Glas občin A

2013 / št. 1

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

Prisegla enajsta slovenska vlada

Pozivi k zagotovitvi učinkovitega črpanja sredstev EU

Občinskim inšpektorjem več pristojnosti?

Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje - sprejeta in spremenjena še drugič

Virtualni asistent za občine in društva (upokojencev)

9

25

18

40

4

Osrednja tema

DL predlaga zakonsko možnost odpoklica župana in pogoje za kandidiranje na volitvah

stran

2

Uvodnik

Rešitev, ki je nekoč že obstajala, in je bila slaba. Zavedamo se, da je oblikovanje resorja z delovnim področjem, kot ga je imel nekdanji SVLR, težko pričako-vati, oblikovanje samostojnega direktorata za lokalno samoupravo pa bi ob-

činam dal resnega sogovornika na vladni ravni, za kar smo se zavzeli v združenju, in na to opozorili novo slovensko vlado. Občine kot nosilke regionalnega razvoja in v veliki meri tudi siceršnjega razvoja Slovenije namreč zaslužijo posebno pozornost.

Posebno pozornost pa so si »nakopali« tudi župani. V državnozborskem postopku so zakonodajni predlogi glede odpoklica župana in omejevanja kandidiranja na lokalnih volitvah. Sicer se gre strinjati, da imajo ljudje oziroma občani več besede pri nadzoru in odločitvah v občini, vendar pa je nujno, da se v sistem ne vgradi vzvodov, za katere je že vnaprej jasno, da se bodo lahko zlorabljali in omajali učinkovit ter trden sistem lokalne samouprave. Skrbi predvsem lahkotnost pristopa do reševanja omenjenega področja.

Težav, s katerimi se sooča naša družba na področju etičnega in moralnega ravnanja jav-nih predstavnikov, ni mogoče reševati samo z ostrejšimi določili v zakonodaji, spre-membe je mogoče doseči z doslednostjo in učinkovitostjo vseh vej oblasti, z vzori, kako se mora in sme ravnati. Nedopustno je eksperimentirati na dobro delujočem sis-temu lokalne samouprave kot poskusom reševanja nezadovoljstva ljudi zaradi nedelo-vanja pravne države.

20. marca je bila imenovana enajsta slovenska vlada, z novo vlado pa prihaja tudi nova organizacija državne uprave. Področje lokalne samo-uprave se skupaj s celotnim sistemom javne uprave združuje z Ministr-stvom RS za notranje zadeve.

Izdajatelj glasila je Združenje občin Slovenije. Glasilo prejemajo brezplačno slovenske občine in posamezni državni organi. Glasilo izhaja v nakladi 1500 izvodov. Odgovorna urednica: Polona Drofeniklektoriranje: Mateja Faletičgrafična priprava in tisk: Piktogram d.o.o., Dobrovanaslov uredništva: Združenje občin Slovenije; uredništvo glasila: Glas občin, Ulica Janeza Pavla II. 13, 1000 Ljubljana

DL predlaga zakonsko možnost odpoklica župana in pogoje za kandidiranje na volitvah Državni zbor RS je na redni marčevski seji potrdil, da sta predlog novele Zakona o lokalnih volitvah, ki omejuje pravico kandidi-rati na lokalnih volitvah, ter predlog novele Zakona o lokalni sa-moupravi, ki ureja možnost odpoklica župana z referendumom, primerna za nadaljnjo obravnavo. Združenje občin Slovenije je opozorilo, da je reševanje nezadovoljstva ljudi zaradi nedelo-vanja pravne države nedopustno preizkušati na dobro delujo-čem sistemu lokalne samouprave.

V zakonodajni postopek so bili vloženi naslednji predlogi (novel) zakonov:• predlog novele Zakona o lokalnih

volitvah (ZLV-J, prvopodpisani R. Braniselj);

• predlog novele Zakona o lokalni sa-moupravi (ZLS-S, prvopodpisani R. Braniselj);

• predlog novele Zakona o lokalni sa-moupravi (ZLS-T, prvopodpisani J. Möderndorfer);

• predlog Zakona o omejevanju kandi-diranja in opravljanja javnih funkcij (ZOKOJF, prvopodpisani J. Mö-derndorfer).

Poslanke in poslanci so v prvi obravna-vi podprli predloga zakonov, ki jih je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Rihardom Branisljem (Državljanska lista), da sta primerna za nadaljnjo obravnavo. Pre-dlog Zakona o omejevanju kandidiranja in opravljanja javnih funkcij je predlaga-telj umaknil iz zakonodajnega postopka.

Predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-J)Predlog zakona zaostruje pogoje za kan-didiranje na lokalnih volitvah. Predlog tako za volitve članov občinskih svetov kot tudi za volitve županov dodaja tri nove izločitvene kriterije, ki omejuje-jo pasivno volilno pravico:• pravnomočna obsodba zaradi kazni-

vega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva;

• pravnomočno obsodba na nepogoj-no kazen zapora v trajanju več kot tri mesece ali zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na pogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;

• pravnomočna obtožnica zaradi na-klepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Predlog tudi določa, da novi pogoji, na podlagi katerih prenehajo mandati čla-nov občinskih svetov in županov, zač-nejo učinkovati takoj, kar pomeni, da z uveljavitvijo zakona preneha mandat članom občinskih svetov in županom na podlagi zgornjih kriterijev.

Predlog novele Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-S)S predlaganimi spremembami se v za-kon vnaša dodatne razloge za preneha-nje mandata članom občinskih svetov, županov in podžupanov – enaki razlo-gi, kot jih vsebuje predlog novele Za-kona o lokalnih volitvah, s katerimi se omejuje pasivno volilno pravico.Poglavitne rešitve predložene novele se nanašajo na odpoklic župana z refe-rendumom. Ta se lahko najprej izvede po preteku enega leta po zadnjih lokal-

Osrednja tema

Glas občin 3

Osrednja tema

nih volitvah za župana.

Pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o odpoklicu župa-na lahko pri občinskem svetu vloži vsak volivec, mora pa biti podprta z overje-nimi podpisi najmanj 2 % volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih volitvah župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2500 volivcev.

Predlog določa tudi odstotek volivcev, ki lahko zahtevajo razpis referendu-ma, odstotek pa je odvisen od števila prebivalcev občine. Pobudnik bi moral v 35-dnevnem roku zbrati podpise 30 % volivcev v občini z do 5000 prebivalci, 25 % v občini z do 20.000 prebivalci, 20 % v občini z do 50.000 prebivalci, 15 % v občini z do 100.000 prebivalci ali 10 % v občini z več kot 100.000 prebivalci.

Odločitev volivcev za odpoklic župana je veljavna, če je zanjo glasovala večina vo-livcev, ki je glasovala. Če je župan odpo-klican, z dnem prenehanja mandata žu-pana preneha tudi funkcija podžupana oziroma podžupanov, funkcijo župana pa do nastopa mandata novoizvoljenega župana začasno opravlja član občinskega sveta, ki ga imenuje občinski svet.

Predlog novele Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-T)Predlog je v državnozborsko proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisa-nim Janijem Möderndorferjem. S spre-membo zakona se predlaga, da se z za-konom omogoči odpoklic župana tako, da se pod enakimi pogoji kot za sklic ob-činskega referenduma začne zbirati pod-pise za razpis referenduma o odpoklicu župana. Če pobuda za razpis referendu-ma uspe, se na njem odloča, ali so voliv-ci za odpoklic župana ali ne.

Referendum oziroma odpoklic župana uspe, če za ljudsko nezaupnico glasuje več kot 50 % tistih, ki so glasovali, pri čemer pa mora volilna udeležba doseči vsaj 90 % volilne udeležbe na volitvah, na katerih je bil izvoljen župan. V tem primeru se upoštevajo določila zakono-daje, ki urejajo situacijo, v kateri župa-nu preneha mandat.

Predlog zakona o omejevanju kandidiranja in opravljanja javnih funkcijPredlog zakona so predlagatelji uma-knili iz zakonodajnega postopka. Pre-dlog zakona je sicer predvideval iz-enačitev pogojev za nastop funkcije

predsednika republike, predsednika vlade, ministrov, državnih sekretarjev, poslancev, državnih svetnikov, župa-nov, občinskih svetnikov in uradnikov.

ZOS: odpoklic župana da, vendar z ustreznimi varovalkami Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije sta na podlagi sklepov skupne seje predsedstev obeh združenj 6. marca v Pivki podala skupno mne-nje na predlagani noveli Zakona o lo-kalni samoupravi in predlog novele o lo-kalnih volitvah.

V reprezentativnih združenjih občin ne nasprotujemo strožji ureditvi oziro-ma kriterijem, ki določajo, pod kakšni-mi pogoji državljan ne sme kandidirati za javne funkcije, ter možnosti, da obča-ni lahko preverijo, kakšno zaupanje ima njihova županja oziroma župan. Vendar pa smo zaskrbljeni nad lahkotnostjo pri-stopa do premikov v temelje sistema lo-kalne samouprave na Slovenskem. Te-žav, s katerimi se sooča naša družba na področju etičnega in moralnega ravna-nja javnih predstavnikov, ni mogoče re-ševati preprosto samo z ostrejšimi dolo-čili v zakonodaji, spremembe je mogoče doseči z doslednostjo in učinkovitostjo vseh vej oblasti, z vzori, kako se mora in sme ravnati. Nedopustno je eksperi-mentirati na dobro delujočem sistemu lokalne samouprave kot poskusom reše-vanja nezadovoljstva ljudi zaradi nedelo-vanja pravne države, ko se sodni postop-ki vlečejo dolga leta. Strinjamo se, da imajo ljudje oziroma občani več besede pri nadzoru in odločitvah v občini, ven-dar pa je nujno, da se v sistem ne vgra-di vzvodov, za katere je že vnaprej jasno, da se bodo zlorabljali in omajali učinko-vit ter trden sistem lokalne samouprave.

Določene predlagane rešitve, neskladne tako z ustavno ureditvijo v Sloveniji kot tudi s temeljnimi pravnimi norma-mi, izhajajočimi iz Evropske konvenci-je o človekovih pravicah, kažejo na po-pulističen in nepremišljen pristop do reševanja omenjene tematike. Zaradi neskladja z ustavnim načelom domne-ve nedolžnosti je nedopustna določitev pravnomočne obtožnice kot kriterija, ki omejuje pasivno volilno pravico.

Predlog, da se zaostri pogoj za predča-sno razrešitev funkcionarja na podla-gi pravnomočnih obsodb, podpiramo, vendar pa je treba dobro pretehtati vse potencialne primere, ki bi bili predmet

sankcije. Pogojna kazen zaradi kaznive-ga dejanja zoper uradno dolžnost je zelo občutljiva meja, ki je lahko posledi-ca nenamerne napake ali neprevidnosti odgovorne osebe oziroma župana, zato predlagamo, da se tudi ta pogoj izloči iz predloga zakona. Predlagali smo, da se ohrani določba, ki zaostri nepogojno kazen iz šestih na tri mesece.

Podpiramo predloge, da pravni red do-loči odpoklic župana, vendar mora biti urejen na način, da bo sistem transparen-ten, z ustreznimi varovalkami, ki bodo preprečevale zlorabe. Če je v neki lokalni skupnosti širše javno mnenje, da je delo izvoljenih funkcionarjev pod pričakova-nji ali da celo nastaja škoda, menimo, da je korektno, da se omogoči predčasno razrešnico. Poleg odpoklica župana me-nimo, da bi morala biti volivcem dana tudi možnost odpoklica občinskega sve-ta. V izogib političnim zlorabam je tre-ba premisliti tudi rešitev, ki bi z izraženo nezaupnico na referendumu avtomatsko razrešila vse funkcionarje v občini - tako župana kot občinski svet.

Z vidika stabilnosti in učinkovitosti sistema lokalne samouprave je treba vgraditi varovalke, ki bodo omogočale korektno in nepopulistično delo občin-skih organov brez pritiska vsakodnev-nih groženj po referendumih. Najprej mora biti določen ustrezen odstotek vo-livcev, ki lahko vložijo pobudo za razpis referenduma, ustrezno tehten odstotek volivcev, ki lahko zahteva razpis refe-renduma, ter ustrezna volilna udelež-ba na referendumu o odpoklicu župana.

Podpiramo odpoklic župana z referendu-mom, kot ga določa predlog novele Za-kona o lokalni samoupravi (ZLS-S), ki ga predlaga Državljanska lista, vendar z do-ločenimi spremembami in dopolnitvami ter z ustreznim kvorumom za veljavnost referenduma za odpoklic župana (pre-dlog Pozitivne Slovenije). Predlog ZLS-S določa, da se odpoklic župana lahko iz-vede šele eno leto po zadnjih volitvah za župana, združenji občin pa sta predlaga-li, da se referendum ne more izvesti tudi eno leto pred naslednjimi rednimi lokal-nimi volitvami. Predlagana je bila tudi zaostritev pogojev za vložitev pobude vo-livcev za vložitev zahteve za razpis refe-renduma o odpoklicu župana. Predlagan je bil tudi kvorum za veljavnost referen-duma o odpoklicu. Referendum bi bil ve-ljaven, če bi za odpoklic glasovala večina volivcev, ki so glasovali, in če se je refe-renduma udeležilo najmanj 90 % voliv-cev, ki so se udeležili volitev, na katerih je bil izvoljen župan.

Glas občin 4

V središču

14. marca 2013 je začela veljati nove-la Zakona o Vladi RS (ZVRS-G), ki je prinesla nekaj novosti v organizaciji Vla-de RS. Novela med drugim razdružuje zdajšnje Ministrstvo RS za izobraževa-nje, znanost, kulturo in šport tako, da uvaja novo, samostojno Ministrstvo RS za kulturo. Tožilstvo se z novelo ponov-no vključuje pod pristojnost pravoso-dnega ministrstva, področje javne upra-ve pa se prenaša pod Ministrstvo RS za notranje zadeve. Dozdajšnje Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve se bo preimenovalo v Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Noveli Zakona o Vladi RS bo sledila tudi sprememba Zakona o držav-ni upravi, ki bo določila delovna podro-čja posameznih ministrstev.

Predstavitev predsednice in članov Vlade RSmag. Alenka Bratušek predsednica Vlade RS

Alenka Bratušek je rojena 31. marca 1970 v Celju. 1994 je diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologi-jo, 2006 pa magistrirala na Fakulteti za družbene vede, smer menedžment. Mati

Prisegla enajsta slovenska vlada20. marca 2013 je bila imenovana enajsta slovenska vlada. Sestavljajo jo predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek, dve ministrici in 11 ministrov.

dveh otrok se je v Kranj preselila pred skoraj 20. leti. Na predzadnjih in za-dnjih lokalnih volitvah je bila izvoljena za svetnico v Mestni občini Kranj. 2008 je neuspešno kandidirala za poslanko na listi Zares, pred zadnjimi državnozbor-skimi volitvami pa se je pridružila stran-ki Pozitivna Slovenija in bila na prvih predčasnih parlamentarnih volitvah iz-voljena za poslanko. V DZ RS je vodi-la Komisijo za nadzor javnih financ in bila članica Odbora za finance ter Od-bora za pravosodje, javno upravo in lo-kalno samoupravo. Med 1995 in 1999 je bila svetovalka za malo gospodarstvo na Ministrstvu RS za gospodarstvo, nato pa je bila 12 let zaposlena na Mi-nistrstvu RS za finance, kjer je bila naj-prej od 1999 do 2003 vodja oddelka za področje kmetijstva, financ in vladnih služb v sektorju za proračun. Od 2003 do 2005 je vodila omenjeni sektor, od 2005 do 2011 pa je bila generalna di-rektorica Direktorata za proračun. Bila je tudi članica in pozneje še predsedni-ca upravnega odbora Javnega gospodar-skega zavoda Brdo. Med 2009 in 2011 je bila članica nadzornega sveta NKBM. Bratuškova je bila na seji sveta stranke 17. januarja soglasno izvoljena za pred-

sedujočo Pozitivni Sloveniji do volilne-ga kongresa, ki naj bi bil še letos.

dr. Uroš Čufer minister za finance

1970 rojeni Uroš Čufer je po zaključeni Srednji naravoslovni šoli v Ljubljani štu-dij ekonomije nadaljeval v Parizu. Oče je bil napoten na delo v Francijo in je s seboj vzel tudi družino. Potem ko sta se star-ša vrnila v Slovenijo, je Čufer z mlajšim bratom ostal v Franciji in 1999 zaklju-čil študij na univerzi Paris X - Nanter-re. Podiplomski študij je nato nadaljeval na univerzi Paris IX - Dauphine na sme-ri Ekonomija - mednarodne finance in tam 1999 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom “Denarna politi-ka v Sloveniji”. Doktorat je končal, ko je že začel poklicno pot v Banki Slovenije. Tam je nato od 1999 do 2004 opravljal tudi pomembno funkcijo direktorja ana-litsko-raziskovalnega centra. Poklicno pot je nato nadaljeval v Novi Ljubljanski banki (NLB), kjer je bil 2004 naprej di-rektor upravljavskega centra za finančno upravljanje v banki in tako odgovoren za računovodstvo, nadzor ter finančno ope-rativo. V banki je med drugim sodeloval tudi pri projektu zniževanja stroškov, za-

Glas občin 5

ModraV središču

dnje mesece je vodil projekt prestruktu-riranja največje slovenske banke.

Karl Viktor Erjavec minister za zunanje zadeve

Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec je svojo politično pot začel v SLS, nato je presedlal v LDS, zatem pa v DeSUS, ka-terega vodenje je prevzel 2005. 2001 je postal državni sekretar na Ministrstvu RS za pravosodje. 2004 je postal mini-ster za obrambo. Po volitvah 2008 je so-deloval v slovenski vladi kot okoljski minister. Na položaju se je obdržal do januarja 2010, ko ga je spodneslo poro-čilo Računskega sodišča RS. Od febru-arja 2012 do februarja letos je bil nato zunanji minister. Erjavec se je rodil juni-ja 1960 v Aiseauju v Belgiji, kjer je njegov oče delal v tamkajšnjem rudniku. Tako se je naučil francoščine, govori pa še an-gleško. V Belgiji je končal nižje razrede osnovne šole, nato pa se je preselil v Slo-venijo in 1985 diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti. Najprej se je zaposlil v gospodarstvu, 1990 pa je postal član Iz-vršnega sveta Občine Kranj. Od 1995 je delal v Uradu RS varuha človekovih pra-vic kot vodja kabineta in direktor stro-kovne službe, nato pa 2001 odšel na pra-vosodno ministrstvo. Je oče dveh hčera ter ljubitelj psov in športa, posebej plani-narjenja in deskanja na snegu.

Tomaž Gantar minister za zdravje

Tomaž Gantar je 21. marca dopolnil 53 let. 1987 je diplomiral na Medicinski fa-kulteti v Ljubljani, specialistični izpit iz urologije pa je opravil 1994. Leto kasne-je je postal tudi sodni izvedenec za po-dročje kirurgije. Od 1988 je redno zapo-slen v Splošni bolnišnici Izola, 1999 je bil imenovan za v. d. direktorja Splošne bol-nišnice Izola, leto kasneje pa za poslovne-ga direktorja omenjene bolnišnice. Man-dat je redno zaključil 2004. Od 2002 do 2004 je bil občinski svetnik v Mestni ob-čini Koper, nato pa je med 2006 in 2010 kot župan vodil občino Piran. Na župan-sko mesto se je zavihtel kot predsednik stranke Piran je naš. Februarja 2012 je bil imenovan za ministra za zdravje.

dr. Uroš Grilc minister za kulturo

Uroš Grilc je 44-letni doktor filozofije, od novembra 2007 vodja Oddelka za kultu-ro v Mestni občini Ljubljana. Med Gril-čeve najpomembnejše dosežke v času vo-denja Oddelka za kulturo na ljubljanski mestni občini šteje projekt Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010. Grilc je

bil pred tem od 2000 zaposlen na Mini-strstvu RS za kulturo, kjer je bil od 2004 vodja sektorja knjige. 2001 je izdal knjigo O filozofiji pisave: Na poti k Derridaju. Je tudi avtor več deset znanstvenih član-kov s področja sodobne filozofije. Prevajal je iz francoščine, nemščine in angleščine, med drugim Jacquesa Derridaja, Edmun-da Husserla in Martina Heideggra.

Roman Jakič minister za obrambo

45-letni Roman Jakič je diplomirani so-ciolog in pedagog. Z udejstvovanjem v javnem življenju je začel že v času študi-ja na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je bil med 1987 in 1990 študent prode-kan. 1990 je bil kot predstavnik Univer-ze v Ljubljani tudi izvoljen v Skupšči-no RS. Leto kasneje je prevzel vodenje podmladka LDS, predsednik podmlad-ka je ostal do 1998. V tem času je bil tudi vodja službe za mednarodne odno-se pri LDS, podpredsednik in general-ni sekretar Svetovne federacije liberalne mladine ter generalni sekretar Liberalne Akademije. Med 1996 in 2004 je bil dva mandata tudi poslanec LDS. Od 1998 do 2004 je bil podpredsednik poslanske skupine Liberalnih demokratov v parla-mentarni skupščini Sveta Evrope. 1998 je postal tudi ljubljanski mestni svetnik, to funkcijo pa kot član Liste Zorana Jan-kovića opravlja tudi danes. Med 2003 in 2004 je deloval kot poslanec v Evrop-skem parlamentu, od 2004 do 2005 je bil generalni sekretar LDS. Tri leta je bil samostojni podjetnik. 2008 je prevzel vodenje javnega Zavoda Tivoli, kasneje preimenovanega v Šport Ljubljana, 2011 pa je bil znova izvoljen v Državni zbor RS, tokrat kot poslanec Pozitivne Slove-nije. Jakič je že vrsto let aktiven tudi kot športni funkcionar. 2001 je postal član Izvršnega odbora Olimpijskega komite-ja Slovenije in predsednik Atletske zve-ze Slovenije, obe funkciji je opravljal do 2005. Od takrat naprej je vodja repre-zentance Paraolimpijskega komiteja.

Tina Komel ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu

Tina Komel se je rodila 13. aprila 1980 v Kranju, živi pa v Kopru. Je članica Po-zitivne Slovenije. Poslanka Državnega zbora RS je postala 2011. V parlamentu je bila doslej med drugim podpredsedni-ca Komisije DZ RS za Slovence v zamej-stvu in po svetu. Komelova je obisko-vala osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom in gimnazijo v Portorožu ter di-plomirala na visoki šoli za podjetništvo.

Poklicno pot je 2002 začela z vodenjem družinskega turističnega podjetja, nato pa je delovne izkušnje pridobivala v Ca-sinoju Portorož. Kot komercialistka za pravne osebe je bila zaposlena na Vza-jemni zdravstveni zavarovalnici, 2008 se je zaposlila na delovnem mestu sve-tovalke za gospodarske družbe v banki Raiffeisen. Komelova aktivno deluje v Skupnosti Italijanov iz Hrvatinov, kjer opravlja funkcijo podpredsednice.

dr. Anja Kopač Mrak ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Anja Kopač Mrak je rojena 4. aprila 1974 v Kranju. Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV) je 1998 di-plomirala iz sociologije, smer kadrovski menedžment. Takoj po končanem študi-ju se je na FDV zaposlila kot mlada raz-iskovalka in se vpisala na mednarodni magistrski študij Analiza evropske soci-alne politike, ki ga je končala pri 26 letih, pri čemer je del obveznosti opravila na Univerzi v Bathu. Nadaljevala je z dok-torskim študijem, v okviru katerega se je širše ukvarjala z reformo države blaginje in vlogo socialne politike, doktorirala pa je 2004. V tem obdobju je sodelovala pri različnih domačih in mednarodnih pro-jektih s področja socialne politike, po-litike zaposlovanja in upravljanja člove-ških virov. Bila je članica mednarodnih raziskovalnih mrež (COST A13, REC-WOWE), kratek čas pa tudi nacional-na strokovnjakinja EU za področje po-kojnin. Decembra 2008 je v vladi Boruta Pahorja postala državna sekretarka na ministrstvu za delo. Trenutno je na FDV docentka ter nosilka predmetov Sociolo-gija socialne politike in Evropske social-ne politike, sodeluje pa tudi pri predme-tu Delovno in socialno pravo.

Igor Maher minister za infrastrukturo in pro-stor, ki opravlja tekoče posle

dr. Senko Pličanič minister za pravosodje

Senko Pličanič je doktor pravnih znano-sti, aprila bo dopolnil 50 let. Pličanič je izredni profesor na Pravni fakulteti v Lju-bljani, kjer v okviru Katedre za upravno pravo predava pravo okolja in upravno pravo, in soustanovitelj zasebnega Inšti-tuta za javno upravo consulting. 1996 je kot gostujoči raziskovalec in Fulbrightov štipendist gostoval na kalifornijskem Ber-keleyju, 2006 pa je bil gostujoči profesor in Fulbrightov štipendist na pravni fakul-teti univerze Golden Gate v San Franci-

Glas občin 6

V središču

scu. Doktoriral je 1998 z disertacijo z na-slovom Vpliv entropije na pravno urejanje voda. Pličanič je raziskovalno in svetoval-no delo opravljal na različnih področjih prava, od ekološkega, prostorskega, vo-dnega in energetskega prava, do upravne-ga prava, prava javnih služb, elektronskih komunikacij ter dostopa do informacij javnega značaja in informacijske družbe. Je avtor knjige Temelji ekološkega prava in je sodeloval tudi pri pripravi več zako-nov, med njimi Zakona o prostorskem načrtovanju in Zakona o dostopu do in-formacij javnega značaja, pa tudi drugih predpisov, pravnih mnenj in študij. Pliča-nič je 2011 kot kandidat DL nastopil na državnozborskih volitvah. Februarja lani je prevzel vodenje Ministrstva RS za pra-vosodje in javno upravo.

dr. Jernej Pikalo minister za izobraževanje, znanost in šport

Doktor političnih ved Jernej Pikalo je rojen 1975 v Slovenj Gradcu. 1998 je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pet let kasneje pa dok-toriral. Na omenjeni fakulteti je sicer iz-redni profesor in hkrati tudi prodekan za dodiplomski in magistrski študij. Z ženo in otrokoma živi v Ljubljani.

V času doktorskega študija je bil go-stujoči raziskovalec na Centru za pre-učevanje globalizacije in regionalizaci-je Univerze Warwick v Veliki Britaniji. Kot raziskovalec se ukvarja s teorijami države, političnimi metaforami, zgo-dovino političnih idej in globalizacijo. Je avtor oz. soavtor knjig Neoliberal-na globalizacija in država, Uvod v zgo-dovino političnih idej, Nova državljan-stva v dobi globalizacije, Državljanstvo in globalizacija ter več domačih in tu-jih člankov s področja politične teori-je. Pikalo je stalni gostujoči profesor na European Inter-University Centre v Be-netkah in Univerzi Bifrost na Islandiji. Od 2011 je nacionalni koordinator Sve-ta Evrope za področje državljanstva in državljanske vzgoje. Je tudi predsednik programskega sveta RTV Slovenija.

mag. Stanko Stepišnik minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

Stanko Stepišnik, rojen 5. junija 1956 v Šmiklavžu pri Škofji vasi, je 1978 na Vi-soki tehniški šoli Univerze v Mariboru diplomiral kot inženir strojništva. Pot ga je nato zanesla v podjetje EMO, kjer je bil od 1979 do 1981 zaposlen kot tehnolog, vodja tehnologije, konstrukter in vod-ja inženiringa. 1981 je na Gospodarski

zbornici Slovenije opravil strokovni izpit za projektanta, potem je bil od 1981 do 1984 zaposlen kot odgovorni projektant v podjetju ITC Celje. Kariero je nadalje-val v podjetju EMO - Orodjarna, kjer se je povzpel do funkcije direktorja, ki jo je opravljal od 1984 do konca 2011, ko je bil na listi Pozitivne Slovenije izvoljen za poslanca. 1996 je magistriral iz poslovo-denja in organiziranja na MBA na Eko-nomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. V DZ RS je bil kot podpredse-dnik aktiven v Odboru za gospodarstvo, bil je član Odbora za finance in monetar-no politiko ter Komisije za nadzor javnih financ, pa tudi namestnik člana Preisko-valne komisije o ugotavljanju zlorab v slo-venskem bančnem sistemu.

dr. Gregor Virant minister za notranje zadeve in javno upravo

43-letni Gregor Virant je doktor prav-nih znanosti, predsednik Državljanske liste, profesor na področju javne uprave in upravnega prava. Akademsko pot na tem področju je začel 1993, najprej kot asistent, kasneje docent in izredni profe-sor. Bil je svetovalec Ustavnega sodišča RS in član Republiške volilne komisije. 2000 je bil imenovan na funkcijo držav-nega sekretarja, štiri leta kasneje je po-stal minister za javno upravo in tik pred iztekom mandata s socialnimi partnerji 2008 dokončno dogovoril projekt refor-me plačnega sistema. Kljub polemikam in diskusijam, ki jih je bila deležna v ka-snejših letih, Virant enotni plačni sistem še vedno zagovarja, napoveduje pa neka-tere izboljšave. Po končanem ministrova-nju je vse do 2011 sodeloval tudi v več svetovalnih projektih na zahodnem Bal-kanu. 2011 je postal predsednik novou-stanovljene Državljanske liste, s katero je bil istega leta na predčasnih volitvah izvoljen za poslanca v Državnem zboru RS, ob izteku 2011 pa za njegovega pred-sednika. Od decembra 2008 do 2011 je bil predsednik Zbora za republiko.

mag. Dejan Židan minister za kmetijstvo in okolje

Dejan Židan, 45-letni magister veteri-narske medicine, že drugič stopa na po-ložaj kmetijskega ministra. Prvič je to mesto zasedel maja 2010. Študij je za-ključil na Veterinarski fakulteti v Lju-bljani. Po pripravništvu je bil za krajši čas zaposlen v perutninarski obratni veteri-narski ambulanti Agromerkurja ter nato pri veterinarskem inženiringu Nabergoj. Avgusta 1995 je začel delati na Veterinar-skem zavodu Slovenije, in sicer na oddel-

ku za reprodukcijo območne enote Mur-ska Sobota. Ukvarjal se je predvsem z reprodukcijo prašičev. Podiplomski ma-gistrski študij je končal decembra 1999, od 2000 pa je poleg dela v oddelku za reprodukcijo opravljal še naloge koordi-natorja in nato vodje murskosoboške ob-močne enote Veterinarskega zavoda Slo-venije. Od maja 2003 je kot član vodstva Kmetijskega gospodarstva Rakičan in od januarja 2007 kot predsednik upra-ve Skupine Panvita sodeloval pri izgra-dnji slovenske kmetijske in živilsko-pre-delovalne verige, ki obsega dejavnosti od poljedelstva, proizvodnje krme, reje pra-šičev in perutnine do klavniške ter živil-sko-predelovalne industrije in proizvo-dnje “zelene” energije v kmetijstvu.

