sarda sarda (Bloch, 1793) 171,7 326,0 0,1141riba, pridnena SBG orada Sparus aurata Linnaeus, 1758 246,0 134,0 0,0872riba, pelagična PIC girice Spicara spp. 32,0 281,0 0,0718riba, pelagična AHH veliki gavun Atherina hepsetus Linnaeus, 1758 149,0 70,0 0,0502riba, pelagična MGC tankousti cipelj Liza ramado (Risso, 1810) 170,0 0,0390mehkužec, glavonožec CTC sipa Sepia officinalis Linnaeus, 1758 60,0 105,3 0,0379riba, pridnena PAC ribon Pagellus erythrinus (Linnaeus, 1758) 61,0 87,3 0,0340mehkužec, glavonožec EDT moškatna hobotnica Eledone moschata (Lamarck, 1798) 89,0 51,0 0,0321riba, pridnena MLR debelousti cipelj Chelon labrosus (Risso, 1827) 77,0 0,0177riba, pelagična SPC girica Spicara smaris (Linnaeus, 1758) 20,0 1,0 0,0048riba, pridnena COE ugor Conger conger (Linnaeus, 1758) 17,0 0,0039riba, pelagična LEE lica Lichia amia (Linnaeus, 1758) 12,0 0,0028riba, pridnena ANF morske spake Lophiidae 12,0 0,0028rak IOD plavajoča rakovica Liocarcinus depurator (Linnaeus, 1758) 10,0 0,0023rak TGS tigrasta kozica Penaeus kerathurus (Forskål, 1775) 10,0 0,0023riba, pridnena SBS črnorepka Oblada melanura (Linnaeus, 1758) 9,0 0,0021riba, pridnena GUU veliki krulec Chelidonichthys lucernus (Linnaeus, 1758) 5,1 0,0012riba, pelagična MUF glavati cipelj Mugil cephalus Linnaeus, 1758 4,0 0,0009riba, pridnena MUR progasti bradač Mullus surmuletus Linnaeus, 1758 2,0 0,0005rak LBE jastog Homarus gammarus (Linnaeus, 1758) 1,3 0,0003riba, pridnena SHR pic Diplodus puntazzo (Cetti, 1777) 1,3 0,0003riba, pridnena SWA šarg Diplodus sargus sargus (Linnaeus, 1758) 1,0 0,0002riba, pridnena SOL morski list Solea solea (Linnaeus, 1758) 0,4 0,0001

skupaj: 205.603,7 230.410,7 100

IztovorKategorija Koda Ime Znanstveno ime

31

3.7.1.6 Ulov in iztovor plovil s PS

Tabela 26 Primerjava celotnega iztovora in iztovora plovil s PS v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

celotni (kg) PS (kg) delež (%)riba, pelagična 1.575.941 423.774 26,89riba, pridnena 160.076 10.772 6,73riba, neopredeljeno 425 0 0,00mehkužec, glavonožec 123.176 1.447 1,17mehkužec, školjke in polži 2.297 0 0,00rak 7.538 21 0,28

skupaj: 1.869.455 436.014 35,08

KategorijaIztovor

Tabela 27 Primerjava ulova in iztovora plovil s PS v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Koda Ime Znanstveno ime Ulov Iztovor RazlikaCTC sipa Sepia officinalis Linnaeus, 1758 119 165 47SQR ligenj Loligo vulgaris vulgaris Lamarck, 1798 881 1.141 260EDT moškatna hobotnica Eledone moschata (Lamarck, 1798) 81 140 59TGS tigrasta kozica Penaeus kerathurus (Forskal, 1775) 8 10 2LBE jastog Homarus gammarus (Linnaeus, 1758) 1 1 0IOD plavajoča rakovica Liocarcinus depurator (Linnaeus, 1758) 10 10 0COE ugor Conger conger (Linnaeus, 1758) 17 17 0PIL sardela Sardina pilchardus (Walbaum, 1792) 104.058 110.392 6.334SAA velika sardela Sardinella aurita Valenciennes, 1847 12.395 12.395 0SPR papalina Sprattus sprattus (Linnaeus, 1758) 4.826 4.827 1ANE sardon Engraulis encrasicolus (Linnaeus, 1758) 221.926 257.090 35.164WHG mol Merlangius merlangus (Linnaeus, 1758) 890 909 19ANF morske spake Lophiidae 12 12ATB mali gavun Atherina boyeri Risso, 1810 1.955 2.130 175AHH veliki gavun Atherina hepsetus Linnaeus, 1758 219 219 0GAR iglica Belone belone (Linnaeus, 1761) 953 2.043 1.090GUU veliki krulec Chelidonichthys lucernus (Linnaeus, 1758) 5 5 0BSS brancin Dicentrarchus labrax (Linnaeus, 1758) 755 1.021 266LEE lica Lichia amia (Linnaeus, 1758) 12 12JAX šuri Trachurus spp. 3.936 5.217 1.281HOM šur Trachurus trachurus (Linnaeus, 1758) 8.081 8.188 107BOG bukva Boops boops (Linnaeus, 1758) 1.673 1.703 31ANN špar Diplodus annularis (Linnaeus, 1758) 1.891 1.897 6SHR pic Diplodus puntazzo (Cetti, 1777) 1 1 0SWA šarg Diplodus sargus sargus (Linnaeus, 1758) 1 1 0SSB ovčica Lithognathus mormyrus (Linnaeus, 1758) 840 840 0SBS črnorepka Oblada melanura (Linnaeus, 1758) 9 9 0PAC ribon Pagellus erythrinus (Linnaeus, 1758) 148 148 0SLM salpa Sarpa salpa (Linnaeus, 1758) 1.635 1.619 16SBG orada Sparus aurata Linnaeus, 1758 370 380 11SPC girica Spicara smaris (Linnaeus, 1758) 20 21 1PIC girice Spicara spp. 313 313 0MUR progasti bradač Mullus surmuletus Linnaeus, 1758 2 2 0MLR debelousti cipelj Chelon labrosus (Risso, 1827) 78 77 1MGA zlati cipelj Liza aurata (Risso, 1810) 1.929 1.975 46MGC tankousti cipelj Liza ramado (Risso, 1810) 170 170 0MUF glavati cipelj Mugil cephalus Linnaeus, 1758 4 4 0MUL ciplji Mugilidae 11.320 11.473 153BON palamida Sarda sarda (Bloch, 1793) 252 498 246MAS lokarda Scomber japonicus Houttuyn, 1782 1.202 1.239 37MAC skuša Scomber scombrus Linnaeus, 1758 7.103 7.701 598SOL morski list Solea solea (Linnaeus, 1758) 0 0 0

skupaj: 390.077 436.014 45.937

3.7.1.7 Diskusija in zaključki Ribiška plovila s PS lovijo v teritorialnem morju Republike Slovenije, izjemoma pa v notranjih vodah.

32

Ciljna staleža plovil s PS sta stalež sardona (Engraulis encrasicolus) in stalež sardele (Sardina pilchardus).

Aktivnost plovil s PS je sezonska in se dogaja v toplejšem delu leta.

3.7.2 Lampare (lampara nets; LA) Lampara (v nadaljevanju LA) je obkroževalna mreža, ki ima vrv z utežmi precej krajšo od čelne vrvi. Mreža je sestavljena iz stranskih kril in osrednjega dela z manjšimi mrežnimi očesi, namenjenega zbiranju ujetih rib (Slika 25).

Slika 25 Shematski prikaz lampare (vir http://www.fao.org).

3.7.2.1 LA slovenskih ribičev V obdobju 2005-2006 ni bilo zabeleženega ulova ali iztovora z LA. Prav tako v nobenem dovoljenju za gospodarki ribolov ni bilo vpisanih LA.

3.7.2.2 Omejitve uporabe

Omejitve glede mer ribolovnega orodja Določilo 12. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa omejuje dolžino mrežnih materialov na 800 m, globino pa na 120 m.

3.7.2.3 Slovenska ribiška plovila z LA V slovenski ribiški floti ni bilo plovil opremljenih z LA.

3.7.2.4 Diskusija in zaključki Trenutno ni plovil opremljenih z LA, prav tako v nobenem dovoljenju za gospodarki ribolov ni bilo vpisanih LA. Možnost, da bi slovenski ribiči pričeli uporabljati LA je majhna. V primeru, da bi prišlo do uporabe LA je ribolovno orodje potrebno obravnavati enako kot PS.

Ciljna staleža plovil z LA bi bila stalež sardona (Engraulis encrasicolus) in stalež sardele (Sardina pilchardus).

Aktivnost plovil z LA bi bila sezonska in bi se v pretežni meri dogajala v toplejšem delu leta, podobno kot PS.

OBALNE POTEGALKE V Uredbi Sveta (ES) št. 1967/2006 so obalne potegalke definirane kot obkroževalne mreže in vlečne potegalke, ki se nastavijo z ladje in se upravljajo z obale.

33

3.7.3 Obalna potegalka (beach seines; SB) Obalne potegalke (v nadaljevanju SB) se upravlja z obale. Mreža je sestavljena iz osrednjega dela ter dolgih stranskih kril, ki so pogosto opremljena z vrvmi za vlečenje mreže na obalo. Deluje tako, da je čelna vrv s plovci na vodni površini medtem ko je vrv z utežmi v stalnem stiku z dnom – tako se tvori pregrada, ki onemogoča pobeg ribam. Glede na izvedbo osrednjega dela mreže ločimo dva tipa: (1) potegalka brez vreče in (2) potegalka z vrečo (Slika 26).

Slika 26 Shematski prikaz dveh tipov obalnih potegalk: zgoraj obalna potegalka brez vreče, spodaj obalna potegalka z vrečo (vir http://www.fao.org).

Slika 27 Ribolov cipljev z obalno potegalko (neznan vir).

34

3.7.3.1 SB slovenskih ribičev V obdobju 2005-2006 ni bilo zabeleženega ulova ali iztovora s SB. Prav tako v nobenem dovoljenju za gospodarki ribolov ni bilo vpisanih SB.

3.7.3.2 Omejitve uporabe

Omejitve povezane z zaščitenimi območji Določilo 1. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z obalnimi potegalkami nad dnom z morsko travo, predvsem s Posidonia oceanica ali drugimi morskimi cvetnicami. Drugi pododstavek omogoča derogacijo v okviru načrtov upravljanja pri čemer mora ribolov potekati tako, da se glavna vrv ali vlačilne vrvi ne dotikajo dna.

Določilo 2. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z obalnimi potegalkami nad koralnimi habitati in nad maerlom. Derogacija ni predvidena.

Prepoved iz 1. pododstavka odstavka 1 in odstavka 2 se uporablja za vsa območja Natura 2000, vsa posebna zavarovana območja in vsa posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje (specially protected areas of Mediterranean interest – SPAMI), ki so bila določena, da bi te habitate ohranili, bodisi na podlagi Direktive 92/43/EGS bodisi Sklepa 1999/800/ES (4. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006).

Omejitve glede velikosti mrežnega očesa Določilo 3. odstavka 9. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa najmanjšo velikost mrežnega očesa za vlečne mreže in potegalke in sicer 40 mm (do 30. junija 2008) ter od 1. julija 2008 40 mm velika kvadratasta očesa ali 50 mm velika rombasta očesa.

3.7.3.3 Slovenska ribiška plovila s SB V slovenski ribiški floti ni bilo plovil opremljenih s SB.

3.7.3.4 Diskusija in zaključki Trenutno ni plovil opremljenih s SB, prav tako v nobenem dovoljenju za gospodarki ribolov ni bilo vpisanih SB. Možnosti, da bi slovenski ribiči pričeli uporabljati SB praktično ni.

Slovenija ne bo dovolila odstopanja od določb iz odstavkov 3, 4 in 5, Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006, za obalne potegalke, ki jih zadeva ta načrt upravljanja.

POTEGALKE ODPRTEGA MORJA V Uredbi Sveta (ES) št. 1967/2006 so potegalke odprtega morja definirane kot obkroževalne mreže in vlečne potegalke, ki se uporabljajo in vlečejo z vrvmi in vitli z ladje, ki se premika ali je zasidrana, in se ne vlečejo z glavnim motorjem plovila, sestavljene pa so iz dveh stranskih kril in osrednje nabrekline v obliki žlice ali z vrečo v skrajno zadnjem delu ter lahko delujejo od gladine do dna, odvisno od ciljne vrste.

V skupino potegalk odprtega morja spadajo danske potegalke (Danish seines; SDN), škotske potegalke (Scottish seines; SSC) in potegalke upravljane z dveh plovil (pair seines; SPR).

3.7.3.4.1 Potegalke odprtega morja slovenskih ribičev V obdobju 2005-2006 ni bilo zabeleženega ulova ali iztovora s potegalkami odprtega morja. Prav tako v nobenem dovoljenju za gospodarki ribolov ni vpisanih potegalk odprtega morja.

35

3.7.3.4.2 Omejitve uporabe potegalk odprtega morja

Omejitve povezane z zaščitenimi območji Določilo 1. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov s potegalkami odprtega morja nad dnom z morsko travo, predvsem s Posidonia oceanica ali drugimi morskimi cvetnicami. Drugi pododstavek omogoča derogacijo v okviru načrtov upravljanja pri čemer mora ribolov potekati tako, da se glavna vrv ali vlačilne vrvi ne dotikajo dna.

Prepoved iz 1. pododstavka odstavka 1 se uporablja za vsa območja Natura 2000, vsa posebna zavarovana območja in vsa posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje (specially protected areas of Mediterranean interest – SPAMI), ki so bila določena, da bi te habitate ohranili, bodisi na podlagi Direktive 92/43/EGS bodisi Sklepa 1999/800/ES (4. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006).

Omejitve glede najmanjših razdalj in globin za uporabo ribolovnih orodij Določilo 1. odstavka 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnega orodja znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

Omejitve glede velikosti mrežnega očesa Določilo 3. odstavka 9. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa najmanjšo velikost mrežnega očesa za vlečne mreže in potegalke in sicer 40 mm (do 30. junija 2008) ter od 1. julija 2008 40 mm velika kvadratasta očesa ali 50 mm velika rombasta očesa.

3.7.3.4.3 Slovenska ribiška plovila s potegalkami odprtega morja V slovenski ribiški floti ni bilo plovil opremljenih s potegalkami odprtega morja.

3.7.3.5 Diskusija in zaključki Trenutno ni plovil opremljenih s potegalkami odprtega morja, prav tako v nobenem dovoljenju za gospodarki ribolov ni vpisanih teh ribolovnih orodij. Možnosti, da bi slovenski ribiči pričeli uporabljati potegalke odprtega morja praktično ni.

Slovenija ne bo dovolila odstopanja od določb iz odstavkov 3, 4 in 5, Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006, za potegalke odprtega morja, ki jih zadeva ta načrt upravljanja.

VLEČNE MREŽE V Uredbi Sveta (ES) št. 1967/2006 so vlečne mreže definirane kot mreže, ki se aktivno vlečejo z glavnim motorjem plovila in so sestavljene iz telesa v obliki stožca ali piramide (kot telo vlečne mreže) in so zadaj zaprte z vrečo, ki se lahko ob odprtini razširi s krili ali se lahko namesti na trden okvir. Horizontalna odprtina se naredi s širilkami ali z gredmi oz. okvirji različnih oblik in velikosti. Take mreže se lahko vlečejo po dnu (pridnene vlečne mreže) ali v srednji globini (pelagične vlečne mreže).

Pridnene vlečne mreže Pridnene vlečne mreže so vlečne mreže, ki se vlečejo po dnu (Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006).

3.7.4 Vlečna mreža z gredjo (beam trawl; TBB) Vlečna mreža z gredjo (v nadaljevanju TBB) sestoji iz stožčastega telesa, ki se konča z vrečo, v kateri se zbira ulov. Vodoravno odprtost teh vlečnih mrež omogoča do 12 metrov

36

dolga lesena ali kovinsa gred. Navpično odprtino pa omogočata toga stranska dela, ki se na spodnjem koncu zaključita s sanmi.

Slika 28 Shematski prikaz vlečne mreže z gredjo (http://www.fao.org).

3.7.4.1.1 TBB slovenskih ribičev V obdobju 2005-2006 ni bilo zabeleženega ulova ali iztovora s TBB, vendr pa je eno ribiško plovilo imelo v dovoljenju za gospodarki ribolov vpisano TBB.

