UPRAVNI POSTOPEK IN UPRAVNI SPOR

1. Pojem in pomen UPP

Upravno pravo delimo po naravi norm in aktov na:

materialno (pravice in obveznosti subjektov)

procesno (opredeljuje nain uveljavljanja z materialnim pravom opredeljenih pravic in obveznosti)

organizacijsko-tehnino (doloa pristojnost, uradne evidence)

Upravni postopek je preseie, ki naj zagotavlja, da sta javni in zasebni interes v sorazmerju. Je sistem procesnih pravil, ki jih ureja Zakon o splonem upravnem postopku (ZUP). Po njih se morajo ravnati organi, kadar odloajo v upravnih zadevah ter stranke, kadar uveljavljajo pravice ali pravne koristi oz. se branijo v postopkih, ki so uvedeni zoper njih v upravnih zadevah (stvareh).

Gre za odloanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizine ali pravne osebe oz. druge stranke na podroju upravnega prava. Upravni postopek se vodi pred organi, kadar gre za upravno zadevo (stvar), ki predstavlja pravico, obveznost ali pravno korist, odloeno z materialnim upravnim predpisom.

PRIMER:Zakon o graditvi objektov ( materialni upravni predpis

Izdaja gradbenega dovoljenja ( upravna zadeva

Zakon o dravljanstvu ( materialni upravni predpis

Pronja za dravljanstvo ( upravna zadeva

Kadar upravna zadeva ni jasno razvidna (doloena), tejemo za upravne zadeve tudi tiste, glede katerih zakon uporablja procesno definicijo (uporablja izraze):

organ izda upravno odlobo,

organ vodi upravni postopek,

organ odloa v upravnem postopku,

inpektor prepove...

Kadar upravna zadeva ni razvidna tudi iz taknih znakov, ugotavljamo ali v zadevi obstoji nasprotje med zasebno (individualno) koristjo in javno koristjo. Eden od temeljnih ciljev upravnega postopka je varovanje javne koristi, zato je potrebno upravno ukrepanje (e ni potrebno zaititi nikakrne javne koristi, predpostavljamo, da ne gre za upravno zadevo).

a) Materialno upravno pravo skua na sploni ravni uravnoteit javno in zasebno korist.

Ali lahko postavim hiico na vrhu hriba kjer imam svoj vinograd? Lahko, a je potrebno gradbeno dovoljenje. S tem se posega v lovekovo pravico do lastnine (zasebni interes), zaradi javne koristi (v U pie, da mora drava varovati kmetijska zemljia).

Javna korist mora imeti torej svoj temelj v Ustavi (nekaj varuje ali uresniuje) ( Drava zgradi nekje zdravstveni dom, zaradi lovekove pravice do zdravja.

b) Upravno procesno pravo je v prvem delu postopek odloanja o pravicah in obveznostih, ki jih doloa materialno pravo. Poleg tega pa sem uvramo tudi sodni nadzor nad dokonnimi upravnimi odlobami.

Nekdo eli uresnievati svojo pravico do gradnje: Kljuno je ali so izpolnjeni pogoji, ki jih zakon ali prostorski nart predpisuje.

Kar je v materialnem pravu doloeno kot pogoj (tisti ki hoe gradit na doloeni parceli mora biti njen lastnik), je relevantno dejstvo ki tvori dejansko stanje.

Materialni predpis se uporabi dvakrat:

1. da se s pomojo materialnega prava opredli dejansko stanje, ker iz predpisa izhajajo relevantna dejstva, ki so v zakonu zapisana kot pogoji

2. sklep dejanskega stanja se na koncu e enkrat primerja z materialnim predpisom

c) Organizacijsko upravno pravo

Organi po ZUP-u so dravni upravni organi, organi samoupravne lokalne skupnosti, nosilci javnih pooblastil in drugi dravni organi, ki jim zakon daje pravico in pristojnost za odloanje v upravni zadevi.

Uradna oseba pa je oseba, ki je v skladu z zakonom pooblaena za odloanje v upravni zadevi ali z opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku.

1. Organi drane uprave

Dravna uprava je del izvrilne veje oblasti. Tvorijo jo upravne enote (1.st. dravne uprave) in ministrstva ter organi v sestavi ministrstev (2.st. dravne uprave). Prvostopenjski organi odloajo o vlogah, vsebini upravnih zadev. Drugostopenjski organi pa odloajo o pritobah zoper prvostopenjske odlobe.

2. Organi samoupravnih lokalnih skupnosti

Obinska uprava je tudi sestavljena iz dveh stopnje: 1.st. reemo kar obinska uprava, 2.st. organ pa je upan.

3. Nosilci javnih pooblasti: lahko so javnopravni (zavodi, CSD) ali zasebni

4. Drugi dravni organi: vlada, parlament, sodia

2. Upravni postopek

1. Upravni postopek na I. stopnji

a) Zaetek (uvedba) postopka

b) Ugotovitveni postopek

c) Dokazni postopek

d) Izdaja odlobe

2. Upravni postopek na II. stopnji

a) Pritobeni postopek

b) Postopek izvrbe (kadar stranka z odlobo ali sklepom naloenih obveznosti ne izpolni prostovoljno).

3. Uporaba izrednih pravnih sredstev

Po dokonnosti odlobe je mogoe uporabiti e izredna pravna sredstva, e je za to podan katerikoli od 5-ih monih razlogov.

1. Postopek na prvi stopnji (str. 153)

PREDFAZA (str. 152) - vloga

Zaetek postopka

a) Na zahtevo stranke se zane, e podroni zakon izrecno tako doloa, ker daje stranki kakno pravico ali e zahtevek stranke izhaja iz narave stvari, ker gre za uveljavljanje le strankinega interesa. Na zahtevo stranke je postopek uveden v trenutku, ko organ prejme popolno vlogo, razen e obstajajo razlogi za njeno zavrenje. Organ vloge vsebinsko ne presoja, ampak jo s sklepom zavre.

Razlogi za zavrenje vloge stranke (niso podane procesne predpostavke):

- e zadeva ni upravna zadeva oz. o njej ni mogoe odloati v upravnem postopku;

- e vlonik v vlogi ne uveljavlja kakne svoje pravice ali pravne koristi oz. po zakonu ne more biti stranka v postopku;

- e je vloga vezana na rok in je pritobeni rok e zamujen;

- e o zadevi e tee postopek;

- e je bilo o zadevi e pravnomono odloeno in je stranka e pridobila kakno pravico ali pravno korist oz. ji je bila naloena kakna obveznost, pa se dejansko stanje po izdaji takne odlobe ni spremenilo;

- e je bila o zadevi izdana zavrnilna odloba, pa je dejansko stanje nespremenjeno.

b) Po uradni dolnosti pa organ zane postopek, e zakon (na zakon oprt predpis) to doloa ali e to terja varstvo javne koristi ali interesa doloenega z zakonom. Postopek je zaet v trenutku, ko organ opravi v ta namen kakrnokoli dejanje.

Preizkus vloge

Procesne predpostavke za uvedbo postopka in s tem meritorno presojo upravienosti dodelitve pravice, priznanje pravne koristi oz. naloitve obveznosti v upravnopravnih razmerjih, so skupek formalnih pogojev, katerih obstoj mora upravni organ po uradni dolnosti preverjati od zaetka pa vse do konca postopka.

Vloga je zavrena iz procesnih razlogov s sklepom, zavrnjena pa iz vsebinskih razlogov z odlobo.

Vedno kadar se z nekim sklepom stranki onemogoi udeleba v postopku, nadaljevanje postopka ali zaetek postopka gre za samostojno pritobo.

Popolna je tista vloga, ki ima vse sestavine, ki jih zakon predpisuje. Med drugim doloa zakon tudi, da mora stranka predloit dokaze za svoje navedbe, dejstva na katera svojo vlogo opira.

Poziv na dopolnitev vloge je treba poslat v roku 5 delovnih dni od dneva, ko je organ prejel vlogo ( instrukcijski rok. V pozivu je treba doloiti tudi rok, do kdaj je potrebno vlogo dopolniti. V dopolnitev jo je mogoe poslati samo enkrat. V trenutku ko postane popolna in razumljiva zane tei rok za izdajo odlobe na prvi stopnji. Po ZUP je to 1 mesec za enostavne zahteve brez ugotovitvenega postopka oz. 2 meseca za tiste zadeve o katerih se odloa na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka. S posebnim zakonom pa je lahko doloen tudi drugaen rok. Zamuda takega roka pri izdaji odlobe pomeni molk organa, ki se teje kot zavrnitev zahtevka, kar ima za posledico:

- stranka lahko vloi pritobo;

- zadevo lahko prevzame intanni organ (devolucija).

1. FAZA (str. 162) - postopek do izdaje odlobe na prvi stopnji

1.1. Ugotovitveni postopek

Ugotavljanje dejstev in okoliin

V ugotovitvenem postopku je potrebno ugotoviti vsa dejstva in vse okoliine, pomembne za odloitev o zadevi, pri tem pa strankam omogoiti, da zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

V ugotovitvenem postopku je treba izvesti:

naelo zaslianja stranke (razen v skrajanem ugotovit. postopku);

naelo materialne resnice (zbiranje dokazov);

naelo proste presoje (vrednotenje zbranih dejstev).

Na temelju materialne resnice ter proste presoje dokazov, mora dati potrebne vsebinske podlage za izdajo odlobe.

Za ugotovitev dejanskega stanja je potrebno zbrati vse podatke in dokaze o dejstvih, ki so pomembna za odloitev. Podatki se lahko nahajajo pri organu, ki vodi postopek, drugih organih, ki vodijo uradne evidence o dejstvih, in drugih osebah. Podatke pri drugih organih in osebah mora uradna oseba zahtevati v 3 dneh od vloitve vloge, zaproeni organ (tudi stranka) pa mora najkasneje v 15 dneh posredovati zahtevane podatke.

Ugotavljanje udeleencev v postopku

Ves as ugotovitvenega postopka mora uradna oseba skrbeti, da so v postopku udeleeni vsi, ki bi bili lahko z odloitvijo prizadeti:

povabi k udelebi osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes v postopku;

povabi k udelebi neznane osebe z javnim naznanilom, naj v doloenem roku (vsaj 8 dni) priglasijo svojo udelebo v postopku, ki ga objavi na oglasnih deskah in na krajevno obiajen nain.

Priglasitev udelebe

Pogoj za priglasitev udelebe v postopku je izkazan pravni interes. e je ta izkazan, se osebi prizna poloaj stranskega udeleenca.

Kadar uradna oseba dvomi v pravni interes osebe, lahko o tem razpie posebno obravnavo. e ugotovi, da stranka pravnega interesa ne izkazuje, izda sklep, s katerim tej osebi ne dovoli vstopa v postopek. Zoper tak sklep je dovoljena pritoba, ki zadri nadaljevanje postopka do dokonnosti tega sklepa (do odloitve o pritobi zoper ta sklep).

Vabilo k udelebi

Oseba, ki je bila povabljena v postopek pridobi poloaj stranskega udeleenca v postopku. e se ga ne udeleuje (ne izrabi procesne pravice), nima pravice do vlaganja pravnih sredstev zoper odlobo, izdano v tem postopku.

Oseba, ki bi morala biti v postopku stranski udeleenec, pa se postopka ni udeleevala, ker vanj ni bila povabljena in zanj ni vedela, ima pravico zahtevati vroitev odlobe v roku 30 dni od dneva, ko je za izdajo odlobe izvedela.

Pritobo zoper to odlobo lahko vloi v pritobenem roku, ki velja za stranko, ki ji je bila odloba izdana, le da rok zanjo prine tei od dneva, ko ji je bila odloba vroena. V primeru, da ta rok zamudi, ima monost predlagati obnovo postopka.

Vrste ugotovitvenega postopka

a) Skrajani ugotovitveni postopek

ni zaslianja strank,

ne izvajajo se dokazi s priami in izvedenci,

- ne razpie se glavne ali ustne obravnave,

- ne opravljajo se ogledi

Uradna oseba o zadevi odloi na podlagi podatkov, ki so vsebovani v vlogi, ali so v uradni evidenci organa oz. so uradni osebi kako drugae znani.

Po skrajanem ugotovitvenem postopku organ odloi:

1. Kadar stranka v svoji vlogi navede in opie dejansko stanje tako popolno, da ga ni potrebno posebej ugotavljati;

2. Kadar se zahtevek stranke opira splono znana dejstva, ali organu znana dejstva, ali na podatke iz uradnih evidenc (stranke ni potrebno zasliati);

3. Kadar gre za zadevo majhnega pomena in so dejstva izkazana ali se lahko ugotovijo na podlagi posrednih podatkov oz. verjetno izkazanih dejstev in nihe ne ugovarja postavljenemu zahtevku, iz okoliin pa izhaja, da je potrebno zahtevku ugoditi;

4. Kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu, s katerimi ni mogoe odlagati, dejstva pa so dokazana ali vsaj verjetno izkazana. Nujni ukrepi so podani, kadar obstoji nevarnost:

za ivljenje in zdravje ljudi,

za javni red in mir,

za javno varnost,

za nastanek velike premoenjske kode.