ZOS za večjo samostojnost področja lokalne samoupravePredsednik Združenja občin Slove-nije Robert Smrdelj se je že v začetku marca odzval na namero združitve mi-nistrstva za notranje zadeve in podro-čja javne uprave, kar je predvideval ta-krat še predlog novele Zakona o Vladi RS. Predsednik Združenja občin Slove-nije, ki pogreša prejšnje rešitve, meni, da je za lokalno samoupravo čisto vse-eno, ali je pod pravosodnim ali notra-njim resorjem. Lokalna samouprava je sodila pod notranje ministrstvo še pred ustanovitvijo Službe Vlade RS za lokal-no samoupravo in regionalno politiko. In takšna rešitev je bila slaba.

Apel Združenja občin Slovenije je v smeri ustanovitve nekega posebnega di-rektorata za lokalno samoupravo, ki bo resen sogovornik občinam na vladni ravni, čeprav je v tem času težko priča-kovati, da bi bil za lokalno samoupravo zadolžen poseben resor ali minister ozi-roma posebna služba.

Prepričani smo sicer, da je bila za lokal-no samoupravo najboljša rešitev Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in re-gionalno politiko z ministrom na čelu, ki je samostojno pokrival obe področji. Nekdanji minister za lokalno samoupra-vo je imel v vladi zelo dober položaj za dogovarjanje in uveljavljanje interesov tako na področju kohezije kot na po-dročju lokalne samouprave. Prav zara-di tega je takrat lokalna samouprava do-bila resen impulz. Mogoča je ocena, da v lokalni samoupravi ni več nobenega problema, a obstaja regionalna politika, kjer so evropska sredstva, in ta segment je treba vključiti v delovanje Vlade RS.

Glas občin 7

V središču

V ospredju dogovora o sodelovanju med štirimi političnimi strankami so kot ci-lji izpostavljeni umiritev političnih stra-sti, strpen dialog, strokovna utemeljitev političnih odločitev in depolitizacija ka-drovanja. Poudarek dajejo tudi krepitvi socialnega dialoga in dialoga s civilno družbo ter vključevanju javnosti v pri-pravo predpisov in postopke odločanja - temelj delovanja državne uprave in za-konodajne veje oblasti.

Med prioritetami nove slovenske vlade je zagon gospodarstva z vzpostavitvi-jo sheme pomoči malim in srednje ve-likim podjetjem pred SID banke. Velik poudarek je dan krepitvi konkurenčno-sti in izboljšanju poslovnega okolja; no-vim infrastrukturnim projektom, ki bi se izvajali v javnozasebnem partnerstvu - čimprej naj bi se jih umestilo v pro-stor in financiralo iz evropskih sredstev; spodbujanju zelene razvojne politike; uvedbi različnih olajšav - na prispevke delodajalcev za nova delovna mesta in prvo zaposlitev po končanem rednem šolanju. Kot skrajni ukrep koalicijska pogodba omenja tudi dvig zgornje sto-pnje davka na dodano vrednost. Nada-ljevali bodo z ukrepi za poenostavitev zakonodaje s poudarkom na zakonodaj-nih razbremenitvah ter programi ukre-pov za odpravo administrativnih ovir. Med prednostnimi nalogami je tudi sprememba insolvenčne zakonodaje, ki bi olajšala prestrukturiranje in reševa-nje podjetij.

Konkretno partnerji omenjajo dokon-čanje gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi in začetek gradnje na srednji Savi. Pogodba določa, da bo koalicija v štirih mesecih pripravila in podpisala konce-sijske pogodbe ter izdelala idejne zasno-ve za hidroelektrarne na srednji Savi.

Med prioritetami je tudi dokonča-nje projekta Teš 6. Pogodba predvide-va tudi takojšnje nadaljevanje prestruk-

Nova koalicijska pogodba za novo Vlado RS13. marca so predsedniki štirih koalicijskih strank - Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Demokratične stranke upoko-jencev Slovenije in Državljanske liste podpisali koalicijsko po-godbo z 12-imi ključnimi prioritetami, v ospredju katere je dvig politične kulture in zagon gospodarstva. Poudarjen je tudi dia-log s civilno družbo.

turiranja energetike v Zasavju, vključno z odločitvijo o nadaljevanju aktivnosti za obnovo kotla v Termoelektrarni Tr-bovlje (Tet). Med večjimi projekti sta še podaljšanje drugega in izgradnja tretje-ga pomola v Luki Koper ter tretja ra-zvojna os Koroška - Bela krajina. Pro-jekte naj bi financirali z javnozasebnimi viri, sredstvi EU ter Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD).

Na področju javnega sektorja in jav-nih financ so koalicijski partnerji zapi-sali, da je treba javnemu sektorju vrni-ti pomen in mesto v družbi ter okrepiti njegov razvojni potencial. Na področju konsolidacije financ navajajo zniževa-nje proračunskega primanjkljaja s pou-darkom na racionalizaciji javne porabe (zniževanje mase za plače, racionaliza-cija). Dvig davka na dodano vrednost ostaja, vendar kot skrajni ukrep. Letos je treba upoštevati, da bo primanjkljaj sektorja države povečevala intervencija za sanacijo bančnega sistema.

V koalicijsko pogodbo so partnerji za-pisali, da se bodo zavzemali za skrajše-vanje rokov odločanja v upravnih po-stopkih in pospešeno odstranjevanje administrativnih ovir v zakonih, pod-zakonskih predpisih in upravni praksi.

Na področju zdravstva so se koalicij-ski partnerji zavezali, da bodo sprejeli interventne ukrepe za stabilizacijo jav-ne zdravstvene blagajne. To naj bi do-segli predvsem na prihodkovni strani s širitvijo prispevnih osnov, zagotovi-tvijo pravičnega plačevanja prispevkov in postavitvijo realnih osnov za plačilo prispevkov različnih kategorij zavezan-cev. Ob tem bo tekla tudi koalicijska uskladitev, nato pa še javna obravnava in sprejem zakona o zdravstveni dejav-nosti.

Napovedujejo tudi vzpostavitev mre-že javne zdravstvene službe in krepitev zdravstvenega varstva na primarni rav-

ni z nadaljevanjem uvajanja referenčnih in učnih ambulant.

Koalicijski partnerji so v pogodbo zapi-sali, da bodo zagotavljali javno šolstvo in šolo enakih možnosti, saj je vlaganje v izobraževanje (od vrtcev do univerz in znanstvenih ter raziskovalnih inštitu-tov) predpogoj nadaljnjega razvoja slo-venske družbe.

Vzdrževali bodo raven vključenosti otrok v vrtce, ob povečanju gospodar-ske rasti pa jo povečevali. Njihov cilj je čim večja vključenost v vrtce zlasti otrok iz socialno manj spodbudnih okolij ter družbeno deprivilegiranih skupin.

Ob predvideni ureditvi javnega financi-ranja obstoječih visokošolskih zavodov napovedujejo, da bodo iz javnih sred-stev sofinancirali le tiste programe za-sebnih zavodov, ki zapolnjujejo vrzeli v programih javnih zavodov oziroma za-gotavljajo presežno kakovost izvajanja.

Podpisniki koalicijske pogodbe napove-dujejo, da bodo povečevali možnosti za-poslovanja ranljivih skupin, mladih oz. iskalcev prve zaposlitve in starejših. Prav tako je predvidena priprava podlag za pomoč pri ohranjanju in spodbujanju de-lovnih mest za lokalne skupnosti z brez-poselnostjo, višjo od 17 %. Načrtujejo tudi spremembo zakona o preprečeva-nju dela in zaposlovanja na črno. Z ukre-panjem proti sivi ekonomiji in delu na črno želijo omogočiti razvoj konkurenč-nosti in posredno zagon gospodarstva ter ohranjanje ravni socialne varnosti in bla-ginje. Napovedujejo tudi, da bodo zago-tovili učinkovitejši nadzor trga dela in “reformo” inšpekcijskega nadzora - pred-videna je poostritev nadzora in ostrejše sankcije za kršitelje delovne zakonodaje.

Pri upravljanju državnega premože-nja so partnerji dosegli dogovor, in si-cer da bodo novelirali Zakon o SDH-ju tako, da se državno premoženje ne pre-naša na holding, temveč se ohrani cen-tralizacija upravljanja državnega pre-moženja. Ustanovili bodo Slovenski državni holding, ki bo upravljal držav-no premoženje. Partnerji so se zaveza-li, da bodo prodali vsaj eno večjo go-spodarsko družbo. Prihodke od prodaje in razpolaganja bodo namenili za po-moč in spodbude gospodarstvu. Ostala bo tudi slaba banka, vendar bodo mo-del dopolnjevali. Kot cilj so si zastavi-li tudi, da banke do konca leta prodajo vsaj tretjino zaseženih stanovanj.

Med nujnimi in prednostnimi naloga-mi je tudi nujna sanacija bančnega sis-

Glas občin 8

Aktualno

Letošnja zima občinam povzročila ogromne stroškeV letošnji zimi so stroški zimske službe v 94 slovenskih občinah skupno znašali okoli 26,5 milijona evrov, kar je močno preseglo predvidene postavke v občinskih proračunih. O tej problematiki so v začetku marca razpravljali tudi člani predsedstev Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije na skupni seji pred-sedstev in pozvali Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor za sklic sestanka, na katerem bi poiskali rešitev za povračilo dela povečanih stroškov.

tema. Tako bo nova slovenska vlada iz-vajala ukrepe za stabilizacijo bančnega sistema, skladno s sprejetim zakonom, ki predvideva zadosten nabor ukrepov, ki morajo biti izpeljani tako, da bo iz-postavljenost države čim manjša in da bo imela Banka Slovenije več pristojno-sti ter da bodo spodbujali financiranje gospodarstva.

Stranke podpisnice napovedujejo tudi boj proti gospodarskemu kriminalu in korup-ciji ter zmanjšanje sodnih zaostankov.

Koalicijski partnerji bodo spoštova-li tudi dogovor parlamentarnih strank pri predsedniku republike. Tako so v koalicijsko pogodbo zapisali tudi rati-fikacijo pristopne pogodbe za Hrvaško

ter spremembo Ustave RS glede refe-rendumske zakonodaje.

Za natančno določitev pravil sodelova-nja med partnerji je k pogodbi dodan Protokol o sodelovanju koalicijskih partnerjev, ki izjemno natančno določa komunikacijske poti in tedenska uskla-jevanja vseh gradiv na vseh ravneh.

Iztekajoča se zima z obilnimi snežnimi padavinami je močno načela občinske proračune, saj večinoma stroški za zim-sko službo močno presegajo predvidene postavke. Na podlagi prvih podatkov so se ti stroški v primerjavi s preteklim letom ponekod povečali tudi za 150 %, ena izmed občin beleži celo povišanje za 270 %. Visoki niso le stroški zimske

službe, temveč tudi stroški škode, ki so jo povzročili snežni plazovi, škoda na cestni infrastrukturi, stroški interven-cij in gasilskih društev ter komunalnih podjetij, ki bodo skupaj močno prese-gli sredstva v sprejetih občinskih prora-čunih. Upoštevati pa je treba tudi dej-stvo, da bo posredno škodo na voziščih zaradi številnih pluženj in soljenja ter

spomladanske odjuge mogoče oceniti šele spomladi. Povečani stroški zimske službe tako močno višajo odstotek, ki je predviden v okviru celotnega proračuna ter primerne porabe.

Na podlagi 8. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je kot naravna nesreča opredeljen visok sneg in snežni plazovi. Škoda, ki jo pov-zroči naravna ali druga nesreča, zajema tako neposredno škodo kot stroške in-tervencij in ukrepov, s katerimi se pre-preči škodljive posledice nesreč. V 10. členu istega zakona je določeno, da se dodelijo sredstva iz državnega prora-čuna za odpravo posledic nesreče na stvareh v lasti občine, če je občina, na območju katere so nastale posledice na-ravne nesreče, sredstva za odpravo po-sledic zagotovila iz svojega proračuna.

O tem se je odprla razprava tudi v Dr-žavnem zboru RS. Poslanci so takratne-mu ministru za infrastrukturo in pro-stor Zvonku Černaču predlagali, da slovenske občine pozove, da predstavi-jo škodo in stroške, ki so posledica le-tošnje zime. Prav tako so pozvali Vlado RS, da na podlagi analize teh podat-kov primerno ukrepa. Minister je po-vedal, da so se stroški, povezani z leto-šnjo zimo (stroški pluženja, čiščenja in ostali stroški), povišali ne samo na rav-ni občin in lokalnih skupnosti, ampak tudi na ravni države ter poudaril, da za-enkrat konkretnih predlogov s posame-znih občin še niso prejeli. Navedel je še, da so se v preteklosti te razmere reševa-le s prerazporeditvijo v okviru obstoje-čih finančnih načrtov občinskih in dr-žavnih proračunov ter menil, da bi bila to primerna rešitev tudi letos. Če to ne bo mogoče, bo treba najti druge vire za pokrivanje te izjemne situacije, kar pa je povezano s spremembami in rebalansi. Omenil je še, da so letos na MZIP pred-videli bistveno več sredstev za moderni-zacijo državnega cestnega omrežja kot lani, kar bi bilo mogoče uporabiti tudi za sanacijo poškodb, ki so posledica le-tošnjih izjemnih zimskih razmer. Na podlagi novele zakona, sprejete lani, se

Glas občin 9

Aktualno

ta namenska sredstva uporabljajo tako za železnice kot ceste.

Bilo je tudi nekaj pozivov, da bi obil-no količino snežnih padavin razglasi-li za naravno nesrečo in tako občinam vsaj delno pomagali iz državnega pro-računa. Glede tega so tako na Ministr-stvu RS za obrambo kot na Ministrstvu RS za infrastrukturo in prostor previ-dni. Bivši obrambni minister Aleš Hojs je v zvezi s tem svaril pred razglašanjem naravne nesreče in zagotovil, da bodo popis škode začeli, če bodo občine za to dale pobudo.

Poveljnik Civilne zaščite Slovenije Sreč-ko Šestan je v zvezi z opredelitvijo leto-šnjih snežnih padavin za naravno nesre-čo povedal, da je visok sneg opredeljen kot ena od naravnih nesreč in dodal, da to velja, če so ogrožena človeška življe-nja, zdravje ljudi ali življenja živali, tega pa ob letošnjih snežnih padavinah tako rekoč ni bilo. Če bi bilo zaradi obilja snega veliko škode in bi se celotna ško-da približala 0,3 promilom državnega proračuna (2,4 milijona evrov), bi zače-li ocenjevati škodo in bi Vlada RS lah-ko sklepala o udeležbi države pri odpra-vi posledic.

Predsedstvi ZOS in SOS pozvali MZIP k iskanju skupne rešitvePredsedstvi Združenja občin Sloveni-je in Skupnosti občin Slovenije sta na skupni seji v začetku marca razpravlja-li o problematiki   izjemnih presežkih stroškov za zimsko službo občin v le-tošnji zimi kot posledici obilice snega, snežnih plazov in tudi škode na cestni infrastrukturi ter možnosti pridobi-tve sredstev iz državnega proračuna na podlagi Zakona o varstvu pred naravni-mi in drugimi nesrečami.

Združenji občin sta tako na Ministr-stvo RS za infrastrukturo in prostor na-slovili pobudo za sestanek, na katerem bi skupaj poiskali rešitev za povračilo dela ogromnih stroškov, ki so nastali občinam v letošnji zimi.

Hkrati se je občine pozvalo, da oceni-jo povečanje stroškov zaradi hude zime. Poleg stroškov zimske službe so doda-tni stroški nastali tudi zaradi plazov, in-tervencij, sodelovanja gasilskih društev in komunalnih podjetij. Posredne ško-de, nastale na voziščih zaradi številnih pluženj, soljenja ter spomladanske od-juge, pa večinoma še ni mogoče oceniti.

Pozivi k zagotovitvi učinkovitega črpanja sredstev EU Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije sta že v času, ko se je začela politična situacija v Sloveniji zapletati, vse politične akterje pozvala k odgovornemu ravnanju ter k name-nitvi posebne pozornosti črpanju evropskih sredstev. Tudi novo Vlado RS na čelu z mag. Alenko Bratušek smo opozorili na po-membnost učinkovitega črpanja sredstev EU in k aktivnemu de-lovanju na tem področju.

Obe reprezentativni združenji sloven-skih občin sta takoj po nastopu nove slovenske vlade pozvali njeno predse-dnico mag. Alenko Bratušek in pri-stojne ministre, da v programu Vlade RS posebno pozornost namenijo črpa-nju evropskih sredstev, kohezijskih in drugih v sedanji in novi finančni per-spektivi, saj bo Slovenija le na tak na-čin zagotovila zadostna sredstva za svoj nadaljnji razvoj, ki v veliki meri poteka prav v lokalnih skupnostih.

Ob koncu finančne perspektive 2007–2013 je najprej treba ugotoviti stanje že pripravljenih projektov in zagotovi-ti izvedbo razpisov za porabo še razpo-ložljivih evropskih sredstev. Za finanč-no perspektivo 2014–2020 je nujno, da se prek združene delovne skupine obeh reprezentativnih združenj v postopek oblikovanja strateških dokumentov ak-tivno vključijo občine, saj je sodelovanje

državne in lokalne ravni oblasti ključno za sorazmeren razvoj države in smiselno črpanje evropskih sredstev. V ta namen sta združenji občin predlagali tudi, da se imenuje koordinator na pristojnem ministrstvu, ki bo skrbel za obojestran-sko komunikacijo.

V združenjih občin vidimo potrebo tudi po dveh operativnih programih, saj bosta kohezijski regiji le na ta način lahko izkoristili svoje priložnosti in se soočili s specifičnimi težavami, ki tare-jo posamezna območja države.

Splošna ugotovitev združenj občin si-cer je, da je operativni program razvo-ja regij zelo učinkovit, kar dokazuje tudi učinkovitost črpanja sredstev, zato smo predlagali, da se čim več evropskih sredstev decentralizira po vzoru tega programa in se tako poveča učinkovi-tost črpanja evropskih sredstev ter omo-goči, da se evropska sredstva porabijo za razvoj posameznih lokalnih okolij.

Pri črpanju evropskih sredstev ima-jo občine zdaj že večletne izkušnje, s pomočjo katerih je mogoče pripraviti učinkovite in uspešne operativne pro-grame, ki temeljijo na dejanskih po-trebah lokalnih skupnosti zdaj in v prihodnosti. Prepričani smo, da bi s po-znavanjem potreb lokalnih okolij pro-grami zadostili potrebam občin, hkrati pa bodo sredstva učinkovito in koristno porabljena v smislu razvoja celotne dr-žave. V ta namen imamo reprezenta-tivne asociacije že oblikovane organe, ustanovljene z namenom, da pomaga-mo pri zmanjšanju birokratizacije, po-enostavimo črpanje evropskih sredstev ter povečamo učinkovitost, pri tem pa ne želimo zmanjšati pravilnosti postop-kov črpanja evropskih sredstev.

Glas občin 10

Aktualno

Predlagane spremembe direktive kaže-jo na možnost liberalizacije oziroma pri-vatizacije oskrbe z vodo. Voda je javno dobro, ki mora biti na razpolago vsem, zato z njo ne bi smeli trgovati in ustvar-jati dobička. To sta glavna poudarka, ki sta bila izpostavljena v dopisu Vladi RS. Tam, kjer so vodne vire že privatizira-li, so koncesionarji v vodi prenehali vi-deti naravno dobrino, temveč jo razu-mejo zgolj kot tržno blago. Dosedanje izkušnje Velike Britanije, Portugalske in Francije so bolj ali manj negativne: zmanjševanje sredstev za investicije, po-sledično slabo vzdrževanje omrežij, veli-ke izgube vode ter zviševanje cene vode.

Predlog med drugim predvideva obve-zno objavo obvestil o koncesijah v Ura-dnem listu EU. Kot izjema so predvide-na le podjetja, ki so povsem v mestni ali občinski lasti in delujejo le za potrebe občine. Pričakovati je, da bodo lahko na takih razpisih zmagovala predvsem ve-lika mednarodna podjetja. Pripravljav-ci direktive namreč poudarjajo, da že-lijo s spremembami omogočiti dejanski dostop do trga koncesij vsem evropskim podjetjem, odpreti vse dejavnosti, tudi oskrbo s pitno vodo, za zasebna podje-tja. Javna podjetja, ki v Sloveniji skrbi-jo za oskrbo s pitno vodo, bi bila težko konkurenčna tujim multinacionalkam.

Vlado RS smo zato pozvali, da ponov-no preuči rešitve, ki jih prinašajo spre-membe direktive o koncesijah, opravi javno razpravo z zainteresirano javno-stjo ter sprejme ustrezno spremembo stališča do predlaganih sprememb di-rektive o koncesijah.

Ministrstvo RS za finance: cilji direktive so poenostavitev in transparentnost javnih postopkovMinistrstvo RS za finance v odgovoru med drugim navaja, da predlog direk-tive zagotavlja boljši dostop gospodar-skih subjektov do koncesijskih krogov, saj predvideva večjo transparentnost in enakopravno obravnavo. Za zagotovitev preglednosti in enake obravnave vseh go-

spodarskih subjektov predlog določa ob-vezno objavo javnih razpisov podeljeva-nja koncesijskih pogodb v Uradnem listu EU, katerih vrednost je enaka ali višja od pet milijonov evrov (višji prag ni mogoč zaradi zavez iz mednarodnih pogodb).

Prav tako zagotavljajo, da bistvenih sprememb nova direktiva v sloven-ski pravni red ne bo prinesla, saj je že zdaj predvideno, da se za podeljevanje koncesij uporabljajo transparentni jav-ni postopki. Glavni cilj direktive je poe-nostaviti postopke za podeljevanje kon-cesijskih pogodb za storitve.

Podelitev koncesij oziroma sklenitev javnozasebnega partnerstva z namenom izvajanja javne gospodarske službe tudi nikakor ni privatizacija, saj je v Sloveni-ji cena komunalnih storitev regulirana, zato ni možno, da bi se cene nenadzo-rovano povišale. Glede nižanja standar-dov pa je stvar koncedenta oziroma jav-nega partnerja, da skladno z Uredbo o oskrbi s pitno vodo izvaja nadzor nad koncesionarji oziroma izvajalci pogodb. Morebitna privatizacija javnih komu-nalnih podjetij kot takih ne bi sme-la vplivati na kakovost storitev, saj mo-rajo tudi zasebna podjetja izpolnjevati zahteve koncedenta in Uredbe o oskr-bi s pitno vodo. Glede cene pitne vode je stvar urejena z Uredbo o metodologi-ji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva oko-lja. Oskrba s pitno vodo je v domeni po-samezne občine. Naloga občine je, da zagotavlja pitno vodo ustrezne kakovo-sti in posledično tudi nadzor nad izva-janjem te javne službe ne glede na to, na kakšen način se ta izvaja.

Ministrstvo v odgovoru tudi nava-ja, da na področju oskrbe s pitno vodo na ravni EU obstaja razdelan sistem »benchmarkinga«, poleg tega je pred-videno, da se zmerni dobički iz javne službe v sorazmernih deležih porazde-lijo med uporabnike in izvajalce javnih služb. V tem smislu se dobiček obravna-va predvsem kot spodbuda za poveča-no učinkovitost izvajanja javne službe. Če prihaja do presežkov normiranih ali reguliranih zmernih dobičkov, je take

Privatizacija oskrbe s pitno vodo?Združenje občin Slovenije je na Vlado RS naslovilo dopis s pomisleki glede sprejemanja predloga direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb, ki ga pripravlja Evropska komisija predvsem na področju koncesij pri oskrbi z vodo.

izjemne dobičke treba obravnavati kot prihodke javne službe, s katerimi je mo-goče pokriti primanjkljaje prihodkov, ki so rezultat zmanjšanega obsega pro-daje v preteklosti in prihodnosti. Dr-žave članice so dolžne neprestano spre-mljati finančno poslovanje izvajalcev javnih služb in v primeru nadnormira-nih dobičkov ali presežkov prihodkov zahtevati njihovo vračilo (kot dobropis uporabnikom) ali prilagoditi metodolo-gijo za izračunavanje cen.

Evropska komisija: predlog upošteva, da je voda javno dobroV sporočilu za javnost se je na dileme, povezane s predlogom direktive o kon-cesijah, odzvala tudi Evropska komisija. Ta navaja, da predlog direktive upošte-va, da je voda javno dobro, ki je življenj-skega pomena za vse državljane, v na-daljevanju pa komisija pojasnjuje, da so vse interpretacije, ki predlog povezujejo s privatizacijo oskrbe z vodo, napačne.

Kot še pojasnjujejo, je Evropska komi-sija v predlogu direktive polno priznala in podprla neodvisnost lokalnih uprav-nih organov pri zagotavljanju in organi-ziranju storitev splošnega gospodarskega pomena, kot je oskrba z vodo. Vsiljeva-nje privatizacij javnim organom in drža-vam članicam bi bilo v vsakem prime-ru neskladno z načeli temeljnih pogodb EU in s sodno prakso, pojasnjujejo in dodajajo, da direktiva samo za primere, ko je javni organ že prenesel ali bi želel prenesti tovrstne storitve na zasebne ali polzasebne izvajalce, zahteva uporabo preglednih in odprtih postopkov. Pre-dlagana direktiva torej ne bo povzroči-la prisilne privatizacije oskrbe z vodo, so zapisali pri Evropski komisiji. Javni or-gani bodo imeli po navedbah Evropske komisije vedno pravico izbirati, ali bodo oskrbo zagotavljali neposredno ali prek zasebnih izvajalcev, poleg tega bodo gle-de na osnutek direktive lahko prosto do-ločali značilnosti storitve, ki jo je treba zagotavljati. To vključuje pogoje v zvezi s ceno in kakovostjo, kot so inovacijski, okoljski ali socialni standardi.

Glas občin 11

Aktualno

Odziv občin je bil zelo velik, saj je na prvi rok prispelo 172 vlog iz 116 ob-čin, ki so skupaj prijavile za 172 mili-jonov evrov operacij, od tega za okoli 82,5 milijona evrov subvencij. Najviš-ji odobreni znesek znaša 1.531.535,79 evra, najnižji pa 142.869,00 evrov.