3.7.4.1.2 Omejitve uporabe vlečnih mrež z gredjo

Omejitve povezane z zaščitenimi območji Določilo 1. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami (vključno z vlečno mrežo z gredjo) nad dnom z morsko travo, predvsem s Posidonia oceanica ali drugimi morskimi cvetnicami. Derogacija ni možna.

Določilo 2. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami (vključno z vlečno mrežo z gredjo) nad koralnimi habitati in nad maerlom. Derogacija ni predvidena.

Prepoved iz 1. pododstavka odstavka 1 in odstavka 2 se uporablja za vsa območja Natura 2000, vsa posebna zavarovana območja in vsa posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje (specially protected areas of Mediterranean interest – SPAMI), ki so bila določena, da bi te habitate ohranili, bodisi na podlagi Direktive 92/43/EGS bodisi Sklepa 1999/800/ES (4. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006).

Določilo 3. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami (vključno z vlečno mrežo z gredjo) pod 1.000 metrov globine. Derogacija ni predvidena.

Omejitve glede najmanjših razdalj in globin za uporabo ribolovnih orodij Določilo 1. odstavka 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnega orodja znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

Določilo 2. odstavka 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnih mrež znotraj pasu 1,5 navtične milje od obale.

37

Omejitve glede velikosti mrežnega očesa Določilo 3. odstavka 9. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa najmanjšo velikost mrežnega očesa za vlečne mreže in potegalke in sicer 40 mm (do 30. junija 2008) ter od 1. julija 2008 40 mm velika kvadratasta očesa ali 50 mm velika rombasta očesa.

Omejitve glede mer ribolovnega orodja Tehnične določitve, ki določajo največje dimenzije plavajoče vrvi, spodnje vrvi, oboda ali obsega vlečnih mrež ter največje število mrež v vlečnih mrežah z več opreme, se sprejmejo do oktobra 2007 v skladu s postopkom iz člena 30 te uredbe (12. člen Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006).

3.7.4.1.3 Slovenska ribiška plovila s TBB TBB je imelo v dovoljenju za gospodarski ribolov vpisano le eno plovilo, katerega podatki so navedeni v tabeli (Tabela 28).

Tabela 28 Ribiško plovilo z vpisano TBB v dovoljenju za gospodarski ribolov (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

CFRPristanišče registracije Oznaka Ime

VMS indikator

Dolžina (LOA)

Nosilnost (BT) Moč (kW)

Leto izgradnje

SVN000000112 Izola 51-IZ Reims N 9,4 6,1 96 1991

3.7.4.1.4 Dolžinska struktura ribiških plovil s TBB TBB je imelo v dovoljenju za gospodarski ribolov vpisano le eno plovilo, dolgo 9,4 metra (Tabela 28, Tabela 29, Slika 29).

0

10

20

30

40

50

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29

Dolžina, spodnja meja dolžinskega razreda [m]

Štev

ilo p

lovi

l

Vsa ribiška plovilaVsa aktivna ribiška plovilaPlovila z vpisanim ribolovnim orodjem

Slika 29 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi TBB, prikazana na dolžinski strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

38

Tabela 29 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi TBB (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Velikostni razred BT kW Število plovil<10 6,10 96,00 1

10-<12 0,00 0,00 012-<15 0,00 0,00 015-<18 0,00 0,00 018-<24 0,00 0,00 024-<40 0,00 0,00 0>=40 0,00 0,00 0

skupaj: 6,10 96,00 1

3.7.4.1.5 Starostna struktura plovil s TBB

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69

Starost [leta]

Štev

ilo p

lovi

l

Vsa ribiška plovilaVsa aktivna ribiška plovilaPlovila z vpisanim ribolovnim orodjemAktivna

Slika 30 Ribiška plovila s TBB, prikazana na starostni strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Tabela 30 Starostna struktura plovil s TBB (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Starost Število plovil Delež (%) Moč (kW) Delež (%) Nosilnost (BT) Delež (%)<=10 0 0,0 0,00 0,0 0,00 0,011-20 1 100,0 96,00 100,0 6,10 100,021-30 0 0,0 0,00 0,0 0,00 0,0>30 0 0,0 0,00 0,0 0,00 0,0skupaj: 1 100 96,00 100 6,10 100

3.7.4.1.6 Aktivni del plovil s TBB V obdobju 2005-2006 ni bilo aktivnih plovil s TBB.

39

3.7.4.1.7 Sezonska uporaba TBB Sezonske uporabe plovil s TBB ni mogoče ugotoviti ker v obdobju 2005-2006 ni bilo aktivnih plovil s tem ribolovnim orodjem.

3.7.4.2 Ciljni staleži plovil s TBB Ciljnih staležev plovil s TBB ni mogoče ugotoviti ker v obdobju 2005-2006 ni bilo aktivnih plovil s tem ribolovnim orodjem.

3.7.4.3 Diskusija in zaključki TBB je imelo v dovoljenju za gospodarski ribolov vpisano le eno plovilo, vendar ulova ali iztovora ni bilo zabeleženega. Zaradi primernosti ribolovnega orodja za lov bokoplut, na primer morskega lista (Solea solea) obstaja možnost, da bodo TBB naši ribiči pričeli uporabljati.

3.7.5 Pridnena vlečna mreža s širilkami (bottom otter trawl; OTB) Pridnena vlečna mreža s širilkami (v nadaljevanju OTB) je stožčasta mreža sestavljena iz telesa, ki je navadno narejeno iz dveh ali štirih mrežnih ploskev ter se na koncu zapira z eno ali dvema vrečama. Od telesa naprej segata stranski krili in skupaj s telesom tvorita ustje mreže. Dve širilki omogočata vodoravno odprtost mreže. Zgornjo stran ustja mreže tvori čelna vrv s plovci, ki odpirajo mrežo v navpični smeri. Spodnja stran ustja je opremljena glede na tip morkega dna tako, da poveča ulov ciljnih organizmov ter hkrati ščiti mrežo pred poškodbami in omogoča drsenje mreže čez neravno morsko dno.

40

1

2

3

4

5

6

813

147

11

16

10

12

11

15

913

8

7 14

2

1

3

5

4

6

10

Slika 31 Shematski prikaz pridnene vlečne mreže s širilkami in njeni sestavni deli: 1-vlečna vrv, 2-širilka, 3-povezava uzde na širilko, 4-uzda, 5-vezni členi za pritrditev mešane vrvi, 6-uzda krila, 7-krilo, 8-talna vrv, 9-obtežitev, 10-telo, 11-vreča, 12-zažetek, 13-čelna vrv, 14-plovec, 15-vlečna mreža, 16-ustje.

41

3.7.5.1 OTB slovenskih ribičev Pri nas so v uporabi OTB z nizko navpično odprtostjo ustja, katerih telo je narejeno iz dveh mrežnih ploskev. Hitrost vleke je približno 1,8 do 3,0 vozle. Glede na konstrukcijo ločimo dva tipa OTB. OTB tipa »tartana« (Slika 32) ima navpično odprtost ustja manjšo od enega metra in je prirejena za lov organizmov, ki se zadržujejo na morskem dnu (npr. sipa, moškatna hobotnica, različne vrste bokoplut). OTB tipa »volantina« (Slika 33) ima navpično odprost ustja nekoliko večjo (navadno do 1,5 metra) in je namenjena tako lovu organizmov z morskega dna kakor tudi tistih, ki se zadržujejo v vodnem stolpcu tik nad dnom (npr. različne vrste rib, ligenj).

OTB je del sistema, ki se začne z jeklenima vlečnima vrvema. En konec vlečnih vrvi je navit na vitlu, drugi konec pa je pritrjen na širilki. Dolžina odvitih vlečnih vrvi je odvisna od globine morja in od upora mreže. Vlečna vrv je na širilko pritrjena tako, da se med vleko širilka namesti pod kotom na smer vleke, zaradi hidrodinamičnega pritiska na površino širilke pa se širilki razmakneta. Razdalja med širilkama določa vodoravno odprtost mreže. Širilki in konca kril mreže povezuje uzda iz mešane vrvi (vrv z jekleno sredico). Mreža kril lahko sega do veznega člena za pritrditev mešane vrvi ali pa do veznega člena segata le goli čelna in talna vrv. Čelna vrv je opremljena s plovci, talna vrv pa je obtežena s svinčenimi utežmi ali z verigami. Plovci zagotavljajo navpično odpiranje mreže medtem ko zagotavljajo uteži stik mreže z dnom. Za krili se nadaljuje telo mreže, narejeno iz dveh neenakih ploskev - zgornje širše in krajše ter spodnje ožje in daljše. Zgornja ploskev tvori »nebo«, ki sega bočno do tal. Ploskev je izdelana iz kosov mrežnega mateiala, s čedalje manjšimi mrežnimi očesi. Spodnja ploskev je približno 35% daljša od zgornje in zagotavlja stik z dnom. Na koncu obeh ploskev je vreča. Zadnji del spodnje ploskve in spodnji del vreče sta zaščiteni pred drgnjenjem s podlogo iz mrežnega materiala ali iz gume. Celotna velikost ribolovnega orodja je odvisna od moči motorja ribiškega plovila.

Slika 32 Pridnena vlečna mreža s širilkami tipa »tartana« (http://www.retimar.it/).

42

Slika 33 Pridnena vlečna mreža s širilkami tipa »volantina« (http://www.retimar.it/).

Opis ribolova z OTB Ribolov z OTB je možen kadarkoli tekom dneva. Kljub temu večina naših ribičev lovi le v svetlem delu dneva. Ribiči na enem ribolovnem potovanju izvedejo več ribolovov, navadno 3-5, od katerih vsak traja 2-3,5 ure. Priprava na vsak ribolov obsega spuščanje sistema z OTB v morje in njegovo uravnavanje. Ribolov se prične, ko plovilo poveča hitrost. Sledi plovba v smeri, ki je odvisna zgolj od razmer na morju, podvodnih ovir in meja ribolovnega morja. Ribolov se zaključi z ustavitvijo plovila in pričetkom navijanja vlečne vrvi.

Slika 34 Sled ribolovnega potovanja plovila z OTB. Z oranžno, modro in zeleno barvo so označene sledi posameznih ribolovov.

43

Slika 35 Spuščanje OTB v morje. Na sliki sta krili mreže (foto: Bojan Marčeta).

Slika 36 Vlečenje OTB (foto: Bojan Marčeta).

44

Slika 37 Tipični ulov z OTB tipa »volantina« (foto: Bojan Marčeta).

3.7.5.2 Omejitve uporabe

Omejitve povezane z zaščitenimi območji Določilo 1. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami (vključno z vlečno mrežo s širilkami) nad dnom z morsko travo, predvsem s Posidonia oceanica ali drugimi morskimi cvetnicami. Derogacija ni možna.

Določilo 2. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami (vključno z vlečno mrežo s širilkami) nad koralnimi habitati in nad maerlom. Derogacija ni predvidena.

Prepoved iz 1. pododstavka odstavka 1 in odstavka 2 se uporablja za vsa območja Natura 2000, vsa posebna zavarovana območja in vsa posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje (specially protected areas of Mediterranean interest – SPAMI), ki so bila določena, da bi te habitate ohranili, bodisi na podlagi Direktive 92/43/EGS bodisi Sklepa 1999/800/ES (4. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006).

Določilo 3. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami (vključno z vlečno mrežo s širilkami) pod 1.000 metrov globine. Derogacija ni predvidena.

Omejitve glede najmanjših razdalj in globin za uporabo ribolovnih orodij Določilo 1. odstavka 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnega orodja znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

Določilo 2. odstavka 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnih mrež znotraj pasu 1,5 navtične milje od obale.

45

Omejitve glede velikosti mrežnega očesa Določilo 3. odstavka 9. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa najmanjšo velikost mrežnega očesa za vlečne mreže in potegalke in sicer 40 mm (do 30. junija 2008) ter od 1. julija 2008 40 mm velika kvadratasta očesa ali 50 mm velika rombasta očesa.

Omejitve glede mer ribolovnega orodja 12. člen Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa da se do do oktobra 2007 sprejemjo tehnične določitve, ki določajo največje dimenzije plavajoče vrvi, spodnje vrvi, oboda ali obsega vlečnih mrež ter največje število mrež v vlečnih mrežah z več opreme v skladu s postopkom iz člena 30 te uredbe.

Metodološko pojasnilo V analizi so upoštevani podatki o ulovu, v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006, ter vsebina polja »ribolovno območje države nečlanice«.

V obdobju od 1.1.2005 do 31.12.2006 so plovila z OTB lovila izključno v slovenskem morju.

3.7.5.3 Slovenska ribiška plovila z OTB

Tabela 31 Ribiška plovila z vpisano OTB v dovoljenju za gospodarski ribolov (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

CFRPristanišče registracije Oznaka Ime

VMS indikator

Dolžina (LOA)

Nosilnost (BT) Moč (kW)

Leto izgradnje

SVN000000001 Koper R-31 Riba I Y 29,13 156,2 600 1980SVN000000002 Koper R-32 Riba II Y 29,13 156,2 600 1980SVN000000003 Koper 20-KP Kirka N 11,1 9,35 124 1947SVN000000005 Koper 42-KP Saetta N 11,23 4,8 103 1939SVN000000010 Koper 117-KP Andrea N 12,32 7,48 184 1997SVN000000015 Koper 197-KP Due fratelli - F Y 13,96 14,81 161,8 1954SVN000000019 Koper 362-KP Deklica N 16,2 22,42 123 1955SVN000000022 Koper 413-KP Palamida N 9,73 5,16 131 1983SVN000000026 Koper 654-KP Y 11,46 8,6 80 1951SVN000000031 Koper 921-KP Lastovka Y 15,8 20,78 129 1954SVN000000034 Koper 1221-KP Giovanna II Y 13,4 14,13 162 1973SVN000000054 Piran 14-PI Ma-Ni N 9,99 5,53 88 1985SVN000000060 Piran 20-PI Furia N 9,99 8,2 205,8 1997SVN000000062 Piran 22-PI Pirat N 10,9 4,8 177 1970SVN000000079 Piran 42-PI Alba N 12 14,82 191 1988SVN000000096 Izola 6-IZ Iglica N 9,3 3,2 22 1966SVN000000097 Izola 7-IZ Gaia N 14,72 9,08 97,02 1952SVN000000098 Izola 8-IZ Fonci N 12,2 8,21 92 1954SVN000000100 Izola 14-IZ Zlatoperka Y 17,9 33,93 162 1955SVN000000105 Izola 30-IZ Jež Y 17,5 28,96 257 1960SVN000000112 Izola 51-IZ Reims N 9,4 6,1 96 1991SVN000000118 Izola 65-IZ Prima N 14,43 14,56 188 1987SVN000000120 Izola 68-IZ Bonassa N 12 11,97 161,7 1993SVN000000123 Izola 44-IZ Škarpena II N 11,3 9,67 273,42 2004SVN000000144 Koper 610-KP Oltra N 12,5 15,4 191 2006SVN000000186 Izola 17-IZ Biser N 16,38 21,6 191,1 1955

46

3.7.5.3.1 Dolžinska struktura ribiških plovil z OTB

0

10

20

30

40

50

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29

Dolžina, spodnja meja dolžinskega razreda [m]

Štev

ilo p

lovi

lVsa ribiška plovila

Vsa aktivna ribiška plovila

Plovila z vpisanim ribolovnimorodjem

Slika 38 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi OTB, prikazana na dolžinski strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Tabela 32 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi OTB (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Velikostni razred BT kW Število plovil<10 28,19 542,80 5

10-<12 37,22 757,42 512-<15 110,46 1428,52 915-<18 127,69 862,10 518-<24 0,00 0,00 024-<40 312,40 1200,00 2>=40 0,00 0,00 0

skupaj: 615,96 4790,84 26

47

3.7.5.3.2 Starostna struktura plovil z OTB

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69

Starost [leta]

Štev

ilo p

lovi

l

Vsa ribiška plovilaVsa aktivna ribiška plovilaPlovila z vpisanim ribolovnim orodjemAktivna