Za odloanje po 3. in 4. toki zadostuje, da se dejansko stanje ugotovi le z verjetnostjo in se ne izvaja dokazni postopek po pravilih o dokazovanju. V tem postopku lahko organ odloi takoj (pri nujnih ukrepih, kjer je mogoa tudi ustna odloba, ki jo pritoba ne zadri) ali im prej (najkasneje v 1 mesecu od vloitve zahtevka oz. zaetka postopka po uradni dolnosti).

b) Posebni ugotovitveni postopek

Je tisti postopek, v katerem se dejstva ugotavljajo z izvajanjem dokazov.

kadar niso podani pogoji za skrajani ugotovitveni postopek;

uradna oseba doloa vrsto, nain, kraj in as izvedbe ugotovit. in dokaznih dejanj (glavna ali ustna obravnava, ogledi, zaslianja);

z ugotovit. in dokaznim postopkom se morajo zbrati vsa dejstva in izvesti vsi dokazi za

ugotovitev dejanskega stanja, ki se lahko izvajata na obravnavi ali izven nje;

do obravnave se dokazi lahko izvajajo s predloitvijo pisnih dokaznih sredstev, na obravnavi pa ustno v neposrednem stiku med uradno osebo in stranko;

uradna oseba lahko od strank zahteva, naj predloijo dokazila, na katera se sklicujejo, e jih organ nima ali jih ne more pridobiti;

stranki mora biti omogoeno, da se udelei ugotovit. postopka in v njem dopolnjuje svoj zahtevek oz. brani svoje pravice ali pravne koristi (izvajanje naela zaslianja stranke):

navajati nova dejstva in okoliine;

izpodbijati ugotovitve uradne osebe oz. navedbe pri in izvedencev;

izrekati se o vseh predlogih in dokazih;

postavljati vpraanja nasprotnim /drugim strankam, priam, izvedencem;

seznanjati se z vsebino spisa in uspehom celotnega ugotovit. postopka;

izrekati se o vseh ugotovljenih, zbranih in izvedenih dejstvih v postopku.

Odlobo je treba izdati najkasneje v dveh mesecih, razen e ni z zakonom predpisan kaken poseben rok.

Oblike posebnega ugotovitvenega postopka

a) Predhodno vpraanje

Je samostojno pravno vpraanje, na katerega naleti organ, od njegove reitve pa je odvisna odloitev o upravni zadevi. Reeno mora biti pred odloitvijo o glavni zadevi, saj ima nanjo neposreden vpliv.

Kadar je predhodno vpraanje e reeno, je organ vezan na njegovo reitev. Kadar pa je organ sam reeval predhodno vpraanje, kasneje pa je bilo to pri pristojnem organu drugae reeno, je to razlog za obnovo postopka.

Monosti reevanja predhodnega vpraanja

1.V teku postopka naprej rei predhodno vpraanje in nato odloi o zadevi;

2.Prekine postopek in:

sam pri pristojnem organu zahteva, da rei predhodno vpraanje (postopek o glavni zadevi se nadaljuje, ko je odloeno o predhodnem vpraanju z dokonno ali pravnomono odlobo);

reevanje predhodnega vpraanja pri pristojnem organu naloi stranki, ki uveljavlja zahtevek (doloi ji rok, v katerem mora stranka predloiti dokazilo, da je pri pristojnem organu vloila zahtevo za reitev predhodnega vpraanja, sicer teje, da je stranka umaknila zahtevek in zato izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega pa je dovoljena pritoba).

Izbira monosti je odvisna od naela varstva pravic strank in naela ekonominosti. e gre za neko enostavno vpraanje, ki ne postavlja posebnega problema, potem je najbolj ekonomino da upravni organ sam rei vpraanje in postopek tee normalno dalje.

Praviloma predhodno vpraanje organ, ki vodi postopek, reuje sam, razen v primeru:

obstoja oz. neobstoja veljavno sklenjene zakonske zveze,

ugotovitve oetovstva,

obstoja kaznivega dejanja oz. kazenske odgovornosti storilca,

ko mora upravni organ prekiniti postopek, dokler o takem vpraanju ne odloi sodie.

e se odloi za prekinitev, mora izdati sklep o prekinitvi postopka. V tem se stranki doloi tudi rok, v katerem mora dati potrdilo, da je zaela postopek za reitev predhodnega vpraanje. e stranka tega ne stori se postopek ustavi s sklepom. Zoper sklep je mona pritoba.

e imamo dve stranki in e mora tista, ki je vloila zahtevek sproiti postopek za reitev vpraanja, pa tega ne stori, se postopek ustavi. e pa nasprotna stranka ne sproi postopka, potem pa mora uprani organ sam reiti predhodno vpraanje. V tem primeru pa se lahko postopek tudi obnovi, e pristojni organ odloi drugae kot prvotni upravni urgan.

O upravni zadevi mora odloati le tisti organ, ki je

o njegovi odloitvi je odvisna reitev v upravni zadevi

predstavlja samostojno pravno celoto

reevanje tega vpraanja ni v pristojnosti upravnega organa, ki odloa o upravni zadevi

b) Identino dejansko stanje

Dejstvo, del dejanskega stanja, ki je e ugotovljeno, tekom nekega drugega postopka, ki je pravnomono e konan. V tem primeru, je upravni organ na takno pravnomono odloitev vezan.

Tudi v tem primeru, e upravni organ uporabi pravnomono sodbo, a se ta kasneje spremeni/odpravi, je to tudi razlog za obnovo postopka.

c) Glavna ali ustna obravnava

Je procesno dejanje na katerem se pretrese stanje stvari z namenom da se ugotovijo dejstva in okoliine, ki so pomembne za postopek.

a) Fakultativna ustna obravnava ( kadar uradna oseba oceni, da je za razjasnitev zadeve koristno razpisati obravnavo (na lastno pobudo ali na predlog stranke)

b) Obligatorna ustna obravnava ( do nje pride kadar so izpolnjeni pogoji, ki jih zakon doloa in na katere zakon vee razpis ustne obravnave:

kadar sta v postopku dve stranke z nasprotujoimi si zahtevki

e je treba zasliat prie ali izvedence

e se opravi ogled

O njej se vedno pie zapisnik.

Obravnava se lahko izvede tudi v obliki videokonference, e je to tehnino mogoe (zelo redko). Zanjo se smiselno uporabljajo dolobe o ustni obravnavi.

Ustna obravnava je javna, se pa javnost lahko izkljui. Pri tem je treba izdati poseben sklep, ki mora biti obrazloen ter objavljen na oglasni deski in e-portalu. Izkljui se lahko kadar to zahtevajo interesi morale ali javne varnosti:

obravnavanje druinskih in rodbinskih razmerji,

razlogi javne morale,

varovanje tajnosti podatkov po Zakonu o tajnih podatkih oz. zaradi varovanja poklicne ali poslovne skrivnosti,

priakovano oviranje obravnave zaradi javnosti,

ustrezno utemeljeni razlogi prizadetih strank.

Izkljuitev javnosti ne velja za razglasitev izreka.

Priprave na glavno obravnavo

- za ustno ali glavno obravnava se razpie narok (predmet, kraj, as, vabljeni);

- obravnave se morajo udeleiti vsi vabljeni (stranke, zakoniti zastopniki, pooblaenci, stranski udeleenci, prie, izvedenci, strokovni pomoniki);

- vabljenim je treba dati as, da se pripravijo na obravnavo (med dnevom vabila in narokom za obravnavo mora miniti vsaj 8 dni);

- v vabilu se navede, kje in kdaj si lahko vabljeni ogledajo dokumente, projekte, risbe, skice, o katerih se bo na obravnavi razpravljalo;

- kadar bi lahko bile v tej upravni zadevi prizadete osebe, ki organu niso znane, jih povabi z javnim naznanilom (vsi podatke, ki so bili posredovani osebno vabljenim);

Na ustni obravnavi je treba najprej ugotovit ali so prisotni vsi, ki so bili vabljeni (vroilnice). e ne pride stranka, ki je zaela postopek, je potrebno ugotovit e je bila pravilno vabljena. e je bila pravilno vabljena in ni prila, sklepamo da ni bila ve zainteresirana in se postopek ustavi. e pa se tega ne more sklepati, in nasprotna stranka ali javna korist zahteva nadaljevanje postopka, se postopek prestavi. e pa nasprotna stranka ne pride, se lahko ustna obravnava izvede tudi brez nje.

Prekinitev posebnega ugotovitvenega postopka

Bistvo prekinitve postopka je da ne teejo procesni roki, niti za stranko niti za organ. O prekinitvi postopka se izda sklep, razen v primeru tihe prekinitve postopka. Zoper te sklepe je mona pritoba, ki pa ne zadri te prekinitve.

Poloaji ko se postopek prekine:

e stranka umre (lahko se tudi samo ustavi, e lahko dedii vstopijo v postopek)

e pride do reevanja predhodnega vpraanja pri pristojnem organu

e izgubi poslovno sposobnost v asu postopka, v katerem nima svojega pooblaenca oz. ji zaasni zastopnik e ni postavljen

e zakoniti zastopnik umre ali izgubi poslovno sposobnost

e pride do steaja pravne osebe.

82/10 ZUP ( tiha prekinitev postopka: e je materialni predpis, ki bi moral biti uporabljen kot materialna podlaga za odloitev o upravni zadevi izpodbijan pred ustavnim sodiem, lahko ustavno sodie zadri izvrevanje takega predpisa do svoje konne odloitve. e zadri, se to zaasno zadranje objavi v UL in naslednji dan po objavi zane ta sklep uinkovat in posledica tega je da se do izdaje konne odlobe ta predpis ne sme uporabljati. Upravni organ mora o tem obvestit stranko in poakat do odloitve upravnega sodia. Izdati bi se moral sklep o prekinitvi postopka, a do tega ne prihaja ker zoper tak sklep ni mona pritoba, saj se ne more stranka pritoit na to da so ga obvestili da morajo zaradi ustavnega sodia prekinit postopek dokler ne odloijo.

Postopek se lahko nadaljuje, ko so pogoji za prekinitev postopka odpravljeni.

1.2. Dokazni postopek

V upravnem postopku se lahko kot dokaz uporabi vse kar lahko pripomore k ugotovitvi dejanskega stanja v okviru procesnega vodstva.

Dejstva in okoliine, ugotovljene in zbrane v ugotovitvenem postopku, je potrebno v dokaznem postopku dokazati. Ni potrebno dokazovati:

splono znanih dejstev,

organu znanih dejstev,

neizpodbojnih pravnih domnev,

pravnih fikcij in

notranjega dravnega prava.

Dokazujejo se:

obstoj tujih pravnih norm, kadar se stranke nanje sklicujejo

obstoj avtonomnega prava, kadar se stranke nanj sklicujejo (predpisi, s katerimi ima notranji dravni pravni red doloeno razmerje: kanonsko pravo, pravila nogometne zveze).

Uradni osebi dokaznega postopka ni potrebno izvajati, e zakon doloa, da se lahko odloi na podlagi verjetnosti ali verjetno izkazanih dejstev.

Zavarovanje dokazov

Dokazi se izvajajo v okviru ugotovitvenega postopka, lahko pa se izvedejo tudi prej (tudi e med tem ko je vloga vloena).

Dokazi so lahko podvreni spreminjanju ali celo unienju, zato se lahko zavarujejo, e obstoji nevarnost ali bojazen, da bodo kasneje, ko naj bi se izvedli, unieni ali spremenjeni. Tako zavarovan dokaz se hrani, dokler se ne uporabi v postopku. Zavarujejo se lahko po uradni dolnosti ali na predlog stranke.

1. Listine

Pisanje, v katerem je neko dejstvo zapisano ali se obstoj nekega dejstva potrjuje.

Listine, ki so izdane v predpisani obliki, s predpisano vsebino in jih izda pristojni organ, oznaujemo s pojmom javne listine. Ta se od navadne (zasebne) listine razlikuje po dokazni moi. Navadne listine imajo takno mo, kakrno jim da uradna oseba, na podlagi proste presoje. Javna listina pa ima monejo dokazno mo, kar pomeni, da se teje za resnino tisto kar je v njej zapisano ali potrjeno ( praesumptio iuris. Moen je protidokaz, t.p. da tisti ki dvomi lahko dokazuje nasprotno. Dvomi pa lahko v resninost tistega kar je v listini zapisano/potrjeno, v to da je pravilno sestavljena ter v istovetnost.