Znesek subvencij prvega razpisa je prese-gal višino predvidenih sredstev, zato je mi-nistrstvo objavilo dodaten razpis. Pri pri-pravi dodatnega razpisa se je ministrstvo

Združenje občin Slovenije je v zvezi s prvim razpisom, ki je bil objavljen ko-nec septembra lani, na pristojno mini-strstvo poslalo dopis, v katerem smo pozvali k razmisleku, da se kohezijska sredstva učinkoviteje ter pravičneje raz-poredijo med projekte slovenskih občin.

Rezultati javnega razpisa  z naborom naj-bolje ocenjenih projektov namreč kažejo na nedomišljeno pripravljen razpis, kjer je veliko občin, ki lahko predvidoma dobi-jo odobrenih več projektov, in precej ob-čin, ki bodo na podlagi razpisanega nači-na točkovanja iz izbora izpadle. Poudarili smo še, da bi morali imeti projekti na po-dročju šolske in predšolske vzgoje ter na področju zdravstva absolutno prednost pred ostalimi vrstami objektov. Navedeni objekti so energetsko izjemno potratni in imajo lahko  zelo velike finančne učinke za občine. Posebej smo izpostavili, da je treba posebno pozornost nameniti pode-želskim, manjšim in šibkejšim občinam, ki so pri tovrstnih velikih finančnih zalo-gajih še posebej občutljive.

Energetska sanacija javnih stavb v lasti lokalnih skupnostiMinistrstvo RS za infrastrukturo in prostor je zaključilo 1. javni razpis Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti v okviru Operativnega programa ra-zvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, 6. razvojne prioritete Trajno-stna raba energije 1. prednostne usmeritve Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb. 52 milijonov evrov nepovratnih kohezijskih sredstev bo razdeljenih med 109 odobrenih projektov - 109 stavb šol, vrtcev in zdravstvenih domov. Posamezen projekt bo sofinanciran v višini 85 %. Združenje občin Slovenije je v zvezi z razpisi pristojne pozvalo k učinkovitejši in korektnejši raz-poreditvi kohezijskih sredstev med projekte slovenskih občin.

še posebej zavedalo, da imajo investicije v učinkovito rabo energije tudi pomemben multiplikativni učinek, saj gre za delovno intenzivne investicije (na enoto investicije je ustvarjenih največ delovnih mest) in za investicije z največjo domačo komponen-to (npr. gradbeni materiali, stavbno pohi-štvo). Rezultat investicij bo tudi razlog za zmanjšanje potrebe po uvozu energentov. Prav tako se bodo kazali pozitivni učinki pri doseganju ciljnega deleža rabe obno-vljivih virov energije.

Prvo odpiranje drugega razpisa z dodatni-mi 57,5 milijona evrov se je prav tako za-ključilo v prvi polovici marca. Z drugim razpisom bi po besedah ministra lahko so-financirali med 130 in 150 projektov. Tako bi ob zaključku drugega razpisa občine z evropskimi sredstvi skupno prenovile več kot 200 šol, vrtcev, zdravstvenih domov in drugih občinskih objektov. Tako bi iz na-slova porabe energije na letni ravni lahko prihranili prek sedem milijonov evrov.

ZOS pozval k spremembi razpisnih pogojev

regija število operacij

Gorenjska 11

Goriška 2

Jugovzhodna Slovenija 17

Koroška 9

Notranjsko-kraška 2

Obalno-kraška 5

Osrednjeslovenska 14

Podravska 14

Pomurska 8

Savinjska 18

Spodnjeposavska 7

Zasavska 2Število odobrenih operacij prvega razpisa po posameznih regijah  Vir: MZIP

Vrh EU dosegel dogovor o proračunu 2014–2020, zdaj na potezi evroposlanciVoditelji članic EU so po celodnevnih pogajanjih 8. februarja dose-gli dogovor o večletnem proračunu za obdobje 2014–2020 v višini 960 milijard evrov, kar je odstotek BND EU. To je prvi večletni pro-račun v zgodovini unije, ki je siromašnejši od svojega predhodni-ka. Slovenija je zadovoljna, saj je izboljšala svoj položaj neto pre-jemnice. Proračun čaka še na potrditev Evropskega parlamenta.

V prihodnjem finančnem obdobju bo evropskega denarja za približno 3,5 od-stotka manj kot v sedanji finančni per-spektivi za obdobje 2007–2013. Sred-stva za kohezijsko politiko se znižujejo za 8,4 odstotka, za skupno kmetijsko politiko pa za 11,3 odstotka. Več sred-stev kot doslej je namenjenih za podro-čje raziskav, inovacij in izobraževanje, še posebej mladih, in infrastrukturi, to-rej za krepitev konkurenčnosti, rasti in ustvarjanju delovnih mest v uniji.

Predsednik Evropskega sveta Her-man Van Rompuy je po koncu več kot 26-urnih pogajanj ocenil, da proračun-ski dogovor za nikogar ni popoln, a je v

Glas občin 12

izrazito neugodnim pogajalskim izho-diščem, saj so države in regije ravno v prehodu od manj k povprečno razvitim državam soočene z najbolj drastičnim padcem razpoložljivih sredstev. Slove-nija je v večletnem procesu priprav na pogajanja izrazito poudarjala nujnost nadaljevanja investicij s pomočjo kohe-zijskih sredstev tako v vzhodni kot za-hodni Sloveniji.

Slovenija je logiko varnostne mreže uspe-la uvrstiti že v predlog Evropske komisi-je. V končnem dogovoru je kljub priti-skom proti konceptu varnostne mreže uspela ohraniti 60-odstotno varnostno mrežo. Zahodna Slovenija bo tako še vedno upravičena do 60 odstotkov ko-hezijskih sredstev, kar pomeni, da ji bo pripadlo več kot 760 milijonov evrov (v cenah leta 2011) oz. skoraj 860 milijo-nov evrov, preračunano v tekoče cene.

Slovenija se je lahko tako v času poga-janj osredotočila na položaj vzhodne Slovenije, ki dosega 73 odstotkov pov-prečne razvitosti EU. To pomeni, da je opredeljena kot manj razvita regija in načeloma upravičena do višje intenziv-nosti pomoči, vendarle pa je tudi v nje-nem primeru prišlo do napredka v raz-vitosti glede na prejšnja pogajanja, in sicer za 16 odstotnih točk.

Tako tudi za vzhodno Slovenijo izho-dišče ni bilo enostavno, vendar pa so argumenti Slovenije prevladali. Vzho-dni Sloveniji bo tako na razpolago sko-raj 1,12 milijarde evrov (v cenah iz leta 2011) oz. skoraj 1,26 milijarde evrov v tekočih cenah. Z drugimi besedami to pomeni, da je v okviru zaključka poga-janj pogajalcem za vzhodno Slovenijo uspelo zagotoviti več kot 300 milijonov

Aktualno

evrov dodatnih sredstev.

Iz naslova Kohezijskega sklada, torej za področja prometne in okoljske infrastrukture ter traj-nostne rabe energije, bo Slo-veniji kot celoti na razpolago slabih 950 milijonov evrov (v cenah iz leta 2011) oz. več kot 1060 milijonov evrov v teko-čih cenah.

Skupno si je torej Slovenija s pogajanji zagotovila za več kot

2,9 milijarde evrov kohezijskih sredstev (v cenah iz leta 2011) oz.

skoraj 3,3 milijarde v tekočih ce-nah.

Razpoložljiva kohezijska sredstva za obdobje 2014–2020 predstavljajo zna-tna sredstva, ki jih bo treba skrbno usmeriti na tista področja, ki imajo največji vpliv na razvoj in ustvarjanje delovnih mest. Odgovor na vprašanje, katera so ta področja, bo dal proces priprave programskih dokumentov za porabo kohezijskih sredstev, ki bodo izhajali iz strategije razvoja Slovenije.

Slovenija je posebej pozdravila tudi po-seben program za boj proti brezposel-nosti mladih v višini šest milijard evrov, do katerih bodo upravičene tiste regije, ki se spopadajo z več kot 25-odstotno brezposelnostjo mladih. Izhodišče bo leto 2012 in naša vzhodna kohezijska re-gija je blizu temu, tako da bi lahko dobi-la dodatno tudi nekaj teh sredstev.

Na področju skupne kmetijske poli-tike bo Slovenija v celoti prejela skoraj 1,6 milijarde evrov, od tega dobrih 744 milijonov evrov za razvoj podeželja, kjer si je uspela priboriti še en poseben do-datek v višini 150 milijonov evrov. Za skupno ribiško politiko ter okoljske in podnebne projekte v okviru programa Life si Slovenija lahko obeta še doda-tnih 50 milijonov evrov.

V naslednjem finančnem obdobju 2014–2020 je tako Slovenija upravičena do okoli 5,3 milijarde evrov evropskih sredstev, od tega 4,5 milijarde evrov v okviru nacionalnih ovojnic.

Glavna stranska tema proračunskih po-gajanj je bila tudi sposobnost črpanja evropskih sredstev. Slovenija je po aktu-alnih podatkih kar uspešna in bo, če ne bo večjih zastojev pri administrativnih zmogljivostih ali zaradi kakšnih kriz, v glavnem počrpala evropska sredstva, ki so na voljo v tekoči finančni perspektivi.

njem za vsakogar veliko. Obenem je priznal, da voditelji preprosto niso mogli prezreti finančne realno-sti v Evropi, zato je to proračun zmernosti.

Pogajanja članic o priho-dnjem večletnem finančnem okviru so tako po več kot letu in pol končana. Irsko predsedstvo bo zdaj zagnalo pogajanja z Evropskim parla-mentom, ki bodo po pričako-vanjih težavna, saj evropski po-slanci grozijo z vetom.

Cilj Slovenije v pogajanjih je bil, da ohrani položaj neto prejemnice. Dosegla je še več, saj bo njen neto po-ložaj boljši, kot je v tej finančni per-spektivi za obdobje 2007–2013. V te-koči finančni perspektivi namreč neto položaj Slovenije znaša +0,87 odstot-ka slovenskega bruto nacionalnega do-hodka (BND), v prihodnjem večletnem finančnem okviru 2014–2020 pa bo upravičena do +1,03 odstotka BND. Na letni ravni to pomeni okoli 370 milijo-nov evrov, v celotnem obdobju 2014–2020 pa bo neto položaj Slovenije za približno pol milijarde evrov boljši, kot je bil v obdobju 2007–2013. Ta sredstva bo Slovenija še posebej v prvih letih no-vega finančnega obdobja 2014, 2015 in 2016 “krvavo potrebovala”, saj bodo to pomembna investicijska sredstva.

Ohranitev položaja neto prejemnice ni bila samoumevna, saj je Slovenija v pri-merjavi s povprečjem EU28 - upošteva-joč tudi Hrvaško - v zadnjih sedmih le-tih kljub krizi napredovala, še posebej njena zahodna regija.

Čeprav je Sloveniji na področju kohezij-ske politike pred novembrskim vrhom grozilo 43-odstotno znižanje sredstev, je nato v okviru pogajanj uspela kohe-zijsko ovojnico izboljšati za skoraj pol milijarde evrov, tako da bo z dogovo-rom upravičena do skoraj treh milijard evrov v sedmih letih.

Ključna spremenljivka za določanje ob-sega kohezijskih sredstev na regijo oz. državo je njena razvitost, ta pa je bila v času prejšnjih pogajanj na ravni Slo-venije pod 75 odstotkov, danes pa je na ravni 87 odstotkov povprečne razvito-sti EU. Dodatna negativna okoliščina je bila, da je zahodna Slovenija glede na svojo razvitost uvrščena med bolj razvi-te regije, ki so upravičene do najnižje in-tenzivnosti pomoči.

Slovenija je bila v pogajanjih soočena z

Glas občin 13

Aktualno

Nagrado Zlati kamen je prevzel župan občine Postojna Jernej Verbič in ob po-delitvi povedal, da so v občini v dveh le-tih dosegli 70 odstotkov ciljev, postavlje-nih v programu pred volitvami. Izrazil je upanje, da bodo ti cilji še preseženi in dodal, da tega ne bi zmogli brez dobrih strokovnih sodelavcev občine in pomo-či vseh dosedanjih občinskih svetnikov.

Kaj je prepričalo strokovno žirijo? Pre-pričala je preprosta strategija, dosledna izvedba, znati izkoristiti priložnosti, opirati se na lastne vire in znati v razvoj vključiti zasebno podjetnost. Vse to je  formula uspeha, zelo primerna tudi za sedanje zahtevne čase.

Občina Postojna je strokovni svet pre-pričala s tremi argumenti, in sicer:

1. ima preprosto in jasno razvojno vizi-jo, ki jo dosledno izvaja;

2. pri razvoju se močno opirajo na la-stne vire;

3. imeli so dovolj poguma in širine, da so znali te vire utrditi z zglednim jav-nozasebnim partnerstvom.

Med najpomembnejšimi usmeritvami je tudi »zadržati znanje doma«, kar po-meni, da je treba zagotoviti takšno ka-kovost življenja, da se bodo mladi po šolanju vrnili v Postojno. Zelo prepro-sto, a smiselno.

Prav tako so v občini uvedli tudi brez-plačni javni promet, kar je med občani naletelo na zelo dober odziv. Vozni red izboljšujejo s štetjem prometa in z jav-nomnenjskimi raziskavami.

Postojna sodi tudi med zgledne e-obči-ne, saj skušajo informacijsko tehnologi-jo uporabiti kot stalen javni dialog. So edina občina v Sloveniji, ki je skoraj v celoti pokrita z brezplačnim wifi signa-lom.

Vse to kaže, da se kakovost življenja v občini res izboljšuje, kar potrjujejo tudi demografska gibanja.

Zlati kamen letos PostojniOb 7. tradicionalnih dnevih občin in srečanja županov so na konferenci Zlati kamen 13. marca v Kongresnem centru Brdo podelili nagrado za najboljšo slovensko občino. Tokrat je pri-znanje za najbolj prodorno občino prejela občina Postojna, ki jo je desetčlanska strokovna žirija izbrala med šestimi finalistka-mi. V finalni izbor so se med 12 občinami poleg Postojne uvrstile še občine Tolmin, Lendava, Nova Gorica, Radovljica in Razkrižje.

Na drugo mesto se je uvrstil Tolmin in na tretje Lendava. Nova Gorica na četr-tem mestu je najvišje uvrščena mestna občina. Peto in šesto mesto sta zasedli občini Radovljica in Razkrižje. V ožji izbor so se poleg šestih finalistov uvrsti-le še občine Brežice, Kočevje, Krško, Li-tija, Rogaška Slatina in Vojnik.

Osrednji del konference je bil name-njen predstavitvi treh izbranih dobrih praks na lokalni ravni, in sicer Občine Ajdovščina, Občine Šentrupert in Ob-čine Škofja Loka. Občine so organiza-torjem poslale predstavitve kar 26 pri-merov inovativnih rešitev.

Na konferenci je bila organizirana tudi okrogla miza o pametni občini. Sinta-gmo »pametno naselje« slišimo vse pogo-steje. S prepletom sodobnih tehnologij in praks je možno izboljšati delovanje infra-strukture in s tem dvigniti kakovost življe-nja, ob tem pa naravnost spektakularno znižati tako okoljske obremenitve kot stro-ške. Nič čudnega, da Evropska unija vse večji poudarek daje pametnim naseljem.

Druge občine finalnega izboraObčina Tolmin je dober primer za meh-ko razvojno paradigmo: zelo dobro upo-rablja svojo dediščino kot vzvod za razvoj podeželja s pomočjo zelenega kmetijstva in turizma. Na ta vzorec se - tudi zara-di evropskih spodbud -  slovenske ob-čine zelo močno naslanjajo, pri tem pa je Tolmin s svojimi projekti med najbolj inovativnimi in uspešnimi. Omenimo uspešno evropsko zaščito sira Tolminc, podeželski elektronski vodič ter projekte na področju okolja in energetike. S svo-jo odprtostjo je občina postala pomem-ben mednarodni center kulture mladih, vzorna pa je tudi pri aktivnostih na po-dročju trajnostnega razvoja.

Občino Lendava poznamo po vsaj treh stvareh: po tem, da imajo »nafto«, da je

kraj »svetovna prestolnica bograča« in da mesto sodi med najmanj razvite v Slove-niji. Toda ob tem ima Lendava izredno dobro zasnovano razvojno strategijo in je edina občina, ki ima (vsaj javno objavljen) protikrizni strateški dokument. Protikri-zno strategijo odlikuje celovit pristop, ki ne izpušča nobenega ključnega področja, posebej pa poudarja podjetniški razvoj in sodelovanje. Občina je zelo odprta in ak-tivno spodbuja prihod vlagateljev.

Mestna občina Nova Gorica je naredila preboj iz kraja s »socialistično« industri-jo v turistično in univerzitetno središče. Kraj nima identitete z močnimi zgodo-vinskimi koreninami - morda prav zato svojo identiteto gradi na povezovanju. Igra vlogo močnega regionalnega sredi-šča. Pri tem deluje povezovalno in ne do-minantno, svojo središčno vlogo pa gra-di predvsem kot center znanja. Ob tem  verjetno ni kraja v Sloveniji, ki bi tako poudarjal svojo evropsko identiteto.

Občina Radovljica ima med predno-stnimi nalogami v strategiji razvoja za-pisano »urejena občina«. Ta izraz naj-bolje opisuje občino Radovljica v vseh aspektih - od urejenosti krajev (dve pri-znanji 2012) - do sistematičnega, pro-jektnega dela, ki zajema skoraj vsa po-dročja delovanja občine. Občinsko strategijo dosledno izvajajo, kar prinaša merljive rezultate. Pri Radovljici zlasti navduši, da zapisane strategije ne vklju-čujejo velikih besed, zato pa jih jemljejo skrajno resno in jih dosledno izvršujejo.

Občina Razkrižje ima v uvodu v stra-tegijo občine zapisano, da so v kraju na-redili razvojne korake, »ki v slovenskem prostoru veljajo za nekaj posebnega«. Preseneča vrednost dinamičnega inde-ksa ISSO, po katerem je občina na pr-vem mestu v Sloveniji. Seznam izvede-nih in načrtovanih projektov je dolg. Občina deluje  povezovalno in sistema-tično skrbi za odnose s sosedi na hrva-ški strani. Razkrižje je izvrsten primer, kako se lahko majhen kraj s številnimi slabostmi vseeno razvija dinamično.

Več o izboru in nagradi Zlati kamenZ ISSO analizo želi strokovni svet Zla-tega kamna prispevati k boljšemu življe-nju vseh občanov, zato so ocenili tudi preglednost delovanja občinskih svetov. Ugotovili so, da le 7 % slovenskih ob-čin sistematično ne obvešča občanov o delovanju občinskih svetov, več kot po-lovica pa jih to počne zelo dobro, neka-tere celo naravnost izjemno. Ta ocena je

Glas občin 14

Aktualno

sicer del širše kvalitativne analize, ki je bila del postopka izbire letošnjih kandi-datov za Zlati kamen.

Nagrada Zlati kamen se podeljuje ra-zvojno najbolj prodorni občini, tisti, ki zaradi svoje razvojne, v prihodnost in v dobro vseh občanov usmerjene dejavno-sti pomeni primer dobre prakse in zgled za ostale. Proces analize občin poteka v več fazah. Vključuje pregled kvantita-tivnih kazalnikov, ki so vključeni v in-deks ISSO. Naslednji korak je  kvalita-tivna analiza občin, kjer strokovna žirija razčlenjuje vrsto »mehkih« dejavnikov - razvitost strateškega upravljanja občine, transparentnost delovanja uprave, vklju-čenost občanov v sprejemanje temeljnih odločitev in aktivnost lokalne skupnosti na različnih področjih, pomembnih za kakovost življenja v kraju. V zadnji fazi so vsebinsko pregledani ključni projekti občine. To je osnova za selekcijo 12 kan-didatov, ki pridejo v ožji izbor.

Odločilno vlogo v procesu zmagoval-ca ima strokovni svet, ki ga sestavljajo strokovnjaki različnih področij, priha-jajo pa iz treh slovenskih univerz (Uni-verza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem), podjetij in Statističnega urada RS. Predsedni-ca strokovnega sveta je prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat z oddelka za sociologijo z ljubljanske Filozofske fakultete. 

ISSO analiza Slovenije Ob letošnji konferenci Zlati kamen je izšla tudi aktualna izdaja ISSO analize Slovenije, ki združuje ključne podatke za vse slovenske občine oziroma ponu-ja  temeljit primerjalni pregled sloven-skih lokalnih skupnosti. Analiza ISSO je eno temeljnih gradiv za vse, ki potre-bujejo celovit pregled slovenske lokalne samouprave.

ISSO analiza vsebuje:

• pregledno sliko po posameznih ob-činah: vsi kazalniki indeksa Zlati kamen z uvrstitvami in primerjavo s povprečnimi vrednostmi;

• 100 lestvic: 211 občin, razporeje-nih po 100 različnih kazalnikih z 9 področij: demografija, proračun in učinkovitost, gospodarstvo, trg dela, izobrazba, življenjski standard, soci-alna kohezija, okolje in turizem;

• indeks Zlati kamen: sestavljeni in-deks, ki opiše trenutni razvojni po-ložaj občin; vsi elementi indeksa, le-stvice in metodološka razlaga;

• skupaj več kot 800 strani podatkov.

Konec lanskega novembra je bila v pro-storih Zavoda za kulturo v Sloven-ski Bistrici okrogla miza o naslednji finančni perspektivi 2014–2020. Na okrogli mizi, ki jo je organizirala slo-venska delegacija v Odboru regij, so so-delovali predsednik slovenske delegacije v Odboru regij dr. Ivan Žagar, državna sekretarka na Ministrstvu RS za gospo-darski razvoj in tehnologijo mag. Mo-nika Kirbiš Rojs in predstavnik Mini-strstva RS za zunanje zadeve mag. Igor Mally.

Namen okrogle mize je bil predstavi-tev dela institucij v Bruslju širši javnosti in predstavitev pogajanj za razpoložlji-va sredstva v obdobju 2014–2020. Od-bor regij je posvetovalno telo, kar izhaja iz Pogodbe o Evropski uniji. Ta Evrop-sko komisijo in Svet Evropske unije za-vezuje, da sta se pri ustvarjanju novih predlogov dolžna posvetovati z Odbo-rom regij, ki ga predstavljajo zastopni-ki regionalnih in lokalnih organov, in sicer na področjih, ki imajo neposreden učinek na regionalno in lokalno raven. V okviru tokratnih pogajanj se največje neto plačnice v evropski proračun (npr. Nemčija, Anglija, Nizozemska) zavze-majo za zmanjševanje njihovih vplačil v proračun. Ker gre 45 % proračuna za kohezijo, temu nasprotujejo države čla-nice prejemnice sredstev (npr. Poljska, Bolgarija, Romunija, Slovenija), saj bi s tem izgubili vir za financiranje svojih projektov. Države prejemnice zagovar-jajo povečevanje kohezijskih sredstev, saj bi le tako spodbudili gospodarstvo in bi Evropa prišla iz krize.

Mag. Kirbiš Rojsova je poudarila po-membnost stikov z Odborom regij, ne le zaradi vidne vloge, ki jo ima Odbor regij pri odločanju v EU, pač pa tudi za-radi konkretnih vsebinskih in koncep-tualnih vprašanj, s katerimi se bomo srečevali na področju kohezijske politi-ke v prihodnje. Povedala je, da je pri-hodnost vodenja razvojnih politik te-sno povezana z vprašanjem vizije EU, pri katerem je Odbor regij, ki združu-je predstavnike različnih območij EU, pomemben sogovornik. Prav tako je

pohvalila dosedanje delo slovenske de-legacije in opozorila, da se je treba pri koriščenju evropskih sredstev v priho-dnje osredotočiti predvsem na vsebinska vprašanja, ki bodo izboljšala uspešnost in učinkovitost kohezijske politike.

Mag. Kirbiš Rojs je predstavila tudi čr-panje evropskih sredstev v Sloveniji. Po-udarila je, da ima Slovenija težave v se-danji finančni perspektivi, saj je črpanje slabše od pričakovanj. Do sedaj smo od razpoložljivih 4,2 milijarde evra (za ob-dobje 2007–2013) v proračun dobili povrnjenih le 1,7 milijarde evra. V skla-du s pravili EU lahko razpoložljiva sred-stva črpamo do konca 2015. Slovenija je med novimi članicami po črpanju sred-stev na 4. mestu, med vsemi državami članicami pa na 11. mestu. Državna se-kretarka je izpostavila, da če želimo iz-boljšati črpanje evropskih sredstev, mo-ramo v naslednji finančni perspektivi odpraviti administrativne težave, ki so po večini v domači zakonodaji. Poveda-la je, da je prihodnost vodenja razvoj-nih politik tesno povezana z vpraša-njem vizije EU, pri katerem je Odbor regij, ki združuje predstavnike različ-nih območij EU, pomemben sogovor-nik. Pohvalila je dosedanje delo slo-venske delegacije in opozorila, da se je treba pri koriščenju evropskih sredstev v prihodnje osredotočiti predvsem na vsebinska vprašanja, ki bodo izboljša-la uspešnost in učinkovitost kohezijske politike. Povedala je še, da je Evropska komisija za novo obdobje določila 11 prioritet, Slovenija pa bo v ospredje po-stavila tri ali štiri. Poleg naložb v pove-čanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, krepitev raziskav in ra-zvoja, inovacij  in zaposlovanja mladih, bo država evropska sredstva zagotavlja-la tudi za infrastrukturo, ki ni bila do-končana v obdobju 2007–2013, za iz-gradnjo širokopasovnega omrežja in energetiko.

Mag. Mally je udeležencem okrogle mize predstavil trenutno stanje poga-janj, ki gredo v smeri zmanjševanja sred-stev. Glede na trenutno situacijo kaže, da se bo celotna finančna perspektiva

Na okrogli mizi o novi finančni perspektivi in vlogi Odbora regij pri tem

Glas občin 15

zmanjšala iz 1,12 % BNP na 0,8 % BNP, kar predstavlja približno 1.033 milijard evrov. V naslednji finančni perspekti-vi naj bi se zmanjšal tudi delež sredstev, namenjenih koheziji in kmetijstvu. Pre-

dlog Evropske komisije je, da se koheziji nameni 29 % (v perspektivi 2007–2013 36 %), kmetijstvu pa 33 % (v perspekti-vi 2007–2013 42 %). Več sredstev bi se namenilo varnosti in sodelovanju poli-

cije (30 % več kot v perspektivi 2007–2013), za vlaganja v infrastrukturo (že-leznice, ceste, ...) bi se namenilo 21 % več sredstev, povečal bi se tudi delež vla-ganj v raziskave in razvoj.

Portal elektronskih uradnih glasil občin in register predpisov samoupravnih lokalnih skupnostiMinistrstvo RS za pravosodje in javno upravo je pripravilo osnut-ka projektov portal elektronskih uradnih glasil občin in register predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti. Namen prvega projekta je občinam zagotoviti pravico do določitve uradnega glasila, ki bo izdano le v elektronski obliki na spletni strani kot edini uradni obliki uradnega glasila občine, ki je pravno veljav-na, in hkrati mesto, kjer bo taka izdaja mogoča.

Objava predpisov na elektronski način bi prav tako kot dosedanji način obja-ve zagotavljala vstop predpisa v pravni red države, pravno varnost prebivalcev lokalnih skupnosti ter javni dostop do objavljenih predpisov.

Vsebinsko in nomotehnično pravilno izdelani ter urejeni predpisi so pomem-ben sestavni del pravne varnosti v prav-ni državi. Prav zaradi doseganja višje ravni pravne varnosti je namen projekta tudi oblikovanje standardiziranih dato-tek, s katerimi bi se zagotavljal poeno-ten način pisanja občinskih predpisov in enostavnejša objava predpisa v iz-branem elektronskem uradnem glasilu. K temu naj bi pripomogla ustanovitev urada za lokalno regulativo v okviru združenj občin. Urad za regulativo bi zagotavljal strokovno pomoč občin-skim organom, ki so jo sicer dolžna dajati ministrstva, vsako na svojem področju dela, in delno tudi nadzorstvo nad zakonitostjo občinskih predpisov. S spremembo Zakona o lokalni samo-upravi naj bi združenji občin pridobi-li podlago za pridobitev sredstev za de-lovanje urada.

Glavni partnerji projekta so Služba za lokalno samoupravo pri Ministrstvu RS za pravosodje in javno upravo, Služ-ba Vlade RS za zakonodajo, Skupnost

občin Slovenije, Združenje občin Slove-nije ter javno podjetje Uradni list RS. Po potrebi bodo pri projektu sodelovali izdajatelji uradnih glasil občin in posa-mezne občine.