Slika 39 Ribiška plovila z OTBkami, prikazana na starostni strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Tabela 33 Starostna struktura plovil z OTB (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Starost Število plovil Delež (%) Moč (kW) Delež (%) Nosilnost (BT) Delež (%)<=10 4 15,4 854,22 17,8 40,75 6,611-20 4 15,4 636,70 13,3 47,45 7,721-30 4 15,4 1.419,00 29,6 323,09 52,5>30 14 53,8 1.880,92 39,3 204,67 33,2skupaj: 26 100 4.790,84 100 615,96 100

48

3.7.5.3.3 Aktivni del plovil z OTB

Tabela 34 Število predloženih dnevnikov aktivnih plovil z OTB v obdobju 2005-2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

CFR 2005 2006 SkupajSVN000000003 10 58 68SVN000000005 169 111 280SVN000000010 128 141 269SVN000000015 56 26 82SVN000000019 81 127 208SVN000000022 19 58 77SVN000000026 36 2 38SVN000000062 5 1 6SVN000000079 5 45 50SVN000000098 56 16 72SVN000000100 25 25 50SVN000000105 23 42 65SVN000000112 112 122 234SVN000000118 81 90 171SVN000000120 15 15SVN000000129 4 4SVN000000151 1 1SVN000000186 2 35 37

Tabela 35 Dolžinska struktura aktivnega dela plovil z OTB (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Velikostni razred BT kW Število plovil<10 17,67 263,05 4

10-<12 27,55 484,00 412-<15 71,85 978,50 615-<18 106,91 733,10 418-<24 0,00 0,00 024-<40 0,00 0,00 0>=40 0,00 0,00 0

skupaj: 223,98 2458,65 18% od plovil z vpisanim

ribolovnim orodjem: 36,36 51,32 69,23

49

0

10

20

30

40

50

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29

Dolžina, spodnja meja dolžinskega razreda [m]

Štev

ilo p

lovi

lVsa ribiška plovilaVsa aktivna ribiška plovilaPlovila z vpisanim ribolovnim orodjemAktivna

Slika 40 Dolžinska struktura aktivnih plovil z OTB, prikazana v dolžinski strukturi ribiških plovil (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

3.7.5.3.4 Starostna struktura aktivnega dela plovil z OTB

Tabela 36 Starostna struktura aktivnega dela plovil z OTB (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Starost Število plovil Delež (%) Moč (kW) Delež (%) Nosilnost (BT) Delež (%)<=10 1 5,6 184,00 7,5 7,48 3,311-20 4 22,2 636,70 25,9 47,45 21,221-30 1 5,6 131,00 5,3 5,16 2,3>30 12 66,7 1.506,95 61,3 163,89 73,2skupaj: 18 100 2.458,65 100 223,98 100

3.7.5.4 Sezonska uporaba OTB Plovila, ki uporabljajo OTB so bila aktivna vse leto. Najmanjša aktivnost je bila zabeležena v spomldanskem obdobju (Slika 41).

50

0

20

40

60

80

100

120

140

160

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

Povp

rečn

o št

evilo

ribo

lovn

ih p

otov

anj

0

5000

10000

15000

20000

25000

Povp

rečn

i izt

ovor

[kg]

Slika 41 Sezonska uporaba OTB prikazana s povprečnim številom ribolovnih potovanj (stolpci) in s povprečnim iztovorom (črta; vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)

3.7.5.5 Ciljni staleži plovil z OTB Metodološko pojasnilo V analizi so upoštevani podatki o iztovoru v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006.

V iztovoru plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami je bilo 65 vrst ali drugih taksonomskih kategorij. Z 51% so prevladovali glavonožci, sledile pa so pridnene ribe s 43% (Tabela 37). Največje deleže ulova so predstavljale tri vrste: moškatna hobotnica (Eledone moschata) 27,3%, mol (Merlangius merlangus) 22,5% in sipa (Sepia officinalis) 17,7% (Tabela 38).

Tabela 37 Iztovor plovil z OTB v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006, združen v kategorije ribolovnih vrst (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

masa (kg) delež (%)riba, pelagična 14 8.280 3,589riba, pridnena 39 99.921 43,307mehkužec, glavonožec 6 117.660 50,995mehkužec, školjke in polži 1 11 0,005rak 5 4.856 2,105

skupaj: 65 230.728 100

IztovorKategorija Število vrst

51

Tabela 38 Iztovor plovil z OTB po letih in vrstah ribolovnih organizmov v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

2005 2006 delež (%)mehkužec, glavonožec EDT moškatna hobotnica Eledone moschata (Lamarck, 1798) 34.726,3 28.162,5 27,2567riba, pridnena WHG mol Merlangius merlangus (Linnaeus, 1758) 23.670,7 28.345,7 22,5445mehkužec, glavonožec CTC sipa Sepia officinalis Linnaeus, 1758 18.910,9 21.980,1 17,7226mehkužec, glavonožec SQR ligenj Loligo vulgaris vulgaris Lamarck, 1798 6.752,9 6.466,8 5,7295riba, pridnena WHB sinji mol Micromesistius poutassou (Risso, 1827) 5.586,5 4.376,9 4,3182riba, pridnena MUT bradač Mullus barbatus Linnaeus, 1758 4.378,9 1.938,7 2,7381riba, pridnena GBN črni glavač Gobius niger Linnaeus, 1758 4.120,0 1.644,3 2,4983riba, pridnena POD molič Trisopterus minutus (Linnaeus, 1758) 2.426,7 3.212,1 2,4439rak MTS morska bogomolka Squilla mantis (Linnaeus, 1758) 3.200,6 1.542,2 2,0556riba, pelagična PIC girice Spicara spp. 2.154,1 2.446,9 1,9941riba, pridnena PAC ribon Pagellus erythrinus (Linnaeus, 1758) 1.687,5 2.671,3 1,8892riba, pridnena HKE oslič Merluccius merluccius (Linnaeus, 1758) 1.984,0 2.149,7 1,7916riba, pridnena CBC vrvica Cepola macrophthalma (Linnaeus, 1758) 2.913,2 637,3 1,5388riba, pridnena ANN špar Diplodus annularis (Linnaeus, 1758) 651,5 1.292,3 0,8425riba, pridnena FLE iverka Platichthys flesus (Linnaeus, 1758) 968,4 328,3 0,5620riba, pelagična SPR papalina Sprattus sprattus (Linnaeus, 1758) 827,5 166,0 0,4306riba, pridnena SMD navadni morski pes Mustelus mustelus (Linnaeus, 1758) 409,2 331,3 0,3209riba, pridnena WEG morski zmaj Trachinus draco Linnaeus, 1758 362,6 325,6 0,2983riba, pelagična PIL sardela Sardina pilchardus (Walbaum, 1792) 428,1 247,0 0,2926riba, pelagična SPC girica Spicara smaris (Linnaeus, 1758) 516,5 99,0 0,2668mehkužec, glavonožec OUM pritlikavi ligenj Loligo media (Linnaeus, 1758) 347,1 265,3 0,2654riba, pridnena JOD kovač Zeus faber Linnaeus, 1758 441,9 158,2 0,2601riba, pridnena SBG orada Sparus aurata Linnaeus, 1758 350,6 194,1 0,2361riba, pelagična HOM šur Trachurus trachurus (Linnaeus, 1758) 241,6 238,8 0,2082riba, pridnena SOL morski list Solea solea (Linnaeus, 1758) 200,1 238,8 0,1902riba, neopredeljeno -MV "mešane vrste" 279,3 137,4 0,1806riba, pridnena BOG bukva Boops boops (Linnaeus, 1758) 32,3 346,1 0,1640riba, pelagična MUL ciplji Mugilidae 22,5 315,6 0,1465riba, pridnena BSS brancin Dicentrarchus labrax (Linnaeus, 1758) 118,5 213,7 0,1440riba, pelagična ANE sardon Engraulis encrasicolus (Linnaeus, 1758) 176,6 78,5 0,1106riba, pridnena MZZ morske ribe kostnice Actinopterygii 157,4 36,8 0,0842riba, pridnena GUU veliki krulec Chelidonichthys lucernus (Linnaeus, 1758) 14,5 157,3 0,0745riba, pelagična HMM sredozemski šur Trachurus mediterraneus (Steindachner, 1868) 159,0 3,0 0,0702riba, pridnena ATB mali gavun Atherina boyeri Risso, 1810 67,0 72,0 0,0602rak TGS tigrasta kozica Penaeus kerathurus (Forskal, 1775) 5,0 92,1 0,0421riba, pridnena COE ugor Conger conger (Linnaeus, 1758) 21,0 63,1 0,0364riba, pridnena MYL morski golob Myliobatis aquila (Linnaeus, 1758) 59,0 14,5 0,0319riba, pelagična MAC skuša Scomber scombrus Linnaeus, 1758 33,8 20,7 0,0236riba, pelagična FOR tabinja Phycis phycis (Linnaeus, 1766) 50,0 0,0217mehkužec, glavonožec OCC hobotnica Octopus vulgaris Cuvier, 1797 36,0 11,0 0,0204riba, pridnena RJC raža trnjevka Raja clavata Linnaeus, 1758 21,9 23,3 0,0196riba, pelagična MGA zlati cipelj Liza aurata (Risso, 1810) 28,0 4,8 0,0142riba, pridnena TUR romb Psetta maxima (Linnaeus, 1758) 9,2 3,5 0,0055mehkužec, školjke in polžQSC kraljevska pokrovača Aequipecten opercularis (Linnaeus, 1758) 11,0 0,0048riba, pelagična JAX šuri Trachurus spp. 11,0 0,0048riba, pridnena GUX krulci Triglidae 7,4 3,0 0,0045riba, pridnena MON morska spaka Lophius piscatorius Linnaeus, 1758 9,0 1,3 0,0045riba, pridnena COB korbel Umbrina cirrosa (Linnaeus, 1758) 3,7 5,4 0,0039riba, pridnena JRS zvezdasta raža Raja asterias Delaroche, 1809 8,9 0,0039rak IOD plavajoča rakovica Liocarcinus depurator (Linnaeus, 1758) 8,2 0,0036riba, pridnena GBO travni glavač Zosterisessor ophiocephalus (Pallas, 1814) 8,0 0,0035riba, pridnena JAI modropegasta raža Raja miraletus Linnaeus, 1758 7,0 0,0030rak LBE jastog Homarus gammarus (Linnaeus, 1758) 4,6 2,0 0,0029riba, pelagična ALV morska lisica Alopias vulpinus (Bonnaterre, 1788) 5,8 0,0025riba, pridnena BBS rjava škarpena Scorpaena porcus Linnaeus, 1758 5,7 0,0025riba, pelagična AHH veliki gavun Atherina hepsetus Linnaeus, 1758 5,0 0,0022riba, pridnena CTB fratrc Diplodus vulgaris (Geoffroy St. Hilaire, 1817) 4,0 0,0017riba, pridnena DEC zobatec Dentex dentex (Linnaeus, 1758) 1,5 2,0 0,0015riba, pridnena SDV navadni morski psi Mustelus spp. 3,0 0,0013riba, pridnena SLM salpa Sarpa salpa (Linnaeus, 1758) 2,6 0,0011riba, pridnena BLL gladki romb Scophthalmus rhombus (Linnaeus, 1758) 1,1 1,3 0,0010riba, pridnena CBR kanjec Serranus cabrilla (Linnaeus, 1758) 2,0 0,0009rak SCR morski pajek Maja squinado (Herbst, 1788) 0,7 0,5 0,0005mehkužec, glavonožec SQM kratkoplavuti ligenj Illex coindetii (Vérany, 1839) 1,0 0,0004riba, pridnena UUC zvezdogled Uranoscopus scaber Linnaeus, 1758 0,6 0,0003

skupaj: 119.562,0 111.165,8 100,0000

IztovorKategorija Koda Ime Znanstveno ime

52

3.7.5.6 Ulov in iztovor plovil z OTB

Tabela 39 Primerjava celotnega iztovora in iztovora plovil z OTB v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

celotni (kg) OTB (kg) delež (%)riba, pelagična 1.575.941 8.280 0,53riba, pridnena 160.076 99.505 62,16riba, neopredeljeno 425 417 98,00mehkužec, glavonožec 123.176 117.660 95,52mehkužec, školjke in polži 2.297 11 0,48rak 7.538 4.856 64,42

skupaj: 1.869.455 230.728 321,10

KategorijaIztovor

53

Tabela 40 Primerjava ulova in iztovora plovil z OTB v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Koda Ime Znanstveno ime Ulov Iztovor Razlika-MV "mešane vrste" 411 417 6QSC kraljevska pokrovača Aequipecten opercularis (Linnaeus, 1758) 11 11 0CTC sipa Sepia officinalis Linnaeus, 1758 41.143 40.891 252SQM kratkoplavuti ligenj Illex coindetii (Vérany, 1839) 1 1 0OUM pritlikavi ligenj Loligo media (Linnaeus, 1758) 604 612 9SQR ligenj Loligo vulgaris vulgaris Lamarck, 1798 13.252 13.220 32EDT moškatna hobotnica Eledone moschata (Lamarck, 1798) 63.250 62.889 362OCC hobotnica Octopus vulgaris Cuvier, 1797 47 47 0MTS morska bogomolka Squilla mantis (Linnaeus, 1758) 4.762 4.743 19TGS tigrasta kozica Penaeus kerathurus (Forskal, 1775) 100 97 3LBE jastog Homarus gammarus (Linnaeus, 1758) 7 7 0SCR morski pajek Maja squinado (Herbst, 1788) 2 1 1IOD plavajoča rakovica Liocarcinus depurator (Linnaeus, 1758) 8 8 0ALV morska lisica Alopias vulpinus (Bonnaterre, 1788) 6 6 0SMD navadni morski pes Mustelus mustelus (Linnaeus, 1758) 679 741 61SDV navadni morski psi Mustelus spp. 3 3 0JRS zvezdasta raža Raja asterias Delaroche, 1809 9 9 0RJC raža trnjevka Raja clavata Linnaeus, 1758 45 45 0JAI modropegasta raža Raja miraletus Linnaeus, 1758 7 7 0MYL morski golob Myliobatis aquila (Linnaeus, 1758) 74 74 0MZZ morske ribe kostnice Actinopterygii 197 194 3COE ugor Conger conger (Linnaeus, 1758) 84 84 0PIL sardela Sardina pilchardus (Walbaum, 1792) 680 675 5SPR papalina Sprattus sprattus (Linnaeus, 1758) 996 994 2ANE sardon Engraulis encrasicolus (Linnaeus, 1758) 255 255 1WHG mol Merlangius merlangus (Linnaeus, 1758) 52.107 52.016 90WHB sinji mol Micromesistius poutassou (Risso, 1827) 9.967 9.963 4POD molič Trisopterus minutus (Linnaeus, 1758) 5.733 5.639 94FOR tabinja Phycis phycis (Linnaeus, 1766) 50 50 0HKE oslič Merluccius merluccius (Linnaeus, 1758) 4.168 4.134 34MON morska spaka Lophius piscatorius Linnaeus, 1758 10 10 0ATB mali gavun Atherina boyeri Risso, 1810 140 139 1AHH veliki gavun Atherina hepsetus Linnaeus, 1758 5 5 0JOD kovač Zeus faber Linnaeus, 1758 596 600 4BBS rjava škarpena Scorpaena porcus Linnaeus, 1758 6 6 0GUU veliki krulec Chelidonichthys lucernus (Linnaeus, 1758) 172 172 0GUX krulci Triglidae 10 10 0BSS brancin Dicentrarchus labrax (Linnaeus, 1758) 328 332 4CBR kanjec Serranus cabrilla (Linnaeus, 1758) 2 2 0HMM sredozemski šur Trachurus mediterraneus (Steindachner, 1868 162 162 0JAX šuri Trachurus spp. 11 11 0HOM šur Trachurus trachurus (Linnaeus, 1758) 475 480 6BOG bukva Boops boops (Linnaeus, 1758) 378 378 0DEC zobatec Dentex dentex (Linnaeus, 1758) 2 4 2ANN špar Diplodus annularis (Linnaeus, 1758) 1.963 1.944 19CTB fratrc Diplodus vulgaris (Geoffroy St. Hilaire, 1817) 4 4 0PAC ribon Pagellus erythrinus (Linnaeus, 1758) 4.367 4.359 8SLM salpa Sarpa salpa (Linnaeus, 1758) 3 3 0SBG orada Sparus aurata Linnaeus, 1758 550 545 5SPC girica Spicara smaris (Linnaeus, 1758) 622 616 7PIC girice Spicara spp. 4.626 4.601 25COB korbel Umbrina cirrosa (Linnaeus, 1758) 9 9 0MUT bradač Mullus barbatus Linnaeus, 1758 6.393 6.318 75CBC vrvica Cepola macrophthalma (Linnaeus, 1758) 3.548 3.551 3MGA zlati cipelj Liza aurata (Risso, 1810) 33 33 0MUL ciplji Mugilidae 336 338 3WEG morski zmaj Trachinus draco Linnaeus, 1758 685 688 3UUC zvezdogled Uranoscopus scaber Linnaeus, 1758 1 1 0GBN črni glavač Gobius niger Linnaeus, 1758 5.796 5.764 32GBO travni glavač Zosterisessor ophiocephalus (Pallas, 1814) 8 8 0MAC skuša Scomber scombrus Linnaeus, 1758 55 55 0TUR romb Psetta maxima (Linnaeus, 1758) 13 13 1BLL gladki romb Scophthalmus rhombus (Linnaeus, 1758) 2 2 0FLE iverka Platichthys flesus (Linnaeus, 1758) 1.278 1.297 18SOL morski list Solea solea (Linnaeus, 1758) 443 439 4

skupaj: 231.685 230.728 957

54

3.7.5.7 Diskusija in zaključki Ribiška plovila s pridnenimi vlečnimi mrežami s širilkami so lovila v teritorialnem morju Republike Slovenije.