Javno listino mora predloit tisti, ki se nanjo sklicuje. e je pa listina pri komu drugemu ali pri nasprotni stranki, se naloi njej da jo predloi. Predloitev se naloi s sklepom, v katerem je doloen tudi rok, v katerem je treba to storit.

e se listina kljub pozivu ne predloi (s strani stranke), potem ni dokazan obstoj nekega dejstva, s katerim bi se to lahko dokazalo ( odloba o zavrnitvi zahtevka (zaradi neutemeljenosti).

e pa nasprotna stran noe predloiti listine, pride do prisilne izvrbe.

2. Potrdila

Izdajajo se po dejstvih o katerih se vodi javna evidenca. e upravni organ zavrne izdajo taknega potrdila, mora to storiti z odlobo. e v 15 dneh niesar ne stori, se teje, da je vloga za izdajo potrdila zavrnil in se lahko zaradi tega vloi pritoba. teje za javno listino.

So javne listine, ki se loijo:

a) Potrdilo o podatkih iz uradnih evidenc

Izda se na zahtevo stranke praviloma e istega dne, najpozneje pa v 15 dneh od zaprosila, ki je lahko tudi ustno. Gre za podatke, ki so zbrani v uradnih evidencah, ki se vodijo na podlagi zakona ali drugega predpisa. Potrdilo mora biti skladno z evidenco.

e organ ne more izdati ustreznega potrdila, ker taka evidenca ne obstaja ali ne potrjuje podatkov, ki jih zahteva stranka, mora v 15 dneh izdati odlobo o zavrnitvi izdaje potrdila.

b) Potrdila o dejstvih in okoliinah, ki jih ugotovi in potrdi pristojni organ

Gre za potrdilo o dejstvih, ki jih mora organ ele ugotoviti. Izdati ga mora im prej, najpozneje pa v 30 dneh.

e organ ne more izdati ustreznega potrdila, ker za to ni po zakonu in pristojen oz. zatrjevanih okoliin in dejstev ni, mora v 30 dneh izdati odlobo o zavrnitvi izdaje potrdila.

Kadar stranka ni zadovoljna z izdanim potrdilom in zahteva spremembo potrdila, mora organ v 15 dneh izdati spremenjeno potrdilo oz. odlobo o zavrnitvi spremembe potrdila.

Kadar organ ne izda potrdila oz. odlobe o zavrnitvi izdaje potrdila v predpisanem roku, se teje, da je zahtevo za izdajo potrdila zavrnil (molk organa, ki je razlog za vloitev pritobe).

3. Upravna overitev

Je overitev, ki jo opravi uradna oseba upravnega organa. Za potrebe upravnih postopkov lahko vsakdo zahteva overitve podpisov, kopij in drugih dokumentov.

a) Overitev lastnega podpisa: ugotovitev istovetnosti podpisa na listini s podpisom pri organu;

b) Overitev prepisa ali kopije: potrditev istovetnosti prepisa ali kopije z izvirno listino in se ne potrjuje resninosti podatkov;

Kopija izvirne listine ni overjena, e v teku dokaznega postopka stranka organu predloi kopijo, hkrati pa pokae izvirno listino ter organ na kopiji potrdi njeno istovetnost z izvirno listino.

Overitev se lahko opravi pri notarjih ali na upravna enota (kadar gre za overitve, potrebne v upravnih zadevah). Vsak prosilec lahko zahteva overitev pri katerikoli UE ne glede na njegovo bivalie ali sede. Overitev se opravi na nain, kot ga doloa uredba (vodi se knjiga overovitev). Overjen podpis, prepis ali kopija ima v dokaznem postopku mo izvirnika.

4. Prie

Pria je lahko vsaka oseba, ki je sposobna zaznat neko dejstvo in to svojo zaznavo izpovedat. Kot pria je torej lahko povabljen kdorkoli, za kogar uradna oseba meni, da bi lahko izpovedal. Vsak ki je povabljen kot pria, se mora vabilu odzvat ( priti mora na glavno obravnavo, drugae mu je naloena denarna kazen/da poravna stroke ki so nastali.

Vendar pa lahko pria zahteva (s tehtnimi razlogi), da se jo oprosti prianja. Poleg tega pa lahko pria tudi odree prianje: v celoti ali pa samo glede posameznih vpraanj. V celoti lahko odree prianje takrat, kadar bi morala izpovedat nekaj kar ji je nekdo zaupal kot pooblaencu, odvetniku, zdravniku, spovedniku. Na posamezno vpraanje pa lahko odree prianje, kadar bi z odgovorom spravil sebe ali svojega blinjega v veliko sramoto, v kazenski pregon ali bi s tem sebi/svojim blinjim povzroil veliko premoenjsko kodo. To ne velja e v tem sam ni bil udeleen! Pria lahko odree odgovor na vpraanje, e bi s tem kril zapoved varovanja tajnosti.

Preden se prio zane zaslievat je treba ugotovit istovetnost prie, jo opozoriti da mora govorit resnico in da je lahko kazensko in odkodninsko osgovorna e bo krivo priala. Takno krivo prianje je lahko razlog za obnovo postopka. Potem je treba prio opozorit na to, kdaj lahko odree prianje. Potem se jo vpraa od kod ve tisto o emer bo priala ( da se ugotovi ali gre za posredno ali neposredno prio. Nato se ji naloi naj pove kar ve o nekem dejstvu. e imamo ve pri, se vsak zasluuje posebej. e si njihove izjave, o istem dejstvu nasprotujejo, jih sooimo. e kljub sooenju vztrajata pri svojih izjavah se uradna oseba sama odloi o tem kateri prii bo dal vejo dokazno mo (potrebna obrazloitev). Po tem ko prie dajo izjavo se lahko zastavljajo tudi vpraanja, pri tem mora uradna oseba paziti da se ne postavljajo vpraanja ki so prepovedana ( sugestivna (e vsebujejo odgovor) in kapciozna (izhajajo iz neresnine predpostavke in s tem prio navajajo k nekemu odgovoru) vpraanja.

5. Izjava stranke

Uporabi se:

ko gre za enostavne zadeve

ko se ne posega v pravice koga drugega ali javno korist

kadar ni drugih dokazov

kadar sicer so drugi dokazi, pa bi se z iskanjem le teh zadeva zavlaevala

e obstaja sicer kakna pria, pa bi bila izvedba dokaza s to prio zelo draga.

Izjava stranke se presodi po naelu proste presoje dokazo. Uradna oseba se odloi ali bo izjavo tela za verodostojno, ter jo posledino tela za dokaz.

6. Izvedenci

Je oseba s strokovnim znanjem za ugotavljanje in presojanje doloenih dejstev in okoliin. Praviloma se imenuje izmed sodno registriranih izvedencev oz. drugih strok. usposobljenih oseb (fizine ali pravne osebe - strokovna organizacija).

Lahko se ga postavi:

po uradni dolnosti

na predlog stranke

Izvedence je potrebno plaati, zato je glede strokov specifina ureditev:

kadar stranka zahteva izvedenca, se od nje zahteva, da vnaprej plaa stroke zanj

navadno plaa tista v korist katere se najame izvedenca, drugae sorazmerno

na koncu se v izreku zapie te stroke

Izvedenec se postavi s sklepom. Lahko se postavi kot posameznik ali kot intitucija. V sklepu se doloi kdo naj opravi izvedeniko delo in do kdaj na ga opravi. Izvedeniko delo obsega izvid (opaanja) in mnenje (ali lahko dejstvo tejemo za obstojee ipd). Oseba ki je imenovana za izvedenca lahko zahteva svojo izloitev. Izloitev lahko zahtevajo tudi strank. Izloitveni razlogi so isti kot za uradno osebo, stranke pa lahko ugovarjajo tudi strokovnosti. Izvedenec lahko odree izvedbo izvedenikega dela (npr. e je strankin zdravnik).

Izvedeniko delo se predstavi na ustni obravnavi. Nato se mu lahko postavljajo vpraanja s strani uradne osebe in strank.

7. Tolmai

To niso tolmai, ki prevajajo strankam ampak so to izvedenci za jezik. Z njimi se v bistvu dokazuje vsebina nekega zapisa/listine, ki je v tujem jeziku, kadar postane sporno kako neko besedilo/besedo razumet.

Za njih se smiselno uporabljajo dolobe o izvedencih (o izloitvi, o tem kdaj se lahko odreejo tolmaenju).

8. Ogled

Se opravi, kadar je za ugotovitev nekega dejstva potrebno, da si uradna oseba neposredno ogleda neko stvar. Kadar se ogled opravi se mora razpisat tudi ustna obravnava. Na ogledu imajo pravico biti navzoe stranke, stranski udeleenci. Tisti, katerega stvar si je treba ogledat pa mora to omogoit!

2. FAZA (str. 180) izdaja odlobe 1.st.

a) Odloba

Odloba je posamini upravni akt, s katerim se odloi o upravni zadevi. Procesni posamini akti so sklepi. Meritorni posamini akti pa so tisti s katerimi se odloi o vsebini upravne zadeve. Edini meritorni posamini upravni akt je upravna odloba, ki se lahko vasih imenuje tudi drugae.

Vrste upravnih odlob:

pozitivne (na novo kreirajo neko posamino pravno razmerje) ( konstitutivne in deklarativne

negativne (niesar ne spreminjajo) ( zavrnilna (ne postane niti dokonna, niti pravnomona)

Upravno odlobo izda upravni organ, ki je pristojen za to. Praviloma je to en upravni organ, vasih pa je s kaknim posebnim zakonom doloeno da izda odlobo dvoje ali ve organov skupaj vsak izmed njih mora odloat o upravni zadevi, potem pa se morajo dogovorit kdo bo izdal odlobo v imenu vseh.

Lahko pa je tudi doloeno da odlobo izda en upravni organ v soglasju z drugim. Drugi organ mora svojo odloitev sporoiti v 15 dneh, e v tem asu niesar ne sporoi se teje da je soglasje dal. e soglasje odree, mora to sporoit in navesti razloge zakaj odreka soglasje. e prvotni organ ne dobi soglasja, ne more izdati odlobe.

Kadar je mnenje pogoj za izdajo odlobe (organ izda odlobo po predhodnem mnenju) potem je postopek isti: pripravi osnutek odlobe, ga polje organu ki je pristojen za dajanje mnenja. Razlika je v tem, da sodie na mnenje ni vezano in odlobo lahko izda tudi v primeru negativnega mnenja. Odlobo lahko izda po 15 dneh tudi brez mnenja.

Takne odlobe, ki se izdajo v soglasju ali po predhodnem mnenju, se imenujejo akcesorne odlobe.

Odloba se izda vedno v pisni obliki, tudi v primeru kadar se izrek odlobe razglasi takoj se kasneje izda tudi pisno. To pomeni, da mora imeti vse sestavne dele ki jih zakon predpisuje ter vsebino teh sestavnih delov.