Financiranje projekta bo definirano na podlagi ocene stroškov posamezne faze projekta in dogovora o sofinanciranju med glavnimi partnerji projekta. Priča-kuje pa se, da bo projekt zadostil po-gojem za sofinanciranje iz kohezijskih sredstev EU.

Celotni projekt lahko razdelimo v tri povezane sklope, ki imajo več faz:

Sklop 1 - priprava predpisov - zajema naslednje aktivnosti:

• izobraževanje pripravljavcev predpi-sov o nomotehničnih smernicah in pripravi dobrih predpisov;

• izdelava predloga za urejevalnik be-sedila, ki omogoča strukturirano be-sedilo predpisa;

• skrb za pravnosistemsko skladnost in za nomotehnično pravilnost pri pri-pravi predpisov.

Sklop 2 - dostopnost predpisov v re-gistru lokalnih predpisov - zajema naslednje aktivnosti:

• priprava strukture avtomatskega pre-nosa metapodatkov in besedila pred-pisa v bazo podatkov na Uradnem listu RS;

• vsebinski pregled registra in obliko-vanje dokončnega modela podatkov in spletne aplikacije za pregled in prikaz;

• šolanje uporabnikov za vnos vsebin-skih povezav in manjkajočih podatkov.

Sklop 3 - izdaja uradnega glasila ob-čine v elektronski obliki:

• definicija procesov, oblike in načina elektronske objave (od priprave pred-pisa do objave);

Aktualno

Glas občin 16

Delovna skupina za pripravo in uskla-ditev Predloga zakona za uravnoteže-nje javnih financ občin se je prvič se-stala 22. oktobra lani. Nabor predlogov sprememb, ki sta jih združenji občin po-sredovali pripravljavcu zakona, in odzi-ve ministrstev na predlagane spremembe je delovna skupina pregledala in sklenila, da se določeni predlogi dopolnijo in kon-kretizirajo. Glede na to, da vsa ministr-stva niso pripravila ustreznih sprememb področnih zakonov za znižanje stroškov občin, je bil sprejet sklep, da MPJU or-ganizira sestanka z Ministrstvom RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Ministrstvom RS za kmetij-stvo in okolje, da skupaj s predstavniki združenj občin ponovno preverijo pre-dlagane spremembe. Ostala ministrstva so bila pozvana, da odgovorijo na doda-tne predloge združenj občin oziroma se jih opozori, da so zadolženi za realizaci-jo sklepov Vlade RS, ki jih je sprejela za uravnoteženje javnih financ za občine.

Na drugem sestanku delovne skupi-ne 19. novembra je bil pregledan de-lovni osnutek zakona za uravnoteženje javnih financ občin, v katerega so vklju-čene spremembe naslednjih zakonov:

• Zakon o stvarnem premoženju dr-žave in samoupravnih lokalnih sku-pnosti: odprava odplačnih služnosti med državo in občinami;

• Zakon o zemljiški knjigi: občine bodo lahko samostojno vlagale ze-mljiškoknjižne predloge in hkrati v elektronsko obliko pretvarjale zaseb-ne listine;

• Zakon o financiranju občin: 9. člen, po katerem bodo občine lahko pred-pisale takse za dejavnosti, ki pomeni-

jo posebno rabo javnih površin; novi 29.a člen;

• Zakon o vrtcih: povečuje se delovno obveznost vzgojitelja v oddelku na način, da se povečuje obseg neposre-dnega dela z otroki za vzgojiteljico od sedanjih 30 ur na teden na 32,5 ur; povečale število otrok v oddelkih še za nadaljnja dva otroka; izenačitev normativov za homogene in hetero-gene oddelke;

• Zakon o ponovni vzpostavitvi agrar-nih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic: med posle, ki presegajo okvir rednega upravlja-nja in so v javnem interesu, ter jih sprejmejo člani agrarne skupnosti s soglasjem več kot treh četrtin članov agrarne skupnosti glede na njiho-ve solastniške deleže, se uvrsti tudi ustanovitev služnosti za javno in-frastrukturo obveznih gospodarskih javnih služb;

• Zakona o šoli: sprememba 56. člena, ki določa brezplačen prevoz otrok.

V predlog niso bile vključene spremem-be 23. člena Zakona o financiranju občin. Glede tega je bil novembra or-ganiziran še dodatni sestanek na Mi-nistrstvu RS za finance. Po izmenjavi argumentov je bilo sklenjeno, da MPJU v sodelovanju z Ministrstvom RS za fi-nance pripravi nov predlog spremembe 23. člena ZFO.

Glede predlogov sprememb na podro-čju predšolske vzgoje in šolstva je Mi-nistrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport umaknilo soglasje o vključitvi predlogov v ZUJFO, dokler ne opravi usklajevanja s socialnimi par-tnerji. Člani delovne skupine so se stri-

• izdelava spletne aplikacije;• vzpostavitev uporabe spletne aplikacije.

Pozitivni učinki izvedbe projekta se bodo kazali na več področjih. Najpo-membnejše je pričakovanje, da bo pri-pomogel k zagotavljanju zakonitosti občinskih predpisov in s tem k pravni varnosti.

V fazi priprave predpisov bodo vsaj del-no definirani standardi in procesi obči-nam omogočali:

• delno kontrolo in večjo preglednost pri pripravi predpisov;

• kakovostnejše izdelane predpise;• enostavnejšo objavo predpisov na

elektronski način ali v izbranem ura-dnem glasilu;

• urejen register predpisov posamezne občine;

• hitro in enostavno zagotavljanje do-stopnosti zainteresirani javnosti do veljavnih predpisov v registru pred-pisov samoupravnih lokalnih sku-pnosti.

Elektronska javna objava bo omogočala:

• uporabo novih tehnologij;• standardizacijo objav predpisov; • možnost enotnega spletnega mesta za

objave občin oziroma skupnega elek-tronskega uradnega glasila občin.

Enoten register predpisov samouprav-nih lokalnih skupnosti in spletni prikaz podatkov bo zagotavljal:

• enotno zbirko predpisov za vse ob-čine - besedila predpisov z dodano vrednostjo raznolikih podatkov o predpisu;

• dostopnost podatkov vseh občin na enem mestu;

• učinkovito iskanje po predpisih;• preglednost veljavnosti predpisov.Združenje občin Slovenije načeloma podpira ta projekt, vendar je še precej nejasnosti, zato je bilo predlagano, naj se oblikuje delovna skupina, ki bo pro-jekt dodelala. Prav tako ni znano, koli-kšen bi bil strošek občine, če bi se od-ločila za ta način objave predpisov, kar je treba določiti, preden se projekt do-končno podpre in se nadaljuje z delom na njem. Upravljanje portala in finan-ciranje portala bi se namreč zagotavlja-lo z objavami.

Priprava zakona za uravnoteženje javnih financ zastalaNa podlagi dogovora o višini povprečnine za leti 2013 in 2014 je Vlada RS jeseni Ministrstvu RS za pravosodje in javno upravo naložila pripravo zakona za uravnoteženje javnih financ občin (ZUJFO), katerega namen bi bil zmanjšanje stroškov občinam na podlagi zakonskih obveznosti. Po treh sestankih delovne sku-pine za pripravo zakona ter petih usklajevalnih sestankih gle-de normativov in standardov na področju šolstva in predšolske vzgoje je zaradi politične krize priprava zakona zastala.

Aktualno

Glas občin 17

njali, da ni smiselno nadaljevati s po-stopkom sprejemanja zakona, če to področje ne bo vključeno v ZUJFO, zato je bil sklican dodaten sestanek s šolskim ministrstvom.

Delovna skupina je nadaljevala delo 26. oktobra lani, ko se je sestala s predstav-niki Ministrstva RS za kmetijstvo in okolje ter Ministrstva RS za izobraževa-nje, znanost, kulturo in šport. Na ome-njeni ministrstvi se namreč nanaša kar nekaj predlogov sprememb zakonov, ki sta jih ministrstvi zavračali.

Z Ministrstvom RS za kmetijstvo in okolje je tekla beseda o agrarnih sku-pnostih, poplavnih študijah, o odpra-vi odplačnih služnosti iz Zakona o vo-dah, prenosu stavbnih zemljišč s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na občine, dimnikarstvu. Večina predlo-gov pomeni strukturne spremembe, zato v ZUJFO ne bodo vključene, bodo pa predlog nadaljnjih pogovorov.

Ministrstvo RS za izobraževanje, zna-nost, kulturo in šport je ponovno po-vedalo, da imajo pripravljene predloge predpisov na področju predšolske vzgoje in šolstva, vendar večjih sprememb v ZU-JFO zaradi socialnega dialoga ne bodo mogli vključiti. Predstavniki (združenj) občin so opozorili, da je treba tudi na tem področju narediti določen premik.

MIZKŠ pripravil predloge za znižanje stroškov občin na področju šolstva in predšolske vzgojeMinistrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je 29. novembra sklicalo sestanek s predstavitvijo predlogov ukre-pov za zmanjšanje stroškov občinskih proračunov, ki naj bi jih prinesel zakon za uravnoteženje javnih financ občin (ZU-JFO) na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva. V predlog ZUJFO naj

Aktualno

bi se vključile novele Zakona o vrtcih, Za-kona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakona o osnovni šoli.

Po štirih napornih usklajevanjih med predstavniki ministrstva, predstavni-ki (skupnosti) vrtcev, ravnateljev vrtcev in osnovnih šol, predstavniki staršev in združenj občin je bilo dogovorjeno, da se ureditev šolskih prevozov izvzame iz ZUJFO, saj se je pripravljala spremem-ba Zakona o osnovni šoli; glede pred-šolske vzgoje pa je bil sklenjen kompro-mis in predlagane naslednje rešitve:

• povečanje učne obveznosti vzgojite-ljic za 2,5 ure v obeh starostnih ob-dobjih (iz sedanjih 30 ur na 32,5 ur tedenske obveznosti);

• povečanje delovne obveznosti po-močnice vzgojiteljice za dve uri (iz sedanjih 35 na 37 ur);

• povečanje števila otrok v oddelkih v obeh starostnih obdobjih za do-datnega otroka, kar je pogojeno z ustreznimi prostorskimi normativi; pri tem gre za odločitev občine, ali

Novela zakona o sistemu plač zavrnjenaDržavni zbor RS se je na marčevskem zasedanju seznanil s koncem obravnave novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Odbor DZ RS za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo je namreč predlog, ki bi javnim uslužbencem ukinil dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat, če ti niso zahtevani v opisu delovnega mesta, zavrnil.

S predlogom sprememb Zakona o sis-temu plač v javnem sektorju je Vlada RS želela ukiniti dodatek za akadem-ske nazive, kot so specializacija, magi-sterij in doktorat, torej ukinitev tistih dodatkov, ki niso vezani na delovne pogoje in potrebe delovnega procesa. Predlagana sprememba je bila odziv na zaostreno finančno situacijo, pred-stavljala pa bi neposreden prihranek 5,5 milijona evrov na letni ravni. Do omenjenega dodatka je namreč upravi-čenih okoli 7000 javnih uslužbencev.

Zagovorniki novele so tudi poudarili, da če država želi nadaljevati z moder-nizacijo javne uprave, bi morala na-grajevati učinkovito delo in ne zgolj formalne izobrazbe, ki je sicer dobro-došla. Ocenili so tudi, da bi bil takšen poseg v dodatke zaposlenih z znan-stvenimi nazivi sorazmeren s preosta-limi preteklimi posegi v plačni sistem.

Po drugi strani pa so nasprotniki nove-le izpostavili, da je predlog krivičen do tistih, ki so si pridobili znanstveni na-ziv, in opozorili, da predlog ni bil uskla-jen z zaposlenimi in s sindikati javnega sektorja. Izpostavljeno pa je bilo tudi, da se z večjim znanjem, čeprav se to ne zahteva, lahko na določenem delovnem mestu doseže večja kakovost, kar je za družbo nedvomno koristno.

bo povečala število otrok v oddelkih, prav tako je izvajanje tega normativa omejeno do 1. 9. 2016;

• izenačitev števila otrok v heterogenih in homogenih oddelkih.

Ocenjena vrednost zmanjšanja stroškov občinam na podlagi predlaganih ukrepov bi znašala okoli 15,7 milijona evrov (prvo-tni predlog sprememb bi prinesel finanč-ne učinke v vrednosti 28 milijonov evrov).

MIZKŠ umaknil standarde in normative iz ZUJFOSredi januarja je bilo jasno, da Ministr-stva RS za izobraževanje, znanost, kul-turo in šport ne bo predlagalo sprememb standardov in normativov za predšolsko vzgojo. Ker ni bilo gotovo, da bo mini-ster za izobraževanje dr. Žiga Turk sode-loval pri oblikovanju celote sprememb v javnem šolstvu in torej pri uresničeva-nju tega strateškega cilja, se je odločil, da bo predloge sprememb na področju šolstva in predšolske vzgoje zadržal, do-kler se ne razplete politična kriza.

Glas občin 18

Aktualno / Zakonodaja v pripravi

Takoj po izglasovanju sklepa, da začno postopek za spremembo slovenske usta-ve, so poslanci opravili še krajšo razpravo o osnutku ustavnega zakona, s katerim bi omenjene spremembe vnesli v Ustavo RS, in o stališču Ustavne komisije, ki je s po-močjo skupine strokovnjakov pripravila predlog omenjenega zakona in o dopolni-lih na njeno stališče. Dopolnil poslanske skupine niso vložile, stališče, s katerim se je Ustavna komisija opredelila do predlo-ga ustavnih sprememb, pa so poslanci s 84 glasovi za in enim proti sprejeli.

Predlog ustavnih sprememb med drugim predvideva, da bo lahko zakonodajni refe-rendum zahtevalo samo 40.000 volivcev. Na referendumu po novem ne bi smeli od-ločati o zakonih o davkih, carinah in dru-gih obveznih dajatvah, o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih ne-sreč, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb in o zakonih, ki odpravljajo ne-ustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.

Spremembe uvajajo tudi model t. i. za-vrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so gla-sovali veljavno, in hkrati ta večina pred-stavlja najmanj četrtino vseh volivcev. Prav tako po predlogu DZ RS ni več ve-zan na izid referenduma in lahko takoj po zavrnitvi predlaga boljši zakon.

Ustavna komisija mora pripraviti pre-dlog ustavnega zakona za drugo fazo ustavnorevizijskega postopka.

Okoljska dajatevPredlagani zakon nekoliko spremi-nja rešitev, ki je bila uveljavljena z Za-konom o financiranju občin (ZFO-1A), po kateri so bile okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odlaga-nja odpadkov na odlagališčih, ki so in-frastruktura lokalnega pomena, v celo-ti prihodek občin, na katerih je takšna obremenitev nastajala. Po novi ureditvi bo del te dajatve ostal občini (30 %), del pa bo prihodek Eko sklada, Sloven-skega okoljskega javnega sklada. Posle-dično se razveljavljajo ustrezne določbe ZFO-1A.

Pripravljavci zakona so na prvem uskla-jevalnem sestanku s predstavniki občin 17. januarja pojasnili, da se prihodek občin iz tega naslova (okoli štiri milijo-ne evrov) ne bo zmanjšal, del, ki bo šel Eko skladu, pa bo šel iz naslova zvišanja okoljskih dajatev, kar je bilo določeno s sklepom Vlade RS.

Del dajatve, ki bo prihodek Eko skla-da oziroma države, ta potrebuje zara-di vrste nalog in obveznosti tudi na po-dročju ravnanja z odpadki, ki segajo od odprave posledic čezmernega obreme-njevanja okolja, kadar je za njihovo od-pravo subsidiarno odgovorna država, do pomoči občinam pri gradnji infra-strukture varstva okolja kot pri njenem zapiranju. To velja zlasti za odlagališča. Eko sklad bo sredstva, pridobljena iz naslova omenjene okoljske dajatve, lah-ko porabljal v okviru veljavne ureditve njegovih dejavnosti in instrumentov, ki jih lahko uporablja pri tem. S krediti ali nepovratnimi sredstvi bo lahko sodelo-val tako pri gradnji kot zapiranju občin-skih odlagališč, lahko pa bo dajal tudi garancije in druge oblike poroštev, npr. za odlagališča, kadar so ta občinska in-frastruktura varstva okolja.

V predlaganem zakonu je, enako kot v ZFO-1A, določena namenska raba okolj-skih dajatev, ki so prihodek proračuna občine. Poleg namenov, ki so bili uvelja-vljeni tudi z ZFO-1A, pa je predvidena poraba teh sredstev tudi za zagotavljanje finančnega jamstva za občinsko infra-strukturo varstva okolja, kadar je takšno jamstvo zahtevano npr. za odlagališča.

V predlaganem zakonu je izboljšan tudi nadzor nad namenskostjo porabe, ki bo v pristojnosti Ministrstva RS za finan-ce. V primeru ugotovitve nenamenske

DZ RS začel postopek za spremembo Ustave RS glede referendumske ureditve Poslanke in poslanci so na seji 1. februarja sprejeli sklep, da DZ RS začne postopek za spre-membo referendumske uredi-tve. Za takšen sklep je glasova-lo 87 poslancev, proti pa eden.

Občinskim inšpektorjem več pristojnosti?Ministrstvo RS za kmetijstvo in okolje pripravlja predlog nove-le Zakona o varstvu okolja. Spremembe zakona so nujne zara-di prenosa dveh evropskih direktiv v slovenski pravni red gle-de trgovanja z emisijskimi kuponi, občinam pa predlog novele prinaša spremembe glede okoljske dajatve in prenos določenih pristojnosti na občinske inšpekcije. Da slednje prinaša nove fi-nančne obveznosti občinam, kar ni sprejemljivo, če za to ne bodo zagotovljena sredstva, je bilo glavno opozorilo Združenja občin Slovenije.

Glas občin 19

Zakonodaja v pripravi

porabe bo to ministrstvo sredstva, na-menjena občini za izravnavo po pred-pisih o financiranju občin, zmanjšalo v višini ugotovljene nenamenske porabe.

Inšpekcijsko nadzorstvoPredlagani zakon izboljšuje ureditev in-špekcijskega nadzorstva za nezakonito odložene odpadke na zemljiščih v jav-ni ali zasebni lasti, zlasti glede jasne raz-mejitve pristojnosti ukrepanja med ob-činsko in državno inšpekcijo.

Če bodo na zemljišču v lasti drža-ve ali občine nezakonito odloženi od-padki v količini do 10 m³, bo njihovo odstranitev odredila občinska inšpek-cija izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki ali drugi ose-bi, pooblaščeni za ravnanje z določe-nimi vrstami odpadkov. Če pa bo na teh zemljiščih nezakonito odložena ve-čja količina odpadkov, bo njihovo od-stranitev odredila državna inšpekcija, pristojna za varstvo okolja. Odstranitev bo v obeh primerih odrejena izvajalcu občinske javne službe ravnanja s komu-nalnimi odpadki ali osebi, pooblašče-ni za ravnanja z določenimi vrstami od-padkov. Sprememba glede na veljavno ureditev je v tem, da je odločitev o pri-stojnosti vezana na količino odpadkov in ne več na njihovo vrsto, saj so bili nezakonito odloženi odpadki večino-ma med seboj pomešani.

Enako merilo je uporabljeno tudi v pri-meru, če bodo nezakonito odloženi odpadki na zemljišču v lasti osebe za-sebnega prava, le da bo odstranitev od-rejena lastniku ali drugemu posestniku zemljišča.

Takšna rešitev ne spreminja veljavne ureditve glede obveznosti, ki jih ima povzročitelj ali imetnik odpadkov. Pri-stojna inšpekcija bo ravnala na opisan način, če povzročitelj oziroma imetnik nezakonito odloženih odpadkov ne bo znan. Če bo ta znan, bo morala seve-da ukrepati zoper njega. Vendar pa ima ta na podlagi določbe četrtega odstavka 157.a člena, ki ostaja nespremenjen, dol-žnost in pravico izterjati povračilo stro-škov odstranitve, če povzročitelja od-krijejo kasneje.

S predlaganim zakonom je predvide-no, da se bo nadzor nad delom pred-pisov, izdanih na podlagi ZVO-1, iz-vajal v okviru občinskih inšpekcij. Gre za predpise, ki urejajo izvajanje obve-zne državne dimnikarske službe in ob-veznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Takšna uredi-

tev bo veljala seveda na območju ti-stih občin, za katere bodo te ustanovile občinsko inšpekcijo. Prav tako je do-ločeno, da bodo občinske inšpekcije iz-vajale nadzor nad predpisanim ravna-njem uporabnikov storitev omenjenih gospodarskih javnih služb, ne pa nad njihovimi izvajalci, ki jih bodo nadzi-rale pristojne državne inšpekcije. Po-drobneje bodo naloge oz. pristojnosti državnih in občinskih inšpekcij opre-deljene v predpisih Vlade RS, ki regu-lirajo te dejavnosti.

Na podlagi Zakona o lokalni samou-pravi nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov opravlja občinska uprava, ob-čine pa lahko ustanovijo tudi inšpekci-jo. To pomeni, da občina inšpekcije ni dolžna ustanoviti. Zaradi tega je pred-videno, da bodo pristojne državne in-špekcije še naprej v celoti nadzirale iz-vajanje zgoraj navedenih predpisov na območjih, kjer občinske inšpekcije niso ustanovljene, saj ne bi bilo primerno, da bi tudi na teh območjih državne predpi-se nadzirale občinske uprave same.

Zaradi prenosa dela inšpekcijskega nad-zora z države na občino predstavlja pre-dlog zakona možne dodatne finanč-ne obremenitve za proračune občin, ki so ustanovile občinsko inšpekcijo, a jih predlog še ni finančno ovrednotil.

Na usklajevalnih sestankih opozorjeno na dodatne finančne obremenitve občinPotem ko se je javna obravnava predlo-ga novele Zakona o varstvu okolja za-ključila 15. januarja, je Ministrstvo RS za kmetijstvo in okolje predstavnike (združenj) občin in občinskih inšpek-torjev povabilo na dva usklajevalna se-stanka.

Za občine najbolj problematičen je pre-dlog, da se bo nadzor nad delom pred-pisov, izdanih na podlagi Zakona o varstvu okolja, lahko izvajal v okviru občinskih inšpekcij. Gre za področje obveznih državnih dimnikarskih sto-ritev in obveznih občinskih gospodar-skih javnih služb varstva okolja. Zakon predvideva enoletno prehodno obdobje, v katerem bodo občinske inšpekcije za-čele opravljati nadzor.

Občine so opozorile, da prenos pristoj-nosti nadzora občinskim inšpektorjem pomeni dodatne obremenitve proraču-nov občin (dodaten kader, posledično pa tudi dodatna finančna obremeni-

tev), kar je nesprejemljivo, sploh z vidi-ka zniževanja stroškov občinam, k če-mur se je zavezala Vlada RS v okviru dogovora o povprečnini. Opozorjeno je bilo tudi, da je problematičen nad-zor občinskih inšpektorjev nad dimni-karji, saj gre za državno javno službo. Prav tako ni znan obseg nadzora ob-činskih inšpektorjev.

Na drugem sestanku 20. februarja pri-pravljavci zakona še niso imeli pripra-vljene finančne ocene predlaganih spre-memb, ko pa bodo pripravljene, bo stekel tudi pogovor z Ministrstvom RS za pravosodje in javno upravo ter Mini-strstvom RS za finance, da bi se poveča-nje finančnih obveznosti odrazilo tudi na višini povprečnine.

Ker predlog zakona predvideva precej-šnje povečanje okoljske dajatve, je za občine pomembno tudi, da se ta del iz-loči iz cene komunalnih storitev. Ob-čine namreč želijo zaščititi lastne cene komunalnih storitev, pri čemer naj spre-memba zakona omogoča, da bo iz dvi-ga cene komunalnih storitev razviden dvig cen zaradi povečanja okoljske da-jatve v primerjavi z dvigom cen na pod-lagi nove metodologije oblikovanja cen (ločeno prikazovanje).

Občinski inšpektorji so opozorili, da sta še vedno sporna dva člena predlo-ga zakona. 156.a člen določa pristojno-sti nadzora občinske inšpekcije, med drugim tudi nad izvajanjem dimnikar-skih storitev. Ministrstvo se bo še odlo-čilo, kako bo rešilo koncept dimnikar-stva, so pa pojasnili, da to ne pomeni, da bodo inšpektorji delali po progra-mu, prav tako pa se pristojnost občin-skih inšpektorjev omeji na nadzor iz-vajanja dimnikarske dejavnosti pri uporabniku.

Za občinske inšpektorje je problematič-na tudi sprememba 157.a člena, ki ureja način ukrepanja v primeru nezakonito odloženih odpadkov. Predlog razmejuje pristojnost občinske in državne inšpek-cije glede nezakonito odloženih odpad-kov s količino (prostornino) odloženih odpadkov, to je 10 m3. Predlagano je bilo, da se ohrani dosedanja ureditev tega področja, ali pa se gre v nov kon-cept razdelitve te pristojnosti, po kate-rem se sprejme skupni program državne in občinske inšpekcije za določeno ob-močje, na podlagi katerega se nato raz-meji nadzor. Slednji koncept bo mini-strstvo še preučilo.

Glas občin 20

Zakonodaja v pripravi

Zakon ureja namen, vsebino in pogoje za opravljanje lekarniške dejavnosti ter organiziranost lekarniške dejavnosti. Ureja pogoje in postopke za podeljeva-nje in izvajanje koncesij za opravljanje lekarniške dejavnosti za farmacevtske strokovne delavce in njihova strokovna združenja, medmrežno lekarniško de-javnost in nadzor.

Glavno vodilo pripravljavcev predloga zakona je varnost pacientov pri zdra-vljenju z zdravili (na in brez recepta), pri uporabi medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov. To pa se lahko do-seže le z zagotovitvijo visoke strokovne ravni lekarniških strokovnih delavcev in popolne strokovne neodvisnosti pri opravljanju svojega dela. S predlogom zakona se poskuša zadovoljiti nuji, da bo preskrba z zdravili in medicinskimi pripomočki temeljila na visoki strokov-ni usposobljenosti lekarniških strokov-nih delavcev, njihovemu etičnemu delu pri svetovanju pacientom glede var-ne, pravilne in smiselne uporabe zdra-vil kot tudi drugih izdelkov, ki vplivajo na zdravljenje, varnost in učinkovitost zdravljenja.

Pomembnejše novosti predloga novega zakona v primerjavi z veljavnim Predlog zakona določa, da lekarniško dejavnost namesto občin organizira in zagotavlja država v skladu z nače-li pravičnosti, enakomerne dostopnosti, kakovosti, varnosti, učinkovitosti in fi-nančne vzdržnosti.

Na novo se ureja mrežo lekarn, na podlagi katere se mora zagotavljati ena-komerno geografsko porazdelitev le-karn na celotnem območju Slovenije, ki zagotavlja pacientom dostop do zdravil, ki jih potrebujejo. Mrežo lekarn določi minister, pristojen za zdravje.

Predlog zakona podrobneje ureja pri-pravo in preskrbo z magistralnimi in galenskimi zdravili, s čimer bodo od-pravljene nejasnosti in posledične ne-

pripomočki ter drugimi izdelki, ki so financirani iz javnih sredstev.

Ureja se tudi financiranje lekarniške dejavnosti, ki vključuje javna sredstva (sredstva obveznega zdravstvenega za-varovanja, proračunska sredstva, na-menska sredstva iz ustvarjenega pre-sežka v javnih lekarniških zavodih in občinska sredstva), in zasebna sredstva.

Predlog zakona uvaja poročanje o po-slovnih rezultatih javnih lekarniških zavodov Ministrstvu RS za zdravje. Na novo se ureja porabo in razpore-janje ustvarjenega presežka v javnem lekarniškem zavodu, ki se sme porabi-ti v lekarniški dejavnosti v največjo mo-žno korist pacienta. Ta presežek se zbi-ra na posebnem računu Ministrstva RS za zdravje in je namenjen za pomoč le-karnam - če te poslujejo z izgubo, za ra-zvoj, investicije in sofinanciranje osnov-ne lekarniške dejavnosti.

Kartica zdravstvenega zavarovanja bo - glede na predlog zakona - dovo-ljena le za izdajo zdravil in za farma-cevtsko obravnavo. Kakršna koli upo-raba kartice zdravstvenega zavarovanja v komercialne namene v lekarni je pre-povedana. Ravno tako je ob izdaji zdra-vila, svetovanju ali izvajanju farmacevt-ske obravnave prepovedan dostop do pacientovih podatkov vsem razen ma-gistru farmacije. S tem se dodatno varu-je tajnost pacientovih podatkov o preje-tih zdravilih v lekarni. Lekarne ne bodo smele nagrajevali ali kakor koli spodbu-jati prodaje zdravil brez recepta, medi-cinskih pripomočkov ali drugih izdel-kov. Prav tako ni dovoljena uporaba komercialnih kartic in zapis kupljenih zdravil, medicinskih pripomočkov ali drugih izdelkov v lekarni.