Čeprav je o ciljnih vrstah pri OTB težko govoriti pa izstopajo tri vrste: moškatna hobotnica (Eledone moschata), mol (Merlangius merlangus) in sipa (Sepia officinalis).

Plovila z OTB so aktivna vse leto.

3.7.6 Dvojna vlečna mreža (bottom pair trawl; PTB) Dvojno vlečno mrežo (v nadaljevanju PTB) so razvili z namenom povečanja širine lovnega območja. Sistem sestavljata enaki vlečni mreži, ki se stikata. Vodoravno odprtost zagotavljata dve širilki, ki sta pritrjeni v bližini zunanjih kril mrež. Notranji krili mrež sta spojeni in povezani na vlečno vrv (Slika 42).

Slika 42 Shematski prikaz dvojne vlečne mreže (http://www.fao.org).

3.7.6.1 PTB slovenskih ribičev V obdobju 2005-2006 ni bilo zabeleženega ulova ali iztovora z PTB. Prav tako v nobenem dovoljenju za gospodarki ribolov ni bilo vpisanih PTB.

3.7.6.2 Omejitve uporabe

Omejitve povezane z zaščitenimi območji Določilo 1. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami (vključno z dvojno vlečno mrežo) nad dnom z morsko travo, predvsem s Posidonia oceanica ali drugimi morskimi cvetnicami. Derogacija ni možna.

Določilo 2. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami (vključno z dvojno vlečno mrežo) nad koralnimi habitati in nad maerlom. Derogacija ni predvidena.

Prepoved iz 1. pododstavka odstavka 1 in odstavka 2 se uporablja za vsa območja Natura 2000, vsa posebna zavarovana območja in vsa posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje (specially protected areas of Mediterranean interest – SPAMI), ki so bila določena, da bi te habitate ohranili, bodisi na podlagi Direktive 92/43/EGS bodisi Sklepa 1999/800/ES (4. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006).

55

Določilo 3. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami (vključno z dvojno vlečno mrežo) pod 1.000 metrov globine. Derogacija ni predvidena.

Omejitve glede najmanjših razdalj in globin za uporabo ribolovnih orodij Določilo 1. odstavka 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnega orodja znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

Določilo 2. odstavka 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnih mrež znotraj pasu 1,5 navtične milje od obale.

Omejitve glede velikosti mrežnega očesa Določilo 3. odstavka 9. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa najmanjšo velikost mrežnega očesa za vlečne mreže in potegalke in sicer 40 mm (do 30. junija 2008) ter od 1. julija 2008 40 mm velika kvadratasta očesa ali 50 mm velika rombasta očesa.

Omejitve glede mer ribolovnega orodja 12. člen Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa da se do do oktobra 2007 sprejemjo tehnične določitve, ki določajo največje dimenzije plavajoče vrvi, spodnje vrvi, oboda ali obsega vlečnih mrež ter največje število mrež v vlečnih mrežah z več opreme v skladu s postopkom iz člena 30 te uredbe.

3.7.6.3 Slovenska ribiška plovila s PTB V slovenski ribiški floti ni bilo plovil opremljenih s PTB.

3.7.6.4 Diskusija in zaključki Trenutno ni plovil opremljenih s PTB, prav tako v nobenem dovoljenju za gospodarki ribolov ni bilo vpisanih PTB. Glede na širjenje tega tipa ribolovnega orodja v italijanskem delu Jadrana lahko pričakujemo, da ga bodo tudi naši ribiči pričeli uporabljati. V primeru, da bi prišlo do uporabe PTB je ribolovno orodje potrebno obravnavati enako kot OTB.

56

Pelagične vlečne mreže Pelagične vlečne mreže so vlečne mreže, ki se vlečejo v srednji globini (Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006).

3.7.7 Pelagična vlečna mreža s širilkami (pelagic otter trawl; OTM) Pelagična vlečna mreža s širilkami (v nadaljevanju OTM) je mreža stožčaste oblike namenjena vleki v vodnem stolpcu. Mreža sestoji iz stožčastega telesa, navadno narejenega iz štirih stranic, zadaj se konča z vrečo, na sprednji strani pa ima stranska krila. Vodoravno odprtost omogočajo širilke. Navpično odprtost omogočajo plovci in/ali »zmaj« na čelni vrvi ter uteži na talni vrvi. Za zmanjšanje vodnega upora na mreži in doseganje večje odprtine ustja ima sprednji del velika mrežna očesa ali pa je narejen iz niza vzporednih vrvi.

Slika 43 Shematski prikaz pelagične vlečne mreže s širilkami (http://www.fao.org).

3.7.7.1.1 OTM slovenskih ribičev V obdobju 2005-2006 ni bilo zabeleženega ulova ali iztovora z OTM, vendr pa je devet ribiških plovilo imelo v dovoljenju za gospodarki ribolov vpisano OTM.

3.7.7.1.2 Omejitve uporabe OTM

Omejitve povezane z zaščitenimi območji Določilo 1. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami (vključno s pelagično vlečno mrežo s širilkami) nad dnom z morsko travo, predvsem s Posidonia oceanica ali drugimi morskimi cvetnicami. Derogacija ni možna.

Določilo 2. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami (vključno s pelagično vlečno mrežo s širilkami) nad koralnimi habitati in nad maerlom. Derogacija ni predvidena.

Prepoved iz 1. pododstavka odstavka 1 in odstavka 2 se uporablja za vsa območja Natura 2000, vsa posebna zavarovana območja in vsa posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje (specially protected areas of Mediterranean interest – SPAMI), ki so bila določena, da bi te habitate ohranili, bodisi na podlagi Direktive 92/43/EGS bodisi Sklepa 1999/800/ES (4. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006).

Določilo 3. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami (vključno s pelagično vlečno mrežo s širilkami) pod 1.000 metrov globine. Derogacija ni predvidena.

Omejitve glede najmanjših razdalj in globin za uporabo ribolovnih orodij Določilo 1. odstavka 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnega orodja znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

Določilo 2. odstavka 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnih mrež znotraj pasu 1,5 navtične milje od obale.

57

Omejitve glede velikosti mrežnega očesa Določilo 3. odstavka 9. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa najmanjšo velikost mrežnega očesa za vlečne mreže in potegalke in sicer 40 mm (do 30. junija 2008) ter od 1. julija 2008 40 mm velika kvadratasta očesa ali 50 mm velika rombasta očesa.

Določilo 4. odstavka 9. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa najmanjšo velikost mrežnega očesa 20 mm za vlečne mreže za lovljenje sardele in sardona, kadar ti dve vrsti predstavljata najmanj 80% ulova v živi teži po sortiranju.

Omejitve glede mer ribolovnega orodja 12. člen Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa da se do do oktobra 2007 sprejemjo tehnične določitve, ki določajo največje dimenzije plavajoče vrvi, spodnje vrvi, oboda ali obsega vlečnih mrež ter največje število mrež v vlečnih mrežah z več opreme v skladu s postopkom iz člena 30 te uredbe.

3.7.7.1.3 Slovenska ribiška plovila z OTM OTM je imelo v dovoljenju za gospodarski ribolov vpisano devet plovil, katerih podatki so navedeni v tabeli (Tabela 41).

Tabela 41 Ribiška plovila z vpisano OTM v dovoljenju za gospodarski ribolov (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

CFRPristanišče registracije Oznaka Ime

VMS indikator

Dolžina (LOA)

Nosilnost (BT) Moč (kW)

Leto izgradnje

SVN000000015 Koper 197-KP Due fratelli - F Y 13,96 14,81 161,8 1954SVN000000060 Piran 20-PI Furia N 9,99 8,2 205,8 1997SVN000000062 Piran 22-PI Pirat N 10,9 4,8 177 1970SVN000000079 Piran 42-PI Alba N 12 14,82 191 1988SVN000000097 Izola 7-IZ Gaia N 14,72 9,08 97,02 1952SVN000000098 Izola 8-IZ Fonci N 12,2 8,21 92 1954SVN000000105 Izola 30-IZ Jež Y 17,5 28,96 257 1960SVN000000118 Izola 65-IZ Prima N 14,43 14,56 188 1987SVN000000120 Izola 68-IZ Bonassa N 12 11,97 161,7 1993

58

3.7.7.1.4 Dolžinska struktura ribiških plovil s pridneno vlečno mrežo s širilkami

0

10

20

30

40

50

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29

Dolžina, spodnja meja dolžinskega razreda [m]

Štev

ilo p

lovi

l

Vsa ribiška plovilaVsa aktivna ribiška plovilaPlovila z vpisanim ribolovnim orodjem

Slika 44 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi OTM, prikazana na dolžinski strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Tabela 42 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi OTM (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Velikostni razred BT kW Število plovil<10 8,20 205,80 1

10-<12 4,80 177,00 112-<15 73,45 891,52 615-<18 28,96 257,00 118-<24 0,00 0,00 024-<40 0,00 0,00 0>=40 0,00 0,00 0

skupaj: 115,41 1531,32 9

59

3.7.7.1.5 Starostna struktura plovil z OTM

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69

Starost [leta]

Štev

ilo p

lovi

l

Vsa ribiška plovilaVsa aktivna ribiška plovilaPlovila z vpisanim ribolovnim orodjemAktivna

Slika 45 Ribiška plovila z OTM, prikazana na starostni strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Tabela 43 Starostna struktura plovil z OTM (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Starost Število plovil Delež (%) Moč (kW) Delež (%) Nosilnost (BT) Delež (%)<=10 1 11,1 205,80 13,4 8,20 7,111-20 3 33,3 540,70 35,3 41,35 35,821-30 0 0,0 0,00 0,0 0,00 0,0>30 5 55,6 784,82 51,3 65,86 57,1skupaj: 9 100 1.531,32 100 115,41 100

3.7.7.1.6 Aktivni del plovil z OTM V obdobju 2005-2006 ni bilo aktivnih plovil z OTM.

3.7.7.1.7 Sezonska uporaba OTM Sezonske uporabe plovil z OTM ni mogoče ugotoviti ker v obdobju 2005-2006 ni bilo aktivnih plovil s tem ribolovnim orodjem.

3.7.7.2 Ciljni staleži plovil z OTM Ciljnih staležev plovil z OTM ni mogoče ugotoviti ker v obdobju 2005-2006 ni bilo aktivnih plovil s tem ribolovnim orodjem. Sklepamo lahko, da bi bili v primeru uporabe ciljni staleži isti kot za plovila s PTM.

3.7.7.3 Diskusija in zaključki Čeprav je bilo ribolovno orodje vpisano v devetih dovoljenjih za gospodarski ribolov, ni bilo zabeleženega ulova ali iztovora. V tem primeru gre očitno za neskladje med željami in možnostmi.

60

3.7.8 Pelagična vlečna mreža upravljana z dveh plovil (pelagic pair trawl, PTM)

Pelagična vlečna mreža upravljana z dveh plovil (v nadaljevanju PTM) je podobne konstrukcije kot OTM. Poglavitna razlika je le v doseganju vodoravne odprtosti mreže, ki se tu doseže z razmikanjem vlečnih plovil. PTM je lahko na vlečni plovili pritrjena s po eno ali z dvema vlečnima vrvema (Slika 46).

Slika 46 Shematski prikaz PTM in vleke z s ploviloma (Cingolani in sod., 2005).

61

3.7.8.1 PTM slovenskih ribičev

Slika 47 Maketa PTM, kot je v uporabi pri slovenskih ribičih.

Opis ribolova s PTM Ribolov s PTM poteka v svetlem delu dneva, ko se jate malih pelagičnih rib zadržujejo v pridnenem sloju vode (Slika 50). Ribiči na enem ribolovnem potovanju izvedejo več ribolovov. Trajanje vsakega ribolova (potega) je odvisno predvsem od tega, za katerega kupca lovijo, saj je od dolžine vleke odvisna kvaliteta ujetih rib. Priprava na vsak ribolov obsega spuščanje sistema s PTM v morje, priključitev na obe ribiški plovili ter njegovo uravnavanje. Kapitana med ribolovom opazujeta sonar in glede na jate rib prilagajata smer plovbe. Ribolov se zaključi z ustavitvijo plovila in pričetkom navijanja vlečnih vrvi.

62

Slika 48 Sled ribolovnega potovanja plovil s PTM. Na povečanem delu slike sta z rumeno in rdečo barvo označeni sledi posameznih ribolovov.

Slika 49 Med vlečenjem PTM (foto: Bojan Marčeta).

63

Slika 50 Sonar prikazuje jato rib pod plovilom (foto: Bojan Marčeta).

Slika 51 Tipični ulov s PTM (foto: Bojan Marčeta).

64

3.7.8.2 Omejitve uporabe

Omejitve povezane z zaščitenimi območji Določilo 1. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami (vključno s pelagično vlečno mrežo upravljano z dveh plovil) nad dnom z morsko travo, predvsem s Posidonia oceanica ali drugimi morskimi cvetnicami. Derogacija ni možna.

Določilo 2. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami (vključno s pelagično vlečno mrežo upravljano z dveh plovil) nad koralnimi habitati in nad maerlom. Derogacija ni predvidena.

Prepoved iz 1. pododstavka odstavka 1 in odstavka 2 se uporablja za vsa območja Natura 2000, vsa posebna zavarovana območja in vsa posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje (specially protected areas of Mediterranean interest – SPAMI), ki so bila določena, da bi te habitate ohranili, bodisi na podlagi Direktive 92/43/EGS bodisi Sklepa 1999/800/ES (4. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006).

Določilo 3. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami (vključno s pelagično vlečno mrežo upravljano z dveh plovil) pod 1.000 metrov globine. Derogacija ni predvidena.

Omejitve glede najmanjših razdalj in globin za uporabo ribolovnih orodij Določilo 1. odstavka 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnega orodja znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

Določilo 2. odstavka 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnih mrež znotraj pasu 1,5 navtične milje od obale.

Omejitve glede velikosti mrežnega očesa Določilo 3. odstavka 9. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa najmanjšo velikost mrežnega očesa za vlečne mreže in potegalke in sicer 40 mm (do 30. junija 2008) ter od 1. julija 2008 40 mm velika kvadratasta očesa ali 50 mm velika rombasta očesa.

Določilo 4. odstavka 9. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa najmanjšo velikost mrežnega očesa 20 mm za vlečne mreže za lovljenje sardele in sardona, kadar ti dve vrsti predstavljata najmanj 80% ulova v živi teži po sortiranju.