Odloba mora imeti:

1. Uvod

organ, ki je odloal

pravna podlaga na podlagi katere je pristojen za odloanje

stranke, zastopniki pooblaenci

zadeva v kateri je izdana odloba

ali je postopek zaet z vlogo ali po uradni dolnosti

ali je bila izvedena ustna obravnava

2. Oznako, da gre za odlobo (oz. poseben naziv, e ga ima)

3. Izrek bistveni del odlobe

odloitev o zahtevku (zahtevkih) strank oz. odloitev o tistem kar je bilo predmet odloanja po uradni dolnosti (e je zahtevkov ve je lahko izrek tudi strukturiran)

odloeno mora biti o strokih (kolikni so, kdo jih plaa, komu, do kdaj), e e niso doloeni se zapie da bojo izdani stroki s posebnim sklepom zoper katerega je mona pritoba

zapisano mora biti tudi da toba nima suspenzivnega uinka, kadar ga nima, t.j. e je ta suspenzivni uinek izkljuen z zakonom (pod doloenimi pogoji to lahko doloi tudi uradna oseba)

doloi se paricijski rok (rok za prostovoljno izvritev odlobe); e ta ni doloen potem velja sploni, z ZUP-om doloen 15 dnevni rok, ki zane tei z dnevom izvrljivosti

izrek postane dokonno pravnomoen, izvrljiv

4. Obrazloitev

pomembna je zaradi uresnievanja pravice do pritobe in zato da se da pritobo preizkusit (e se je ne da, gre za absolutno bistveno kritev postopka)

skrajana obrazloitev pride v potev samo v enostavnih zadevah, ko se stranki ugodi in to ne posega v pravice koga drugega ali v javno korist; ta obrazloitev vsebuje samo kratko navedbo stranke in materialne predpise ki so bili uporabljeni pri odloanju

polna obrazloitev pride v potev v vseh ostalih primerih; razloiti je treba zahtevke strank, treba je navesti katera dejstva so se ugotavljala, zakaj so relevantna, s katerimi dokazi so se ugotavljala, sklep o dejanskem stanju, materialne predpise ter razloit zakaj in kako je bilo uporabljeno materialno pravo, razloge za zavrnitev kaknega dokaznega dejstva, vse o mnenju/soglasju, e gre za odlobo izdano po diskrecijski pravici je treba navest predpis ki pooblaa organ za to pravico in razloge zakaj sta bila diskrecijska pravica in materialno pravo uporabljena, obrazloit je treba stroke

5. Pravni pouk (pouk o pravnem sredstvu)

pisati mora ali je pritoba dovoljena,

e je dovoljena, je potrebno navest pri kom se pritoba vloi, rok, kako se jo lahko vloi (pisno/ustno) in kolikna je taksa za pritobo

e ni dovoljena je treba napisati da ni dovoljena pritoba temve da je mono vloiti upravni spor (kam se vloi, rok, pisno/ustno, taksa)

e ni pravnega pouka, to na samo veljavnost odlobe ne vpliva

e dobimo odlobo, ki nima pravnega pouka lahko zahtevamo dopolnitev odlobe s pravnim poukom (v 8 dneh) ali pa ravnamo po ZUP-u, e ga poznamo

e dobimo odlobo z napanim pravnim poukom imamo iste monosti kot e ga ni: lahko po njem ravnamo ali pa po ZUP-u, e ga poznamo

6. Podpis in ig ( e to manjka, odlobe ni!

Strankam se vedno vroajo originali, razen e zakon za doloene zadeve doloa drugae (davne odlobe).

Odloba je praviloma posamini upravni akt, to pomeni da je:

konkreten (ureja neko obstojee dejansko stanje) in

individualen (nanaa se na individualno doloeno osebo)

Izjeme od tega pa predstavljata (glede na poznavanje strank v postopku):

Skupna odloba ( Ve strank, ki so individualno e vedno doloene in vsaka ima v tem postopku poloaj stranke. Tudi ko se izda skupna odloba so vse stranke v njej navedene in obrazloitev mora biti zapisana za vsako posebej.

Generalna odloba ( Izda se ko upravnemu organu ni znano kdo so osebe na katere se nanaa takna odloba. V odlobi so navedeni samo znaki preko katerih se lahko te osebe identificirajo. Takna odloba se objavi z javnim naznanilom (oglasna deska upravnega organa, e-portal).

O delni odlobi govorimo takrat, kadar stranka uveljavlja zahtevek, ki je deljiv ali pa ve zahtevkov. V taknem primeru se lahko izda delna odloba e je samo del zahtevka ali nekateri izmed zahtevkov zreli za odloitev (dejansko stanje je nesporno ugotovljeno) ( izhaja iz naela varstva pravic strank. Taka odloba je glede izvrbe in pravnih sredstev samostojna odloba. Dopolnilno odlobo se potem izda o ostalih zahtevkih. V bistvu pa ima ta odloba dve funkciji:

kot dopolnilo delni odlobi

stranka, ko dobi odlobo ki ni delna, pa ugotovi da o kaknem zahtevku/delu zahtevka organ ni odloal, lahko zahteva dopolnilno odlobo ( za tako odlobo ni nobenega roka!

Zaasna odloba ima v upravnem postopku funkcijo zaasne odredbe v sodnih postopkih. Izda se takrat, kadar je neko sporno razmerje, o katerem se bo odloilo v upravnem postopku, treba zaasno uredit ker ne more akat na konno odlobo. e se npr. stara loujeta, se bo v upravni zadevi odloalo pri kom bo otrok ivel in kakne stike bo imel z drugim starem. Taka stvar lahko dolgo traja, zato je to treba zaasno uredit, dokler ne bo dokonno odloeno z odlobo. Zaasna odloba se lahko izda kadarkoli tekom postopka, lahko tudi e na samem zaetku. Izda se na podlagi tistih dejanskih okoliin ki so takrat znane in zato izdaja take odlobe ne pomeni, da bo izrek v konni odlobi enak tej zaasni. Zoper njo je mona tudi pritoba in prisilna izvrba.

Izdaja odlobe

Odloba na 1.st. mora biti izdana v roku 1 meseca, e gre za enostavne zadeve oz. v roku 2 mesecev, e gre za zadeve o katerih se odloa po posebnem ugotovitvenem postopku. Rok za izdajo odlobe tee od dneva ko je bila vloena popolna vloga - e po dopolnitvi ni vloga popolna in razumljiva se jo zavre (razen v primeru ne dopolnitve z dokazi). Rok ne tee e je postopek prekinjen (zaasno zadranje, predhodno vpraanje). Prekinitev postopka zane uinkovati ko je stranki vroen sklep o prekinitvi postopka, razen ko gre za tiho prekinitev. Zoper ta sklep je mona pritoba, ki pa ne zadri izvritve. Zamuda tega instrukcijskega roka ima za posledico molk prvostopenjskega organa, emur lahko sledi pritoba zaradi molka teje se kot da je bila strankina vloga zavrnjena. O utemeljenosti te pritobe odloa drugostopenjsko sodie, ki najprej pozove prvostopenjsko da se izjasni zakaj je zamudil ta rok. e so razlogi upravieni (zaradi strankinih ravnanj prilo do tega), organ druge stopnje da nov rok za izdajo odlobe, dolino roka doloi 2.st. sodie (ne sme pa biti dalji od 1 meseca). e pa so razlogi za zamudo na strani sodia, 2.st. organ zahteva spis in sam izvede postopek oz. odloi o upravni zadevi ( prevzem upravne zadeve iz 1.st. organa na 2.st. organ (eden od primerov devolucije). In potem je ta odloba 2.st. organa odloitev o upravni zadevi. Zoper to odlobo ni pritobe, ker je o tej zadevi e odloil pritobeni organ!

Pomote v odlobi

Uradni organ, v primeru oitne raunske ali pisne napake v izdani odlobi, izda sklep (na predlog stranke/po uradni dolnosti), da se to popravi. Na podlagi tega sklepa se naredi uradni zaznamek v odlobi. Nato se sestavi e sklep o popravi odlobe.

Oitne raunske ali pisne napake v izdani odlobi se lahko popravijo z izdajo popravnega sklepa, ki se oznai tudi na izvirniku odlobe kot uradni zaznamek. Tak sklep uinkuje za nazaj (od dneva izdaje odlobe, ki se popravlja), e je popravek za stranko ugoden, sicer pa sklep uinkuje od dneva njegove izdaje. Zoper tak sklep oz. sklep o zavrnitvi predloga za popravo odlobe je dovoljena pritoba.

Dokonnost, izvrljivost in pravnomonost

1. Dokonnost pomeni, da zoper odlobo ni ve pritobe. Do tega pride kadar pritoba ni dovoljena:

e zakon to doloa

e odloi vlada, dravni svet, obinski svet

e odloi minister kot 1.st. organ, razen e je posebej dovoljena (potem je pritobeni organ vlada).

Pritobe pa ni ve, e je sicer dovoljena:

pa iztee pritobeni rok

pa je zavrena/zavnjena (odloba 1.st. postane dokonna)

pa se ji stranka odpove (e je ve strank, ko se ji odpove zadnje od strank)

Dokonnost je pomembna, ker se nanjo praviloma vee izvrljivost odlobe, ki pomeni da je treba obveznost izpolnit (e je z njo naloena kakna obveznost), ker e ne bo izpolnjena v paricijskem roku bo prilo do prisilne izvritve oz. izvrbe. Z dnem dokonnosti pa (v primeru pravice) lahko stranka zane izvrevati svojo pravico.

Zoper dokonno odlobo je dovoljena e sodna pot (upravni spor ali drugo sodno varstvo). Po izrpanju sodnega varstva pa postane odloba pravnomona.

2. Izvrljivost pomeni lastnost odlobe, ki pomeni, da je treba od trenutka izvrljivosti izpolnit obveznost: najprej prostovoljno, nato z izvrbo. Ali je odloba sploh izvrljiva pa mora pisati v izreku!

Odloba praviloma postane izvrljiva z dokonnostjo, razen e:

- je v izreku klavzula, da pritoba ne zadri izvritve (izvrljiva postane z dnem vroitve oz. z iztekom izvritvenega roka);

- zakon doloa, da postane odloba izvrljiva ele s pravnomonostjo (gradbeno dovoljenje).

Sklep pa postane izvrljiv praviloma takoj (ustni sklep), razen e je z zakonom dovoljena pritoba (pisni sklep), ki zadri izvritev sklepa.

Potrdilo o dokonnosti in pravnomonosti izda ga organ I. stopnje na zahtevo stranke. Potrdi se lahko delna (pritoba ali toba je vloena le zoper del odlobe) ali popolna dokonnost ali pravnomonost. Organi so dolni tak podatek pridobiti po uradni dolnosti (jih ne smejo zahtevati od strank). e pri potrditvi pride do pomote, se lahko potrdilo popravi. Tako potrdilo je podlaga za izvrljivost odlobe.

3. Pravnomonost odlobe je institut, ki stranki zagotavlja pravno varnost. Namenjen je utrditvi pravnega razmerja, oblikovanega z odlobo ali sklepom. Pravnomonost pomeni trajnost in nespremenljivost izreka odlobe. Temelji na prepovedi poseganja v pridobljene pravice ali naloene obveznosti ter na zaupanju v pravo (kdor vanj zaupa, mora uivati pravno varnost, ki je doseena, e pravnega razmerja ni mogoe spremeniti). Gre za nespremenljivost vsebine odlobe, ki temelji na prepovedi odloanja o isti zadevi med istimi strankami (ne bis in idem). Odloba postane pravnomona, ko so izrpana redna pravna sredstva v upravnem postopku in ko je izrpano sodno varstvo, e je stranka z njo pridobila kakno pravico ali ji je bila naloena kakna obveznost.

Vrste pravnomonosti:

a) Formalna: nastopi, ko stranka ne more ve dosei spremembe, odprave ali razveljavitve odlobe

nastopi, ko ni ve pritobe

prepreuje poseganje v e pridobljene pravice

zagotavlja ne bis in idem

ko ni ve upravnega spora.

b) Materialna: nastopi, ko tudi organ, ki jo je izdal, postane nanjo vezan in je ne more spremeniti, razveljaviti ali odpraviti

zagotavlja vsebinsko nespremenljivost izreka

nastopi ko ni ve mogoe vloiti izrednih pravnih sredstev.

Pravnomone ne postanejo:

ugotovitvene odlobe

zavrnilne odlobe (zahtevek se zavrne).

Glede teh odlob ne velja prepoved ponovnega odloanja o isti zadevi.

Odloba postane pravnomona:

z iztekom pritobenega roka, e stranka ni vloila pritobe, to je hkrati z dokonnostjo (s tem izgubi pravico tudi do upravnega spora);

z iztekom roka za tobo (30-dnevni), e toba ni bila vloena;

z iztekom roka za pritobo zoper sodbo Upravnega sodia (15-dnevni), pritoba pa ni vloena na Vrhovno sodie;

z vroitvijo odlobe Vrhovnega sodia, s katero je pritobo zoper sodbo Upravnega sodia zavrglo ali zavrnilo kot neutemeljeno.

b) Sklep

Z njim se odloa o procesnih vpraanjih, npr. sklep s katerim se naloi predloitev listine (odloba je meritorna).

SKLEP

ODLOBA

procesno odloanje

meritorno odloanje

ustni in morajo biti povzeti v obrazloitev odlobe (v taknih primerih ni pritobe), e pa je pritoba mona mora biti v pisni obliki

vedno mora biti izdana v pisni obliki, tudi kadar zakon dopua da se ustno izda jo je treba potem v 8 dneh izdati e v pisni obliki

izjemoma dovoljena posebna pritoba

zoper vsako 1.st. odlobo je praviloma dovoljena pritoba

tudi kadar je dovoljena ta posebna pritoba, ta nima suspenzivnega uinka

pritoba ima praviloma vedno suspenzivni uinek, razen e ga zakon ne izkljuuje

3. Temeljna naela upravnega postopka (str. 34)

Vsak upravni postopek mora organ voditi skladno s temeljnimi naeli, ki predstavljajo minimalne procesne standarde (obvezna pravila), ki morajo biti zagotovljeni stranki v vsakem upravnem postopku. Spotovati jih morajo tako organi, kot stranke v postopku, saj vsakrno odstopanje od teh nael lahko pomeni bistvene kritve pravil postopka, zaradi katerih je lahko odloba organa nezakonita e v pritobenem postopku ali kasneje pri uporabi izrednih pravnih sredstev. Temeljna naela pa so hkrati interpretativna (razlagalna) pravila pri razumevanju in uporabi posameznih procesnih institutov.