Predlog zakona po zgledu drugih držav članic EU za magistre farmacije uva-ja licenco.

Prav tako se na novo ureja Lekarniška zbornica, ki uvaja individualno član-stvo na prostovoljni osnovi. Zbornica predstavlja združenje izvajalcev lekarni-

pravilnosti. Prav tako se podrobneje ureja izdaja zdravil, tudi izdaja zdra-vil v njunih primerih, ko je na podlagi neposredne komunikacije med zdrav-nikom in farmacevtom omogočen hi-ter in varen dostop do zdravil, ki jih pa-cient nujno potrebuje. Izdajo zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih izdelkov v lekarni mora spremljati ne-odvisno strokovno svetovanje glede var-ne, pravilne in smiselne uporabe.

V predlaganem členu zakona so dolo-čeni pogoji za pridobitev dovoljenja za prodajo zdravil prek medmrežja – le-karne z dovoljenjem za opravljanje le-karniške dejavnosti bodo lahko prek medmrežja prodajale le zdravila, medi-cinske pripomočke ter druge izdelke, za katera ni treba imeti zdravniškega re-cepta.

Nova je tudi definicija lekarniške de-javnosti, ki se deli na osnovno in do-datno lekarniško dejavnost, in zajema preskrbo z zdravili, medicinskimi pri-pomočki in drugimi izdelki. V osnov-no lekarniško dejavnost je vključena farmacevtska obravnava, katere glav-ni namen je zagotoviti večjo varnost pacienta, ki prejema več kot pet raz-ličnih zdravil hkrati. Pregled zdravlje-nja z zdravili praviloma naroči izbrani zdravnik pacienta. Podrobneje se ureja tudi lekarniška dejavnost v bolnišni-ci. Uvaja se t. i. “brezšivna skrb” za pa-ciente, kar pomeni, da bodo pacienti ob odpustu iz bolnišnic prejeli vsa zdravi-la in medicinske pripomočke, ki jih po-trebujejo za nadaljevanje zdravljenja na domu. Bolnišnične lekarne bodo lahko oskrbovale paciente z določenimi zdra-vili tudi za zdravljenje izven bolnišni-ce. Dejavnost bolnišnične lekarne se bo lahko razširila še na preskrbo z zdravi-li, medicinskimi pripomočki in drugi-mi izdelki tudi za paciente izven bolni-šnice.

Zakon na bolj pregleden način opre-deljuje javno službo, ki vključuje pre-skrbo z zdravili, ne glede na vir finan-ciranja, ter preskrbo z medicinskimi

Predlog zakona o lekarniški dejavnosti Ministrstvo RS za zdravje je pripravilo predlog Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1). Predlog je v javni obravnavi do 8. aprila, med drugim pa predvideva, da namesto občin lekarniško dejavnost orga-nizira in zagotavlja država. Med razlogi za pripravo novega zakona je tudi obveza Republike Slovenije glede prenosa Direktive 2011/162 z dne 8. junija 2011, ki ureja prodajo zdravil javnosti na daljavo.

Glas občin 21

Zakonodaja v pripravi

ške dejavnosti in ne strokovnih delav-cev, ki delujejo v lekarniški dejavnosti.

Novosti so tudi pri nadzoru izvajanja zakona. Zdaj veljavni zakon določa štiri vrste nadzora, in sicer strokovni nadzor, strokovni nadzor s svetovanjem, uprav-ni nadzor in nadzor ZZZS, izrecno pa

ne določa inšpekcijskega nadzora. V za-konu so bili določeni prekrški v zvezi z opravljanjem lekarniške dejavnosti, vendar se niso izrekali, ker ni bilo dolo-čenega pristojnega organa. V novem za-konu je določeno, da inšpekcijski nad-zor nad izvajanjem zakona opravljajo farmacevtski inšpektorji organa, pri-

stojnega za zdravila. Nadzor nad izva-janjem varstva osebnih podatkov opra-vlja Informacijski pooblaščenec oziroma pooblaščenka. Tržni inšpektor opravlja nadzor nad cenami ter inšpektor, pristo-jen za delo, opravlja nadzor nad drugim odstavkom 9. člena tega zakona.

Predlog novele Zakona o javnih uslužbencihMinistrstvo RS za pravosodje in javno upravo je pripravilo Pre-dlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih. Predhodno usklajevanje in zbiranje mnenj se je zaključilo 15. februarja.

Glavna sistemska sprememba zakona se nanaša na ukinitev uradniških nazi-vov, v skladu s katero se uradniški na-zivi ukinejo ter nadomestijo z delovni-mi mesti. Več predlaganih sprememb se nanaša na področje sklepanja delovnih razmerij. Spreminja se tudi ureditev de-lovnih razmerij za določen čas: trajanje, prepoved spremembe glede na traja-nje, pravice in obveznosti javnih usluž-bencev iz takšnega delovnega razmerja. Spremembe so predvidene tudi na po-dročju pripravništva, premestitev, mi-rovanje pravic, prenehanje delovnega razmerja iz razloga nesposobnosti, nad-zor nad izvajanjem zakona in drugo. V

nadaljevanju predstavljamo nekaj ome-njenih sprememb.

Komisija za pritožbe iz delovnega razmerjaPo predlogu bodo reprezentativna združenja lokalnih skupnosti ustanovi-la komisijo za pritožbe, s pristojnostjo za javne uslužbence pri upravah lokal-nih skupnosti. Ustanovljena naj bi bila najkasneje v treh mesecih od uveljavitve zakona. O pritož-bah zoper odločitve predstoj-nikov tudi za javne uslužben-

ce v upravah lokalnih skupnosti zdaj odloča Komisija za pritožbe iz delovne-ga razmerja pri Vladi RS. Veljavna dik-cija namreč določa, da v primeru, ko se pri reprezentativnih združenjih občin komisija ne organizira, o pritožbah od-loča komisija za pritožbe pri Vladi RS.

Sklenitev delovnega razmerjaSestavina pogodbe o zaposlitvi postane tudi navedba, da je javni uslužbenec se-znanjen z vsebino kodeksa etike javnih uslužbencev in se zavezuje ravnati v skla-du z njim. Posledično bo v primeru krše-nja te določbe, enako kot v primeru krše-nja drugih določb pogodbe o zaposlitvi, mogoče kršitve ustrezno sankcionirati.

Veljavni zakon določa možnost skleni-tve delovnega razmerja za določen čas v nekaterih primerih, kot so opravljanje pripravništva ali druge podobne oblike teoretičnega in praktičnega usposablja-nja, »izven sistemizacije«. Predlog jasne-je določa, da bo javni uslužbenec lahko sklenil pogodbo o zaposlitvi le za delov-no mesto, ki je določeno v sistemizaci-ji in da mora za sklenitev izpolnjevati

predpisane pogoje.

V predlogu se izraz »interni nate-čaj« nadomesti z izrazom »inter-na objava«, pri čemer ne gre le za

terminološko razliko, tem-več je pomen spremembe v tem, da postopek posta-

ne izrecno manj formalen ter v večji meri omogoča hitrejšo in lažjo zapolnitev prostih delov-nih mest s premestitvijo jav-nih uslužbencev iz istega ali drugega organa. Bistvena raz-lika med javnim natečajem in interno objavo je v tem, da pravno varstvo v postopku

interne objave ni predvideno.

Predlog ureja pravice in obveznosti kandidatov na javnem natečaju, do-loča, kateri kandidati se ne uvrstijo v izbirni postopek: kandidati, ki pošlje-

Glas občin 22

Zakonodaja v pripravi

jo prepozno ali nepopolno prijavo, ali iz njihove prijave izhaja, da ne izpolnjujejo natečajnih pogojev.

Po zaključenih fazah izbirnega postop-ka se sestavi lista strokovno usposoblje-nih kandidatov, na kateri so kandida-ti navedeni po vrstnem redu glede na dosežen rezultat v vseh fazah izbirne-ga postopka. Izpolnjevanje natečajnih pogojev se ocenjuje na dan izteka roka za vlaganje prijav na javni natečaj. Pre-dlog dodaja navedbo o pravnem var-stvu zoper navedeni sklep (pritožba) ter roku vložitve (v osmih dneh od prejema sklepa), prav tako se dodaja možnost za predstojnika - v primeru, če izbrani kandidat seznani organ, da pogodbe o zaposlitvi ne namerava skleniti, sklene pogodbo s kandidatom, ki se je v izbir-nem postopku izkazal kot drugi najbolj strokovno usposobljen za uradniško de-lovno mesto. Gre za možnost, ki jo ima predstojnik, poleg možnosti, da javni natečaj ponovi.

S spremembo določbe se pravice izbra-nega in neizbranega kandidata v nate-čajnem postopku, kot je pravica do pre-jema sklepa o izbiri oziroma neizbiri ter pravice do vpogleda v gradiva izbirnega postopka in vsebina obrazložitve sklepa, uredijo v zakonski določbi. Prav tako po novem ne bo več dovoljena pritožba zo-per sklep o neizbiri, temveč bodo kandi-dati v pouku o pravnem sredstvu sklepa napoteni na sodno uveljavljanje pravic.

Prepoved spremembe delovnega raz-merja glede na trajanje za uradniška de-lovna mesta izrecno določa, da čeprav ura-dnik po preteku časa oziroma prenehanju razlogov za sklenitev delovnega razmerja za določen čas ostane na delu, se njego-vo delovno razmerje ne more spremeniti v delovno razmerje za nedoločen čas.

Delovna mesta in položajiGlavna sistemska sprememba zakona se nanaša na ukinitev uradniških nazivov - uradniški nazivi se ukinejo ter nado-mestijo z delovnimi mesti.

Uradnik izvršuje javne naloge na ura-dniškem delovnem mestu, s čimer se jasno ohranja sistem ločitve med ura-dniškimi in strokovno tehničnimi de-lovnimi mesti. Način zaposlitve na ura-dniškem delovnem mestu je določen, in sicer je to s sklenitvijo pogodbe o za-poslitvi po izvedenem javnem natečaju, ki ostaja ustaljeni postopek zaposlitve na uradniškem delovnem mestu, prav tako pa je uradnik na konkretno ura-dniško delovno mesto lahko tudi pre-

meščen - na podlagi določb tega zako-na o premestitvi.

Uradniška delovna mesta so razvršče-na v 5 kariernih razredov in 16 stopenj, upoštevajoč v uredbi Vlade RS določe-no zahtevano raven izobrazbe ter mini-malno dolžino zahtevanih delovnih iz-kušenj za posamezno delovno mesto.

Zakon določa osnovne oziroma mi-nimalne pogoje, ki morajo biti dolo-čeni za zasedbo uradniškega delovne-ga mesta, in sicer predpisana izobrazba ter znanje uradnega jezika. Vlada RS v uredbi določi pogoje glede dolžine zahtevanih delovnih izkušenj za skle-nitev delovnega razmerja za uradni-ško delovno mesto, in sicer v organih državne uprave, pravosodnih organih in v upravah lokalnih skupnosti. Dru-gi organi navedeno uredijo s splošnim aktom.

PripravništvoNekoliko se spreminja definicija pri-pravništva. Pripravnik je po novem »oseba, ki nima ustreznih delovnih iz-kušenj v skladu z zakonom in prvič sklene pogodbo o zaposlitvi, ustrezno ravni njene izobrazbe, z namenom, da se usposobi«. Dodatna določba ure-ja položaj oseb, ki so bile pred skleni-tvijo pogodbe o zaposlitvi v državnem organu ali upravi lokalne skupnosti, že zaposlene drugje, vendar niso končale pripravniške dobe oziroma si niso pri-dobile dovolj delovnih izkušenj za kon-kretno delovno mesto, imajo pa dose-ženo raven izobrazbe, ki se zahteva za zasedbo tega delovnega mesta. Predlog določa, da tudi te osebe opravljajo pri-pravništvo v državnem organu ali upra-vi lokalne skupnosti.

Določbe glede ocenjevanja in napre-dovanja se črtajo. Postopek, pogoji in vsa ostala relevantna vprašanja, ki se nanašajo na ocenjevanje uradnikov, se celovito ureja v zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, enako kot razlo-gi za ocenjevanje uradnikov, zato teh določb v tem zakonu ni več treba.

PremestitevPremestitev javnega uslužbenca na dru-go delovno mesto je, z njegovim soglas-jem ali brez, mogoča le, če ima javni uslužbenec delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas.

Določeni so razlogi za premestitev jav-nega uslužbenca. Javni uslužbenec se poleg spremenjenih delovnih potreb

lahko premesti na prosto uradniško ali strokovno tehnično delovno mesto tudi, če so podani poslovni razlogi, če je ugotovljeno, da je javni uslužbenec ne-sposoben za svoje delovno mesto, če se trajno spremeni obseg dela ali raciona-lizirajo delovni postopki in javni usluž-benec nima več polne delovne obreme-nitve in v drugih primerih, ki jih določa zakon.

V primeru mirovanja pravic in obve-znosti iz delovnega razmerja javnemu uslužbencu delovno razmerje prene-ha. Ob tem se dosedanji delodajalec in javni uslužbenec po izrecni zakonski določbi lahko dogovorita, da za čas, ko javnemu uslužbencu pravice in obve-znosti mirujejo, lahko sklene delovno razmerje z drugim delodajalcem. Javni uslužbenec se po izteku dogovorjene-ga časa mirovanja oziroma po prene-hanju delovnega razmerja pri drugem delodajalcu vrne na delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje. Javni usluž-benec na podlagi te določbe nima za-gotovljene pravice, da po preteku mi-rovanja zasede isto delovno mesto, na katerem je delo opravljal pred mirova-njem.

Nadzor nad izvajanjem zakonaPredlog novele širi pristojnost inšpek-cije za sistem javnih uslužbencev tudi na izvajanje nadzora nad zakonitostjo in pravilnostjo izvajanja določb podza-konskih aktov, izdanih na podlagi Za-kona o javnih uslužbencih, prav tako pa na zakonitost in pravilnost izvajanja do-ločb drugih zakonov in na njihovi pod-lagi izdanih podzakonskih predpisov, če ti urejajo delovno pravna vprašanja ter organizacijsko-kadrovske zadeve za javne uslužbence. Obseg nadzora in-špekcije je z navedenim vsebinsko raz-širjen, nadzor pa je omejen s pogojem, da nadzor nad zakonitostjo in pravilno-stjo izvajanja drugih zakonov in podza-konskih predpisov, izdanih na njihovi podlagi, ni že zagotovljen.

Inšpektorji za sistem javnih uslužben-cev bodo pristojni tudi za ugotavlja-nje skladnosti med obsegom pravic s finančnimi posledicami, ki so bile jav-nim uslužbencem dodeljene, in obse-gom teh pravic, ki so javnim uslužben-cem pripadale glede na določbe zakona, podzakonskih predpisov in kolektiv-ne pogodbe. Inšpektorji bodo pristojni tudi za nadziranje izvajanja postopkov premestitve javnih uslužbencev.

Glas občin 23

Zakonodaja v pripravi

Predlog resolucije nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje 2013–2020Vlada RS je na redni seji 21. februarja potrdila besedilo Predloga resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdo-bje 2013–2020 in ga poslala Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejem. Združenje občin Slovenije je že v času javne razprave jeseni opozorilo na pomanjkljivosti dokumenta, program pa naj bi občinam naložil skoraj 30 % večje sofinanciranje socialnega varstva, kar je v času krčenja sredstev občinam nesprejemljivo.

Nacionalni program socialnega varstva (NPSV) je ključen razvojni dokument na področju sistema socialnega varstva, saj določa osnovna izhodišča in načela razvoja sistema, ključne cilje na podro-čju socialnega varstva, mrežo javnih so-cialnovarstvenih storitev in programov ter opredeljuje način izvajanja in spre-mljanja izvajanja programa ter odgo-vornosti posameznih akterjev na različ-nih ravneh. Podlaga za pripravo NPSV je Zakon o socialnem varstvu. Predlog resolucije o NPSV za obdobje 2013–2020 je tretji po vrsti: prva resolucija o NPSV je bila sprejeta 2000 (za obdobje 2001–2005), druga pa 2006 (za obdo-bje 2006–2010).

Tokratni Predlog resolucije o NPSV se nanaša na daljše časovno obdobje (do 2020) kot predhodna dva dokumen-ta, zato je zastavljen bolj strateško in je usklajen z Evropsko strategijo do 2020 in slovenskimi zavezami v tem konte-kstu (zmanjševanje revščine). Poleg pe-tih poglavij so njegov sestavni del tudi tri priloge, in sicer:

• ocena uresničevanja prejšnjega NPSV (za obdobje 2006–2010);

• ključne okoliščine in dejavniki vpliva na delovanje sistema socialnega var-stva in na določanje ciljev njegovega razvoja do 2020;

• kazalniki za spremljanje uresničeva-nja ciljev NPSV 2013–2020.

Dokument so pripravili na MDDSZ v tesnem sodelovanju z delovno skupino, imenovano za ta namen (v njej so bili predstavniki raziskovalcev, UMAR-ja, izvajalcev na področju socialnega var-

stva, nevladnih organizacij, ki predsta-vljajo uporabnike, in Socialne zborni-ce).

Cilji, tako kvalitativni kot kvantitativ-ni, so bili določeni na osnovi stanja gle-de uresničenih ciljev prejšnjega NPSV, ključnih okoliščin in dejavnikov, ki bodo vplivali na sistem do 2020 (zla-sti pomembni so demografski dejavni-ki, pričakovane gospodarske in zaposli-tvene razmere, ipd.), potreb v populaciji (razvoj različnih socialnih problematik) in tudi pričakovanih finančnih možno-sti. Trije glavni cilji razvoja sistema soci-alnega varstva do leta 2020 so:

• zmanjševanje tveganja revščine in povečevanje socialne vključenosti ogroženih in ranljivih skupin prebi-valstva;

• izboljšanje razpoložljivosti in pestro-sti ter zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov;

• izboljševanje kakovosti storitev in programov ter drugih oblik pomoči (prek povečanja učinkovitosti upra-vljanja izvajalskih organizacij, po-večanja njihove avtonomije in upra-vljanja s kakovostjo ter zagotavljanja večjega vpliva uporabnikov in pred-stavnikov uporabnikov na načrtova-nje in izvajanje storitev).

Pomembnejši poudarki v dokumentu so še:

• aktiven pristop v socialni politiki - s programom želijo tudi v politiki so-cialnega varstva narediti premik v programe, ukrepe in načela aktivaci-je v smislu pomoči posameznikom,

da bodo lahko sami reševali svoj po-ložaj, predvsem prek zaposlitve (ne samo transferji in kurativne storitve in programi, ampak predvsem pre-ventiva in programi socialne ter za-poslitvene aktivacije);

• kompleksnost in povezanost politik, ki vplivajo na socialni položaj posa-meznikov in družin (ne le socialna politika, ampak tudi politike izobra-ževanja, zaposlovanja, upokojevanja, stanovanjska in zdravstvena politika, ipd., zato morajo biti te (različne po-litike) medsebojno usklajene tako na ravni načrtovanja kot na ravni izva-janja;

• krepitev skupnostnih oblik social-nega varstva - spodbujanje tistih oblik storitev in programov, ki lju-dem omogočajo, da še naprej živijo v skupnosti in so tam vključeni, s tovrstnimi storitvami in programi pa jim pomagamo odpraviti ali blažiti težave (predvsem na področju sta-rejših: pomoč na domu, oskrbovana stanovanja, dnevni centri, … name-sto institucionalnega varstva);

• v dokumentu so poudarjeni tudi kvalitativni razvojni vidiki in ino-vativni pristopi na področju razvoja socialnovarstvenih storitev in pro-gramov.

Za izvedbo NPSV 2013–2020 sta pred-videna dva izvedbena načrta na nacio-nalni in regijski ravni (za obdobje štirih let), v katerih bo bolj podrobno dolo-čena dinamika širitev in razvoja (tudi ob upoštevanju gospodarskih razmer in možnosti financiranja). Na regijski rav-ni bodo izvedbene načrte koordinira-li centri za socialno delo na regijskem nivoju (po reorganizaciji), pri njihovi pripravi pa bodo sodelovali tudi pred-stavniki lokalnih skupnosti, ki bodo re-gijske načrte tudi potrdili. Cilje, ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti (npr. ra-zvoj storitve pomoč na domu), bodo v svojih planskih dokumentih opredelile lokalne skupnosti (občine).

Sredstva za izvedbo Resolucije o nacio-nalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 se bodo do konca obdobja (do 2020) v primerjavi s sred-stvi, ki so bila porabljena 2011, pove-čala za slabih 92 milijonov evrov (sku-paj sredstva države, občin ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, všte-ta so tudi evropska sredstva), vendar se bodo sredstva povečevala postopno, 2013 in 2014 še ne (oz. le toliko, koli-kor so že sprejete obveznosti). Do 2020

Glas občin 24

gre precejšen del povečanja sredstev na račun demografskih razlogov in pove-čanja potreb po dolgotrajni oskrbi, za-radi česar bo v prihodnje nujno treba spremeniti sistem financiranja dolgo-trajne oskrbe (uvedba obveznega zava-rovanja za dolgotrajno oskrbo). V obdo-bju izvajanja Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva je predvi-deno tudi bolj uspešno črpanje evrop-skih sredstev, še zlasti, ker bo prihodnja finančna perspektiva EU (za obdobje 2014–2020) pri sredstvih evropskih skladov večji delež razpoložljivih sred-stev namenila socialni problematiki.

Osnutek uredbe predvideva, da javna služba zbiranja komunalnih odpadkov obsega zbiranje nenevarnih in nevarnih frakcij, kosovnih odpadkov, odpadkov z vrtov in iz parkov ter mešanih komu-nalnih odpadkov.

Uredba o komunalnih odpadkih dolo-ča pravila ravnanja s komunalnimi od-padki, vključno z obveznostmi izvirne-ga povzročitelja komunalnih odpadkov, pa tudi vrste in najmanjši obseg dejav-nosti ter nalog, ki morajo biti zagoto-vljene v okviru obveznih občinskih go-spodarskih javnih služb varstva okolja na področju komunalnih odpadkov, kot jih določa Zakon o varstvu okolja. Do-loča tudi oskrbovalne standarde in nor-mative ter tehnične in druge ukrepe za opravljanje teh javnih služb. Z uredbo se razveljavlja Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

Uredba določa vzpostavitev in nadgra-dnjo ustrezne infrastrukture na ob-činskem nivoju za ločeno zbiranje ko-munalnih odpadkov ter uvaja dodatne možnosti in spodbude za ločevanje od-

padkov na izvoru ob sočasnem omejeva-nju prepuščanja komunalnih odpadkov kot mešanih komunalnih odpadkov z namenom intenzivnejšega ločevanja odpadkov na njihovem izvoru, ki jih je zato mogoče usmeriti v recikliranje in/ali predelavo. Uredba zato predstavlja ukrep povečanja ponovne uporabe in recikliranja komunalnih odpadkov ter ločenega zbiranja in/ali predelave/re-cikliranja določenih odpadkov, kot so odpadna embalaža, OEEO ter odpadne baterije in akumulatorji.

Uredba tudi določa, kateri komunal-ni odpadki so predmet obdelave javne službe obdelave komunalnih odpadkov, kakšen je obseg dejavnosti javne službe, kateri komunalni odpadki so predmet odlaganja javne službe in kakšen je ob-seg dejavnosti javne službe. Uredba zato skupaj z Uredbo o odlaganju odpad-kov na odlagališčih, ki določa obvezno-sti glede centra za ravnanje s komunal-nimi odpadki, vključno z minimalnim oskrbovalnim standardom za tak cen-ter, obveznosti glede obdelave mešanih komunalnih odpadkov pred odlaga-

ZOS opozoril na povečanje finančnih obveznosti občinZdruženje občin Slovenije je v času jav-ne razprave o osnutku nacionalnega programa socialnega varstva od 12. ok-tobra do 19. novembra lani opozorilo na nekatere pomanjkljivosti programa. Pri vseh socialnovarstvenih dejavnostih, storitvah in programih je treba natanč-no opredeliti finančne vire. Ne zadostu-je le skupni finančni okvir, poleg tega je ta za občine nesprejemljiv, saj jim na-laga za skoraj 30 % večje sofinancira-nje socialnega varstva, medtem ko drža-

va občinam sredstva krči. Izpostavljeno je bilo tudi, da izvedbeni načrti za obči-ne ne morejo veljati že od letos naprej, saj so imele občine proračune za leto-šnje leto takrat že v pripravi. Ministr-stvo smo zaprosili, da občinam posre-duje vzorec izvedbenega načrta, poleg tega smo vprašali tudi, kako je s pripra-vo zakona o dolgotrajni negi in oskrbi, po katerem naj bi se stroški institucio-nalnega varstva in pomoči na domu za občine zmanjšali.

Zakonodaja v pripravi

Predlog uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadkiDo 7. januarja je bil v javni obravnavi Predlog uredbe za ravna-nje s komunalnimi odpadki. Uredba med drugim določa pravila ravnanja s komunalnimi odpadki in določa oskrbovalne stan-darde in normative ter tehnične in druge ukrepe za opravljanje javnih služb, prinesla pa naj bi učinkovitejše ravnanje z odpad-ki. Z novo uredbo se želi določiti, kaj so obveznosti komunalnih podjetij, kaj občanov in kaj drugih subjektov.

njem in obveznosti glede odlaganja od-padkov (mejne vrednosti, prepovedi), predstavlja ukrep za zagotovitev posto-pnega zmanjševanja količine biorazgra-dljivih komunalnih odpadkov, ki se od-lagajo na odlagališčih.

V skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah je uporaba javnih do-brin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, ob-vezna, razen če zakon ali na njego-vi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače. V predpisih o odpadkih ni določene nobene izjeme od obvezne uporabe javne službe obde-lave komunalnih odpadkov in obvezne uporabe javne službe odlaganja komu-nalnih odpadkov, določene pa so neka-tere izjeme od obvezne uporabe javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.

Z Uredbo o komunalnih odpadkih se v te izjeme ne posega, pač pa se uvaja nova iz-jema, in sicer da lahko izvirni povzroči-telji komunalnih odpadkov iz dejavnosti zagotovijo obdelavo vseh svojih komunal-nih odpadkov razen mešanih komunal-nih odpadkov, tudi v skladu z Uredbo o odpadkih. To pomeni, da jih lahko odda-jo tudi drugemu zbiralcu ali izvajalcu ob-delave, pri čemer pa morajo zaradi upošte-vanja cilja v zvezi s povečanjem ponovne uporabe in recikliranja komunalnih od-padkov za te odpadke zagotoviti pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje.

Glas občin 25

Sprejeta zakonodaja

Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje - sprejeta in spremenjena še drugičUredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki je bila sprejeta 28. februarja, veljati pa je začela 9. marca, je požela številne kritike občin. Združenje občin Slovenije je Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor opozorilo na poseg v zakonsko pravico občin do urejanja prostora na svojem področju ter po-zvalo k spremembi uredbe. To se je tudi zgodilo. Vlada RS je 19. marca sprejela spremembe uredbe glede 8. člena in priloge 2, nova Vlada RS pa je na seji 28. marca črtala 8. člen uredbe.

Nova Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnjeGlavni namen nove uredbe je bil odpra-va administrativnih ovir in bremen za investitorje in upravne organe. Uredba določa širok nabor nezahtevnih objek-tov, za katere investitor pridobi gradbe-no dovoljenje po enostavnejšem postop-ku. Ta postopek je hiter in za investitorja bistveno cenejši, ker mu ni treba prilo-žiti projektne dokumentacije. S tem se želi olajšati in pospešiti zagon nekaterih investicij. Uredba določa namreč večji nabor enostavnih objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

Uredba objekte razvršča glede na zah-tevnost gradnje na zahtevne, manj zah-tevne, nezahtevne in enostavne objekte:

• enostavni objekti gradbenega dovo-ljenja ne potrebujejo;

• za nezahteven objekt se izda gradbe-no dovoljenje, ki ne vsebuje projek-tne dokumentacije;

• za manj zahtevne in zahtevne objekte se izda gradbeno dovoljenje na podla-gi izdelane projektne dokumentacije.

Uredba natančneje določa, kaj se šte-je za vzdrževanje objekta, ki se lah-ko opravi brez upravne odločbe. Zara-di dejstva, da mnogi (starejši) prostorski akti ne vsebujejo določb o umeščanju in oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, uredba določa tudi splošna pravila umeščanja v prostor.