Omejitve glede mer ribolovnega orodja 12. člen Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa da se do do oktobra 2007 sprejemjo tehnične določitve, ki določajo največje dimenzije plavajoče vrvi, spodnje vrvi, oboda ali obsega vlečnih mrež ter največje število mrež v vlečnih mrežah z več opreme v skladu s postopkom iz člena 30 te uredbe. Metodološko pojasnilo V analizi so upoštevani podatki o ulovu, v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006, ter vsebina polja »ribolovno območje države nečlanice«.

V obdobju od 1.1.2005 do 31.12.2006 so plovila s PTM lovila izključno v slovenskem morju.

65

3.7.8.3 Slovenska ribiška plovila s PTM

Tabela 44 Ribiška plovila z vpisano PTM v dovoljenju za gospodarski ribolov (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

CFRPristanišče registracije Oznaka Ime

VMS indikator

Dolžina (LOA)

Nosilnost (BT) Moč (kW)

Leto izgradnje

SVN000000001 Koper R-31 Riba I Y 29,13 156,2 600 1980SVN000000002 Koper R-32 Riba II Y 29,13 156,2 600 1980SVN000000062 Piran 22-PI Pirat N 10,9 4,8 177 1970SVN000000079 Piran 42-PI Alba N 12 14,82 191 1988

3.7.8.3.1 Dolžinska struktura ribiških plovil s PTM

0

10

20

30

40

50

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29

Dolžina, spodnja meja dolžinskega razreda [m]

Štev

ilo p

lovi

l

Vsa ribiška plovilaVsa aktivna ribiška plovilaPlovila z vpisanim ribolovnim orodjem

Slika 52 Dolžinska struktura plovil s PTM, prikazana na dolžinski strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Tabela 45 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi PTM (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Velikostni razred BT kW Število plovil<10 0,00 0,00 0

10-<12 4,80 177,00 112-<15 14,82 191,00 115-<18 0,00 0,00 018-<24 0,00 0,00 024-<40 312,40 1200,00 2>=40 0,00 0,00 0

skupaj: 332,02 1568,00 4

66

3.7.8.3.2 Starostna struktura plovil s PTM

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69

Starost [leta]

Štev

ilo p

lovi

l

Vsa ribiška plovilaVsa aktivna ribiška plovilaPlovila z vpisanim ribolovnim orodjemAktivna

Slika 53 Ribiška plovila s PTM, prikazana na starostni strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Tabela 46 Starostna struktura plovil s PTM (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Starost Število plovil Delež (%) Moč (kW) Delež (%) Nosilnost (BT) Delež (%)<=10 0 0,0 0,00 0,0 0,00 0,011-20 1 25,0 191,00 12,2 14,82 4,521-30 2 50,0 1.200,00 76,5 312,40 94,1>30 1 25,0 177,00 11,3 4,80 1,4skupaj: 4 100 1.568,00 100 332,02 100

3.7.8.3.3 Aktivni del plovil s PTM

Tabela 47 Število predloženih dnevnikov aktivnih plovil s PTM v obdobju 2005-2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

CFR 2005 2006 SkupajSVN000000001 275 266 541SVN000000002 87 52 139

67

Tabela 48 Dolžinska struktura aktivnega dela plovil s PTM (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Velikostni razred BT kW Število plovil<10 0,00 0,00 0

10-<12 0,00 0,00 012-<15 0,00 0,00 015-<18 0,00 0,00 018-<24 0,00 0,00 024-<40 312,40 1200,00 2>=40 0,00 0,00 0

skupaj: 312,40 1200,00 2% od plovil z vpisanim

ribolovnim orodjem: 94,09 76,53 50,00

0

10

20

30

40

50

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29

Dolžina, spodnja meja dolžinskega razreda [m]

Štev

ilo p

lovi

l

Vsa ribiška plovilaVsa aktivna ribiška plovilaPlovila z vpisanim ribolovnim orodjemAktivna

Slika 54 Dolžinska struktura aktivnih plovil s PTM, prikazana v dolžinski strukturi ribiških plovil (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

3.7.8.3.4 Starostna struktura aktivnega dela plovil s PTM

Tabela 49 Starostna struktura aktivnega dela plovil s PTM (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Starost Število plovil Delež (%) Moč (kW) Delež (%) Nosilnost (BT) Delež (%)<=10 0 0,0 0,00 0,0 0,00 0,011-20 0 0,0 0,00 0,0 0,00 0,021-30 2 100,0 1.200,00 100,0 312,40 100,0>30 0 0,0 0,00 0,0 0,00 0,0skupaj: 2 100 1.200,00 100 312,40 100

3.7.8.4 Sezonska uporaba PTM Plovila, ki uporabljajo PTM so bila aktivna vse leto (Slika 55).

68

0

5

10

15

20

25

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

Povp

rečn

o št

evilo

ribo

lovn

ih p

otov

anj

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

Povp

rečn

i izt

ovor

[kg]

Slika 55 Sezonska uporaba PTM prikazana s povprečnim številom ribolovnih potovanj (stolpci) in s povprečnim iztovorom (črta; vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007)

3.7.8.5 Ciljni staleži plovil s PTM Metodološko pojasnilo V analizi so upoštevani podatki o iztovoru v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006.

V iztovoru plovil s PTM je bilo 21 vrst ali drugih taksonomskih kategorij. Z 99,4% so prevladovale pelagične ribe (Tabela 50). Sardon (Engraulis encrasicolus) je s skoraj 53,5% predstavljal največji delež v iztovoru. Sledila mu je sardela (Sardina pilchardus) z 38,0%. Vse ostale vrste skupaj so predstavljale 8% iztovora (Tabela 51).

Tabela 50 Iztovor plovil s PTM v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006, združen v kategorije ribolovnih vrst (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

masa (kg) delež (%)riba, pelagična 12 1.127.699 99,427riba, pridnena 9 6.495 0,573mehkužec, glavonožec 0 0 0,000rak 0 0 0,000

skupaj: 21 1.134.193 100

IztovorKategorija Število vrst

69

Tabela 51 Iztovor plovil s PTM po letih in vrstah ribolovnih organizmov v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

2005 2006 delež (%)riba, pelagična ANE sardon Engraulis encrasicolus (Linnaeus, 1758) 325.412,6 281.457,0 53,5067riba, pelagična PIL sardela Sardina pilchardus (Walbaum, 1792) 207.045,5 223.869,0 37,9930riba, pelagična SPR papalina Sprattus sprattus (Linnaeus, 1758) 25.812,0 38.032,0 5,6290riba, pelagična JAX šuri Trachurus spp. 3.425,5 8.860,2 1,0832riba, pridnena WHG mol Merlangius merlangus (Linnaeus, 1758) 1.783,0 1.934,0 0,3277riba, pelagična MAC skuša Scomber scombrus Linnaeus, 1758 2.093,5 1.273,7 0,2969riba, pelagična HOM šur Trachurus trachurus (Linnaeus, 1758) 626,0 2.484,0 0,2742riba, pelagična MUL ciplji Mugilidae 843,0 1.900,0 0,2418riba, pelagična MAS lokarda Scomber japonicus Houttuyn, 1782 1.124,0 1.416,0 0,2239riba, pridnena BOG bukva Boops boops (Linnaeus, 1758) 290,0 787,5 0,0950riba, pelagična SAA velika sardela Sardinella aurita Valenciennes, 1847 508,0 533,0 0,0918riba, pridnena SBG orada Sparus aurata Linnaeus, 1758 6,0 880,5 0,0782riba, pelagična BON palamida Sarda sarda (Bloch, 1793) 154,5 519,0 0,0594riba, pridnena POD molič Trisopterus minutus (Linnaeus, 1758) 211,0 96,0 0,0271riba, pelagična PIC girice Spicara spp. 264,0 42,0 0,0270riba, pridnena GUU veliki krulec Chelidonichthys lucernus (Linnaeus, 1758) 204,0 0,0180riba, pridnena WHB sinji mol Micromesistius poutassou (Risso, 1827) 114,5 0,0101riba, pridnena ANN špar Diplodus annularis (Linnaeus, 1758) 66,0 48,0 0,0101riba, pridnena SMD navadni morski pes Mustelus mustelus (Linnaeus, 1758) 68,0 0,0060riba, pridnena PAC ribon Pagellus erythrinus (Linnaeus, 1758) 6,0 0,0005riba, pelagična SKJ črtasti tun Katsuwonus pelamis (Linnaeus, 1758) 4,0 0,0004

skupaj: 569.989,1 564.203,9 100

IztovorKategorija Koda Ime Znanstveno ime

3.7.8.6 Ulov in iztovor plovil s PTM

Tabela 52 Primerjava celotnega iztovora in iztovora plovil s PTM v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

celotni (kg) PTM (kg) delež (%)riba, pelagična 1.575.941 1.127.699 71,56riba, pridnena 160.076 6.495 4,06riba, neopredeljeno 425 0 0,00mehkužec, glavonožec 123.176 0 0,00mehkužec, školjke in polži 2.297 0 0,00rak 7.538 0 0,00

skupaj: 1.869.455 1.134.193 75,61

KategorijaIztovor

70

Tabela 53 Primerjava ulova in iztovora plovil s PTM v obdobju 1.1.2005 do 31.12.2006 (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Koda Ime Znanstveno ime Ulov Iztovor RazlikaSMD navadni morski pes Mustelus mustelus (Linnaeus, 1758) 77 68 9PIL sardela Sardina pilchardus (Walbaum, 1792) 428.599 430.915 2.316SAA velika sardela Sardinella aurita Valenciennes, 1847 1.041 1.041 0SPR papalina Sprattus sprattus (Linnaeus, 1758) 63.316 63.844 528ANE sardon Engraulis encrasicolus (Linnaeus, 1758) 608.286 606.870 1.417WHG mol Merlangius merlangus (Linnaeus, 1758) 3.741 3.717 24WHB sinji mol Micromesistius poutassou (Risso, 1827) 120 115 6POD molič Trisopterus minutus (Linnaeus, 1758) 347 307 40GUU veliki krulec Chelidonichthys lucernus (Linnaeus, 1758) 230 204 26JAX šuri Trachurus spp. 12.255 12.286 31HOM šur Trachurus trachurus (Linnaeus, 1758) 3.151 3.110 41BOG bukva Boops boops (Linnaeus, 1758) 1.014 1.078 64ANN špar Diplodus annularis (Linnaeus, 1758) 116 114 2PAC ribon Pagellus erythrinus (Linnaeus, 1758) 6 6 0SBG orada Sparus aurata Linnaeus, 1758 889 887 3PIC girice Spicara spp. 306 306 0MUL ciplji Mugilidae 2.750 2.743 7SKJ črtasti tun Katsuwonus pelamis (Linnaeus, 1758) 4 4 0BON palamida Sarda sarda (Bloch, 1793) 674 674 1MAS lokarda Scomber japonicus Houttuyn, 1782 2.540 2.540 0MAC skuša Scomber scombrus Linnaeus, 1758 3.386 3.367 19

skupaj: 1.132.848 1.134.193 1.345

3.7.8.7 Diskusija in zaključki Iztovor ribiških plovil, ki lovijo s PTM, predstavlja skoraj 76% celotnega slovenskega iztovora.

Čeprav podatki iz ladijskih dnevnikov kažejo na to, da lovijo ribiška plovila s PTM v teritorialnem morju Republike Slovenije, iz izkušenj vemo, da več kot 50% ribolova opravijo v mednarodnih vodah severnega Jadrana.

Ciljna staleža plovil s PTM sta stalež sardona (Engraulis encrasicolus) in stalež sardele (Sardina pilchardus).

STRGAČE V Uredbi Sveta (ES) št. 1967/2006 so strgače definirane kot orodje, ki se bodisi aktivno vleče z glavnim motorjem plovila (strgača upravljana s plovila) bodisi vleče s pomočjo motornega vitla z zasidranega plovila (mehanizirana strgača); z njimi se nabirajo školjke, polži ali spužve ter so sestavljene iz mrežnih vreč ali kovinske košare, nameščene na trden okvir ali palico različnih velikosti in oblik, katerih spodnji del ima lahko lopatico za strganje, ki je lahko zaobljena, ostra ali zobata, ter je lahko opremljena z drsali in potopljivimi ploščami. Nekatere strgače so opremljene s hidravlično opremo (hidravlične strgače). Strgače, ki se potegujejo ročno ali z ročnim vitlom v plitvih vodah s plovilom ali brez in se z njimi nabirajo školjke, polži ali spužve (ročne strgače), se za namen te uredbe ne štejejo kot vlečno orodje

3.7.9 Strgača upravljana s plovila (boat dredges; DRB) Strgača upravljana s plovila (v nadaljevanju DRB) je mehansko ribolovno orodje s togim okvirjem, ki tvori ustje. Na okvir je pritrjena mreža za zbiranje ulova. DRB lahko drgnejo po površini morskega dna ali pa so opremljene z zobmi, ki segajo v morsko dno.

71

Slika 56 Shematski prikaz in načini vleke strgače upravljane s plovila (http://www.uniprom.it/pesca/pics/rapido.gif).

3.7.9.1 DRB slovenskih ribičev Strgače slovenskih ribičev so »ramponi«. To so strgače upravljane s plovila, ki imajo na spodnjem delu okvirja ustja nameščene zobe, s katerimi orjejo morsko dno. Z oranjem dvignejo iz sedimenta školjke, predvsem veliko pokrovačo (Pecten jacobaeus), ki se nabirajo v mreži. Rampon poleg školjk lovi tudi ribe, predvsem bokoplute. Slika 57 prikazuje tri rampone od katerih ima le sprednji mrežo.

Slika 57 DRB, kot jih uporabljajo slovenski ribiči (foto Bojan Marčeta).

72

3.7.9.1.1 Omejitve uporabe DRB Določilo 5. alineje, 1. odstavka, 19. člena ZMR-2 prepoveduje uporabo vseh vrst strgač v notranjih morskih vodah ter teritorialnih vodah Republike Slovenije.

Omejitve povezane z zaščitenimi območji Določilo 1. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov s strgačami (vključno s strgačami upravljanimi s plovila) nad dnom z morsko travo, predvsem s Posidonia oceanica ali drugimi morskimi cvetnicami. Derogacija ni možna.

Določilo 2. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov s strgačami (vključno s strgačami upravljanimi s plovila) nad koralnimi habitati in nad maerlom. Derogacija ni predvidena.

Prepoved iz 1. pododstavka odstavka 1 in odstavka 2 se uporablja za vsa območja Natura 2000, vsa posebna zavarovana območja in vsa posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje (specially protected areas of Mediterranean interest – SPAMI), ki so bila določena, da bi te habitate ohranili, bodisi na podlagi Direktive 92/43/EGS bodisi Sklepa 1999/800/ES (4. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006).

Določilo 3. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov s strgačami (vključno s strgačami upravljanimi s plovila) pod 1.000 metrov globine. Derogacija ni predvidena.

Omejitve glede najmanjših razdalj in globin za uporabo ribolovnih orodij Določilo 1. odstavka 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnega orodja znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je dovoljena uporaba strgač znotraj pasu 3 navtičnih milj ne glede na globino, če ulov vrst, ki niso lupinarji, ne presega 10% skupne žive teže ulova.

Določilo 2. odstavka 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo strgač, upravljanih s plovila, znotraj pasu 0,3 navtične milje od obale.

Omejitve glede mer ribolovnega orodja Določilo 12. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa največjo širino strgač, ki znaša 3 m, razen v primeru strgač za nabiranje spužev.

3.7.9.1.2 Slovenska ribiška plovila z DRB DRB je imelo v dovoljenju za gospodarski ribolov vpisano devet plovil, katerih podatki so navedeni v tabeli (Tabela 54).

