SKLEP

NAMEN PREDAVANJ

IZ UČNEGA NAČRTA:

Študent/ke spozna osnove spoznavnih procesov kot so percepcija, pogojno učenje, reševanje problemov, spomin, pozornost, osvajanje jezika, razumevanje zapisanih jezikovnih sporoči.

NAČIN OCENJEVANJA

5 kombiniranih esejskih vprašanjTristopenjsko ocenjevanje odgovorov kvalitativnega

tipa (1 + 1 + 1 točka)

Rezultati : 14 dni od datuma izpita

PRIMER VPRAŠANJA

Navedite dve ključni obliki procesiranja informacij in primerjate tri ključne razlike med njima (1). Pojasnite pojav multitaskinga (večopravilnost) in

predstavite kaj o možnosti zavestnega multitaskinga trdijo sodobne kognitivne teorije pozornosti (1).

Pojasnite nevrofiziološke razlike dveh oblik procesiranja informacij s pomočjo Posnerjeve teorije pozornosti (1)

PRIMER VPRAŠANJA in ODGOVORINavedite dve ključni obliki procesiranja informacij in primerjate tri ključne razlike med njima (1).

Avtomatično in zavestno procesiranje informacij

Razlike: Avtomatično (znani dražljaji, hitro procesiranje, paralelnost), Zavestno (inovativni dražljaji, razmeroma počasno, zaporedno procesiranje)

Pojasnite pojav multitaskinga (večopravilnost) in predstavite kaj o možnosti zavestnega multitaskinga trdijo sodobne kognitivne teorije pozornosti (1).

Multitasking iz kognitivnega stališča pomeni hkratno opravljanje številnih višjih kognitivnih miselnih procesov. Raziskave nasprotujejo možnosti zavestnega multitaskinga (pojasniti katere raziskave, kako nasprotujejo)

Pojasnite nevrofiziološke razlike dveh oblik procesiranja informacij s pomočjo Posnerjeve teorije pozornosti (1)

Anteriorni (frontalni reženj) in posteriorni sistem (parientalni reženj) za pozornost.

Asociacijski test znanja

7 +/- 2

aeralna perspektiva

agnozija

akcijski potencial

akomodacija

akomodativni učni stil

Aleksander Luria

algoritmi

Analgetik

Anomična afazija

Aplikativno raziskovanje

araknofobija

asimilacija

avtomatizacija

Bonobo opice

bottom up procesi

broca

cerebralni korteks

črna škatla

CT

dalmatinec

deduktivna validnost

dekodiranje

delovni spomin

denotacija

derren brown

descartes

dialektika

dihotonično poslušanje

diskurz

disleksija

distraktorji ali motilci

Donald Hebb

egocentrizem

ekološka validnost

Ekscitatorni živčni prenašalci

elektroencefalogram

empiricizem

Epifiza

Epistemologija

ERP

Esherjeve stopnice

evalvacija

fenomen "na koncu jezika"

flow

fotografski spomin

Franz Gall

frenologija

funkcionalizem

GABA

Gazzaniga

Glutamat

habituacija

hemisferična specializacija

heuristika razpoložljivosti

Hipermenzija

hipofiza

hipokampus

Hipokrat

Hipomnezija

hipoteza

hipoteza dvojnega kodiranja

Homunkulus

ikonični spomin

iluzija relativne velikosti

Implicitni spomin

in vivo študije

induktivno sklepanje

infantilna amnezija

inkubacija

ipsilateralnost

Julian Beever

Kaniszev trikotnik

kartezianski dualizem

Kaspar Hauser

Klasično pogojevanje

koartikulacija

koevolucija

konotacija

kognitivni zemljevid

konstantnost oblike

kontralateralnost

kontrolna spremenljivka

konvergentno mišljenje

Kortizol

Kristalizirana inteligentnost

kritična obdobja

Krivulja pozabljanja

Leibzig 1879

matrica možnih izidov

Lestvica pojemajočega napredka

Mcgurkov učinek

Michael J. Fox

mentalne rotacije

mielinska ovojnica

modularnost uma

monokularna globina

muller-lyerjeva iluzija

načelo enake usode

Natural born dualist

negativni transfer

Neuropeptidi

Neuroteologija

Nim Chimpsy

paralelno procesiranje

Phineas Gage

platonizem

pojav "cocktail party"

post mortem študije

ponzo iluzija

postkognitivizem

postsinaptična membrana

predoperativna faza

proaktivna interferenca

Prosopagnosija

Ranvierjevi zažemki

Regularna struktura jezika

rekonsolidacija

retrogradna amnezija

saltatorno pospeševanje

Saphir-Whorfova hipoteza

senzorna adaptacija

selektivna pozornost

silogizem

Sinestezija

soma

stroopov učinek

subliminarna zaznava

tabula rasa

Tan

Teorija omejenih resursov (pozornost)

Turingov test

Učinek začetnega in končnega pomnenja

verbalna fluidnost

vzročna inferenca

Wernicke

Zakon učinka

zaznavna konstantnost

Teorija vznika

Konec