Uredba v prilogah 1, 2, in 3 bolj jasno razvršča posamezne objekte. V prilogi

2, ki razvršča enostavne in nezahtevne objekte, so dodana tudi pravila za raz-vrščanje, da v praksi ne bi prihajalo do različnega tolmačenja.

Opozorila na pomanjkljivosti uredbeNa številna opozorila občin glede po-manjkljivosti uredbe se je odzvalo pri-stojno ministrstvo. V Zakonu o graditvi objektov so ustrezne varovalke, ki pre-prečujejo, da bi se objekti gradili tako, da bi to vplivalo na njihovo varnost, so zatrdili na Ministrstvu RS za infra-strukturo in prostor.

V samem Zakonu o graditvi objektov ob-stajajo ustrezne varovalke, ki preprečuje-jo, da bi se ti objekti gradili tako, da bi to vplivalo na njihovo varnost. Tako je npr. za gradnjo enostavnega in nezahtevnega objekta ter vzdrževalnih del, s katerimi bi se posegalo v konstrukcijo objekta oziro-ma v njegove nosilne dele, treba pridobi-ti gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo.

Enostavni objekti tudi ne smejo biti na-menjeni bivanju, zato je bil izbran ta-kšen nabor nezahtevnih in enostavnih objektov, ki niso namenjeni bivanju. Obenem je po Zakonu o graditvi objek-tov kot krovnem zakonu tudi pri gra-dnji teh objektov treba spoštovati pravi-la gradbenih predpisov, če se na to vrsto objektov sploh nanašajo. Za kršitve na-vedenih zahtev v zakonu (prostorskih in gradbenotehničnih) so tudi v primeru enostavnih in nezahtevnih objektov ter izvedbi vzdrževalnih del predpisani in-špekcijski nadzor, prekrški in globe, ki se izrečejo v primeru kršitev zakona.

ZOS podal pobudo za spremembo uredbeZdruženje občin Slovenije je Ministr-stvu RS za infrastrukturo in prostor podalo pobudo za spremembo Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtev-nost gradnje ter pozvalo, da se v pripra-vo predpisa vključi združenji občin.

V Združenju občin Slovenije menimo, da se s sprejeto uredbo posega v zakon-sko pravico občin kot ključnih nosilk urejanja prostora, da urejajo in načrtuje-jo posege v prostor na svojem območju, kot to izhaja iz Zakona o lokalni samo-upravi, Zakona o prostorskem načrtova-nju in Zakona o graditvi objektov.

Po 11. členu Zakona o prostorskem na-črtovanju je namreč občina pristojna za določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor, uredba pa glede pogojev umeščanja nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor po na-šem mnenju prekliče vsa določila pro-storskih izvedbenih aktov in prostor-skih ureditvenih pogojev občin kljub omejitvam 8. člena uredbe. Uredba tudi ni skladna z Zakonom o graditvi objek-tov, ki v 13. členu navaja, da morajo biti vsi objekti skladni s prostorskimi akti, zanesljivi in evidentirani in da je zago-tavljanje skladnosti s prostorskimi akti, zanesljivosti in evidentiranosti objektov v javnem interesu.

Spremembe in dopolnitve uredbeVlada RS je po številnih opozorilih (združenj) občin na seji 19. marca iz-dala Uredbo o spremembah in dopolni-tvah Uredbe o razvrščanju objektov gle-de na zahtevnost gradnje.

V Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje se je spremenil 8. člen, ki določa pogoje za umeščanje ne-zahtevnih in enostavnih objektov v pro-stor. Nov 8. člen določa, da se za ume-ščanje nezahtevnega in enostavnega objekta v prostor upoštevajo vse določ-be veljavnega prostorskega akta. Novi drugi odstavek določa, da v primeru, če prostorski akt ali drug predpis občine ne vsebuje pogojev za umeščanje nezah-tevnih in enostavnih objektov v prostor, se v tem primeru uporabijo določbe drugega odstavka tega člena, ki vse-buje natančne prostorske omejitve gle-de odmikov, dopustne namenske rabe, dovoljenega števila objektov in obliko-vanja. Novi tretji odstavek 8. člena po-drobneje opredeljuje, da se za parcelo,

Glas občin 26

namenjeno gradnji, šteje takšna zemlji-ška parcela, ki je razdeljena v skladu s prostorskim aktom, kar pomeni, da je na ta način zagotovljena enaka namen-ska rabe vsake od nastalih parcel. Tretji odstavek veljavne uredbe je postal četr-ti odstavek 8. člena, četrti odstavek ob-stoječe uredbe pa se črta.

Drugi člen predloga uredbe določa, da se priloga 2 zamenja. V prilogi 2 se spre-minja prva točka (Majhna stavba) tako, da nobena majhna stavba ni enostaven objekt. Iz nabora objektov so nekateri objekti izvzeti in preneseni v novo dru-go točko »Majhna stavba kot dopolni-tev obstoječe pozidave«. V nabor majh-ne stavbe so uvrščeni samo enostavni objekti do 20 m2.

Spremembe priloge 2:

• v novi točki 14 (Športno igrišče na prostem) se velikost enostavnih objek-tov z 2000 m2 zmanjšuje na 1000 m2;

• v novi točki 16 (Objekt za oglaševanje)

je odpravljena nomotehnična napaka;• v novi točki 17 (Objekti za rejo živali)

so se črtali vsi enostavni objekti in so preneseni med nezahtevne objekte;

• v novi točki 18 (Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti) se v opis objekta doda opis »ki ni namenjen prebiva-nju«. Vse stavbe kot enostavni objekti so preneseni med nezahtevne objek-te. Odpravljena je nomotehnična na-paka pri omejevanju višine objektov;

• v novi točki 19 (Objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost) se v opisu objekta doda »objekt, ki ni na-menjen prebivanju« in s tem prepreči napačno razumevanje rabe objekta.

Sprememba uredbe – drugičTik pred sklepom redakcije smo preje-li obvestilo, da je Vlada RS na seji 28. marca 2013 sprejela spremembo ured-be, s katero se črta 8. člen uredbe.

Sprememba je nujna predvsem zaradi uskladitve z evropsko direktivo glede za-ščite živali, ki se uporabljajo v znanstve-ne namene. Novela, ki bistveno zaostru-je poskuse na živalih, temelji na načelih odgovornega lastništva in humanega ravnanja z živalmi. Novela obsega spre-membe na področju poskusov na živa-lih, zakola, spreminja definicijo nevar-nega psa, izboljšuje se zajem podatkov za vodenje centralnega registra psov.

Z novelo zakona o zaščiti živali se obli-kuje nova raven zaščite živali na več po-dročjih, predvsem v reji, poskusih in pri zakolu. Krepi se tudi odgovornost la-stnikov živali.

Novela zakona prinaša novosti tudi imetnikom zavetišč, ki pri opravljanju svojih nalog sodelujejo s pristojno vete-

Sprejeta zakonodaja

Lokalne skupnosti ter strokovna in dru-ga javnost so v svojih pripombah, kljub spremembi uredbe, opozarjali na to, da 8. člen veljavne uredbe še vedno pred-stavlja nedovoljen poseg v pristojnost občin v zvezi s prostorskim načrtova-njem ter da je nesistemski in neustaven, in da sprememba uredbe še vedno pred-stavlja poseg v pristojnost občin na po-dročju prostorskega načrtovanja in ne odpravlja nepravilnosti in pomanjklji-vosti ter še vedno vnaša veliko nejasno-sti ter različnih tolmačenj, zato je po mnenju Vlade RS nujno črtanje 8. čle-na, z namenom, da se prepreči morebi-tne negativne posledice njenega izvaja-nja v praksi.

S tem je občinam v celoti prepušče-no določanje pravil glede umeščanja v prostor in tudi odgovornost,da izvaja-jo svojo izvirno pristojnost prostorske-ga načrtovanja na lokalni ravni.

Novela Zakona o zaščiti živaliDržavni zbor RS je na marčevski redni seji sprejel novelo Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-C). Novela zakona prinaša nekaj novosti in sprememb - tudi na področju dejavnosti občin. Občine bodo za izvajanje sterilizacij in kastracij zavrženih živali lahko predpisale prispevek, ki ga bodo zaračuna-le gospodinjstvom, ki so zavezana za plačilo storitve zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Prav tako bodo občinski redarji v primeru odkritega prekrška na javni površini dobili pristojnost ustreznega ukrepanja, in sicer v zvezi s fizičnim varstvom živali na javnem mestu in označeva-njem oz. mikročipiranjem psov.

rinarsko službo in občinskimi redarji, in sicer zlasti za namen iskanja lastnika najdene živali. S tem se omogoča hitro vrnitev živali skrbniku in prepreči, da bi žival prišla v zavetišče, kar občini pov-zroča stroške. Prav tako bodo imetni-ki zavetišč najmanj dvakrat letno (lah-ko tudi večkrat) o opravljenih nalogah, ki jim jih nalaga zakon, poročali lokalni skupnosti, za katero izvajajo javno služ-bo, ter enkrat letno upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo. Tu gre za poročanje izvajalca javne službe občini - svojemu naročniku.

Med novostmi, pomembnimi za občine, je tudi uvedba pravice, da predpišejo pri-spevek z namenom izvajanja dodatnih na-log v zvezi z oskrbo zapuščenih živali (npr. mačk, psov in tudi golobov, …) na svo-

jem ozemlju. S sterilizacijo in kastracijo bi se lahko bistveno izboljšalo stanje pre-komerne naseljenosti. S tem se občanom zagotavlja varnejše okolje zaradi prepreče-vanja kužnih bolezni. Za izvajanje sterili-zacije in kastracije lahko občina predpiše plačilo prispevka, iz katerega se krijejo ti stroški. Občina se lahko odloči za uved-bo prispevka, če je problematika zapušče-nih živali v občini zelo velika (npr. večje število zapuščenih mačk). Novela zako-na zavezance za plačilo prispevka določa gospodinjstva, ki so zavezana za pla-čilo storitve zbiranja in odvoza komu-nalnih odpadkov. S tem je omogočeno pobiranje prispevka na način, ki je v ob-činah že vzpostavljen in zato ne bo pred-stavljalo uvedbe novih evidenc in drugih administrativnih ovir. Višina prispevka na gospodinjstvo letno ne sme presegati

Glas občin 27

1,5 % minimalne bruto mesečne plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto. Občina predpiše prispevek z odlokom, v katerem podrobneje predpiše način ob-računavanja, višino, oprostitve, postopek pobiranja in postopek prisilne izterjave.

Na področju občinskega redarstva no-vela zakona občinskim redarjem dodelju-je tudi pravice, da ob odkritem prekršku lahko preverijo, ali je pes mikročipiran ali ne. Mikročipiranje je ukrep, katere-ga prvenstvena naloga je povezati identi-teto psa z zapisom v centralnem registru psa, iz katerega je moč ugotoviti lastni-štvo psa, informacijo o nevarnem psu in podatke o obveznem cepljenju proti ste-klini. Navedeni ukrep poleg zagotavlja-nja varnosti populacije pred širjenjem nevarnih bolezni, ki se prenašajo z živa-li na človeka, zagotavlja tudi informacije o lastniku živali, ki odgovarja za morebi-tno škodo ali poškodbe, ki jih povzroči njegov pes. Občinski redarji imajo tudi pristojnost nadzora nad izvajanjem fi-zičnega varstva psov na javnih mestih.

Novela zakona določa bolj restriktivne ukrepe pri laboratorijskih poskusih na živalih. Po novem bo treba za vsako de-janje, ki se opravi na živalih oz. na ži-valskem tkivu, pridobiti predhodno so-glasje posebne etične komisije.

Zakol živali brez predhodnega omamlja-nja bo po novem prepovedan, s čimer bo slovenska ureditev tega področja strožja kot pa v EU. Žival bo dovoljeno zaklati le tako, da je usmrčena z ustreznim pred-hodnim omamljanjem. Zakol brez oma-mljanja je v Sloveniji dovoljen izključno, če gre za zakol perutnine, kuncev in zaj-cev izven klavnice za zasebno, domačo uporabo. Na predlog nevladnih organiza-cij so v zakon zapisali prepoved reje in lov živali zgolj zaradi pridobivanja kožuhov.

Za nevarnega bo po novem veljal tudi napadalen pes in tisti, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti, medtem ko po zdajšnji ureditvi velja za takšne-ga šele pes, ki je ugriznil človeka ali ži-val. Skrbnik živali pomeni osebo, ki od-govarja za žival in ni nujno njen lastnik.

Izboljšal se bo tudi zajem podatkov za vodenje centralnega registra psov - ob-vezen bo vnos podatka o izvoru psa, s čimer se želi preprečiti nezakonit pro-met z živalmi.

Skladno z novim zakonom bodo pre-povedani tudi cirkusi in podobne pri-reditve, v katerih nastopajo prostožive-če živali.

Sprejeta zakonodaja

Novela Zakona o funkcionarjih v dr-žavnih organih (ZDFO-E) je začela veljati 1. januarja letos. Sledi rešitvam iz novele Zakona o poslancih, ki jo je Dr-žavni zbor RS sprejel junija lani. Nove-la določa znižanje višine nadomestil po prenehanju mandata iz 100 na 80 % za-dnje plače, ki jo je funkcionar prejemal, ko je opravljal funkcijo.

Čas, v katerem bodo funkcionarji v dr-žavnih organih upravičeni do nadome-stila, pa ostaja tri mesece. Predvidena je tudi možnost podaljšanja dobe preje-manja nadomestila do izpolnitve pogo-jev za upokojitev, vendar tudi tu v okvi-ru določenih časovnih omejitev, najdlje pa za šest mesecev. Novela ukinja na-domestilo plače v primeru, če funkci-onarju preneha funkcija pred potekom šestih mesecev od potrditve mandata (izvolitve ali imenovanja).

Zakon tudi določa prenehanje pravi-ce do prejemanja nadomestila plače, če funkcionar pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo pla-če, začne opravljati funkcijo, se zapo-sli, prične opravljati pridobitno dejav-nost ali izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokoj-nine brez zmanjšanja.

V času, ko funkcionar zaradi pripora, uklonilnega zapora ali prestajanja za-porne kazni ne more opravljati funkci-je, nima pravice do plače, do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije in do drugih prejemkov ter ostalih po-gojev za opravljanje funkcije. Prav tako funkcionar, ki mu je prenehala funkci-ja, v obdobju, ko je upravičen do pre-

jemanja nadomestila plače, prestaja pri-por, uklonilni zapor ali zaporno kazen, v času prestajanja ni upravičen do nado-mestila plače. Če se prestajanje pripo-ra, uklonilnega zapora ali zaporne ka-zni izteče pred potekom časa, ki je s tem zakonom določen za prejemanje nado-mestila, ima pravico do nadomestila za preostalo obdobje.

Novela Zakona o funkcionarjih v državnih organih (ZFDO-F)Državni svetniki bodo na podlagi no-vele Zakona o funkcionarjih v državnih organih (ZFDO-F), ki jo je Državni zbor RS sprejel na redni marčevski seji, lahko odslej prejeli mesečno plačilo naj-več v višini tretjine osnovne plače pred-sednika Državnega sveta RS (osnov-na plača predsednika DS RS sodi v 64. plačni razred in znaša 5211,10 evra bru-to), kar je 1737 evrov bruto. Državni svet RS mora sprejeti notranji pravil-nik, ki bo urejal izplačila državnim sve-tnikom.

Državni svet RS je sicer januarja le-tos v zakonodajni postopek vložil Pre-dlog novele Zakona o funkcionarjih v državnih organih, s katerim so žele-li določiti pregledno in enotno ureditev plačil nepoklicnim funkcionarjem (čla-nom Državnega sveta RS in občinskim funkcionarjem).

Predlog zakona je določal, da ima funk-cionar pravico do plačila za opravljanje funkcije ter do povračila stroškov, ki jih ima v zvezi z opravljanjem funkci-

Novela Zakona o funkcionarjih v državnih organih znižala višino nadomestilNovela Zakona o funkcionarjih v državnih organih (ZDFO-E) določa znižanje višine nadomestil iz 100 na 80 % plače. Čas, v katerem bodo funkcionarji v državnih organih upravičeni do nadomestila, pa ostaja tri mesece. Združenje občin Slovenije je opozorilo, da je predlog novele, s katerim je Državni svet RS pre-dlagal znižanje nadomestil vsem nepoklicnim funkcionarjem, v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi.

Glas občin 28

je. Predlagano je bilo, da lahko višina plačila za nepoklicno opravljanje funk-cije znaša največ tretjino plače, ki bi jo funkcionar prejemal, če bi funkcijo opravljal poklicno.

Združenje občin Slovenije se je od-zvalo na predlog in v mnenju na pre-dlog novele pojasnilo, da Zakon o lo-

Sprejeta zakonodaja

kalni samoupravi v 34.a členu ustrezno ureja plačilo za opravljanje funkcije ne-poklicnih funkcionarjev - tako nepo-klicnih županov kot tudi občinskih svetnikov, zato je združenje predlogu ZFDO-F nasprotovalo.

Da so predlagane spremembe nedosle-dne in povzročajo neskladja, pa je prav

tako opozorila parlamentarna Zakono-dajno-pravna služba. Tako sta bili z večino glasov sprejeti dopolnili Odbo-ra DZ RS za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo, ki sta odpravi-li to dilemo, ohranili pa ureditev za dr-žavne svetnike.

Manjša širitev območja stavbnih zemljišč dopustna tudi občinam s sprejetimi OPN-ji Novela C Zakona o prostorskem načrtovanju je začela veljati 1. januarja letos. Novela zakona določa izjemo, da lahko občinski svet dovoli manjšo širitev območja stavbnih zemljišč, in sicer tudi za občine, ki že imajo sprejet občinski prostorski načrt.

Po večjih spremembah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-B), ki jih je Državni zbor RS sprejel julija lani, je zakon dopustil manj-šo širitev območja stavbnih zemljišč zaradi gradnje posamičnih objek-tov, ki predstavlja funkcionalno za-okrožitev obstoječe pozidave, na-menjene opravljanju industrijskih, proizvodnih, kmetijskih, turistič-nih ali športnih dejavnosti. 29. člen ZPNačrt-B je določil tudi material-ne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko občine dopustijo takšno ši-ritev, ureja postopkovne vidike širi-tve in določa pristojnosti države v tej zvezi. Gre za prehodno določbo: možnost dopustitve tovrstnih širitev stavbnih zemljišč je zakonsko ome-jena, in sicer relativno do sprejema OPN v posamezni občini, absolu-

tno pa do 1. januarja 2015. Določba 29. člena ZPNačrt-B je možnost manj-še širitve območij stavbnih zemljišč po-gojevala s še neuveljavljenim OPN.

Dopolnitev 29. člena ZPNačrt-BDržavni zbor RS je decembra lani sprejel dopolnitve 29. člena ZPNačrt-B. Novela Zakona o prostorskem na-črtovanju (ZPNačrt-C), ki je začela ve-ljati 1. januarja letos, določa izjemo, da lahko občinski svet dovoli manjšo ši-ritev območja stavbnih zemljišč tudi za občine, ki že imajo sprejet občin-ski prostorski načrt. S tem se iz zako-na črta določbo, po kateri se možnost manjše širitve območja stavbnih ze-mljišč pogojuje s še neuveljavljenim občinskim prostorskim načrtom. Ni

namreč razloga, da bi diskriminira-li med občinami, ki so te načrte že sprejele, in tistimi, ki tega še niso sto-rile, so spremembo obrazložili pre-dlagatelji.

Do ZPNačrt-C so bile manjše širi-tve območja stavbnih zemljišč dovo-ljene na območju industrijskih, pro-izvodnih, kmetijskih, turističnih ali športnih dejavnosti, na predlog predla-gateljev pa jim je Državni zbor RS do-dal še storitvene in obrtne dejavnosti.

Dopolnilo tudi določa, da širitev ne sme bistveno posegati v varstvena, za-varovana, degradirana, ogrožena in druga območja, na katerih je na pod-lagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim razen v primerih, ko predvideni posegi niso v nasprotju s temi režimi.

Glas občin 29

Sprejeta zakonodaja

Humanitarna pomoč, ki je nižja od meje socialne varnosti, in tista, pri kate-ri je izrecno določen namen, se ne šteje v prihodek družine in torej ne vpliva na pridobitev socialnih transferjev. To je zdaj jasno zapisano v Zakonu o uvelja-vljanju pravic iz javnih sredstev in Za-konu o socialnovarstvenih prejemkih.

V Zakonu o uveljavljanju pravic iz jav-nih sredstev (vsebinsko enaka pa je tudi sprememba 17. in 18. točke prvega od-stavku 12. člena Zakona o socialnovar-stvenih prejemkih) se v prvem odstav-ku 12. člena 20. in 21. točka spremenita tako, da se glasita:

»20. pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja humanitarne orga-

nizacije, status humanitarne organizaci-je, ki deluje v javnem interesu na podro-čju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo skladno z za-konom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, namenjene za preživetje, zmanj-šane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posamezni osebi, če ne bi ime-la drugih dohodkov, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, ra-zen pomoči v obliki denarnih sred-stev, za katere dajalec sredstev opre-deli namen porabe;

21. pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od do-brodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje sta skladna z zakonom, ki

Sprememba socialne zakonodaje: humanitarna pomoč ni več šteta kot prihodek2. marca letos sta začeli veljati novela Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-B) in novela Zakona o socialno-varstvenih prejemkih (ZSVarPre-B), po kateri se humanitarna pomoč, za katero dajalec sredstev opredeli namen porabe, ne bo štela v premoženje posameznika oziroma družine, ki uvelja-vlja pravice iz javnih sredstev.

ureja ustanove, namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohod-ka, ki bi pripadal posamezni osebi, če ne bi imela drugih dohodkov, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejem-ke, razen pomoči v obliki denarnih sredstev, za katere dajalec sredstev opredeli namen porabe.«

Kot so pojasnili na Ministrstvu RS za delo, družino in socialne zadeve, spre-memba vsebinsko ne pomeni nobene novosti in samo natančneje opredelju-jejo to, kar so centri za socialno delo v praksi že izvajali.

Sprememba obeh zakonov natančneje določa, da pomoč, ki ima izkazan na-men, ne vpliva na višino transferjev od države. Humanitarna pomoč se v lastni dohodek šteje le, če je bila izplačana v obliki denarnih sredstev, če izplačevalec namena porabe ni določil oziroma so za preživetje, na primer za osnovne življenj-ske stroške, kot so ogrevanje, elektrika, hrana, obutev in podobno, in če znesek presega višino minimalnega dohodka.

Kot določa zakon, je minimalni doho-dek oziroma meja socialne varnosti za samsko osebo 260 evrov, za mater z otrokom 466, za štiričlansko družino z dvema otrokoma približno 728 evrov. Če socialno ogroženi od humanitar-nih organizacij prejmejo zneske, nižje od teh vsot – čeprav ni izkazan njihov namen – se denar ne upošteva pri od-meri pravic. Če je nakazilo višje, šteje samo tisti del, ki presega mejo. Za kon-kreten oris – če bi samska oseba dobila 300 evrov, bi upoštevali 40 evrov.

Glas občin 30

ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR-1)Novi Zakon o delovnih razmerjih je del celovite reforme trga dela, katere na-men je vzpostaviti primerno razmer-je med ustrezno varnostjo delavcev in možnostjo učinkovitejšega prilagaja-nja razmeram na trgu. Z zmanjšanjem stroškov pri zaposlitvah za nedoločen čas na eni strani in finančnimi desti-mulacijami za uporabo pogodb za do-ločen čas na drugi strani nova delovna zakonodaja sledi enemu bistvenih ciljev reforme - zmanjšanje segmentacije ozi-roma razdrobljenosti trga dela. Poeno-stavljajo se postopki v zvezi s sklenitvi-jo in prenehanjem delovnega razmerja ter zmanjšujejo administrativne ovire. Nova zakonodaja lajša prehajanje med delovnimi mesti oziroma deli pri de-lodajalcu in med delodajalci (notranja fleksibilnost in fleksibilnost trga dela). Zaradi preprečevanja zlorab so predvi-deni ukrepi za zagotavljanje večje prav-ne varnosti vseh zaposlenih.

Sklenitev pogodbe o zaposlitviSkrajšuje se rok za prijavo delavca na prosto delovno mesto, in sicer iz pe-tih na tri dni. Javna objava prostega de-lovnega mesta je možna na Zavodu RS (ZRSZ) za zaposlovanje in/ali v sred-stvih javnega obveščanja, na spletnih straneh ali v javno dostopnih poslovnih prostorih delodajalca.

Neizbranemu kandidatu je obvestilo o neizbiri možno posredovati s pomočjo uporabe informacijske tehnologije - po elektronski poti na elektronski naslov kandidata.

Prenehanje pogodbe o zaposlitviRešitve ZDR-1 zadržujejo pisnost opo-zarjanja in seznanjanja delavca z očita-nimi kršitvami v postopkih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz krivdnih razlo-

gov, poenostavlja pa se ureditev izvedbe zagovora, na katerem se delavec lahko brani, zagovarja pred očitanimi kršitva-mi, opušča se tudi zakonsko predpisano obličnost - pisnost vabljenja na zagovor, vključno z doslej predpisanim osebnim vročanjem. Pisna seznanitev je poslej možna tudi po elektronski poti na elek-tronski naslov delavca.

Pri poslovnem razlogu se opušča obve-znost predhodnega obveščanja delav-cev o nameravani odpovedi. V postop-kih odpovedi iz razloga nesposobnosti in poslovnega razloga se opušča doseda-nja zakonska obveznost delodajalca. V vseh primerih odpovedi pogodbe o za-poslitvi se poenostavlja zakonska opre-delitev obrazložitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Po novem se sama pravila vročanja dolo-čajo v ZDR-1; omejujejo se le na vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi pogodbe-nim strankam (vročanja v prostorih delo-dajalca, priporočena pošiljka s povratnico, objava na oglasnem mestu pri delodajal-cu). Smiselna uporaba pravil pravdnega postopka pa ostaja za tista vprašanja vro-čanja, ki jih ZDR-1 ne ureja.

Po novem je možnost zadržanja učinko-vanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi negativnega mnenja predstav-nikov delavcev omejena le na te delavce.

Vključevanje delavcev v ustrezne ukre-pe na trgu dela je omogočeno že v času odpovednega roka. Delodajalec mora delavcu omogočiti odsotnost z dela naj-manj en dan na teden, da se v času od-povednega roka odziva na pozive zavo-da glede informiranja in usposabljanja ter udeležuje morebitnih zaposlitvenih razgovorov.

Poenostavljena je definicija kolektivnih presežkov. ZDR-1 določa, da mora de-lodajalec prioritetno upoštevati kriterije iz kolektivne pogodbe, v soglasju s sin-dikatom pa ima možnost oblikovati la-stne kriterije. ZDR-1 obenem ukinja in-stitut prednostne pravice do zaposlitve.

Zvišuje se starost delavcev, ki jim je za-gotovljeno posebno varstvo pred odpo-vedjo, in sicer ureditev v ZDR-1 sledi dvigu starosti, ki jo za upokojitev pred-videva pokojninska zakonodaja. Novi zakon omejuje čas dojenja, ki upravičuje delavko do posebnega varstva pred od-povedjo do enega leta otrokove starosti.

ZDR-1 daje delodajalcu možnost, da že v času trajanja poskusnega dela (in ne le ob poteku) redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravlje-nega poskusnega dela s sedemdnevnim odpovednim rokom.

Po novem lahko delovno sodišče ne zgolj na predlog delavca, ampak tudi na predlog delodajalca, odloči o denarnem povračilu namesto reintegracije (vrni-tve na delo) po ugotovitvi, da je prene-hanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in inte-res pogodbenih strank nadaljevanje de-lovnega razmerja ne bi bilo več mogoče.

Zmanjšanje administrativnih ovir ZDR-1 celovito ureja obveščanje neiz-branega kandidata, posameznega delav-ca, skupine ali vseh delavcev oziroma sindikata, pri čemer za vsak posamezni primer posebej določa način obveščanja in možnost uporabe informacijske teh-nologije.

Poenostavljajo se obveznosti delodajalca v zvezi s sklepanjem in odpovedjo po-godbe o zaposlitvi.

Nova ureditev predvideva poenosta-vitev zagovora v okviru disciplinskega postopka, delavec bo imel odslej mo-žnost, da se o očitanih kršitvah, s ka-terimi ga je seznanil delodajalec, izjavi. Poenostavljajo se tudi formalne zahteve v zvezi z odločitvijo o disciplinski od-govornosti.