Tabela 54 Ribiška plovila z vpisano DRB v dovoljenju za gospodarski ribolov (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

CFRPristanišče registracije Oznaka Ime

VMS indikator

Dolžina (LOA)

Nosilnost (BT) Moč (kW)

Leto izgradnje

SVN000000005 Koper 42-KP Saetta N 11,23 4,8 103 1939SVN000000010 Koper 117-KP Andrea N 12,32 7,48 184 1997SVN000000031 Koper 921-KP Lastovka Y 15,8 20,78 129 1954SVN000000062 Piran 22-PI Pirat N 10,9 4,8 177 1970SVN000000079 Piran 42-PI Alba N 12 14,82 191 1988SVN000000098 Izola 8-IZ Fonci N 12,2 8,21 92 1954SVN000000118 Izola 65-IZ Prima N 14,43 14,56 188 1987SVN000000144 Koper 610-KP Oltra N 12,5 15,4 191 2006SVN000000183 Izola 40-IZ Škarpena N 13,6 10,18 97,87 1950

73

3.7.9.1.3 Dolžinska struktura ribiških plovil z DRB

0

10

20

30

40

50

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29

Dolžina, spodnja meja dolžinskega razreda [m]

Štev

ilo p

lovi

l

Vsa ribiška plovilaVsa aktivna ribiška plovilaPlovila z vpisanim ribolovnim orodjem

Slika 58 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi DRB, prikazana na dolžinski strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Tabela 55 Dolžinska struktura plovil z vpisanimi DRB (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Velikostni razred BT kW Število plovil<10 0,00 0,00 0

10-<12 9,60 280,00 212-<15 70,65 943,87 615-<18 20,78 129,00 118-<24 0,00 0,00 024-<40 0,00 0,00 0>=40 0,00 0,00 0

skupaj: 101,03 1352,87 9

74

3.7.9.1.4 Starostna struktura plovil z DRB

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69

Starost [leta]

Štev

ilo p

lovi

l

Vsa ribiška plovilaVsa aktivna ribiška plovilaPlovila z vpisanim ribolovnim orodjemAktivna

Slika 59 Ribiška plovila z DRB, prikazana na starostni strukturi slovenske ribiške flote (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Tabela 56 Starostna struktura plovil z DRB (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

Starost Število plovil Delež (%) Moč (kW) Delež (%) Nosilnost (BT) Delež (%)<=10 2 22,2 375,00 27,7 22,88 22,611-20 2 22,2 379,00 28,0 29,38 29,121-30 0 0,0 0,00 0,0 0,00 0,0>30 5 55,6 598,87 44,3 48,77 48,3skupaj: 9 100 1.352,87 100 101,03 100

3.7.9.1.5 Aktivni del plovil z DRB V obdobju 2005-2006 ni bilo aktivnih plovil z DRB.

3.7.9.1.6 Sezonska uporaba DRB Sezonske uporabe plovil z DRB ni mogoče ugotoviti ker v obdobju 2005-2006 ni bilo aktivnih plovil s tem ribolovnim orodjem.

3.7.9.2 Ciljni staleži plovil z DRB Ciljnih staležev plovil z DRB ni mogoče ugotoviti ker v obdobju 2005-2006 ni bilo aktivnih plovil s tem ribolovnim orodjem. Sklepamo lahko, da bi bili v primeru uporabe ciljni staleži morski list (Solea solea), sipa (Sepia officinalis) in velika porkrivača (Pecten jacobaeus).

75

3.7.9.3 Diskusija in zaključki Kljub temu, da je uporaba strgač v slovenskem morju prepovedana in da večina plovil z dovoljenjem za DRB ne plove v mednarodne vode, ima to orodje vpisanih devet ribiških plovil.

3.7.10 Mehanizirane strgače, vključno s sesalnimi strgačami (mechanised dredges including suction dredges; HMD)

Mehanizirane strgače, vključno s sesalnimi strgačami (v nadaljevanju HMD) so strgače, ki bodisi mehansko ali z vodnimi curki izkopavajo školjke iz morskega dna. Nekatere HMD so tako izpopolnjene, da ujete organizme pošiljajo na krov ribiškega plovila – to so ribolovni stroji. Na italijanski strani Jadrana je razširjena hidravlična strgača (italijansko turbosoffiante), ki izkopava in izpira školjke, ki živijo vkopane v morskem sedimentu (Slika 60).

Slika 60 Shematski prikaz ribolova s hidravlično strgačo (http://www.mareinitaly.it/).

3.7.10.1 HMD slovenskih ribičev V obdobju 2005-2006 ni bilo zabeleženega ulova ali iztovora s HMD. Prav tako v nobenem dovoljenju za gospodarki ribolov ni bilo vpisanih HMD.

3.7.10.2 Omejitve uporabe Določilo 5. alineje, 1. odstavka, 19. člena ZMR-2 prepoveduje uporabo vseh vrst strgač v notranjih morskih vodah ter teritorialnih vodah Republike Slovenije

Omejitve povezane z zaščitenimi območji Določilo 1. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov s strgačami (vključno z mehaniziranimi strgačami) nad dnom z morsko travo, predvsem s Posidonia oceanica ali drugimi morskimi cvetnicami. Derogacija ni možna.

Določilo 2. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov s strgačami (vključno z mehaniziranimi strgačami) nad koralnimi habitati in nad maerlom. Derogacija ni predvidena.

Prepoved iz 1. pododstavka odstavka 1 in odstavka 2 se uporablja za vsa območja Natura 2000, vsa posebna zavarovana območja in vsa posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje (specially protected areas of Mediterranean interest – SPAMI), ki so bila

76

določena, da bi te habitate ohranili, bodisi na podlagi Direktive 92/43/EGS bodisi Sklepa 1999/800/ES (4. odstavka 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006).

Omejitve glede najmanjših razdalj in globin za uporabo ribolovnih orodij Določilo 1. odstavka 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnega orodja znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je dovoljena uporaba strgač znotraj pasu 3 navtičnih milj ne glede na globino, če ulov vrst, ki niso lupinarji, ne presega 10% skupne žive teže ulova.

Določilo 2. odstavka 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo hidravličnih strgač znotraj pasu 0,3 navtične milje od obale.

Omejitve glede mer ribolovnega orodja Določilo 12. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 določa največjo širino strgač, ki znaša 3 m, razen v primeru strgač za nabiranje spužev.

3.7.10.3 Slovenska ribiška plovila s HMD V slovenski ribiški floti ni bilo plovil opremljenih s HMD.

3.8 Subjekti v ribištvu Metodološko pojasnilo Analiza podatkov se nanaša izključno na subjekte, ki so bili dne 13.8.2007 vpisani kot uporabniki v dovoljenjih za gospodarski ribolov. S podatki o ostalih subjektih v ribištvu ne razpolagamo.

Dne 13.8.2007 je bilo v dovoljenjih za gospodarki ribolov vpisanih 97 uporabnikov. Od tega je bilo 57 uporabnikov vpisanih v po enem dovoljenju, medtem ko je bilo 40 uporabnikov vpisanih v več dovoljenjih - od 2 do 5 dovoljenjih.

Ribiči so bili vpisani s šestimi statusi, od katerih je bil najpogostejši status samostojnega podjetnika (Slika 61),

d. o. o.10%

k. d.3%

s. p.84%

z. o. o.1%

z. b. o.1%

d. n. o.1%

Slika 61 Subjekti v ribištvu glede na njihov status (vir podatkov: MKGP, InfoRib, 13.8.2007).

77

4 Načrt upravljanja ribištva

4.1 Cilji in strategije za njihovo doseganje Temeljni cilj upravljanja ribištva je na eni strani ohranitev ribiškega sektorja, na drugi strani pa zagotavljanje trajnostne rabe ribolovnih virov. Za doseganje tega temeljnega cilja smo opredelili dva strateška cilja. Za vsakega od strateških ciljev smo opredelili strategije kot poti za njihovo doseganje ter podrobnejše ukrepe kot operacionalizacijo strategij. Vrstni red ciljev odraža njihovo prioriteto.

Cilj 1: Uskladitev ribolovnih zmogljivosti in ribolovnih možnosti Cilj 2: Izboljšanje nadzora ribištva in kvalitete podatkov

4.1.1 Uskladitev ribolovnih zmogljivosti in ribolovnih možnosti Skoraj vsa slovenska ribiška plovila lovijo izključno v ribolovnih conah A in B. Površina ribolovne cone B, ki je predmet NUR, znaša 356 km2. Praktično razpoložljivo ribolovno območje v coni B je zaradi upoštevanja predpisanih odmike od obalne črte za posamezne tipe ribolovnih orodij nekoliko manjše. Iz tega izhaja, da imajo slovenska ribiška plovila na razpolago sorazmerno majhno površino morja in posledično majhne količine ribolovnih virov. Poleg majhne površine je ribolov otežen tudi zaradi sezonske razpoložljivosti ribolovnih virov, ki so praktično vsi podvrženi selitvam.

V dosedanji praksi podeljevanja dovoljenj za gospodarski ribolov ni bilo omejitev glede tipov in števila ribolovnih orodij vpisanih na posameznem dovoljenju. Večina dovoljenj tako vsebujeje večje število tipov ribolovnih orodij, kot jih v praksi uporabljajo. Taka plovila predstavljajo latentno ribolovno zmogljivost, ki se lahko kadarkoli aktivira in pomembno vpliva na ribolovne možnosti.

Uskladitvi ribolovnih zmogljivosti in ribolovnih možnosti je namenjenih šest strategij od katerih se vsaka nanaša na določen tip ribolovnega orodja.

Strategije 1. Uskladitev ribolovnega napora plovil z obkroževalnimi mrežami

2. Uskladitev ribolovnega napora plovil z obalnimi potegalkami

3. Uskladitev ribolovnega napora plovil s potegalkami odprtega morja

4. Uskladitev ribolovnega napora plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami

5. Uskladitev ribolovnega napora plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami

6. Uskladitev ribolovnega napora plovil s strgačami

4.1.2 Izboljšanje nadzora ribištva in kakovosti podatkov Ribolovna orodja, ki so predmet tega načrta upravljanja, veljajo za orodja z največjim vplivom na ribolovne vire in morski ekosistem nasploh. Plovila, ki ta ribolovna orodja uporabljajo so le delno opremljena s sistemom VMS. Zaradi majhnosti slovenskega ribolovnega morja, velikega števila uporabnikov morja ter konfliktov med različnimi segmenti ribištva, bi bilo smiselno s sistemom VMS opremiti vsa plovila, ki uporabljajo ribolovna orodja obravnavana v NUR.

Povečanje števila plovil opremljenih s sistemo VMS bi izboljšalo tudi kvaliteto podatkov v sistemu InfoRib. Tako bi lahko dopolnjevali nekatere manjkajoče ali dvomljive podatke iz ladijskih dnevnikov (npr. trajanje ribolovnega potovanja, ribolovno območje) in s tem izboljšalo kakovost končnih podatkov. Na osnovi tako izboljšanih podatkov bi se izboljšala kakovost poročil iz sistema InfoRib ter bodočega upravljanja ribištva.

78

Strategije 1. Povečanje števila ribiških plovil opremljenih s sistemom VMS

2. Izboljšanje kakovosti podatkov v informacijskem sistemu InfoRib

4.2 Ukrepi za izvajanje strategij in doseganje ciljev Strategije za doseganje posameznih ciljev se ponekod med seboj dopolnjujejo in prepletajo. Temu sledijo tudi ukrepi, ki so navedeni znotraj posamezne strategije. Zaradi tega je posamezne sklope treba obravnavati povezano, saj se vsebinsko dopolnjujejo.

4.2.1 Uskladitev ribolovnih zmogljivosti in ribolovnih možnosti Uskladitev ribolovnih zmogljivosti in ribolovnih možnosti je zelo kompleksna naloga, ki jo bomo uresničevali s strategijami, ki bodo upoštevale posamezne tipe ribolovnih orodij.

4.2.1.1 Uskladitev ribolovnega napora plovil z obkroževalnimi mrežami V strategiji sta zajeta dva tipa obkroževalnih mrež: zaporne plavarice in lampare. Čeprav so v Sloveniji v uporabi le zaporne plavarice, je zaradi podobnosti obeh tipov ribolovnih orodij smiselno izdelati skupni načrt upravljanja. Načrt se tako nanaša le na plovila z obkroževalnimi mrežami, neglede na tip mreže.

Naši ribiči uporabljajo dve vrsti zapornih plavaric: zaporne plavarice za lov malih pelagičnih rib, predvsem sardele (Sardina pilchardus) in sardona (Engraulis encrasicholus) ter zaporne plavarice za lov cipljev (Mugilidae). Čeprav ne razpolagamo s podatki o uporabi obeh vrst zapornih plavaric menimo, da znatno pogosteje uporabljajo zaporne plavarice za lov malih pelagičnih rib.

Zaporne plavarice so v splošnem neselektivna ribolovna orodja, saj zaradi majhnih mrežnih očes ujamejo vse velikostne razrede ribolovnih organizmov. Kvaliteta in kvantiteta ulova sta odvisni izključno od tega, kaj se je zbralo pod ribiškim plovilom. V primerih, ko se v pretežni meri zberejo odrasle sardele in/ali sardoni so zaporne plavarice idealno ribolovno orodje za ribolov omenjenih vrst. Zaporne plavarice so problematične le v primerih, ko so deleži nedoraslih rib večji. Tudi s stališča vpliva na morsko dno in bentoško favno so zaporne plavarice sprejemljive, saj je njihov vpliv majhen in omejen na majhno območje. Ribe ujete z zaporno plavarico izstopajo tudi po večji kvaliteti, saj je čas ko so ujete v mreži zelo kratek – na krov ribiškega plovila pridejo večinoma žive in nepoškodovane.

Na osnovi podatkov o ribolovnih potovanjih smo določili standardno ribiško plovilo, ki opravi 75 ribolovnih potovanj letno. Z uporabo Schaeferjevega modela za oceno največjega trajnostnega ulova smo ugotovili, da bi lahko ribiška plovila z obkroževalnimi mrežami opravila 1123 ribolovnih potovanj. Ob upoštevanju števila potovanj standardnega ribiškega plovila, bi se število plovil z obkroževalnimi mrežami lahko povečalo s sedanjih 5 na 15. Kot primerjavo lahko navedemo, da je na italijanski strani Tržaškega zaliva leta 2000 lovilo 15 plovil z zapornimi plavaricami in iztovorilo več kot 1.000 ton rib (Orel in Zamboni, 2003).

Prostorske možnosti uporabe obkroževalnih mrež Ribolovno morje plovil z obkroževalnimi mrežami obsega ribolovno cono A in ribolovno cono B (glej poglavje Ribolovno morje Republike Slovenije), ki ju določa Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 2/2006). Iz omenjenega ribolovnega morja je potrebno izločiti območja, kjer zaradi prepovedi (npr. ribolova, sidranja, plovbe itd.) ribolov ni mogoč. Obkroževalne mreže je teoretično mogoče uporabljati na površini 382,5 km2 (29,7 km2 v ribolovni coni A in 352,8 km2 v ribolovni coni B; Slika 62).

79

Slika 62 Razpoložljivo ribolovno morje za plovila z obkroževalnimi mrežami8, 9.

Ukrepi 1. Uskladitev ribolovnega napora

2. Določitev števila ribiških plovil

3. Zmanjšanje zavržkov nedoraslih organizmov

4.2.1.1.1 Uskladitev ribolovnega napora Standardno ribiško plovilo z zapornimi plavaricami opravi 74,7 ribolovnih potovanj oziroma ribolovov v enem koledarskem letu. Ker ocena s Schaeferjevim modelom predvideva 1123 ribolovnih potovanj v enem koledarskem letu sledi, da bi bilo mogoče uporabljati 15 standardnih ribiških plovil z zapornimi plavaricami (Tabela 57). Ne glede na število ribiških plovil z zapornimi plavaricami pa nebi smeli preseči števila 1123 ribolovnih potovanj v enem koledarskem letu.

Tabela 57 Ocana MSY, ribolovnega napora za dosego MSY (Schaeferjev model) ter ocena števila ribolovnih potovanj standardnega plovila z zapornimi plavaricami.

MSY 353236 kgštevilo ribolovnih potovanj - fMSY 1123povprečno število ribolovnih potovanj v koledarskem letu 74,7število standardnih plovil 15

Ocenjujemo, da bi pelagični ribolovni viri v našem morju prenesli povečanje ribolovnega napora in sicer s sedanjih pet plovil na 15. Povečanje števila ribiških plovil z zaporno

8 Ribolovno cono A določata Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slove (Ur.l. RS, št. 2/2006) in Pomorski zakonik (uradno prečiščeno besedilo; Ur.l. RS, št. 120/2006); ribolovno cono B določa Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije. Lastnik podatkov o obalni črti, morski meji in rasterske karte Tržaškega zaliva je Ministrstvo za promet. 9 Odmik od obalne črte določa Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006.