V ZUP-u so strukturirana v loginem zaporedju, ki omogoa vodenje postopka in zavarovanje temeljnih procesnih pravic (izdaja zakonite odlobe).

Ustava: 22.l Pravica do enakega varstva pravic, 23.l, 25.l.

Temeljna naela upravnega postopka so (1) minimalni standardi, ki naj zagotovijo stranki poteno obravnavanje in poteno odloitev, tj. da so stranki zagotovljene vse procesne pravice in da se materialno pravo uporabi na nain, da je za stranko im bolj ugoden, vse dokler to javna korist dopua. Temeljna naela torej varujejo stranko. Kadar imamo eno samo stranko, varujejo le to stranko v postopku. Kritev veine temeljnih nael je hkrati tudi kritev lovekove pravice (odpira monost ustavne pritobe).

V upravnem postopku pa imajo e en zelo pomemben pomen. So tudi (2) interpretativna ali razlagalna pravila, prek katerih si organ in stranka razlagata pomen ali namen posameznih procesnih institutov. Skozi vsebino temeljnih nael je treba razlagati vse ostale procesne dolobe, ki jih uporabljamo v postopku. Ko nevemo kako razlagat kakno procesno dolobo, si pomagamo s temeljnimi naeli ( podlaga za razlago vseh procesnih dolob v dvomu.

1. Naelo zakonitosti (str. 35)

1. Temelj v ustavi

Zakonitost ali legaliteta pomeni vezanost organov, ki odloajo v upravnih zadevah, na veljavne predpise. Svoj temelj ima v 2.l. URS, ki pravi, da je Slovenija pravna drava. Dravni organi delujejo po demokratino sprejetih pravilih ravnanja, ki doloajo dovoljeni nain uveljavljanja pravic in nalaganja obveznosti ter vsebino pravic in obveznosti ( pri izdajanju predpisov in odloanju o konkretnih pravicah in obveznostih so vezani na zakon in ustavo (v formalnem in vsebinskem pomenu).

Gre za splono naelo zakonitosti ker vee vse tri veje oblasti (sodno-izvrilno-zakonodajno) in ker pri njem ne gre samo za vertikalno ampak tudi horizontalno skladnost.

120/2 l. URS ( Uprava je pri svojem delu samostojna in svoje delo opravlja v okviru ter na podlagi ustave in zakona. Nanaa se na izdajanje splonih in posaminih pravnih aktov.

153.l. URS ( Usklajenost pravnih aktov

14.l. URS:

prepoved diskriminacije (14/1)

enakost pred zakonom (14/2)

Svoj temelj ima tudi v Sploni deklaraciji lovekovih pravic.

2. Zakonitost v upravnem postopku

a) Materialna (vsebinska) zakonitost

Materialno zakonitost doloa 153.l. URS in zavezuje organ, da tako pri odloitvi in tudi v izdanem upravnem aktu uporabi materialne predpise, ki doloajo vrsto, vsebino in obseg pravic, obveznosti ter pravne koristi strank.

Upravna odloba je materialno zakonita kadar je materialni predpis pravilno uporabljen. Napano je materialno pravo uporabljeno e se neka (pravilna) doloba nepravilno razlaga oz. e se uporabi nepravilna doloba. Napana uporaba materialnega prava ima za posledico uporabo pravnih sredstev.

Organ, ki odloa o upravni zadevi, mora o pravici ali obveznosti ali pravni koristi odloati na podlagi predpisov EU (uredbe, direktive, ustanovitvene pogodbe), zakonov in drugih podzakonskih materialnih predpisov. Organ lahko priznava pravice ali nalaga obveznosti z odlobo samo, e tako doloa materialni predpis.

Primarno je treba uporabiti predpis EU, e ta predpis ureja oz. se nanaa na upravno zadevo. To dokazuje tudi dejstvo, da ustavno sodie ne presoja skladnosti predpisov drave s predpisi EU in obratno ali skladnosti predpisov EU z ustavo drave.

Materialna zakonitost se nanaa na izrek odlobe!

Posledica kritve materialne zakonitosti je nezakonitost odlobe.

b) Formalna (procesna) zakonitost

Se ne nanaa izrecno na odlobo samo, na njeno vsebino. Je pravzaprav postopek oz. so to pravila postopanja upravnega organa pri izdaji odlobe. Pomeni da je treba upotevati splona pravila ZUP-a. e je predpisan pa poseben postopek pa vodi postopek po pravilih posebnega upravnega postopka.

Posledica kritve procesne zakonitosti je nezakonitost odlobe. Nekatere izmed procesnih kritev so takne, da e se ugotovijo, imajo za posledico avtomatsko odpravo odlob ( absolutne bistvene kritve postopka (ni potrebno ugotavljati ali sploh so vplivale na odloitev). Pri relativnih bistvenih kritvah pa se najprej ugotavlja ali sploh so vplivale na odloitev.

3. Diskrecijske odlobe

Diskrecijska pravica ali prosti preudarek je pooblastilo, ki ga lahko da zakonodajalec upravi (upravnim organom) pri odloanju o doloeni vrsti upravnih zadev ( organ lahko odloi o primernosti (oportuniteti) tako, da med ve monimi odloitvami izbere tisto, ki je v danem trenutku najprimerneja. Vedno mora obstajati v zakonu (ali obinskem odloku) pooblastilo za odloanje po diskreciji. Nikoli si uprava te pravice ne more sama vzet Do taknega pooblastila pride v tistih zadevah, kjer zakonodajalec nemore vnaprej predvideti vseh pogojev, pod katerimi naj se neka pravica uresniuje. Posledica tega pa je, da so lahko odloitve ob istem dejanskem stanju, razline.

Prostega preudarka ne smemo enaiti z naelom o pravici organa do proste presoje dokazov!

Diskrecijske odlobe so nasprotje od pravno vezanih odlob. Pravno vezane odlobe so tiste odlobe, pri katerih njihov izrek, ob istem dejanskem stanju, enoznano izhaja e iz materialnega prava (materialne norme). In takne odlobe so pravzaprav najbolj enostavne za izdajat. Diskrecijske odlobe pa so bolj komplicirane, tudi z vidika obrazloitve. So tiste odlobe, pri katerih do lahko odloitve, ob istem dejanskem stanju, razline (pozitivne ali negativne). Glede uporabe procesnih zahtev ni diskrecije, ta je uporabljena le v zvezi z materialnim pravom. Pri tem je potrebno upotevati 3 pogoje:

za diskrecijsko odloanje mora biti dano izrecno pooblastilo

odloba oz. njen izrek mora biti v skladu z namenom pooblastila za diskrecijsko odloanje

odloitev mora biti v mejah pooblastila

Zaradi prekoraitve namena in obsega prostega preudarka je mogoe odlobo izpodbijati v pritobenem postopku in upravnem sporu ( pomeni kritev naela zakonitosti.

Prosti preudarek zakon podeli z besedami: 'organ sme', 'organu je dovoljeno', 'organ lahko', 'tujec sme' ( Tujec lahko dobi dravljanstvo RS, e izpolnjuje 11 pogojev in e to ne nasprotuje varnosti drave. (lahko diskrecijska pravica, varnost drave javna korist, izpolnjeni morajo biti vsi pogoji da do diskrecije sploh pride)

2. Naelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi (str. 46)

1. Varstvo pravic strank

Iz tega naela izhajajo tiri dolnosti:

1) upravni organ oz. uradna oseba mora pri postopanju/odloanju skrbet da stranka im laje, im hitreje, im bolj uinkovito uveljavlja svoje interese, pravice (zavarovanje zakonitih pravic in interesov strank) ( vee se na naelo ekonominosti, ki pomeni, da naj organ im hitreje in s im manjimi stroki za stranko odloi (a ne sme priti do povrnosti)

2) upravni organ mora stranko opozoriti na morebitno pridobitev materialne pravice

3) vedno, kadar se z odlobo stranki nalaga neka obveznost, je treba izbrati najmilejo, s katero se da e varovati ( sorazmernost

4) upravni organ mora vedno paziti, da nepoznavanje procesnega prava stranki ne kodi in jo mora vedno opozorit na procesne pravice, ki jih ima

Organ, ki vodi postopek in odloa, mora ves as postopka varovati zakonite pravice stranke, ki ji pripadajo v postopku:

- stranko mora opozarjati na njene pravice,

- stranki mora pomagati v procesnih dejanjih (pojasniti, kako se napie vlogo),

- pri odloanju nasproti stranki mora uporabiti za stranko najugodneji ukrep izmed monih;

- paziti mora, da stranka ne uveljavlja svojih pravic v kodo javne koristi (e interes stranke pride v nasprotje z javnim interesom, ki ga doloa zakon (kolizija med zasebnim in javnim interesom), mora zaititi javno korist).

- e je o pravici ali obveznosti stranke mogoe odloiti na podlagi razlinih predpisov, mora organ uporabiti predpis, ki je za stranko ugodneji, vendar tako, da se ne ogrozi javna korist.

- uporabiti mora za stranko ugodno razlago predpisa, e se ta lahko razlaga na razline naine.

POMO NEUKI STRANKI

Uradna oseba mora stranki, ki je prava neuka nuditi ustrezno pravno pomo, da njena neukost ni v kodo stranke in njenih pravic (opozarjati na pravice, napotiti k pristojnemu organu, sestaviti ustrezno vlogo, ki jo taka stranka ne zna sestaviti).

2. Varovanje javne koristi

Gre za razmerje med posameznikom in drubo oz. dravo.

3. Naelo materialne resnice (str. 53)

Materialna resnica je nesporna skladnost subjektivno ugotovljenega z resninim dejanskim stanjem v materialnem ivljenju.

Organ praviloma odloi na podlagi gotovosti in materialne resnice:

- zbiranja dokazov,

- vrednotenja dokazov po dokazni moi ali dokazni vrednosti,

- selekcioniranja dokazov,

- izdelave dokazne ocene ali dokaznega sklepa.

Pred izdajo odlobe je potrebno torej ugotoviti resnino dejansko stanje. Najprej je treba paziti na to, da se pravilno opredeli dejansko stanje. To pomeni, da moramo pravilno razloiti pravno normo za pridobitev pravice ali doloitev obveznosti. Ko imamo pravilno opredeljeno dejansko stanje, pa je potrebno pravilno ugotovit obstoj dejstev izkazanost dejstev. In pri tem se lahko pojavita dve napaki:

nepopolna ugotovitev dejanskega stanja

nepravilna ugotovitev dejanskega stanja (ugotavljajo se vsa dejstva, pride do napanega sklepa).

To oboje skupaj je razlog za izpodbijanje odlobe.

Poznamo pa tudi izjeme in sicer v tem, da se nekaterih dejstev ne dokazuje oz. jih ni treba dokazovati. To so:

splono znana dejstva

dejstva, katerih obstoj se domneva (pravna domneva)

strokovna dejstva

pravne fikcije

Dejansko stanje se mora ugotoviti z najvijo stopnjo preprianja z gotovostjo (ni nobenega dvoma v resninost). Verjetnost pa je najnija stopnja preprianosti, ki e dopua, da se odloitev sprejme. Organ izjemoma lahko odloi na podlagi verjetnosti. ZUP dovoljuje odloanje na podlagi verjetnosti v skrajanem ugotovitvenem postopku (se ne izvaja dokazni postopek po pravilih o dokazovanju):

a) v primeru nujnih ukrepov v javnem interesu, s katerimi ni mogoe odlagati:

izredne razmere (e grozi nevarnost nastanka nepopravljive gospodarske kode),

ogroenost lovekega ivljenja in zdravja ljudi,

ogroen javni red in mir,

b) v primeru, da gre za stvar majhnega pomena (dejstva verjetno izkazana in nihe ne ugovarja postavljenemu zahtevku.

4. Naelo zaslianja stranke (str. 56) ni isto kot izjava stanke!

Organ mora pred odloitvijo in izdajo odlobe stranko zasliati:

- stranko v postopek povabi;

- stranki mora omogoiti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliinah, pomembnih za odloitev, sicer odloitve ne more opreti na dejstvo;

- stranki mora omogoiti monost ugovora zoper ugotovitve uradne osebe in izjave pri, izvedencev in drugih udeleencev v postopku;

- stranka mora biti seznanjena z uspehom ugotovitvenega in dokaznega postopka

Zaslianje stranke ni potrebno:

- e tako doloa poseben zakon;

- po ZUP-u:

kadar organ vodi skrajan ugotovitveni postopek,

kadar gre za enostavne upravne zadeve.