Fleksibilnost trga delaZ novim zakonom se določa nov primer sklenitve pogodbe o zaposlitvi za dolo-čen čas, in sicer se omogoča sklenitev pogodbe za čas predaje dela, ki je časov-no omejena na največ en mesec.

Notranja fleksibilnostZ ZDR-1 se podrobneje ureja možnost, ko se delavcem lahko v času trajanja de-lovnega razmerja naloži tudi opravlja-nje drugega dela. Zakon določa pri-mere (z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka de-

Sprejeta zakonodaja

Reforma trga delaDržavni zbor RS je 5. marca sprejel novi Zakon o delovnih raz-merjih (ZDR-1) in novelo Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A). Oba zakona začneta veljati 12. aprila letos. Glavna cilja reforme trga dela sta zmanjšanje segmentacije in povečanje prožnosti trga dela.

Glas občin 31

Sprejeta zakonodaja

lovnega procesa) in pogoje (ustreznost drugega dela, časovna omejitev na tri mesece, zadržanje ugodnejšega plačila za delo), ko je takšno obveznost možno pisno odrediti delavcu. Dodatno ZDR-1 manjšim delodajalcem omogoča, da lahko delavcem začasno odrejajo tudi primerno delo.

Z namenom izenačevanja pogojev za-poslitve za določen oziroma za nedolo-čen čas ZDR-1 določa možnost dogo-varjanja o konkurenčni klavzuli tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposli-tvi za določen čas z vodilnim delavcem, pri tem pa možnost tovrstnega dogovo-ra časovno omejuje na dve leti.

Novi zakon uvaja institut »začasnega čakanja na delo«, pri čemer se za razliko od veljavne sistemske ureditve, po kate-ri je delavec, ki mu delodajalec ne more zagotavljati dela, upravičen do 100 od-stotkov nadomestila plače, nadomestilo plače znižuje na 80 odstotkov osnove. V zakonu je izrecno poudarjena dolžnost izobraževanja delavca tudi v času čaka-nja na delo doma s pravico do povračila stroškov v zvezi z delom.

Zmanjšanje stroškov pri zaposlitvah za nedoločen časNajdaljši odpovedni rok pri odpove-di pogodbe o zaposlitvi s strani deloda-jalca iz poslovnega razloga ali iz razlo-ga nesposobnosti se s 120 krajša na 60 dni. Daljši odpovedni rok (80 dni) ve-lja le v primeru, ko je delavec pri delo-dajalcu izpolnil 25 let zaposlitve in če s kolektivno pogodbo na ravni dejavno-sti ni določen drugačen odpovedni rok (vendar ne krajši kot 60 dni). Za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz krivdnega razloga se od-povedni rok skrajšuje iz enega meseca na 15 dni.

Za čas odsotnosti z dela, ko je delavec v času odpovednega roka enkrat na teden vključen v ustrezne ukrepe na področju trga dela, delodajalcu ZRSZ kot nado-mestilo stroška delavčeve bruto plače, ki jo je delodajalec izplačal delavcu za dneve njegove odsotnosti z dela, povrne 70 odstotkov osnove v skladu z ZDR-1.

V primeru odpovedi pogodbe o zapo-slitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti pripada delavcu odprav-nina v višini 1/5 osnove za zaposlitev od enega do desetih let, 1/4 osnove za zaposlitev od deset do dvajset let, 1/3 osnove za več kot dvajset let zaposlitve pri delodajalcu.

Zakon kot pogoj za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi na novo določa, da pravica delavcu pripada, če je delavec pri delodajalcu zaposlen naj-manj pet let ter daje možnost drugačne-ga urejanja pravice s kolektivno pogod-bo dejavnosti (glede določitve pogojev za pridobitev pravice in glede višine).

Glede povračila stroškov za prevoz na in z dela, ko se ti naknadno povečajo iz razlogov na strani delavca, ima delavec pravico do povračila povečanih stro-škov, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem.

V času začasnega čakanja na delo je de-lodajalec delavcu, za razliko od veljavne sistemske ureditve, po kateri je delavec, ki mu delodajalec ne more zagotavljati dela, upravičen do 100 odstotkov nado-mestila plače, dolžan izplačati nadome-stilo v višini 80 odstotkov osnove.

Novi zakon ohranja dodatek za delovno dobo kot obvezno sestavino plače. Za-kon določa pravico, medtem ko so po-goji za pridobitev te pravice in sama vi-šina določeni v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti.

ZDR-1 dosledno uveljavlja načelo so-razmernosti pri odmeri letnega dopu-sta. V skladu z novo ureditvijo ima tako delavec v posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopu-sta le v primeru, da je v tem celotnem koledarskem letu zaposlen. Delavec, ki ni zaposlen v celotnem koledarskem letu in zato ne izpolni pogoja za prido-bitev pravice do celotnega letnega do-pusta, pridobi pravico do sorazmerne-ga dela letnega dopusta. Sorazmerni del letnega dopusta se mu odmeri glede na trajanje zaposlitve v posameznem kole-darskem letu, in sicer na način, da pri-dobi pri posameznem delodajalcu 1/12 letnega dopusta za vsak mesec trajanja delovnega razmerja.

Enako kot se načelo sorazmernosti uve-ljavlja pri izrabi letnega dopusta, velja tudi za regres za letni dopust.

Z novim zakonom se pravica delavke, ki doji otroka in dela s polnim delov-nim časom, do odmora za dojenje naj-manj eno uro dnevno, časovno omejuje do 18 mesecev otrokove starosti.

Destimulacija za uporabo pogodb za določen časZakon omejuje sklepanje pogodb o za-poslitvi za določen čas, s tem ko pre-

prečuje sklenitev ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas traja-nja bi bil daljši kot dve leti (razen v iz-recno določenih primerih).

ZDR-1 določa pravico do odpravni-ne tudi v primeru prenehanja pogod-be o zaposlitvi za določen čas. V prime-ru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali za krajše obdobje od enega leta, za-kon določa pravico do odpravnine v vi-šini 1/5 povprečne mesečne plače delav-ca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev dela oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposli-tvi za določen čas. V primeru preneha-nja pogodbe o zaposlitvi, ki je trajala več kot eno leto, pa ima delavec pravico do odpravnine za prvo leto zaposlitve (1/5 povprečne mesečne plače) in so-razmerni del odpravnine glede na traja-nje zaposlitve (1/12 od 1/5 za vsak me-sec dela).

V primeru nepretrganega nadaljevanja z delom na podlagi sklenjene druge po-godbe o zaposlitvi za določen čas de-lavcu pripada odpravnina za ves čas za-poslitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu.

Pravica do odpravnine ne pripada de-lavcu v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za na-domeščanje začasno odsotnega delavca ter v primeru prenehanja pogodbe o za-poslitvi za določen čas za opravljanje se-zonskega dela, ki traja manj kot tri me-sece v koledarskem letu.

Zakon določa oprostitev od plačevanja prispevka delodajalca za primer brezpo-selnosti v prvih dveh letih zaposlitve za nedoločen čas, na drugi strani je znesek tega prispevka v primeru sklenitve po-godbe o zaposlitvi za določen čas določen v višini petkratnika običajnega prispevka.

Povečevanje pravne varnosti zaposlenih z namenom preprečevanja zlorabZDR-1 določa obveznost, da se v po-godbo o zaposlitvi, ki je sklenjena za določen čas, navede razlog za zaposlitev za določen čas.

Uvaja se pravica do odpravnine tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposli-tvi za določen čas.

Glas občin 32

Zakon določa pravico do odpravnine v primeru neuspešno opravljenega posku-snega dela – ta pravica se nanaša na pri-mere poskusnega dela na drugem delu pri istem delodajalcu, ko gre za daljšo dobo zaposlitve.

Zakon na novo določa pravico volonter-skega pripravnika do povračila stroškov z zvezi z delom (prevoz na delo in z dela, stroški prehrane).

Zakon vzpostavlja pravno podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, ko delodajalec tri mesece zapored za delavca ni plačal prispevkov za socialno varnost.

V primerih, ko delodajalec delavcu ne bo izplačal plače ali drugih prejemkov, bo lahko delavec vložil predlog za izvr-šbo in zahteval izvršbo pri pristojnem sodišču, saj zakon pisni obračun plače opredeljuje za verodostojno listino.

Za primere, ko bi delodajalec moral de-lavcu izplačati nadomestilo plače v bre-me zdravstvenega zavarovanja, pa tega ne stori, daje zakon delavcu možnost, da izplačilo nadomestila plače sam uve-ljavi pri ZZZS.

Z zakonom se jasneje določa dolžnost delodajalca, da v primeru, ko delavca napoti na izobraževanje, izpopolnjeva-nje in usposabljanje, ti stroški bremeni-jo delodajalca.

Z ZDR-1 se do ureditve v posebnem za-konu delovnopravna zaščita širi tudi na ekonomsko odvisne osebe. Namen nove ureditve je, da se osebi, ki dela v odvi-snem ekonomskem razmerju, dokler to razmerje še traja, zagotovi možnost, da od naročnika zahteva omejeno delov-nopravno varstvo.

NOVELA ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A)Novela Zakona o urejanju trga dela med drugim prinaša:

• možnost pridobitve pravice do de-narnega nadomestila v trajanju 2 mesecev tudi za brezposelne osebe, mlajše od 30 let, ki so bile zaposlene vsaj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih;

• možnost začasnega in občasnega dela za upokojence;

• možnost prijave delavca v evidenco iskalcev zaposlitve v času odpove-dnega roka;

• podaljšanje obdobje trajanja pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upoko-jitve iz enega na dve leti za starejše prejemnike denarnega nadomestila;

• ukinitev obveznosti prijave proste-ga delovnega mesta Zavodu RS za

zaposlovanje, ki v sedanji obliki de-lodajalcem predstavlja nepotrebno administrativno breme in megli sli-ko dejansko razpoložljivih delovnih mest.

Med drugimi spremembami so tudi:

• spremembe pri pravici do preostalega dela neizkoriščene pravice do denar-nega nadomestila, s katerimi se bo preprečilo veriženje pravice in izko-riščanje denarnih nadomestil;

• izboljšave postopka vpisa v register zunanjih izvajalcev aktivnosti APZ in možnost vpisa v register ter izvaja-nja ukrepov na trgu dela tudi za sin-dikalne in delodajalske organizacije;

• poenostavitev postopka pridobivanja podatkov za odmero denarnega na-domestila;

• določitev možnosti sprejema lastnih programov javnih del tudi za občine ob 100 % financiranju;

• oprostitev plačila prispevkov za za-varovanje za primer brezposelnosti za 2 leti za delodajalce, ki zaposlijo delavca za nedoločen čas, in določi-tev 5-kratnika višine teh prispevkov za zaposlitev delavca za določen čas.

Sprejeta zakonodaja

Upokojitveni pogoji 2013 Po novem zakonu se bodo letos lah-ko starostno upokojili moški, ki bodo imeli 40 let pokojninske dobe brez do-kupa in bodo stari 58 let in štiri me-sece. Ženske se bodo lahko upokoji-le pri 58 letih, če bodo imele vsaj 38 let in štiri mesece pokojninske dobe. V prehodnem obdobju, ki bo trajalo do 2018, se bodo namreč postopoma vsa-ko leto zaostrovali in izenačevali pogoji za upokojitev moških in žensk. Pri mo-ških se bo starost pri upokojitvi zviše-

Pokojninska reforma4. decembra lani je bil v Državnem zboru RS sprejet nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), veljati pa je začel 1. januarja letos. Moški in ženske se bodo lahko upokojili, ko bodo dopolnili 40 let pokojninske dobe in vsaj 60 let starosti, sicer pa ne pred 65. letom

vala vsako leto za štiri mesece, ker so morali že po prejšnjem pokojninskem zakonu za polno starostno pokojnino delati 40 let. Pri ženskah pa se bo po-leg starosti zviševala tudi delovna doba s sedanjih 38 let na 40. Po preteku pre-hodnega obdobja, torej leta 2019, se bodo tako moški kot ženske lahko naj-prej starostno upokojevali, če bodo sta-ri 60 let in bodo imeli 40 let pokojnin-ske dobe brez dokupa.

Če pa pri 60 letih ne bodo imeli 40 let pokojninske dobe, se bodo lahko upo-

kojili, ko bodo to dopolnili. Če pa tudi pri 65 letih še ne bodo imeli 40 let po-kojninske dobe, se bodo moški in žen-ske lahko po izteku prehodnega obdo-bja upokojili pri tej starosti. Možna bo starostna upokojitev z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pri starosti 65 let za oba spola.

2013 se bo lahko ženska upokojila z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pri starosti 63 let in šest mesecev, 2014 pri starosti 64 let, 2015 pa pri starosti 64 let in šest mesecev. Prehodno obdobje, v katerem se bo starostna meja pove-čevala za šest mesecev na leto za sta-rostno upokojitev brez polne pokoj-ninske dobe, se bo za moške zaključilo 2016, za ženske pa 2019. V tem času bo tudi še možna upokojitev z 20 leti pokojninske dobe, potem bo ta pravi-ca ugasnila. V letošnjem letu se bodo tako lahko moški z 20 leti pokojnin-ske dobe upokojili pri starosti 63 let in šest mesecev, ženske pa pri 61 letih in šestih mesecih.

Glas občin 33

Sprejeta zakonodaja

Delo po izpolnitvi pogojev dvakrat nagrajeno Za 15 let zavarovalne dobe se bo staro-stna pokojnina odmerila od pokojnin-ske osnove za ženske v višini 29 odstot-kov, za moške pa v višini 26 odstotkov. Sicer bo pokojnina posameznika od-visna tako od višine njegove plače kot od dolžine zavarovalnega obdobja. Vsa-ko leto po 15. letu zavarovalne dobe bo prineslo 1,25 odstotka pri pokojni-ni, kar pomeni, da se bo moškemu s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa po-kojnina odmerila v višini 57,25 odstot-ka od njegove pokojninske osnove, žen-ski pa v prehodnem obdobju od 2013 do 2016 v višini 64,25 odstotka. Pri iz-računu pokojninske osnove se bo upo-števalo povprečje plač v 24 najboljših zaporednih letih, vendar se bo tudi to obdobje postopoma zviševalo z 18-le-tnega na 24-letno povprečje, vsako leto za eno leto. Letos se bo pri izračunu po-kojnine novim upokojencem upošteva-lo 19 najboljših zaporednih let. Pokoj-nino si bo mogoče tudi zvišati, saj bodo vsaki trije meseci dela več po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev nagra-jeni z višjim vrednotenjem pokojninske dobe v višini enega odstotka. Tako si bo lahko vsak zavarovanec za leto dela več zvišal pokojnino za 4 odstotke name-sto 1,25 odstotka. Ugodnejše vredno-tenje pokojninske dobe brez dokupa pa bo možno največ do treh zaporednih let zavarovanja. Ob tem bo zavarovanec do 65. leta starosti vsak mesec ob plači pre-jemal tudi 20 odstotkov pokojnine.

Zniževanje upokojitvene starosti Upokojitveno starost za pridobitev sta-rostne pokojnine bo mogoče zniževati na račun otrok, obveznega služenja vo-jaškega roka ter zaradi vključitve v zava-rovanje pred 18. letom starosti:

• znižanje pogoja starosti zaradi skrbi za otroke v prvem letu njihove sta-rosti. ZPIZ-2 določa, da si lahko zavarovanec, ki je skrbel za otroka v prvem letu njegove starosti, zniža upokojitveno starost za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke ter za 48 mesecev za pet ali več otrok. Ome-njena določba velja za zavarovance (moški in ženske), ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa, starost pa se znižuje od 60. leta staro-sti, vendar največ do 56. leta (ženske)

oziroma 58. leta (moški) ter za zava-rovance (moški in ženske), ki so do-polnili 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starost znižuje od 65. leta starosti do največ 61. leta;

• znižanje pogoja starosti zaradi ob-veznega služenja vojaškega roka. Zavarovanec (moški) si lahko zniža starost za 2/3 obdobja služenja voja-škega roka od 60. leta do največ 58. leta starosti ter za 2/3 obdobja slu-ženja vojaškega roka od 65. leta do največ 63. leta starosti;

• znižanje pogoja starosti zaradi vklju-čitve v zavarovanje pred 18. letom starosti- omenjeno znižanje starosti lahko uveljavljajo zavarovanci (mo-ški in ženske), ki so dopolnili pokoj-ninsko dobo brez dokupa, določeno za posamezno koledarsko leto v pe-tem odstavku 27. člena ZPIZ-2 ozi-roma 40 let pokojninske dobe brez dokupa, in sicer od 60. leta starosti za ves čas dela pred 18. letom staro-sti, vendar ne več kot do 57. leta (oz. do 56 let do 31. 12. 2018) – ženske, in do 58 let – moški.

Bonusi za nadaljnjo aktivnost in malusi za predčasno upokojevanjeV novem zakonu so bonusi oblikovani kot spodbuda posameznikom, da delajo tudi po izpolnitvi minimalnih pogojev za predčasno oziroma starostno upoko-jitev. Poudariti je treba, da bodo bonu-si uvedeni takoj ob uveljavitvi predlaga-nih sprememb:

• ZPIZ-2 uvaja novi bonus, in sicer za vsake 3 mesece dela dlje po dopol-njenih starostnih pogojih, določenih v četrtem odstavku 27. člena (60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa) oz. v petem odstavku 27. člena (prehod) v višini 1 %. Ma-ksimalni bonus za največ 3 leta dela dlje bo tako znašal 12 %;

• novi ZPIZ-2 tako stimulira daljše ostajanje v zaposlitvi. Zavarovancu, ki bo izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine in bo ostal v zavarovanju v nespremenjenem ob-segu, se bo mesečno izplačevalo 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do 65. leta starosti;

• ob delni upokojitvi (upokojitev za 1 do 4 ure, delo za 4 do 7 ur), ki bo po novem razširjena na samozapo-slene, kmete ter družbenike, bo po-sameznik ob sorazmerni plači (glede na opravljeno število ur) prejel tudi delno pokojnino, povečano za 5 %.

Kot že omenjeno, se daljše ostajanje v aktivnosti spodbuja tudi s prilagodi-tvijo pokojnine v primeru predčasnega odhoda iz trga dela. Tako se ta zavaro-vancu odmerjena (predčasna) pokojni-na zniža za 0,3 % (moški in ženske) za vsak mesec upokojitve pred 65 let sta-rosti (oba spola). Ker bo dvig zakonske starosti na 65 let postopen, prav tako pa se postopoma dviguje tudi pokojninska doba za predčasno pokojnino za zavaro-vanke iz 38 let na 40 let, so odbitki (t. i. malusi) prilagojeni temu.

Informativni izračunNa spletni strani Zavoda za pokojnin-sko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je na voljo informativni izračun, s pomo-čjo katerega si lahko zavarovanci sami izračunajo, kdaj se bodo lahko upoko-jili po novih pogojih. Do 2014 bo Zpiz vzpostavil tudi informacijski sistem, ki bo omogočal vpogled v informativno osebno evidenco in posredovanje podat-kov o obračunanih in plačanih prispev-kih. 2015 bo zavod zavarovancem, ki bodo dopolnili 58 let starosti, že lahko po pošti poslal tudi informacijo o tem, kdaj bodo izpolnili pogoje za upokojitev in kakšno pokojnino lahko pričakujejo.

Glas občin 34

Vlada RS se je z dogovorom o povpreč-nini za leti 2013 in 2014, ki ga je skleni-la z reprezentativnima združenjema ob-čin, zavezala, da se sprejme uredba, ki bo določala metodologijo določanja cen komunalnih storitev, po kateri bodo občine s 1. januarjem 2013 lahko obra-čunale polno lastno ceno komunalnih storitev. Z dogovorom o povprečnini je odpadla glavna ovira pri pripravi ured-be, ki jo je predstavljal mehanizem za oblikovanje cen. Temu so namreč zara-di vpliva dviga cen komunalnih storitev na inflacijo nasprotovali določeni dr-žavni organi, predvsem Urad RS za ma-kroekonomska analize in razvoj.

Uredba določa metodologijo za obliko-vanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva oko-lja, in sicer za:

• oskrbo s pitno vodo;• odvajanje in čiščenje komunalne in

padavinske odpadne vode;• zbiranje določenih vrst komunalnih

odpadkov;• obdelavo določenih vrst komunalnih

odpadkov;• odlaganje ostankov predelave ali od-

stranjevanja komunalnih odpadkov.

Določa tudi ukrepe in normative, po-vezane z obračunom cen storitev javnih služb svojim uporabnikom.

Za uveljavitev nove ali spremenjene cene storitve javne službe ni več treba pridobiti pozitivnega strokovnega mne-nja ministrstva, pristojnega za okolje. Ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izva-janja storitev javne službe, potrdi pa jo pristojni občinski organ.

Če občina določi potrjeno ceno, ki ne

omogoča plačila celotne najemnine iz-vajalcu, mora občina za razliko iz svoje-ga proračuna oblikovati subvencijo.

Cena izvajanja storitev posamezne go-spodarske javne službe je sestavljena iz treh delov, in sicer:

• dela, ki predstavlja ceno javne infra-strukture;

• dela, ki predstavlja ceno izvajanja storitev posamezne gospodarske jav-ne službe;

• dela, ki predstavlja okoljske dajatve, če so te predpisane.

Cena storitve javne službe oskrbe s pi-tno vodo je sestavljena iz omrežnine in vodarine. Na računu sta prikazani obe ceni.

V okviru javne službe odvajanja in či-ščenja komunalne in padavinske od-padne vode se ločeno oblikujejo in ob-računavajo cene za storitve javne službe:

• odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin;

• odvajanje padavinske odpadne vode s streh;

• storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami;

• čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin;

• čiščenje padavinske odpadne vode s streh.

Cena storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opra-vljanja storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

Sprejeta zakonodaja

Nova metodologijo oblikovanja cen komunalnih storitev Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih ob-činskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki jo je Vlada RS sprejela 15. novembra lani, veljati pa je začela 1. januarja le-tos, v skladu z zavezo iz dogovora o povprečnini omogoča obra-čun polne lastne cene komunalnih storitev.

Občine morajo uskladiti svoje predpise in sprejeti cene v skladu s to uredbo naj-pozneje v petnajstih mesecih po uvelja-vitvi te uredbe. Ne glede na določbe te uredbe lahko izvajalec, ki ima za ceno soglasje pristojnega občinskega organa, uveljavi ceno, s katero soglaša občina. V skladu s slednjim je Vlada RS sprejela dopolnitev uredbe.

31. decembra 2012, dan pred začet-kom uporabe uredbe, je Vlada RS sprejela dopolnitev uredbe, ki dolo-ča, da je treba v primeru, če se cene komunalnih storitev podražijo za več kot 30 %, pripraviti elaborat.

Uredba v prehodnih določbah drugega odstavka 31. člena določa: »Ne glede na določbe te uredbe lahko izvajalec, ki ima na dan uveljavitve te uredbe za ceno iz-vajanja storitev posamezne gospodarske javne službe iz 1. člena te uredbe soglasje pristojnega občinskega organa, uveljavi v tem soglasju navedeno ceno.«

Ta odstavek je bil dopolnjen z naslednjo določbo: »V primeru, da v tem soglasju navedena cena presega 30 % zdaj veljav-ne cene, mora pristojni občinski organ pred potrditvijo in uveljavitvijo cene predhodno pridobiti soglasje ministr-stva, pristojnega za okolje, o ustrezno-sti oblikovanja cene.«

Pogoj predhodne pridobitve soglasja ministrstva se nanaša na prehodno ob-dobje, ki je poteklo 1. januarja 2013.

Po uredbi za uveljavitev nove ali spre-menjene cene storitve javne službe ni več treba pridobiti pozitivnega strokov-nega mnenja ministrstva, pristojnega za okolje, ki je bilo predpisano s Pravilni-kom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodar-skih javnih služb varstva okolja.

Če so občinski sveti potrdili podražitev komunalnih storitev za 30 % ali manj, so te cene lahko uveljavili od 1. 1. 2013 naprej. Če pa so občinski sveti potrdili podražitev za več kot 30 %, je treba za to pripraviti elaborat, ki ga mora potr-diti pristojni občinski organ.

Glas občin 35

bila pravnomočna obtožnica neuteme-ljena, bi imeli pravico do odškodnine. Prepoved zaradi pravnomočne obtožni-ce preneha po preteku treh let od njene pravnomočnosti.

Naslednji sklop predlogov, vsebovan v Predlogu zakona o spremembah in do-polnitvah Zakona o lokalni samoupra-vi, pa se nanaša na možnost odpoklica župana. Postopek za odpoklic župana se bo, če bodo predlagane rešitve spreje-te, lahko začel s pobudo volivca za od-poklic, ki bi jo ta predložil občinskemu svetu skupaj s podpisi dveh odstotkov volilnih upravičencev v občini. Tega si-cer ne bi mogel storiti prej kot leto dni po županskih volitvah.

Pristojna komisija oziroma komisija ob-činskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bi nato določila obrazec za podporo pobudi in določi-la 35-dnevni rok za zbiranje overjenih podpisov podpore pobudi za referen-dum. Pobudnik bi moral v tem času zbrati podpise 30 % volivcev v občini z do 5.000 prebivalci, 25 % v občini z do 20.000 prebivalci, 20 % v občini z do 50.000 prebivalci, 15 % v občini z do 100.000 prebivalci oziroma 10 % v občini z več kot 100.000 prebivalci. Če bi zbral dovolj podpisov, bi tako obča-ni na referendumu odločali o odpokli-cu župana.

Odločitev volivcev za odpoklic župa-na bi bila veljavna, če bi zanjo glasova-la večina udeleženih volivcev. Tako od-poklicani župan ne more kandidirati na nadomestnih volitvah za župana, soča-sno s prenehanjem njegovega mandata pa preneha funkcija tudi podžupanom.

V sedanjem političnem trenutku je naj-večji problem nezaupanje ljudi v poli-tiko in državne institucije. S predlaga-nimi spremembami bi povrnili vsaj del tega zaupanja.

Prejeli smo

Predlog zakona o spremembah in do-polnitvah Zakona o lokalni samoupra-vi je le eden od sedmih zakonov, ki jih je, z namenom dviga standardov poli-tične kulture, Poslanska skupina Drža-vljanske liste 6. februarja letos vložila v parlamentarni postopek.

Poleg omenjenega so predlagane tudi spremembe zakonov o volitvah pred-sednika republike, o volitvah v Držav-ni zbor RS, o poslancih, o Državnem svetu RS, o lokalnih volitvah in o Vla-di RS. V vseh se predlaga zaostritev po-gojev za vstop in obstanek v politiki. V zdaj veljavni ureditvi namreč pogojev za vstop v politiko, razen polnoletno-sti, praktično ni. Torej v politiko lah-ko vstopajo in kandidirajo ali so imeno-vani na razne javne funkcije ljudje, ki so bili obsojeni ali pa so v kazenskih po-stopkih. Razlog za prenehanje manda-ta pa je, in še to ne v vseh omenjenih za-konih, samo pravnomočna obsodba na najmanj šest mesecev nepogojne zapor-ne kazni.

S predlaganimi spremembami bi se uvedli dodatni pogoji za vložitev kandi-dature, hkrati bi se uvedli enaki razlogi tudi za prenehanje funkcije. Kandidat oziroma funkcionar, poleg polnoletno-sti in poslovne sposobnosti, tako ne bi smel biti pravnomočno obsojen na ne-pogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece oziroma za uradno pregon-ljiva, naklepna kazniva dejanja tudi na pogojno kazen zapora več kot tri me-sece. Prav tako ne bi smel biti pravno-močno obsojen, ne glede na višino ka-zni, zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. Predlagan je tudi pogoj, da zoper posameznika ni vložena prav-nomočna obtožnica zaradi naklepne-ga kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Funkcionarji, ki bi jim mandat prene-hal zaradi navedenih meril, ne bi bili upravičeni do nadomestila za predča-sno prenehanje funkcije. Tisti, ki pa bi v kazenskem postopku dokazali, da je

Državljanska lista obrazložila predloge sprememb zakonov o lokalnih volitvah in lokalni samoupraviPoslanska skupina Državljanske liste je obrazložila predloge zakonov, ki so jih vložili v zakono-dajni postopek.