80

plavarico bi bilo smiselno izvesti predvsem na račun zmanjšanja števila plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami. Ukrep je mogoče izvesti s spodbujanjem ribičev, da opustijo ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežam in se preusmerijo na ribolov z obkroževalnimi mrežami.

4.2.1.1.2 Določitev števila ribiških plovil Trenutna ocena optimalnega števila plovil z obkroževalnimi mrežami je rezultat prekratkega časovnega niza podatkov zaradi česar pričakujemo, da se bo v naslednjih letih ocena nekoliko spremenila. V izogib prekomernega povečanja števila plovil, je nujno vsako leto izdelati novo oceno in smiselno prilagoditi načrt upravljanja.

4.2.1.1.3 Zmanjšanje zavržkov nedoraslih organizmov Selektivnost obkroževalnih mrež je zelo majhna. Predvsem ob pojavu večjih količin nedoraslih ribolovnih organizmov lahko pride do prekomernega ulova le-teh in pozneje zavržka. Z namenom zmanjšanja zavržkov nedoraslih organizmov je nujno najti kriterij, na osnovi katerega bo mogoče začasno prepovedati ribolov z obkroževalnimi mrežami.

4.2.1.1.4 Zahteva za derogacijo Skladno s 5. odstavkom, 13. člena Uredbe sveta (ES) št. 1967/2006 zahtevamo derogacijo glede velikosti obkroževalnih mrež. Predlagamo, da bi slovenski ribiči tudi po 1.1.2008 uporabljali obkroževalne mreže, katerih skupni padec je večji od tistega, ki je določen v 2. alineji, 3. odstavka, 13. člena Uredbe sveta (ES) št. 1967/2006. Slovenski ribiči bi tako lahko uporabljali obkroževalne mreže, katerih skupni padec znaša 70 metrov.

Utemeljitev predlagane derogacije Predlagano derogacijo utemeljujemo s posebnimi okoliščinami v katerih deluje sektor ribičev, ki uporabljajo zaporne plavarice. K posebnim okoliščinam štejemo (1) majhnost in plitvost ribolovnega morja; (2) nezaščitenost območij; (3) način ribolova; (4) čas ribolova in (5) konstrukcijo zaporne plavarice.

1. Majhnost in plitvost ribolovnega morja. Ribiška plovila, ki uporabljajo zaporne plavarice, so zaradi svojih tehničnih lastnosti omejena na plovbo v ribolovni coni A in B (Slika 62). Večinoma lovijo v vzhodnem delu omenjenega območja, kjer so globine morja približno 22 metrov. Glede na določila 2. alineje, 3. odstavka, 13. člena Uredbe sveta (ES) št. 1967/2006, bi bil na taki globini največji dovoljeni skupni padec zaporne plavarice 31 metrov. Ob upoštevanju razmerja med višino in dolžino mreže (glej konstrukcijo zaporne plavarice), bi lahko bila taka mreža dolga le 124 metrov. Z njo bi lahko obdali območje veliko 1.224 m2 ali le 20% območja, ki ga obdajo s konvencionalno mrežo. Posledica tega bi bil znatno zmanjšan ulov.

2. Nezaščitenost območij. V ribolovni coni A in B (Slika 62), z upoštevanim odmikom od obale, ni zaščitenih območij (npr. območij z morskimi cvetnicami, območja Natura 2000, posebna zavarovana območja in posebej zavarovana območja pomembna za Sredozemlje), zaradi katerih bi bila uporaba zapornih plavaric kakorkoli sporna.

3. Način ribolova. Ribiči opravijo en ribolov na ribolovno potovanje. Pri tem jato rib vso noč privabljajo s svetlobo v bližino plovila. Pred svitom jato obkrožijo z mrežo. Zaradi majhnih globin morja je privabljena jata rib razvlečena, zaradi česar so ribiči prisiljeni uporabljati dolge mreže, da lahko z njimi obkrožijo zadostno količino rib.

4. Čas ribolova. Uporaba zapornih plavaric je sezonska, pri čemer so plovila glavnino ribolovnih potovanj in iztovora opravila od maja do septembra (Slika 24). Glede na čas dneva pa je uporaba zapornih plavaric omejena na noč.

5. Konstrukcija zaporne plavarice. Slovenski ribiči uporabljajo zaporne plavarice visoke približno 70 metrov, dolge pa približno 280 metrov. Pri krojenju zapornih plavaric upoštevajo

81

razmerje med višino in dolžino, ki je 1 proti 4. Z 280 metrov dolgo mrežo je možno obkrožiti območje veliko približno 6.239 m2.

Pričakujemo, da bi uporaba zapornih plavaric predpisanega skupnega padca, privedla do neekonomičnega poslovanja sektorja in posledično do opustitve takega načina ribolova. Opuščanje ribolova z zapornimi plavaricami bi bila v nasprotju z načrtom uporavljanja ribištva, ki predvideva spodbujanje uporabe zapornih plavaric, predvsem na račun pridnenih vlečnih mrež. Omenjena usmeritev bi postopno privedla do zmanjševanja ribolovnega napora s pridnenimi vlečnimi mrežami - trenutno najbolj škodljivimi ribolovnimi orodji.

4.2.1.2 Uskladitev ribolovnega napora plovil z obalnimi potegalkami Naši ribiči so v preteklosti uporabljali obalne potegalke za lov cipljev (Mugilidae). Pri tradicionalnem lovu na ciplje v Piranskem zalivu so uporabljali velike obalne potegalke. Takrat so z mrežo obdali jato cipljev, ki se je zbrala ob obali. Sledil je izlov cipljev z manjšimi mrežami in postopno vlečenje potegalke na obalo (Slika 27).

Obalne potegalke so neselektivna ribolovna orodja, saj zaradi majhnih mrežnih očes ujamejo vse velikostne razrede ribolovnih organizmov. Kvaliteta in kvantiteta ulova sta odvisni izključno od tega, kaj se je znašlo v mrežni ogradi. Poleg neselektivnosti ima obalna potegalka škodljiv vpliv tudi na morsko dno oz. tamkajšnjo vegetacijo. Zaradi slednjega je po Uredbi Sveta (ES) št. 1967/2006 prepovedan ribolov z obalnimi potegalkami nad dnom z morsko travo, predvsem s Posidonia oceanica ali drugimi morskimi cvetnicami. Čeprav je mogoča derogacija v okviru načrtov upravljanja to pri nas ne pride v poštev, saj ne moremo doseči, da se glavna vrv ali vlačilne vrvi ne bi dotikale morskega dna, ki je v bližini obale poraslo z različnimi vrstami morskih cvetnic. Poleg tega je slovensk morska obala v tolikšni meri spremenjena, da uporaba ni več mogoča ali pa bi bila zelo otežena.

Prostorske možnosti uporabe SB V slovenskem morju ni več obale, ki bi bila primerna za ribolov z obalnimi potegalkami.

Ukrepi 1. Prepoved uporabe obalnih potegalk

4.2.1.3 Uskladitev ribolovnega napora plovil s potegalkami odprtega morja

V skupino potegalk odprtega morja spadajo danske potegalke, škotske potegalke in potegalke upravljane z dveh plovil. Slovenski ribiči omenjenih ribolovnih orodij niso nikoli uporabljali, prav tako je vprašanje ali so ta orodja sploh v uporabi v Sredozemlju.

Spornost uporabe potegalk odprtega morja je posredno nakazana tudi v Uredbi Sveta (ES) št. 1967/2006, saj njihovo uporabo prepoveduje znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

Pričetek uporabe potegalk odprtega morja bi posegal v nišo, ki jo trenutno izkoriščajo plovila s pridnenimi vlečnimi mrežami. To bi še dodatno povečalo že sedaj prevelik ribolovni pritisk na pridnene ribolovne vire.

Prostorske možnosti uporabe potegalk odprtega morja V kolikor bi pri nas pričeli uporabljati potegalke odprtega morja, bi bilo razpoložljivo ribolovno morje izven pasu 3 navtičnih milj od obale (Slika 63). Potegalke odprtega morja bi bilo teoretično mogoče uporabljati le v ribolovni coni B, na površini 237,3 km2.

82

Slika 63 Razpoložljivo ribolovno morje za plovila s potegalkami odprtega morja10, 11.

Ukrepi 1. Prepoved uporabe potegalk odprtega morja

4.2.1.4 Uskladitev ribolovnega napora plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami

V strategiji so zajeti trije tipi pridnenih vlečnih mrež: pridnene vlečne mreže z gredjo (TBB), pridnene vlečne mreže s širilkami (OTB) in dvojne pridnene vlečne mreže (PTB). Združitev in izdelava skupnega načrta upravljanja je smiselna, ker so vsi trije tipi med seboj podobni in namenjeni izkoriščanju pridnenih ribolovnih virov na istem območju.

Slovenski ribiči trenutno uporabljajo le pridnene vlečne mreže s širilkami, medtem ko ima le eno ribiško plovilo vpisano vlečno mrežo z gredjo. Glede na čedalje pogostejšo uporabo dvojnih vlečnih mrež v Jadranu, lahko pričakujemo, da bodo po tem ribolovnem orodju posegli tudi naši ribiči.

Pridnene vlečne mreže so slabo selektivna ribolovna orodja namenjena ribolovu pridnenih organizmov. Zaradi problematičnosti glede selektivnosti je v Uredbi Sveta (ES) št. 1967/2006 določena najmanjša velikost mrežnega očesa za vlečne mreže, ki znaša 40 mm (do 30. junija 2008) ter od 1. julija 2008 40 mm velika kvadratasta očesa ali 50 mm velika rombasta očesa.

Poleg nezadostne selektivnosti, omenjena ribolovna orodja zaradi mehanskega delovanja škodljivo vplivajo tudi na morsko dno in tamkajšnjo floro in favno. Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 tako prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami nad dnom z morsko travo, predvsem s Posidonia oceanica ali drugimi morskimi cvetnicami ter nad koralnimi habitati in nad maerlom. 10 Ribolovno cono A določata Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slove (Ur.l. RS, št. 2/2006) in Pomorski zakonik (uradno prečiščeno besedilo; Ur.l. RS, št. 120/2006); ribolovno cono B določa Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije. Lastnik podatkov o obalni črti, morski meji in rasterske karte Tržaškega zaliva je Ministrstvo za promet. 11 Odmik od obalne črte določa Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006.

83

Standardno ribiško plovilo s pridnenimi vlečnimi mrežami opravi 116,2 ribolovnih potovanj v enem koledarskem letu. Ker ocena s Schaeferjevim modelom predvideva 704 ribolovnih potovanj v enem koledarskem letu sledi, da bi bilo mogoče uporabljati šest standardnih ribiških plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami (Tabela 58). Ne glede na število ribiških plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami pa nebi smeli preseči 704 ribolovnih potovanj v enem koledarskem letu.

Tabela 58 Ocana MSY, ribolovnega napora za dosego MSY (Schaeferjev model) ter ocena števila ribolovnih potovanj standardnega plovila s pridnenimi vlečnimi mrežami.

MSY 122693 kgštevilo ribolovnih potovanj - fMSY 704povprečno število ribolovnih potovanj v koledarskem letu 116,2število standardnih plovil 6

Ocenjujemo, da pridneni ribolovni viri v našem morju ne prenesejo sedanjega ribolovnega napora in da bi bilo potrebno število plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami zmanjšati na šest. Kot primerjavo lahko navedemo, da so na italijanski strani Tržaškega zaliva leta 2000 lovila tri plovila s pridneno vlečno mrežo in iztovorila 75 ton rib (Orel in Zamboni, 2003).

Pri omejevanju števila dovoljen za gospodarki ribolov za pridnene vlečne mreže je potrebno upoštevati načelo, da se kot eno dovoljenje šteje dovoljenje, ki ima vpisan katerikoli tip pridnene vlečne mreže ali poljubno kombinacijo vseh treh tipov.

Prostorske možnosti uporabe plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami Ribolovno morje plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami obsega ribolovno cono A in ribolovno cono B (glej poglavje Ribolovno morje Republike Slovenije), ki ju določa Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 2/2006). Pridnene vlečne mreže je tako možno uporabljati na površini 307,6 km2 (0,8 km2 v ribolovni coni A in 306,8 km2 v ribolovni coni B; Slika 64).

84

Slika 64 Razpoložljivo ribolovno morje za plovila s pridnenimi vlečnimi mrežami12, 13.

Ukrepi 1. Zmanjšanje števila dovoljenj, ki vsebujejo TBB in/ali OTB in/ali PTB

2. Določitev števila ribiških plovil

4.2.1.4.1 Zahteva za derogacijo Skladno s 1. odstavkom, 14. člena Uredbe sveta (ES) št. 1967/2006 zahtevamo derogacijo glede velikosti mrežnih očes do 31. maja 2010. Predlagamo, da bi slovenski ribiči do 31. maja 2010 uporabljali pridnene vlečne mreže z mrežnimi očesi velikosti kot je določena v 1. točki, 3. odstavka, 9 člena Uredbe sveta (ES) št. 1967/2006.

Utemeljitev predlagane derogacije Predlagano derogacijo utemeljujemo s posebnimi okoliščinami v katerih deluje sektor ribičev, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže. K posebnim okoliščinam štejemo (1) majhnost in plitvost ribolovnega morja; (2) način ribolova in (3) določila nacionalnega prava, ki so veljala na dan 1. januarja 1994.

1. Majhnost in plitvost ribolovnega morja. Ribiška plovila, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže, so zaradi svojih tehničnih lastnosti omejena na plovbo v ribolovni coni A in B (Slika 64). Večinoma lovijo v vzhodnem delu omenjenega območja, kjer je pomembna ribolovna vrsta moškatna hobotnica (Eledone moschata).

2. Način ribolova. V obdobju od avgusta do novembra predstavlja moškatna hobotnica (Eledone moschata) pomemben ribolovni vir. Omenjeno vrsto je v zadovoljivih količinah 12 Ribolovno cono A določata Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slove (Ur.l. RS, št. 2/2006) in Pomorski zakonik (uradno prečiščeno besedilo; Ur.l. RS, št. 120/2006); ribolovno cono B določa Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije. Lastnik podatkov o obalni črti, morski meji in rasterske karte Tržaškega zaliva je Ministrstvo za promet. 13 Odmik od obalne črte določa Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006.

85

možno loviti le s pridnenimi vlečnimi mrežami, ki imajo dovolj majhna mrežna očesa. Značilnost moškatne hobotnice je namreč ta, da se zlahka zrine skozi večja mrežna očesa in pobegne iz mreže. Posledica uvedbe večjih mrežnih očes, bi tako vodila do občutno zmanjšanega ulova moškatne hobotnice in posledično do slabšega ekonomskega položaja ribiškega sektorja, ki uporablja pridnene vlečne mreže.

3. Določila nacionalnega prava, ki so veljala na dan 1. januarja 1994. Na dan 1. januarja 1994 je veljal Zakon o morskem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76), ki ni določal velikosti mrežnih očes za pridnene vlečne mreže.

Pričakujemo, da bi takojšnja implementacija določil 3. odstavka, 9. člena Uredbe sveta (ES) št. 1967/2006 privedla do znatnega zmanjšanja ulova moškatne hobotnice in posledično do naglega poslabšanja ekonomskega položaja ribiškega sektorja, ki uporablja pridnene vlečne mreže.

4.2.1.5 Uskladitev ribolovnega napora plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami

V strategiji sta zajeta oba tipa pelagičnih vlečnih mrež: pelagične vlečne mreže s širilkami (OTM) in pelagične vlečne mreže upravljanje z dveh plovil (PTM). Združitev in izdelava skupnega načrta upravljanja je smiselna, ker sta oba tipa med seboj podobna in namenjena izkoriščanju pelagičnih ribolovnih virov na istem območju.

Slovenski ribiči trenutno uporabljajo le pelagične vlečne mreže upravljanje z dveh plovil, medtem ko ima devet ribiških plovil vpisano pelagično vlečno mrežo s širilkami.