Zaslianje se lahko izvede:

- pri organu na obravnavi;

- pri organu izven obravnave (pri uradni osebi, ki vodi postopek).

5. Naelo proste presoje dokazov (str. 60)

Presoja dokazov, zbranih v ugotovitvenem in dokaznem postopku, ni vezana na nobena pravila. Uradna oseba mora vestno, poteno in z vso skrbnostjo pretehtati vsak dokaz in vse dokaze skupaj (subjektivna ocena, na podlagi lastnega preprianja). Nihe uradni osebi ne sme dajati navodil glede presoje dokazov, ta pa mora biti razumljiva, prepriljiva, logina in utemeljena.

6. Naelo dolnosti stranke govoriti resnico in poteno uporabljati pravice (str. 63)

Stranka mora v postopku govoriti resnico in pravice, ki so ji dane v postopku, uporabljati poteno. Organa ali uradne osebe ne sme zavajati. Kritev tega naela ima lahko za posledico obnovo postopka celo po nastopu pravnomonosti odloitve.

Pri prepovedi zlorabe pravic so miljene procesne pravice, ki gredo stranki in drugim udeleencem v postopku. Opustitev doloene procesne pravice ne pomeni zlorabe teh pravice, razen e bi bil cilj opustitve namerna povzroitev veje kode nasprotni stranki ali javni koristi.

Uradna oseba ima procesno vodstvo skrbi da postopek poteka gladko, brez zavlaevanja. Ona je tista, ki odloa kako bo potekal postopek, katera dejstva se bojo ugotavljala, ali so bo izvedla ustna obravnava Vedno pa mora pisno utemeljiti vse svoje odloitve.

7. Naelo samostojnosti pri odloanju

V 120/2 l. URS je zapisano: Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakona. Gre torej za samostojnost organa v razmerju do drugih vej oblasti.

To naelo se nanaa na upravni organ, ki vodi upravni postopek in na uradno osebo, ki v postopku odloa (12.l. ZUP)!

Njena samostojnost je odvisna od danega pooblastila v postopku:

- vodenje upravnega postopka (samostojna pri opravljanju posameznih dejanj postopka);

- odloanje v upravnem postopku (samostojna pri vodenju postopka in izdaji odlobe).

Predstojnik organa lahko daje uradni osebi splona navodila za delo, ne pa navodil o konkretni zadevi.

Ne gre za poseg v naelo samostojnosti, e daje vlada/minister splone usmeritve in navodila za delo organa, organiziranje dela Interna navodila so navodila, kako v doloenem poloaju uporabljati norme in sama po sebi niso sporna. Bila bi sporna le takrat, kadar bi bila predpis. Predvsem zato, ker predpisi ki niso objavljeni v UL ne obstajajo in se jih ne more uporabljati!

Primer: Franc Koir je izdal interna navodila za carinike o tem kako razlagat norme in notri zapisal tudi e pride nekdo in uveljavlja to pravico do povraila, mora predloiti to-to in to. A to se ve ne tie carinikov, saj so to e obveznosti ki se nanaajo na to osebo, torej uinkujejo navzven.

Z vidika upravnega organa se to naelo kae tako, da ima upravni organ po eni strani pravico in po drugi strani dolnost odloat. Dolnost se kae v tem, da mora organ v postavljenih rokih odloit o upravni zadevi, t.j. izdat odlobo. Pri pravici pa gre za dva vidika: pri upravnem odloanju ni niti devolucije (prevzem pristojnosti), niti delegacije.

Z vidika uradne osebe pa se samostojnost kae v tem, da pri odloanju uradna oseba ni vezana na nikakrna navodila in nihe ji tudi ne sme dajat navodila o tem kako naj odloa (v nasprotnem primeru bi lo za zlorabo pooblastil, ki je kaznivo dejanje).

8. Naelo ekonominosti postopka (str. 72)

Upravni organ mora skrbeti za to, da se sam postopek izvede im hitreje in s im manjimi stroki za stranke in druge udeleence.

To naelo vsebuje tri podnaela:

naelo hitrosti postopka

naelo varnosti

naelo uinkovitosti.

Organ ali uradna oseba mora postopek voditi hitro, uinkovito in brez zavlaevanja ter brez povzroanja nepotrebnih strokov za organ in za stranke v postopku. e je mogoe dejansko stanje ugotoviti z razlinimi dokazi, ki so enakovredni, izbere ceneje, pri tem pa ne sme opustiti izvedbe katerega koli dokaza, ki je za ugotovitev dejanskega stanja potreben. V stvareh majhnega pomena, lahko odloi celo na podlagi verjetnosti pri emer dokaznega postopka ne izvaja.

e organ na podlagi vloge ugotovi, da stranka katerega od pogojev za uveljavljanje pravice ne izpolnjuje, ni upraviena zahtevati predloitev dokazil o izpolnjevanju nadaljnjih pogojev.

9. Naelo pravice do pritobe (str. 67)

Pravica do pritobe (na vseh podrojih in zoper vse odloitve) je jamena kot lovekova pravica - 25.l. URS. Posledica tega je, da se vanjo lahko posee samo z zakonom in to pod pogoji, ki jih ustava doloa kot pogoje za ustavno dopusten poseg v lovekovo pravico.

Pritoba je redno pravno sredstvo, s katero se izpodbija odloba (izpodbijanje pomeni zatrjevati njeno nezakonitost).

Zoper vsako odlobo organa I. stopnje je praviloma dovoljena pritoba, prav tako pa tudi zoper molk organa na I. stopnji (organ o zahtevku ne odloi v instrukcijskem roku). Samo zakon ali specialni zakon lahko izkljui pravico do pritobe.

Pritoba je po ZUP-u izkljuena:

- e o upravni zadevi odloa predstavniki organ (dravni zbor, mestni in obinski svet);

- e o upravni zadevi odloa Vlada;

- e o upravni zadevi odloa ministrstvo razen, e je zoper tako odlobo na I. stopnji izrecno dovoljena pritoba.

e je pritoba izkljuena, je v vsakem primeru dovoljeno sodno varstvo v upravnem sporu ali kakno drugo sodno varstvo.

O vsaki upravni zadevi, razen kadar je pritoba izkljuena, odloata po vsebini 2 organa:

- organ I. stopnje in

- organ II. stopnje

Organ II. stopnje lahko zadevo prevzame v vsebinsko odloanje, le e organ I. stopnje ni odloil v roku, ki ga doloa zakon.

4. Pristojnost (str. 78)

Pristojnost je pravica in dolnost organa, da odloi o neki upravni zadevi. Pravica zato, ker e je on pristojen, ne more nihe drug namesto njega odloat (razen e zakon doloa drugae), dolnost pa zato, ker e je pristojen, potem mora v doloenem roku izdati odlobo. Nanjo mora paziti sodie po uradni dolnosti ves as postopka!

1. Stvarna in krajevna pristojnost

a) Stvarna pristojnost pomeni povezavo med vsebino upravne zadeve in delovnim podrojem upravnega organa. Stvarno pristojen je tisti upravni organ v katerega delovno podroje zadeva spada.

Za odloanje o upravnih zadevah iz dravne pristojnosti so pristojni:

a) I. stopnja:- upravne enote,

- organi v sestavi ministrstev (kadar je pristojnost predpisana za ministrstvo),

- obinska uprava (kadar je nanje z zakonom prenesena izvirna dravna pristojnost).

b) II. stopnja: - ministrstvo (odloa o pritobah zoper odloitve organov na I. stopnji),

Za odloanje o upravnih zadevah iz obinske pristojnosti so pristojni:

a) I. stopnja:- obinska uprava,

- medobinski organ (e je ustanovljen).

b) II. stopnja:- upan (odloa o pritobah zoper odloitve obinske uprave).

Prepoved prevzema (devolucije) in prenosa (delegacije) pristojnosti

O pristojnostih za odloanje v upravnih stvareh se organi med seboj ne smejo dogovarjati.

a) Prepoved prenosa (delegacije)

Organ, ki je pristojen za upr. zadevo, ne sme prenesti pristojnosti za odloanje na drug organ.

b) Prepoved prevzema (devolucije)

Viji (nadzorstveni) organ ne sme prevzeti upr. zadeve iz pristojnosti nijega organa.

Organ lahko prenese ali prevzame upravno zadevo le, e mu to zakon izrecno dovoljuje. Izjeme:

Organ II. stopnje lahko prevzame upr. zadevo iz pristojnosti I. stopenj. organa, e ta ne odloi v instrukcijskem roku (1-2 meseca) in razlogi za zamudo niso na strani pristojnega organa (viji organ opozori niji organ, da mu je rok za odloitev iztekel in ga pozove, naj odloi v roku, ki mu ga doloi. e v dodatnem roku ni izdana odloba / sklep mu lahko upr. zadevo prevzame).

Organ II. stopnje mora odvzeti upr. zadevo organu I. stopnje, e bi bilo ogroeno ivljenje in zdravje ljudi, lovekovo naravno in ivljenjsko okolje ali grozi velika premoenjska koda.

b) Krajevna pristojnost je v bistvu neka povezava med upravno zadevo in teritorijem za katerega je upravni organ ustanovljen. Pove nam, kateri izmed stvarno pristojnih upravnih organov bo odloal oz. je pristojen za odloanje. Na upravnem podroju je ta pristojnost vasih izkljuena (npr. vlogo za vozniko dovoljenje lahko vloimo pri kateremkoli stvarno pristojnem upravnem organu)!

Vsak organ lahko odloa o upr. zadevah v okviru dane stvarne pristojnosti na doloenem obmoju (odloajo na obmoju teritorija, za katerega so bili ustanovljeni in organizirani na podlagi teritorialnega naela):

ministrstva na obmoju celotne drave,

upravne enote na obmoju, za katerega so ustanovljene,

obinska uprava na obmoju samoupravne lokalne skupnosti.

Ne glede na krajevno pristojnost, pa lahko vladna Uredba o upravnem poslovanju doloi, da o doloenih upr. zadevah odloajo organi I. stopnje izven svoje krajevne pristojnosti (katerakoli UE lahko odloa o izdaji potnega lista, osebne izkaznice, prometnega dovoljenja, izvaja vpise v registre in overitve za potrebe upravnega odloanja.

Pravila za doloitev krajevne pristojnosti

- v zadevah, ki se nanaajo na nepreminine, se doloa po kraju lege nepreminine (kjer lei);

- v zadevah, ki se nanaajo na gospodarske dejavnosti ali poklicne dejavnosti posameznikov, se doloa po kraju, kjer se dejavnost preteno opravlja ali naj bi se opravljala;

- v zadevah, ki se nanaajo na dejavnosti organov in pravnih oseb, se doloa po sedeu teh organov in pravnih oseb; v zadevah njihovih enot in izpostav, pa se doloa po sedeu teh enot ali izpostav;

- v zadevah, ki se nanaajo na fizine osebe, se doloa po stalnem bivaliu fizine osebe (po zaasnem ali po zadnjem stalnem, ali po zadnjem zaasnem bivaliu v dravi);

-v zadevah, kjer sodeluje ve strank, se doloa po stranki, zoper katero se vodi postopek (zahtevek je naperjen proti njej).

e krajevne pristojnosti ni mogoe doloiti na tak nain, je za odloanje pristojen organ po kraju, kjer je nastal povod ali vzrok za postopek.

2. Stek pristojnosti

e bi bila po pravilih za doloitev krajevne pristojnosti hkrati pristojna 2 ali ve stvarno pristojnih organov, je za zadevo pristojen organ, ki je prvi zael postopek (tisti, pri kateremu je bila vloena vloga).

Organi se lahko sporazumejo, kdo od njih bo postopek vodil oz., da o upravni zadevi odloi organ, ki sicer ni prvi zael postopka, e to predstavlja ugodnost za stranko (opravi dejanja postopka, ki jih ni mogoe odlagati).

3. Sprememba okoliin za doloitev pristojnosti med postopkom

e se med postopkom okoliine, zaradi katerih je bil nek organ pristojen, tako spremenijo, da ni ve pristojen, lahko organ, ki je zael postopek, s postopkom nadaljuje ali pa zadevo odstopi novo pristojnemu organu, e je to ugodno za stranko.

4. Ustalitev pristojnosti

Organ, ki je zael postopek kot stvarno pristojen, ostane pristojen tudi takrat, kadar se med postopkom spremeni zakon, ki doloa za odloanje drug stvarno pristojen organ razen, e je v prehodnih dolobah zakona doloeno, kateri organ prevzame e obstojee upravne zadeve.