Pelagične vlečne mreže so slabo selektivna ribolovna orodja namenjena ribolovu malih pelagičnih rib. Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 določa najmanjšo velikost mrežnega očesa 20 mm za vlečne mreže za lovljenje sardele in sardona, kadar ti dve vrsti predstavljata najmanj 80% ulova v živi teži po sortiranju. Uporaba teh mrež v plitvem morju kot je naše, je problematična zaradi majhnega mrežnega očesa v selektivnem delu mreže. V naših razmerah se uteži take mreže vselej dotikajo morskega dna, mreža sama pa se nahaja nekoliko višje. Kljub temu, da se talna vrv večinom ne dotika dna, obstaja nevarnost nehotenega neselektivnega ulova pridnenih vrst in/ali nehotenega ulova nedoraslih organizmov. Zaradi neselektivnosti so na primer v Španiji pelagične vlečne mreče prepovedane.

Standardno ribiško plovilo s pelagičnimi vlečnimi mrežami opravi 1205 ur ribolova v enem koledarskem letu. Ker ocena s Schaeferjevim modelom predvideva 1222 ur ribolova v enem koledarskem letu sledi, da bi bilo mogoče uporabljati eno standardno ribiško plovilo s pelagičnimi vlečnimi mrežami (Tabela 59). Ne glede na število ribiških plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami pa nebi smeli preseči 1222 ur ribolova v enem koledarskem letu.

Tabela 59 Ocana MSY, ribolovnega napora za dosego MSY (Schaeferjev model) ter ocena števila ribolovnih potovanj standardnega plovila s pelagičnimi vlečnimi mrežami.

MSY 598961 kgtrajanje ribolova - fMSY 1222 urpovprečno trajanje ribolova v koledarskem letu 1205 urštevilo standardnih plovil 1

Ocenjujemo, da lahko pelagični ribolovni viri v našem morju prenesejo ribolovni napor enega ribiškega plovila oz. enega para plovil s pelagično vlečno mrežo.

Pri omejevanju števila dovoljen za gospodarki ribolov za pelagične vlečne mreže je potrebno upoštevati načelo, da se kot eno dovoljenje šteje dovoljenje, ki ima vpisan katerikoli tip pelagične vlečne mreže ali poljubno kombinacijo obeh tipov mrež.

86

Prostorske možnosti uporabe pelagičnih vlečnih mrež Ribolovno morje plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami obsega ribolovno cono A in ribolovno cono B (glej poglavje Ribolovno morje Republike Slovenije), ki ju določa Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 2/2006). Pelagične vlečne mreže je tako možno uporabljati na površini 307,6 km2 (0,8 km2 v ribolovni coni A in 306,8 km2 v ribolovni coni B; Slika 65).

Slika 65 Razpoložljivo ribolovno morje za plovila s pelagičnimi vlečnimi mrežami14, 15.

Ukrepi 1. Zmanjšanje števila dovoljenj, ki vsebujejo OTM in/ali PTM

2. Določitev števila ribiških plovil

3. Zmanjšanje zavržkov nedoraslih organizmov

4.2.1.6 Uskladitev ribolovnega napora plovil s strgačami V strategiji sta zajeta oba tipa strgač: strgače upravljane s plovila (DRB) in mehanizirane strgače, vključno s sesalnimi strgačami (HMD).

Slovenski ribiči imajo trenutno vpisane le strgače upravljane s plovila (devet dovoljenj), medtem ko mehaniziranih strgač nimajo vpisanih. V obdobju 2005-2006 ni bilo zabeleženega ulova ali iztovora s strgačami upravljanimi s plovila.

Uporaba vseh vrst strgač je škodljiva predvsem za morsko dno in bentoško favno. Strgače namreč bolj ali manj globoko orjejo v morsko dno, kar mehansko poškoduje bentoške združbe ter morsko usedlino, in razgali v njej živeče organizme.

14 Ribolovno cono A določata Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slove (Ur.l. RS, št. 2/2006) in Pomorski zakonik (uradno prečiščeno besedilo; Ur.l. RS, št. 120/2006); ribolovno cono B določa Uredba o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije. Lastnik podatkov o obalni črti, morski meji in rasterske karte Tržaškega zaliva je Ministrstvo za promet. 15 Odmik od obalne črte določa Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006.

87

Glede na to, da je uporaba vseh vrst strgač prepovedana v notranjih morskih vodah ter teritorialnih vodah Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 115/2006) je pri omejevanju števila dovoljen za gospodarki ribolov, za strgače upravljane s plovila, potrebno upoštevati meje plovbe posameznih plovil. Plovila, ki po predpisih, ki urejajo plovbo ne smejo pluti v mednarodne vode, nebi smela imeti vpisanega tega ribolovnega orodja.

Prostorske možnosti uporabe strgač V notranjih morskih vodah ter teritorialnih vodah Republike Slovenije je uporaba vseh vrst strgač prepovedana (Ur.l. RS, št. 115/2006). Uporaba strgač je možna le v ribolovni coni C oziroma v mednarodnih vodah.

Ukrepi 1. Revizija ribolovnih dovoljenj z vpisanimi strgačami

2. Prepoved uporabe mehaniziranih strgač, vključno s sesalnimi strgačami (HMD)

88

Cilj 1: Uskladitev ribolovnih zmogljivosti in ribolovnih možnosti

Strategija 1: Uskladitev ribolovnega napora plovil z obkroževalnimi mrežami Aktivnost Nosilec

ukrepa Časovni

okvir Ocena

pričakovanih učinkov

Ukrep 1: Uskladitev ribolovnega napora Spodbujanje ribičev, ki lovijo s plovili s pridnenimi vlečnimi mrežam, k preusmeritvi na ribolov z obkroževalnimi mrežami.

MKGP 2008-2012 - optimalnejše izkoriščanje pelagičnih ribolovnih virov;

- zmanjšanje ribolovnega pritiska na pridnene ribolovne vire

Ukrep 2: Določitev števila ribiških plovil Sprotno ocenjevanje optimalnega števila plovil z zaporno plavarico.

ZZRS 2008-2012 - optimalnejše število ribiških plovil z obkroževalnimi mrežami

Ukrep 3: Zmanjšanje zavržkov nedoraslih organizmov Biološko vzorčenje ulova za oceno deleža nedoraslih organizmov v ulovu.

Določitev še dopustnega deleža nedoraslih organizmov v ulovu.

Časovne in/ali prostorske prepovedi ribolova

ZZRS, IRSKGH,MKGP

2008-2012 - zmanjšanje zavržkov nedoraslih ribolovnih organizmov

89

Cilj 1: Uskladitev ribolovnih zmogljivosti in ribolovnih možnosti

Strategija 2: Uskladitev ribolovnega napora plovil z obalnimi potegalkami Aktivnost Nosilec

ukrepa Časovni

okvir Ocena

pričakovanih učinkov

Ukrep 1: Prepoved uporabe obalnih potegalk Ne izda se dovoljenja za gospodarki ribolov za obalne potegalke

MKGP takoj - preprečitev uporabe obalnih potegalk

90

Cilj 1: Uskladitev ribolovnih zmogljivosti in ribolovnih možnosti

Strategija 3: Uskladitev ribolovnega napora plovil s potegalkami odprtega morja Aktivnost Nosilec

ukrepa Časovni

okvir Ocena

pričakovanih učinkov

Ukrep 1: Prepoved uporabe potegalk odprtega morja Ne izda se dovoljenja za gospodarki ribolov za potegalke odprtega morja.

MKGP takoj - preprečitev uporabe potegalk odprtega morja

91

Cilj 1: Uskladitev ribolovnih zmogljivosti in ribolovnih možnosti

Strategija 4: Uskladitev ribolovnega napora plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami Aktivnost Nosilec

ukrepa Časovni

okvir Ocena

pričakovanih učinkov

Ukrep 1: Zmanjšanje števila dovoljenj, ki vsebujejo TBB in/ali OTB in/ali PTB

Novih dovoljenj za uporabo pridnenih vlečnih mrež se ne izda.

Izločitev neaktivnih plovil, ki imajo v dovoljenjih vpisane TBB in/ali OTB in/ali PTB

Spodbujanje ribičev, ki lovijo s plovili s pridnenimi vlečnimi mrežam, k preusmeritvi na ribolov z obkroževalnimi mrežami.

Razrez.

MKGP dolgoročno

- zmanjšanje ribolovnega pritiska na pridnene ribolovne vire

Ukrep 2: Določitev števila ribiških plovil Sprotno ocenjevanje optimalnega števila plovil s pridneno vlečno mrežo s širilkami.

ZZRS 2008-2012 - optimalnejše število ribiških plovil z obkroževalnimi mrežami

92

Cilj 1: Uskladitev ribolovnih zmogljivosti in ribolovnih možnosti

Strategija 5: Uskladitev ribolovnega napora plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami Aktivnost Nosilec

ukrepa Časovni

okvir Ocena

pričakovanih učinkov

Ukrep 1: Zmanjšanje števila dovoljenj, ki vsebujejo OTM in/ali PTM.

Novih dovoljenj za uporabo pelagičnih vlečnih mrež se ne izda.

Izločitev neaktivnih plovil, ki imajo v dovoljenjih vpisane pelagične vlečne mreže.

Spodbujanje ribičev, ki lovijo s plovili s pridnenimi vlečnimi mrežam in imajo hkrati vpisane pelagične vlečne mreže, k preusmeritvi na ribolov z obkroževalnimi mrežami.

Razrez.

MKGP 2008-2012 - zmanjšanje potencialnega ribolovnega pritiska na pelagične ribolovne vire

Ukrep 2: Določitev števila ribiških plovil Sprotno ocenjevanje optimalnega števila plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami.

ZZRS 2008-2012 - optimalnejše število ribiških plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami

Ukrep 3: Zmanjšanje zavržkov nedoraslih organizmov Biološko vzorčenje ulova za oceno deleža nedoraslih organizmov v ulovu.

Določitev še dopustnega deleža nedoraslih organizmov v ulovu.

Časovne in/ali prostorske prepovedi ribolova.

ZZRS, IRSKGH,MKGP

2008-2012 - zmanjšanje zavržkov nedoraslih ribolovnih organizmov

93

Cilj 1: Uskladitev ribolovnih zmogljivosti in ribolovnih možnosti

Strategija 6: Uskladitev ribolovnega napora plovil s strgačami Aktivnost Nosilec

ukrepa Časovni

okvir Ocena

pričakovanih učinkov

Ukrep 1: Revizija ribolovnih dovoljenj z vpisanimi strgačami Preveri se meje plovbe plovil z vpisanimi strgačami.

Plovilom, ki ne smejo pluti v mednarodne vode se izda novo dovoljenje, ki ne vsebuje strgač.

MKGP takoj - zmanjšanje možnosti nezakonite uporabe strgač

Ukrep 2: Prepoved uporabe mehanizirani strgač, vključno s sesalnimi strgačami (HMD)

Ne izda se dovoljenja za gospodarki ribolov za strgače tipa HMD.

MKGP takoj - preprečitev uporabe mehanizirani strgač

94

4.2.2 Izboljšanje nadzora ribištva in kakovosti podatkov

4.2.2.1 Povečanje števila ribiških plovil opremljenih s sistemom VMS Spremljanje plovil s sistemom VMS je v EU obvezno za plovila daljša od 15 metrov pričakujemo pa, da se bo ta meja še spuščala. Slovenija je nedavno vzpostavila sistem za spremljanje ribiških plovil in ima vso potrebno infrastrukturo.

Ukrepi 1. Namestitev sistema VMS na ribiška plovila, ki jih obravnava ta načrt

4.2.2.2 Izboljšanje kakovosti podatkov v informacijskem sistemu InfoRib

Ukrepi 1. Vzpostavitev navzkrižnega preverjanja podatkov iz ladijskih dnevnikov in sistema

VMS

2. Vzpostavitev sistema popravljanja podatkov ladijskih dnevnikov

95

Cilj 2: Izboljšanje nadzora ribištva in kakovosti podatkov

Strategija 1: Povečanje števila ribiških plovil opremljenih s sistemom VMS Aktivnost Nosilec

ukrepa Časovni

okvir Ocena

pričakovanih učinkov

Ukrep 1: Namestitev sistema VMS na ribiška plovila Določitev ribiških plovil za namestitev sistema VMS.

Namestitev sistema VMS na ribiška plovila.

MKGP 2008 - večji nadzor nad ribolovnimi aktivnostmi

- osnova za izboljšanje kakovosti podatkov

96

Cilj 2: Izboljšanje nadzora ribištva in kakovosti podatkov

Strategija 2: Izboljšanje kakovosti podatkov v informacijskem sistemu InfoRib Aktivnost Nosilec

ukrepa Časovni

okvir Ocena

pričakovanih učinkov

Ukrep 1: Vzpostavitev navzkrižnega preverjanja podatkov iz ladijskih dnevnikov in sistema VMS

Določitev pravil za navzkrižno preverjanje podatkov.

Izdelava aplikacije za samodejno navzkrižno preverjanje podatkov.

MKGP 2008 - večji nadzor nad ribolovnimi aktivnostmi

- osnova za izboljšanje kakovosti podatkov

Ukrep 2: Vzpostavitev sistema popravljanja podatkov ladijskih dnevnikov

Določitev pravil za delovanje sistema popravljanja podatkov.

Izdelava aplikacije za samodejno in/ali ročno popravljanja podatkov.

MKGP 2008 - izboljšana kakovost podatkov

97

5 Slovstvo Anonymus, 1995, Agreement for the Implementation of the Provisions of the United Nations

Convention on the Law of the Sea of 10 December 1982 Relating to the Conservation and Management of Straddling Fish Stocks and Highly Migratory Fish Stocks. United Nations Conference on Straddling Fish Stocks and Highly Migratory Fish Stocks. Sixth session, New York, 24 July-4 August 1995. United Nations, New York, 40 p.

Anonymus, 2006, GFCM - Scientific Advisory Committee - Shared Stocks List (Rome, 2006). Anonymus, 2007, Annual Report from the Commission to the Council and the European Parliament on

Member States’ efforts during 2005 to achieve a sustainable balance between fishing capacity and fishing opportunities. COM (2006) 872 final. Commission of the European Communities, Brussels, 96 p.

Cingolani, N., A., Santojanni, E., Arneri, A., Berlardinelli, S., Colella, F., Donato, G., Giannetti, G., Sinovčić, B., Zorica, B., Marčeta, 2005, Anchovy (Engraulis encrasicolus, L.) stock assessment in the Adriatic Sea: 1975-2004. Scientific Cooperation to Support Responsible Fisheries in the Adriatic Sea, 16 p.

Gosar, L., 2000, Raba morja v gospodarjenju z vodami. Ljubljana, Mag. delo (M.Sc. Thesis), 159 p. Kolding, J., W., Ubal Giordano, 2002, Lectures notes. AdriaMed Training Course on Fish Population

Dynamics and Stock Assessment. FAO-MiPAF Scientific Cooperation to Support Responsible Fisheries in the Adriatic Sea. GCP/RER/010/ITA/TD-08. AdriaMed Technical Documents, 8, 143 pp.

Lleonart, J., 2002, Overview of stock assessment methods and their suitability to Mediterranean fisheries. 5th session of the SAC-GFCM, Rome, 1-4 July, 2002. 22 p.

Malačič, V., 1991, Estimation of the vertical eddy diffusion coefficient of heat in the Gulf of Trieste (Northem Adriatic). Oceanol. acta, 14, 23-32.

Malej, A., V., Malačič, 1995, Factors affecting bottom layer oxygen epletion in the Gulf of Trieste (Adriatic Sea). Ann., Ser. hist. nat., 5 (7) 33-42.

Orel, G., R., Zamboni, 2003, Proposte per un piano pluriennale di gestione della fascia costiera del golfo di Trieste. II edizione riveduta ed ampliata.. ARIES - Progetto Pesca SFOP 2000-2003. 272 p.

Schaefer, M., 1954, Some aspects of the dynamics of populations important to the management of the commercial marine fisheries. Bull. 1-ATTC/Bol. CIAT. 1 (2) 27-56.

Sparre, P. J., 2000, Manual on sample-based data collection for fisheries assessment. Examples from Viet Nam. FAO, Rome, FAO Fish. Techn. Pap., 398, 171 p.

Sparre, P., S. C., Venema, 1998, Introduction to Tropical Fish Stock Assessment - Part 1: Manual. FAO Fish. Techn. Pap., 306/1 Rev. 2, 376 p.

Volpi Lisjak, B., 1995, Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave. Mladika, Trst.

98