5. Dolnost skrbeti za svoje pristojnosti

Organ, ki je uvedel postopek, mora ves as postopka paziti, ali je za zadevo e pristojen. e ugotovi, da ni ve pristojen, lahko opravi le nujna dejanja v postopku, ki jih ni mogoe odlagati, potem pa ravna po gornjih pravilih in zadevo odstopi ustreznemu pristojnemu organu (odstopi vse dokumente o zadevi).

e opravljena dejanja nepristojnega organa lahko pristojni organ prevzame ali jih ponovi.

6. Prostorska omejitev pristojnosti

Vsak organ opravlja dejanja v mejah svojega obmoja. Ne glede na obmoje pa lahko opravi dejanje v postopku, s katerim bi bilo nevarno odlaati in obvestiti organ, na katerega obmoju je dejanje opravil. e se dejanja opravljajo v vojakih objektih, se opravijo po predhodnem naznanilu pristojnemu vojakemu poveljniku takega objekta razen, e je zadeva nujna.

7. Kompetenni spor

Med organi lahko pride do spora glede njihove pristojnosti za odloanje v upr. zadevi.

a)Pozitivni spor:2 organa si lastita pristojnost za odloanje;

b)Negativni spor:2 organa odklanjata pristojnost za odloanje.

V sporu o pristojnosti odloajo:

1)Vlada:- med ministrstvi

- med nosilcem jav. pooblastil po zakonu in ministrstvom,

- med nosilci jav. pooblastil po zakonu,

- med UE in ministrstvom.

2)Ministrstvo za upravo: - med upravnimi enotami,

- med UE in nosilcem jev. pooblastil.

3)Ustavno sodie: - med sodiem in dravnim organom,

- med dravnim organom in obino,

- med obinami.

4)Ministrstvo:- med enotami ali izpostavami ministrstva.

5)upan:- med organi znotraj obine,

- med nosilci jav. pooblastil po obinskem predpisu,

- med nosilcem jav. pooblastil in organom znotraj obine.

6)Naelnik UE:- med organiz. enotami v UE.

7)Minister za upravo:- med upanom in obinskim / mestnim svetom.

8)Obinski / Mestni svet:- med upanom in upravo obine.

Organ, ki meni da ni pristojen za prejeto vlogo, jo odstopi pristojnemu organu. e tudi ta organ meni, da za zadevo ni pristojen, zadeve prejnjemu organu ne vraa, temve od organa, pristojnega za odloanje v sporu o pristojnosti, zahteva naj odloi, kateri izmed njiju je pristojen. Ta organ s sklepom odloi, kateri organ je pristojen in tako doloen organ nadaljuje z odloanjem v zadevi.

e organ meni, da mu je drug organ prevzel pristojnost, zahteva od organa, pristojnega za odloanje v sporu o pristojnosti, naj odloi, kateri organ je za zadevo pristojen.

Zoper sklep, s katerim je doloena pristojnost, ni pritobe. Dovoljen je upravni spor razen, e je o sporu odloalo Ustavno sodie.

8. Pravna pomo

Gre za pravno pomo, ki si jo med seboj dajejo organi (pravni organi in drugi). Zanjo se vedno zaprosi z zaprosilom.

Vsak upravni organ lahko opravlja procesna dejanja na obmoju svoje krajevne pristojnosti.

e mora opraviti kakno procesno dejanje izven svoje krajevne pristojnosti, mora zaprositi za pravno pomo enak organ, ki je krajevno pristojen na tem drugem obmoju (naj opravi zaproeno procesno dejanje). To stori z zaprosilom, v katerem navede kakno, kakno pravno pomo mu naj nudi zaproeni organ.

Zaproeni organ mora nuditi zaproeno pravno pomo brez odlaanja (najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je bil zaproen). e pravna pomo v tem roku ni bila nudena, se to ne teje za molk organa, ki bi upravieval pravico do pritobe.

Pravna pomo sodi

Organ lahko zaprosi za pravno pomo tudi sodie, e tako doloa zakon. Sodie lahko opravi neko dejanje iz pristojnosti organa v skladu z Zakonom o sodiih in s sodnim redom.

Od sodia se lahko zahteva izroitev sodnega spisa, e se s tem ne ovira rednega sodnega postopka.

Mednarodna pravna pomo

Domai organi lahko nudijo pravno pomo tudi organom tujih drav in obratno pod pogoji:

e je med dravama sklenjena mednarodna pogodba, ki zagotavlja nudenje take pomoi;

e med dravama obstoji vzajemnost (reciprociteta).

Domai organi nudijo pravno pomo tujim organom na nain, ki ga doloa zakon.

Tuja organi lahko zaprosijo domae organe za pravno pomo po njenih procesnih pravilih, e niso v nasprotju z domaim javnim redom.

Na posameznih upravnih podrojih so lahko s predpisi doloena posebna pravila glede nudenja pravne pomoi, ki lahko doloajo tudi obveznost izdajanja upravnih aktov za potrebe tujih drav (dajanje podatkov o davnih obveznostih zavezancev, izvrevanje odlob o odmeri davkov).

5. Uradne osebe (str. 87)

Uradna oseba upravnega organa je tista oseba, ki ima pravico vodit postopek in odloat.

a) Uradne osebe pristojne za vodenje postopka in za odloanje v upravnem postopku

1. Predstojnik organa

Predstojnik upravnega organa, v katerega pristojnost sodi neka zadeva, ima pooblastilo (po samem zakonu) da o tej upravni zadevi odloi. To velja, kadar gre za monokratine upravne organe. Za izdajo odlobe ni pomembno ali ta ki jo izdaja izpolnjuje pogoje, ki so predpisani za odloanje o upravni zadevi (izobrazba, strokovni izpit). Takrat ko pa predstojnik ne izpolnjuje pogojev, ki so sicer predpisani za odloanje, lahko odloi/izda odlobo, ne sme pa vodit postopka do izdaje odlobe.

2. Uradna oseba, pooblaena za vodenje postopka in odloanje

Predstojnik lahko pooblasti za odloanje/vodenje postopka/posamezna procesna dejanja tudi druge osebe, ki so zaposlene v upravnem organu, e izpolnjujejo za to predpisane pogoje: izobrazba, delovne izkunje, poseben strokovni izpit iz upravnega postopka. Taka oseba sama vodi postopek in odloa o upravni zadevi tako, da izda odlobo in vse potrebne sklepe, ki jih tudi podpie.

3. Uradna oseba, pooblaena za vodenje in opravljanje posameznih dejanja v postopku

Pooblastilo prejeme s strani predstojnika organa. Sama lahko opravlja dejanja, za katera je pooblaena, vodi postopek in pripravi osnutek odlobe. Ne more pa izdati odlobe, niti sklepov, s katerimi bi se ustavil ali konal postopek. Taka oseba podpie odlobo na levi strani (postopek vodila:), na desni pa jo podpie oseba, ki je odlobo izdala (predstojnik organa).

4. Uradne osebe pri nosilcih javnih pooblasil

Za uradne osebe nosilcev javnih pooblastil se smiselno uporabljajo enaka pravila ZUP-a. Oseba, ki vodi oz. je poslovodni organ, ima poloaj predstojnika z vsemi jav. pooblastili za vodenje in odloanje v postopku.

Inpektor ima e po zakonu glede vodenja in odloanja v postopku enak poloaj kot predstojnik organa (sam vodi postopek in odloa o upravni zadevi, ter podpie odlobo).

b) Izloitev

Je procesni institut, ki naj skrbi za nepristransko in poteno sojenje. Kadar je uradna oseba, ki vodi postopek, v kaknem razmerju s stranko, zaradi katerega obstaja dvom v njeno nepristransko odloanje, mora takoj prekiniti z dejanjem v upravnem postopku in predlagati svojo izloitev. Izloitev lahko predlaga tudi stranka v postopku, tako na I. kot tudi II. stopnji. Predlog mora vsebovati ustrezno utemeljene razloge za izloitev, na podlagi katerih organ, ki odloa o izloitvi uradne osebe, sprejme svojo odloitev.

1. Poznamo dve vrsti izloitvenih razlogov

a) Absolutni izloitveni razlogi so tisti, ki jih e sam zakon doloa, kot razloge za izloitev. In kadarkoli uradna oseba izve za tak razlog, je absoluten izloitveni razlog. Ko izve za tak razlog mora, sama ali na predlog stranke, predlagati izloitev in takoj prenehati s tem delom ter obvestiti organ, ki je pristojen za odloanje o njegovi izloitvi (vijestopenjski organ, npr. e gre za ministra, odloa vlada). Neizloitev pomeni absolutno bistveno kritev postopka in obnovitveni razlog. Uradno osebo se izloi s sklepom, s katerim se doloi tudi nadomestno osebo. Zoper tak sklep o izloitvi je dovoljena posebna pritoba.

Ti razlogi so:

kadar je oseba stranka v postopku (soupravienec, sozavezanec, pria, izvedenec)

kadar je oseba s stranko v sorodstvu (v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v strankini vrsti do IV. kolena, po svatvu do II. kolena

kadar je oseba s stranko v zakonski zvezi ali bivi zakonski zvezi ali trajni izven zakonski ivljenjski skupnosti

kadar je oseba s stranko v razmerju posvojitelj posvojenec, rejnik rejenec, skrbnik oskrbovanec.

kadar je bila oseba udeleena v postopku na I. stopnji ali je sodelovala pri odloanju

b) Relativni izloitveni razlogi v zakonu niso nateti. To je lahko katerakoli okoliina, ki zbuja dvom o nepristranskosti odloanja. Uveljavlja jih stranka v postopku, pri tem pa uradna oseba do odloitve o izloitvi ne preneha z delom: kadar je oseba s stranko v kaknem drugem razmerju, ki bi lahko pomenilo dvom v poteno odloanje (veliko prijateljstvo ali hudo sovratvo).

2. Odloanje o izloitvi uradne osebe

O izloitvi uradne osebe odloa:

- osebe v upravni enoti:- Naelnik UE,

- naelnika UE:- Ministrstvo za upravo,

- osebe v ministrstvu:- Minister, ki vodi ministrstvo,

- osebe v organu v sestavi ministrstva:- Predstojnik organa v sestavi ministrstva,

- predstojnika organa v sestavi minist.:- Ministrstvo,

- ministra;- Vlada,

- osebe in direktorja obinske uprave:- upan,

- upana:- Obinski / Mestni svet.

Organ o izloitvi uradne osebe izda sklep. S sklepom lahko njeno izloitev tudi zavrne, kadar za izloitev niso podani ustrezni razlogi (predlog stranke). Zoper tak sklep je dovoljena pritoba.

6. Stranke v upravnem postopku (str. 95)

V upravnem postopku so lahko stranke FO. PO in druge osebe (skupine oseb), e so lahko nosilci pravic in obveznosti o katerih se odloa v upravnem postopku.

Pogosto pa v upravnem postopku nastopajo tudi osebe, ki niso stranke ampak imajo poloaj stranke ( stranski udeleenec. Ta ni stranka, ker se ne odloa o neki njegovi obveznosti temve o njegovi koristi. Odloitev za stranko bo torej vplivala na njegovo pravno korist.

1. Stranke v postopku

1. Aktivna stranka: oseba, ki je nosilec pravice, ki jo uveljavlja, in postopek zane;

2. Pasivna stranka: oseba, zoper katero tee postopek za naloitev neke obveznosti;

3. Stranski udeleenec: oseba, ki vstopi v postopek zato, da brani svojo pravno korist, e izkae pravni interes. Pravna interes je izkazan, e gre za osebno korist (pravica ali obveznost), ki temelji na zakonu ali drugem predpisu.

Vsaka oseba, ki eli sodelovati v postopku mora imeti tri lastnosti:

Pravna sposobnost, ki pomeni biti sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti o katerih se odloa v upravnem postopku. Fizina oseba jo dobi z rojstvom, pravna pa z vpisom v register.

Procesna sposobnost, ki pomeni sposobnost samostojno opravljati procesna dejanja in se zavedati njihovih posledic. Fizine osebe jo pridobijo s polnoletnostjo, pravna oseba pa uresniuje svojo procesno sposobnost preko zastopnika. Fizina oseba mora imeti zakonitega zastopnika le v primeru, da nima procesne sposobnosti.

Legitimacijo ima tisti, katerega se tie neka pravica. Poznamo aktivno in pasivno legitimacijo.

Kadarkoli do konca 1.st. postopka se lahko nekdo pridrui postopku. Razlika je samo v tem, da se takna oseba prikljui fazi v kateri postopek trenutno je (ne bojo zaeli e enkrat postopka, ali opravili ponoven ogled). e pa ne priglasi udelebe in se ne pridrui postopku izgubi pravico do pritobe!

Javni poziv se objavi, ko gre za zadeve, ki bi lahko posegale v javne koristi. S tem ko je poziv objavljen in se oseba v doloenem roku ni oglasila oz. se do konca postopka le temu ni prikljuila, se teje da mu je bila monost za to dana, a se postopka ni udeleil. To je primer fikcije, ki je v kodo stranke ali stranskega udeleenca, s katero se zaokroi tevilo strank/stranskih udeleencev.

Zoper sklep s katerim se nekomu odree poloaj stranke je mona pritoba, in dokler se o pritobi ne odloi, postopek miruje (suspenzivni uinek).

2. Zastopanje stranke

a) Zakoniti zastopnik

Stranka, ki nima poslovne sposobnosti (mladoletna oseba; oseba, ki ji je odvzeta opravilna sposobnost) mora imeti v postopku zakonitega zastopnika.

Zakoniti zastopnik se doloi:

z zakonom (stari za mladoletne osebe; direktor za pravno osebo),

z odlobo sodia (kadar je stranki odvzeta opravilna sposobnost),

z odlobo skrbstvenega organa (center za socialno delo: za mladoletnika brez starev).

Zakoniti zastopnik v imenu stranke opravlja vsa dejanja v postopku, ki stranko veejo.

b) Pooblaenec

Razlika med zastopnikom in pooblaencem je da zastopnik zastopa poslovno nesposobno osebo, e pa hoe imeti stranka pooblaenca mora biti poslovno sposobna!

Stranka, ki je opravilno sposobna oz. zakoniti zastopnik stranke, si lahko postavi pooblaenca za zastopanje v postopku, e v njem ne eli sama nastopati. Mora pa ga imeti stranka, ki ivi v tujini oz. sama ne more osebno sodelovati v postopku.

Pooblaenec opravlja procesna dejanja v imenu in za raun stranke, ki stranko veejo.

V upravnem postopku je lahko pooblaenec vsaka oseba ki je poslovno popolnoma sposobna (ni nujno da je odvetnik).

Pooblaenec je lahko:

- vsaka fizina oseba, ki je opravilno sposobna,

- odvetnik ali odvetnika druba,

- organizacija, ki je registrirana za dejanja, dejavnosti ali naloge, ki so v neposredni zvezi z upravno zadevo (pooblastilo organizaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja).

e uradna oseba ugotovi, da pooblaenec, ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, na to stranko opozori.

Pooblaenca postavi s pooblastilom, ki je lahko:

- pisno ali ustno na zapisnik;

- splono (za ves postopek) ali posebno oz. specialno (za posamezna dejanja v postopku)

Pooblastilo podpie stranka in ga ni treba overiti. e uradna oseba dvomi, da je pooblastilo res dala stranka, lahko zahteva overjeno pooblastilo (upravna enota lahko overi samo podpis in verodostojnost prepisa, ne more pa overiti vsebine). e stranka pooblastila ne more podpisati, ga podpieta 2 prii.

Splono pooblastilo

1. Pooblaenec, ki ni odvetnik, na podlagi splonega pooblastila lahko opravlja vsa dejanja, ne sme pa:

umakniti zahtevka,

se poravnati,

prenesti pooblastila na drugega pooblaenca,

vlagati izrednih pravni sredstev.

Za ta dejanja mora imeti posebno pooblastilo.

2. Pooblaenec, ki je odvetnik, lahko na podlagi splonega pooblastila opravlja vsa dejanja, ne sme pa vlagati izrednih pravnih sredstev ( za to potrebuje posebno pooblastilo.

Preklic in odpoved pooblastila

Stranka lahko pooblastilo kadarkoli preklie. Pooblaenec lahko pooblastilo odpove, vendar ne med potekom samega procesnega dejanja (zaslianje, gl. obravnava). Dejanja pooblaenca veejo stranko, do trenutka odpovedi pooblastila. e si izjavi pooblaenca in stranke nasprotujeta, lahko stranka preklie izjavo pooblaenca, uradna oseba pa to presodi po naelu proste presoje dokazov. Pooblastilo je preklicano oz. odpovedano, ko je to sporoeno organu in nasprotnim strankam.

c) Strokovni pomonik

V zahtevnih upravnih zadevah si lahko stranka za pojasnjevanje strokovnih vpraanj postavi strokovnega pomonika. Ta deluje v razmerju do stranke in ne do organa, vendar stranke ne zastopa (ne daje izjav v imenu stranke; sodeluje ob stranki pri vseh procesnih dejanjih).

d) Zaasni zastopnik

Postavi ga organ, ki vodi postopek. Postavi ga upravni organ stranki, e je v postopku potrebno opraviti kakno nujno dejanje zaradi varstva javne koristi ali e je v interesu stranke:

e stranka, ki ni opravilno sposobna, nima zakonitega zastopnika,

e si interesi stranke in zakonitega zastopnika nasprotujejo,

- e je stranka oz. njen zakoniti zastopnik ali pooblaenec odsotna, je v tujini, ali je neznanega bivalia.

O postavitvi zaasnega zastopnika organ obvesti CSD in to objavi v informacijskem sistemu za vlaganje vlog, vroanje in obveanje. Zaasni zastopnik zastopa stranko do trenutka, ko v postopek vstopi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik ali njen pooblaenec. Zaasni zastopnik se postavi izmed oseb, ki so blizu organu.

e) Skupni predstavnik

e v isti zadevi nastopa ve strank, si lahko postavijo skupnega predstavnika ali skupnega pooblaenca (ena od strank ali pooblaenec), uradna oseba pa lahko zahteva, naj si postavijo skupnega predstavnika ali skupnega pooblaenca. Dokler si ga ne postavijo, jih zastopa prvo podpisana oseba na vlogi. e si ga na poziv organa v doloenem roku ne postavijo, jim ga postavi uradna oseba s sklepom.

Skupni predstavnik oz. pooblaenec opravlja vsa dejanja, ki veejo vse stranke, in jih obvea o opravljenih procesnih dejanjih. Zastopanje velja do izdaje odlobe, nato pa lahko vsaka stranka sama vlaga pritobo ali drugo pravno sredstvo.

7. Jezik v postopku

Loimo:

jezik poslovanja ali uradni jezik (na dvojezinih obmojih poleg slovenine tudi italijanina oz. madarina);

jezik stranke ali materni jezik;

jezik pripadnikov tujih narodov, ki v dravi nimajo poloaja narodne manjine;

a) Uradni jezik

Upravni postopek se vodi v uradnem jeziku (jeziku poslovanja organa), to je v slovenini na celotnem obmoju poslovanja. Na obmoju, kjer avtohtono prebivajo pripadniki obeh narodnostnih skupnosti, je uradni jezik tudi italijanina oz. madarina. Na teh obmojih se vodi upravni postopek v jeziku, v katerem pripadnik narodnostne skupnosti vloi vlogo (lahko se tudi premisli). Postopek se vodi v italijanini ali madarini IN slovenini, e je vloga vloena v slovenskem jeziku pa samo v slovenini.

e se postopek na tem obmoju vodi po uradni dolnosti, se vodi v obeh jezikih (odloba v obeh jezikih), enako velja tudi, kadar ena od strank ni pripadnik manjin . e je stranka k organu povabljena, vodi postopek v jeziku, ki ga stranka eli. V tem postopku lahko stranka spremeni vrsto jezika.

b) Jezik stranke

Vsaka stranka (dravljan ali tujec) lahko v postopku uporablja svoj jezik. e ne zna jezika, v katerem tee postopek, postopek spremlja po tolmau. Dravljanu, ki ne zna slovenskega jezika, organ zagotovi tolmaa na stroke drave. Tujcu zagotovi organ tolmaa na njegove stroke, razen e mednarodna pogodba doloa drugae ali e med dravama velja vzajemnost (recipronost).

e se odloba izda ustno, se naznani strankam v jeziku, ki ga razumejo.

c) Jezik tujih narodov

Pripadniki tujih narodov nimajo pravice zahtevati vodenja postopka v njihovem jeziku, lahko pa svoj jezik izven postopka uporabljajo tako, da v njem izraajo pripadnost svojemu narodu, gojijo svojo kulturo in obiaje.

d) Jezik v vlogah

Vloga mora biti vloena v uradnem jeziku (slovenskem, italijanskem ali madarskem). e ni vloena v uradnem jeziku, je to nepopolna vloga, organ pa zahteva od stranke, da jo dopolni tako, da jo vloi v slovenskem jeziku. e tega v doloenem roku ne stori, se vloga teje za tako pomanjkljivo, da je ni mogoe obravnavati. Zato jo organ s sklepom zavre.

e so krena pravila o jeziku v postopku, gre za bistveno kritev postopka!

8. Obevanje med organi in strankami (str. 108)

1. Vloga

Je vsako pisanje s katerim se nekdo obrne na upravni organ. Je torej lahko zahtevek, pronja, ugovor, pritoba ali drugo sporoilo.

Vloga se praviloma vloi v pisni obliki. Lahko se jo vloi:

kot lastnorono napisano vlogo, ki je izroena organu

organu ustno na zapisnik

elektronsko, poslana po e-poti.

Sestavine vloge

- ime, priimek in polni naslov stranke (polni naslov in naziv pravne osebe)

- organ, ki se mu vloga poilja,

- opredeljen zahtevek,

- podpis vlagatelja ali podpis druge osebe, ki je vlogo po pooblastilu stranke sestavil (zakonec, oe, mati, sin, odvetnik),

- kraj in datum.

Predpisi lahko zahtevajo e druge sestavine vloge (vloga v obliki obrazca formularna vloga).

Ko organ prejme vlogo jo mora najprej preiskusit, t.j. ali vsebuje vse procesne predpostavke ter ali je popolna in razumljiva. e je vloga nepopolna/nerazumljiva jo mora organ poslati v dopolnitev v 5 dneh od dneva ko je vlogo prejel. Vlagatelju je treba v tem pozivu natanno navesti kaj mora storit, s im mora dopolniti vlogo da bo razumljiva in popolna. In e je vloga v tem asu dopolnjena, potem od dne, ko je prejel dopolnitev, zane tei rok za izdajo odlobe. e pa vloga kljub dopolnitvi ni popolna se takna vloga zavre. Zoper ta sklep pritoba je!

Od tega obstaja ena izjema: e stranko pozovemo k dopolnitvi, da naj vlogo dopolni z dokazi in e stranka tega ne stori, vloge ne smemo zavrei. Takno vlogo je treba obravnavati kljub pomanjkanju dokazil.

2. Vabilo

Vabi se lahko vsakogar, pri emer se lahko vabi tistega, ki prebiva na obmoju upravnega organa. Izjemoma se lahko povabi tudi koga, ki ivi izven tega obmoja, e se s tem olaja/pospei postopek. Drugae, e ni mogoe povabit neke osebe ker ne ivi na tem obmoju, se uporabi pravno pomo.

Vabi se vedno s pisnim vabilom, med 6:00 zjutraj in 20:00 zveer (podnevi).

Vsebina vabila

- naziv organa ki vabi,

- ime, priimek in naslov vabljenega (naziv vabljene pravne osebe),

- razlog vabila (zakaj je vabljen)

- datum in kraj dogodka (dan, ura, soba)

- vloga vabljenega (pria, izvedenec, stranka...)

- navedbo dokumentov, potrdil in drugih listin, ki naj jih vabljeni prinese s seboj,

- nujnost udelebe (ali mora vabljeni priti osebno; ali lahko polje pooblaenca; ali lahko polje pisno izjavo),

- opozorilo o posledicah neodziva na vabilo (prisilna privedba, denarna kazen, plailo strokov, ki bodo zaradi neudelebe nastali organu in drugim strankam v postopku).

Sankcije se lahko izvrujejo posamino ali vse skupaj, vendar le e je bil vabljeni na njih opozorjen. S sankcijami se ne grozi, e na poziv organa ne pride stranka, ki uveljavlja svoj zahtevek. V takem primeru se lahko sklepa, da stranka umika svoj zahtevek, zato organ lahko postopek ustavi.

e nekdo ne pride in ne upravii svojega izostanka

mora poravnati vse stroke

lahko se ga prisilno privede, a samo e je bil o tem opozorjen

lahko se ga denarno kaznuje (200), a samo e je bil o tem opozorjen

3. Zapisnik

Je zapis o opravljenih procesnih dejanjih in njihovi vsebini. V doloenih primerih ga je treba obvezno pisati obligatorni zapisnik (o ustni obravnavi, o ustnih izjavah, o zaslianju pri in o drugih pomembnejih procesnih dejanjih, npr. izjavanje dokazov).

Potek procesnega dejanja se lahko tudi snema. V 8 dneh pa je treba narediti tudi prepis tega posnetka (po ZUP-u). Ta se potem polje strankam in ostalim udeleencem, ki lahko v 8 dneh ugovarja