Glas občin 36

Glede na uspešen do-sedanji razvoj in izje-men potencial, ki ga nudi kompleks starih pivških vojašnic, je Občina Pivka že pred

leti začela pripravljati projektne dokumentacije

za obnovo vseh objektov in infrastruk-ture ter izgradnjo novega paviljona za tankovsko in letalsko zbirko. Pripravlje-ni so tudi projekti za izgradnjo ogre-valnega sistema na lesno biomaso za ce-loten kompleks in izgradnjo ustreznih parkirišč. Vsebinsko bo v obnovljenih objektih večji del površin namenjen predstavitvi slovenske vojaške zgodo-vine s posebnim poudarkom na sloven-ski osamosvojitveni vojni. Projekt Ce-lovita ureditev kompleksa Park vojaške zgodovine tako predstavlja izjemno po-membno investicijo in nadgradnjo ob-stoječega, že dobro uveljavljenega mu-zejsko-turističnega središča. V parku, ki se je začel razvijati pred šestimi leti v opuščenih in deloma že porušenih sta-rih pivških vojašnicah, je bil namreč

KSEVT prvenstveno zahvalo za obstoj dolguje Hermanu Potočniku Noordun-gu (1892–1929), enemu najvplivnejših mislecev na področju raketne tehnolo-gije in njenega razvoja na začetku 20. stoletja, čigar rodbina je živela v Vita-

Iz občinskih logov

Park vojaške zgodovine Pivka

V Pivki bo letos začel nastajati turistično muzejski kompleks izjemnih razsežnostiObčina Pivka skupaj z Ministrstvom RS za obrambo že več let uspešno sooblikuje projekt Park vojaške zgodovine, kjer je že razstavljen del nacionalne tankovsko-artilerijske zbirke in tudi pod-mornica P-913. Park je lani obiskalo več kot 25.000 obiskovalcev.

Občina Vitanje

KSEVT odpira vrataManite si svoje oči, kolikor želite, futuristična stekleno betonska stavba v središču Vitanja ni plod vaše domišljije, ampak novo Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), ki je 6. septembra 2012 odprlo vrata - Vitanju, Sloveniji, Evropi, svetu.

prepoznan širši javni interes države zla-sti na področju ohranjanja vojaško-zgo-dovinske in vojaško-tehnične dediščine ter krepitev domovinske zavesti na naci-onalni ravni. Nadaljnji razvoj parka bo pomembno vplival na ohranjanje zgo-dovinskega spomina na slovensko osa-mosvojitev in slovensko vojaško zgodo-vino. Nezanemarljiva je tudi popestritev turistične ponudbe tako iz regionalnega kot tudi iz nacionalnega vidika ter po-membna gospodarska vzpodbuda no-tranjsko-kraški regij kot eni najmanj razvitih slovenskih regij. Vrednost celo-tne operacije je 13.300.000 evrov (brez DDV), njeno izvajanje pa se bo začelo že v prihodnjih mesecih.

Z izvedbo operacije bo vzpostavljen muzejski kompleks izjemnih razsežno-sti, ki bo predstavljal pomembno mu-zejsko-turistično atrakcijo s pozitivnimi ekonomskimi učinki. V naslednjih treh letih (operacija se financira iz sredstev EU sedanje finančne perspektive, zato mora biti izvedena do konca 2015) bo-sta tako odpravljena dva velika manjka

na nacionalni ravni. Prvi je ta, da Slo-venci nimamo nacionalne vojaško-zgo-dovinske zbirke, ki bi sistematično pri-kazovala pestro vojaško zgodovino tega prostora, po drugi strani pa Republika Slovenija še vedno nima muzeja, kjer bi bil prikazan nastanek slovenske drža-ve in osamosvojitvene vojne ‘91. Ideja, da se takšen muzejski kompleks postavi prav v vojašnici, iz katere se je 26. junija 1991 začela agresija jugoslovanske voj-ske na pravkar osamosvojeno Republi-ko Slovenijo, se je izkazala kot dobra in polna simbolike.

VIR: TRINGRAD NOVA

nju več generacij. Raketni inženir po rodu, Slovenec Herman Potočnik, tik pred smrtjo 1929 izda knjigo Problem vožnje po vesolju pod psevdonimom Noordung, ki vsebuje glavnino konkre-tnih rešitev bivanja in vožnje po veso-

lju in tako postane pomemben učbe-nik in inspiracija večini znanstvenikov tako ameriškega kot sovjetskega vesolj-skega programa. Na podlagi rešitev, na-vedenih v knjigi, je posnet tudi svetov-no znani film Odiseja 2001. Noordung zelo natančno izračuna tudi geostacio-narno orbito, kar se zdi v tistem času utopija, dobrega pol stoletja kasneje se izračun izkaže za izjemno točnega, saj Noordungov izračun višine orbite na pribl. 35.900 km, ki ga opravi ročno, odstopa le za pičla 2 km.

K obstoju KSEVT-a so pripomogla se-veda tudi na razpisu pridobljena sred-stva EU in države Slovenije, približno

Glas občin 37

tretjino sredstev je bila primorana na-meniti Občina Vitanje.

Impozantne zgradbe ne bi bilo brez idej Dragana Živadinova in Mihe Turši-ča, brez župana Občine Vitanje Slavka Vetriha in direktorja občinske uprave mag. Srečka Fijavža, brez podpore ob-činskega sveta in občanov Vitanja, ki so bili pripravljeni zgradbo sprejeti v svo-jo sredino. Omenjeni ljudje so idejno, strokovno in vsebinsko oblikovali pro-jekt v svojsko, izjemno zanimivo celo-to, ki lahko s svojo izjemno dražljivo pojavnostjo in vsebino prezentira tako zgodovino kot tekoče dogajanje na po-

dročju svetovne vesoljske znanosti, po-vezuje znanstvene in ljubiteljske kroge sveta in jih hkrati bogati s kulturaliza-cijo. Veliko prostora, namenjenega ga-lerijski in znanstveni dejavnosti, odpira številne možnosti.

Pripravljen je program razstav za nasle-dnjih šest let delovanja. Ob odprtju je bila na ogled postavljena izjemno zani-miva začetna razstava 100 monumen-talnih vplivov H. P. Noordunga, ki si jo je v času od otvoritve do danes ogledalo več kot 10.000 ljudi.

Vitanje, Slovenija in svet, vsi skupaj smo lahko ponosni na opravljeno delo arhi-

tekturnih studijev Sadar - Vuga, Grego-rič – Dekleva, Bevk – Perović in Ofis arhitekti, ki so v izjemno mikavno for-mo znali vgraditi navdih Potočnikove-ga izziva.

Ko pade nad Vitanje mrak, se okrog objekta in na njem prižgejo luči. Ta-krat se vzbudi v človeku občutek, kot da je sredi Vitanja pristal velik leteči kro-žnik. Tišina, ki jo podarja noč v mir-nem, nadvse lepem in prijaznem kraju, buri domišljijo, ponuja stvarnost in snu-je nove izzive. Vitanjčani premoremo še veliko drznih idej in želja ter si želimo, da se nam uresniči še katera izmed njih!

Iz občinskih logov / Delo ZOS

Paket »preventivne« zakonodaje, kot ga je označil predsednik ZOS Robert Smr-delj, zajema predlog sprememb Zakona o lokalnih volitvah ter dva predloga spre-memb Zakona o lokalni samoupravi, Pre-dlog zakona o omejevanju kandidiranja in opravljanja javnih funkcij pa je bil uma-knjen iz državnozborskega postopka.  Žu-pani so ugotavljali, da so predlogi zako-nov strokovno problematični, saj posegajo v ustavne pravice npr. pravico kandidirati na lokalnih volitvah omejuje pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega de-janja, kar krši načelo domneve nedolžno-sti, predlogi kršijo tudi načelo sorazmerno-sti in načelo pravne države.

Na skupni seji ZOS in SOS o odpoklicu župana in omejitvi kandidiranjaPredsedstvi Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Sloveni-je sta se 6. marca v Parku vojaške zgodovine v Pivki sestali na prvi letošnji skupni seji. Župani so obravnavali zakonodajne predloge glede odpoklica župana in omejevanja kandidiranja na lokalnih volitvah ter opozorili na populističen način reševanja omenjene tematike, ki lahko pripelje do majanja učinkovitega ter trdnega sistema lokalne samouprave.

Zdaj je razlog za prenehanje mandata prav-nomočna obsodba na najmanj šest mesecev nepogojne zaporne kazni, predlogi pa do-ločajo, da kandidat oziroma funkcionar ne bi smel biti pravnomočno obsojen na nepo-gojno ali pogojno kazen zapora za več kot tri mesece. Prav tako ne bi smel biti prav-nomočno obsojen ne glede na višino ka-zni zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sred-stva.  Župani temu ne nasprotujejo: po-goji za predčasno razrešitev funkcionarja na podlagi pravnomočnih obsodb se lah-ko tudi zaostrijo, natančneje pa bi bilo tre-ba dodelati omejevalni kriterij pravnomoč-ne obtožbe zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost in pooblastila.

Smiselno bi bilo urediti odpoklic župa-na, so se strinjali župani, vendar mora biti urejen na način, da se odpoklic uredi eno-tno za vse funkcionarje v državi, da mora biti sistem transparenten, z ustreznimi va-rovalkami, ki bodo preprečevale zlorabe. Odpoklic župana je dopusten, vendar na sorazmeren način (ob upoštevanju volil-ne pravice, ob ustreznem odmiku od vo-litev, …), zavedati pa se je treba, da gre tu za političen odpoklic voljenega funkcio-narja, je poudarila Vesna Juvan Gotovac. Tudi Smrdelj je ocenil, da gre za politič-no dejanje, saj se o razrešitvi ne bi odloča-lo na podlagi krivde ali dokazov. Toda če ljudje v določeni lokalni skupnosti ocenijo, da stvari ne gredo tako, kot so pričakova-li, ali pa gredo bistveno slabše ali da nastaja škoda, se županom zdi, da je korektno, da pride tudi do predčasne razrešnice.

Ureditev odpoklica župana bi tako morala ustrezno določati  odstotek volivcev, ki lah-ko vložijo pobudo za razpis referenduma, odstotek volivcev, ki lahko zahteva razpis referenduma ter ustrezno volilno udeležbo na referendumu o odpoklicu župana. Prav

Glas občin 38

Delo ZOS

tako je bilo izpostavljeno, da bi morala biti ljudem dana tudi možnost odpokli-ca članov občinskega sveta.Župani so se dotaknili aktualnega poli-tičnega dogajanja ob oblikovanju nove Vlade RS. Novo mandatarko in poten-cialne koalicijske stranke se bo pozvalo, da v programu posebno pozornost na-menijo črpanju kohezijskih in ostalih evropskih sredstev v sedanji in priho-dnji finančni perspektivi. Prav tako bo-sta združenji občin novo vodstvo Vlade RS pozvali, da področju lokalne samo-uprave nameni samostojno službo.  Vesna Jovan Gotovac in dr. Roman Lautar z Ministrstva RS za pravosod-je in javno upravo sta predstavila osnu-tek projekta Portal elektronskih ura-dnih glasil občin. Namen projekta je določiti elektronsko uradno glasilo kot edino uradno obliko objave občinskih predpisov, vzpostaviti enotni portal, ki bo zagotavljal vstop predpisa v pravni red države, pravno varnost prebivalcev ter javni dostop do objavljenih predpi-sov, oblikovati standardizirane datote-ke za poenoten način pisanja občinskih predpisov ter zagotoviti predhodne oce-ne skladnosti predloga predpisa z za-konom in nomotehničnimi pravili, k čemur naj bi pripomogla tudi ustanovi-tev urada za lokalno regulativo v okvi-ru združenj občin. Finančna sredstva za vzpostavitev portala naj bi ministrstvo pridobilo iz kohezijskih sredstev EU. S spremembo Zakona o lokalni samo-upravi naj bi združenji občin pridobi-li podlago za pridobitev sredstev za de-lovanje urada za regulativo. Predsedstvi načeloma podpirata projekt, vendar je še precej nejasnosti glede tega, zato naj se oblikuje delovna skupina, ki bo pro-jekt dodelala, prav tako ni znano, koli-kšen bi bil strošek občine, če bi se odlo-čila za ta način objave predpisov, kar je treba določiti, preden se podpre projekt. Predsedstvi sta razpravljali tudi o pro-blematiki  izjemnih presežkov stroškov za zimsko službo občin v letošnji zimi kot posledici obilice snega, snežnih pla-zov in tudi škode na cestni infrastruk-turi ter možnosti pridobitve sredstev iz državnega proračuna na podlagi Zako-na o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pristojnemu ministru bodo predlagali sestanek na to temo.

Predsednik ZOS na obisku pri predsedniku države12. februarja je predsednik Republi-ke Slovenije Borut Pahor na delovni pogovor sprejel predsednika Skupno-sti občin Slovenije dr. Ivana Žagarja in predsednika Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja.

Oba predsednika reprezentativnih združenj slovenskih občin sta na pogovo-ru predstavila delovanje obeh združenj. Na pogovoru so se dogovorili, da se bo v prvi polovici letošnjega leta predsednik republike srečal z župani slovenskih občin, ki ga bosta skupaj organizirali obe združenji in na katerem bodo v od-prtem dialogu razpravljali o aktualnih temah, ki so pomembne tako za državo kot lokalne skupnosti, še posebej o ekonomsko finančni krizi, krizi vrednot in strategiji razvoja Slovenije.

Člani predsedstva so razpravljali o tre-nutni politični situaciji v Sloveniji v smislu čim bolj učinkovitega delovanja države in sprejeli sklep, da obe repre-zentativni združenji občin skupaj po-sredujeta poziv Vladi RS in političnim strankam k odgovornemu delovanju na vseh področjih s poudarkom na predlo-gu, da na seznam za prioritetno ureja-nje zadev vključijo predvsem področje učinkovitega črpanja sredstev EU.

Predsedstvo se je seznanilo s poroči-lom o delu in zaključnim računom za

Predsedstvo ZOS tudi o aktualnem političnem dogajanjuPredsedstvo ZOS se je 25. januarja v Šentjurju sestalo na svoji prvi seji letos. Poleg zadev iz rednega delovanja združenja so župani razpravljali tudi o aktualnem političnem dogajanju v Sloveniji.

leto 2012 ter začrtalo program dela in finančni načrt Združenja občin Slove-nije za leto 2013. Predsedstvo je tudi sprejelo nov akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v zdru-ženju zaradi preoblikovanja notranjere-vizijske službe ZOS. Predstavniki Inšti-tuta Jožef Stefan so predstavili program in izvedbo projekta Virtualni asistent za občine in društva, katerega nosilec je Združenje občin Slovenije.

Glas občin 39

Delo ZOS

Beseda je tekla o splošnem položaju po-klicnega gasilstva v Sloveniji: varčevalni ukrepi na področju plač v državi, ki so zajeli tudi gasilce, struktura zaposlenih, neobstoj kataloga delovnih mest, nepo-polnjenost poklicnih enot, standardi, … Gasilci so izpostavili tudi težave na po-dročju požarno interventnega pokriva-nja, ki jih bo poskušala razrešiti delov-na skupina.

Minister je pojasnil, da tudi poklicni gasilci sodijo v sistem javnih uslužben-cev, zato glede plač delijo usodo ostalih javnih uslužbencev. Glede kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasil-stva je bilo dogovorjeno, da se bo obli-kovala delovna skupina, ki bo pripravila oziroma dopolnila kolektivno pogodbo z normativnim delom; obstoječa po-godba namreč vsebuje le tarifni del.

Ministrstvo tudi ni predlagalo spremem-be klasifikacije standardov na področju gasilstva, ki bi se jih vključilo v predlog zakona za uravnoteženje javnih financ občin, saj naj bi, po trditvah ministra,

Z ministrom za obrambo o poklicnem gasilstvuNa Ministrstvu RS za obrambo je bil 28. februarja sestanek v zvezi s problematiko poklicnega gasilstva v Sloveniji. Sestanka z ministrom Alešem Hojsem so se udeležili predstavniki Sku-pnosti gasilsko reševalnih zavodov, Združenja slovenskih po-klicnih gasilcev, sindikatov poklicnih gasilcev ter predstavniki reprezentativnih združenj občin, med njimi tudi predsednik ZOS Robert Smrdelj.

župani, s katerimi se je pogovarjal, ne vi-deli potrebe po spremembi standardov.

Predsednik ZOS je opozoril na težave, ki jih imajo občine zaradi 15 % nižje povprečnine, kot bi jo potrebovale za pokrivanje zakonsko predpisanih obve-znosti. Pričakovati je bilo, da bodo svoj delež k varčevanju dodali tudi gasilci, je pa od odločitve posamezne lokalne sku-pnosti odvisno, kje in koliko bo varče-vala. Tudi sicer so občine opozorile, da bi bilo treba standarde na področju ga-silstva dolgoročno spremeniti, saj rezer-ve so, predpisani standardi pa zelo bre-menijo občinske proračune. Predsednik ZOS je tudi opozoril, da bi bilo treba sistem gasilstva optimizirati, čemur je pritrdil tudi minister, in dodal, da je bil to tudi namen določitve 10-letnega pro-grama dela, občine pa se bodo morale med seboj dogovoriti o programu opre-mljanja. Delovna skupina, katere usta-novitev je bila predlagana, sicer lahko ponovno pregleda kategorizacijo in me-rila opremljenosti, vendar imajo glede kategorizacije »škarje in platno« župani.

Na tretji seji predsedstvo ZOS obravnavalo predlog ZUJFO

Predsedstvo ZOS se je 20. no-vembra lani sestalo na svoji tretji redni seji. Obravnavali so Predlog zakona za uravno-teženje javnih financ občin (ZUJFO).

Generalna sekretarka je člane predsed-stva seznanila z delom delovne skupi-ne, ki pripravlja zakon za uravnoteženje javnih financ občin. V obstoječem pre-dlogu ZUJFO so spremembe šestih za-konov: Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih sku-pnosti, Zakona o zemljiški knjigi, Za-kona o financiranju občin, Zakona o vrtcih, Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, Zakona o šoli. Fi-nančni učinek predlaganih sprememb naj bi po oceni pripravljavca znašal 22 milijonov evrov.

Člani predsedstva so menili, da prihran-ki ne bodo tolikšni, kot je ocenjeno. Kljub temu, da vsi predlogi občin niso bili sprejeti in vključeni v ZUJFO, pa je težava v tem, ker občine ne znajo predla-gati sprememb zakonodaje, ki bi jim pri-nesle 100 milijonov evrov prihrankov.

Glede težav, ki nastajajo zaradi predla-ganih sprememb na področju predšol-ske vzgoje – pristojno ministrstvo je namreč umaknilo soglasje k vključitvi sprememb Zakona o vrtcih in Zakona o osnovni šoli v ZUJFO, dokler ne opravi-jo usklajevanj s socialnimi partnerji – je predsedstvo sprejelo sklep, po katerem bodo Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport predlagali, da združenja občin vključi v postopke po-gajanj s socialnimi partnerji.

Predsedstvo je še sklenilo, da pripravi-jo pripombe na predlog ZUJFO tako, da ponovno predlagajo spremembe za-konov, ki se vključijo v ZUJFO, po-samezna ministrstva pa pozovejo, da pripravijo spremembe podzakonskih predpisov, s katerimi se občinam zniža-jo stroški.

Glas občin 40

Delo ZOS

Tematska seja predsedstva ZOS s predsednikom Državne revizijske komisije

Predsedstvo Združenja občin Slovenije se je 20. novembra lani sestalo s predsednikom Državne revizijske komisije Borutom Smrdelom in sode-lavci. Pogovor je tekel o mo-žnosti sodelovanja med Dr-žavno revizijsko komisijo in Združenjem občin Slovenije.

Kot smo seznanjeni, se pripravlja spre-memba zakonodaje na področju po-stopkov revizij javnega naročanja, zato smo z Državno revizijsko komisijo (DRK) želeli poiskati skupne poglede, kje iskati rešitve. Predstavljene so bile težave na področju javnega naročanja: neutemeljene pritožbe ponudnikov – podana je bila ideja, da se določi kavcija za pritožnike; težave nastajajo tudi, ker se konkurenti v postopkih javnega na-ročanja povezujejo, skupaj nastopajo v postopkih in tako narekujejo cene.

Kot je pojasnil predsednik DRK, je procesna zakonodaja le v službi materi-alne zakonodaje. Tako je tudi DRK or-gan, ki zagotavlja neodvisno in učinko-vito pravno varstvo, položaj DRK pa je primerljiv položaju sodišč. DRK zato nima vzvodov, s katerimi bi lahko kon-kretneje vplival na pripravo zakonoda-jo. Pripravljavci zakonodaje jih v posto-pek priprave predpisov vključijo takrat kot občine, torej v fazi javne obravna-ve. Kot neodvisen organ ne morejo so-delovati z interesno sfero, kar so občine kot naročniki, niti se ne morejo opre-deljevati do stališč, podpirajo pa težnje po rešitvi težav na področju javnega na-ročanja ter so pripravljeni sodelovati na problemski konferenci vseh deležnikov v postopku javnega naročanja.

V sklopu javnega razpisa za sofinancira-nje projektov razvoja e-storitev in mo-bilnih aplikacij za javne in zasebne ne-profitne organizacije 2012–2013 je bil 10. decembra lani sprejet projekt Asi-stent s polnim imenom Virtualni asi-stent za občine in društva, katerega pri-javitelj je Združenje občin Slovenije v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Občino Pivka, Občino Litija, Mestno občino Slovenj Gradec in Občino Do-brova-Polhov Gradec.

Občine so že lahko izrazile svoj interes za sodelovanje in pridobitev Asistenta in ga sporočile Združenju občin Slove-nije. Aprila predvidevamo prvo predsta-vitev za prijavljene občine, še vedno pa se lahko prijavijo občine, ki jih zanima pridobitev aplikacije, ki je za občine in društva upokojencev brezplačna.

Kaj je Asistent?Asistent je inteligentni virtualni po-močnik, ki odgovarja na vprašanja, po-stavljena v naravnem, pogovornem je-ziku in je sposoben poiskati relevantne odgovore - precej podobno kot človek. Cilj projekta Asistent je vzpostavitev brezplačne spletne storitve za izdela-vo in urejanje prilagojenega virtualne-ga asistenta, ki si ga bodo lahko dru-štva in občine brezplačno namestile na svoje spletne strani ali ponudile v obliki aplikacije za mobilne telefone Android, iPhone, BlackBerry in Win-dows Phone 8. Tako prilagojen Asistent bo obiskovalcem spletne strani obči-ne ali društva olajšal iskanje informacij in uporabo storitev, ki jih ponuja stran. Primer virtualnega asistenta na spletni strani je Svizec, virtualni asistent Sindi-kata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ), ki je dostopen na na-slovu http://www.sviz.si/svizec/. Glav-no vodilo pri razvoju spletne storitve bo enostavnost uporabe ter enostavnost namestitve, ki ne bo zahtevala nobenih dodatnih stroškov v obliki nakupa ra-čunalniške ali programske opreme in vzdrževanja, saj bo storitev tekla v obla-ku, kot to prikazuje slika 1. Storitev bo za uporabnike dostopna povsod in brez predhodnih potreb po namestitvi pro-gramske opreme.

Virtualni asistent za občine in društva (upokojencev)

Zakaj Asistent?Sedanje spletne strani v osnovi pretežno temeljijo na dveh desetletjih stari teh-nologiji HTML, medtem ko prihaja-jo nove generacije internetnih tehnolo-gij, kot so pametna omrežja, semantični splet, inteligentna orodja itd. Večina spletnih strani v Sloveniji je v tem smi-slu zastarelih. Zaradi omejenosti seda-njih tehnologij imajo tudi tehnično iz-kušeni uporabniki težave z učinkovitim iskanjem informacij in uporabo sple-tnih storitev, kaj šele povprečni, starej-ši ali hendikepirani uporabniki. Splošni iskalniki in druga orodja do neke mere olajšajo iskanje in uporabo, kljub temu pa je uspešnih odgovorov z uporabo ta-kega iskalnika v povprečju med 10 in 30 %. Takšen majhen odstotek uspe-šnosti iskanja želenih informacij ima negativne posledice za lastnike spletnih strani, saj uporabniki ne najdejo želenih informacij in se s tem ustvari vtis o ne-primernem odnosu lastnika do uporab-nikov spleta. Kadar uporabniki dobijo stik s prijaznim in pametnim človeškim posrednikom, ki odgovarja na vpraša-nja v naravnem jeziku, je vtis bistveno boljši.

Za koga?Dolgoročni cilj projekta je namestitev Asistenta pri večini slovenskih občin ter zainteresiranih društvih upokojencev, ki delujejo v javnem interesu. Konec marca pričakujemo predstavitev proto-tipa za občine.

Slika 1: Shema spletne storitve projekta Asistent

Glas občin 41

Delo ZOS

Odbor ZOS obravnaval predlog novele Zakona o javnih uslužbencihOdbor ZOS za regionalna, lokalna in ostala splošna zakonodajna vprašanja je na letošnji prvi seji 31. januarja obravnaval predlog novele Zakona o javnih uslužbencih. Odbor je pripravil pripombe na predlog zakona, opozoril na ne-jasnost predlaganih sprememb oziroma na nejasnost namena sprememb ter za-prosil za dodatna pojasnila nekaterih določb. Pripombe so posredovali pripra-vljavcu zakona, to je Ministrstvu RS za pravosodje in javno upravo.

Predlog novele zakona določa ukinitev uradniških nazivov, kar prinaša tudi pre-cej nejasnosti, kako bo urejena nova sistemizacija delovnih mest, kako bo do-ločeno napredovanje v novem sistemu itd. Predlog zakona določa ustanovitev komisije za pritožbe v okviru reprezentativnih združenj občin, čemur nasprotu-jemo tako v Združenju občin Slovenije kot tudi v občinah. V primeru, da vsako od reprezentativnih združenj občin ustanovi svojo komisijo, lahko pride do ne-enotne prakse odločanja o pritožbah. Zakon ne določa, kakšen je postopek ime-novanja komisije, kdo so lahko člani komisije, kateri je pritožbeni organ.

Sporne so tudi določbe, ki manjšajo raven pravnega varstva kandidatov v po-stopku javnega natečaja kot tudi v postopku interne objave. Odbor je pozdra-vil novo definicijo in ureditev pripravništva. V zakonu manjka postopek ugo-tavljanja nesposobnosti uslužbenca in disciplinski postopek oziroma manjkajo ustrezni spremljajoči podzakonski akti.

Kot določa že obstoječi zakon, so kme-tijska zemljišča (KZ) razdeljena med trajno varovana KZ in ostala KZ. Pre-dlog zakona predvideva drugačen re-žim varovanja trajno varovanih KZ. Obstoječi postopek za določitev trajno varovanih KZ je zaradi Zakona o pro-storskem načrtovanju predolg, zato se s predlogom vzpostavlja sistem, s katerim bi se v kratkem prišlo do določitve traj-no varovanih KZ. Namen sprememb pa je zagotavljati primerno stopnjo sa-mooskrbe v Sloveniji.

vključijo vsa kmetijska zemljišča (po na-menski rabi) v občini, ki imajo bonite-to, večjo od povprečne bonitete države, pri čemer obseg trajno varovanih KZ ne sme biti večji od 80 % vseh kmetijskih zemljišč (po namenski rabi) v občini.

Nekatere druge spremembe:

• določajo se izravnalni ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju na trajno varovanih KZ;

• ureja se izdajanje projektnih pogojev in soglasij za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih;

• na novo se ureja predkupna pravica (nov vrstni red predkupnih upravi-čencev) in sklepanje darilnih pogodb v poglavju o prometu s kmetijskimi zemljišči;

• zakup KZ se ukinja (zakup bo še ve-dno mogoč po določbah Obligacij-skega zakonika);

• zmanjšuje se odstotek soglasij za uvedbo komasacijskega postopka in melioracije, ko gre za zemljišče v so-lastnini.

Predstavniki občin so izrazili pomisleke glede ustreznosti določanja trajno va-rovanih KZ na podlagi bonitet, kar so predstavniki ministrstva potrdili, ven-dar ministrstvo nima sredstev za pre-vrednotenje. Uredba naj bi bila sprejeta v slabem letu, tako dolg rok pa je tre-ba zato, ker bo ministrstvo z vsako ob-čino posebej usklajevalo določanje traj-no varovanih KZ. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje glede določitve kvot v občinah v noveli Državnega prostor-skega načrta. Opozorjeno je bilo, da je rešitev, po kateri bi se to štelo v kvoto občin, nesprejemljiva. Pripravljavci za-kona bodo poskušali poiskati ustrezno rešitev z ministrstvom, pristojnim za prostor. Glede gradnje objektov, za ka-tere se izda gradbeno dovoljenje, so pri-pravljavci pojasnili, da zakon ne dolo-ča, kaj se lahko gradi, občina pa bo z OPN določila, ali se lahko gradi ali ne. Predstavniki občin so tudi predlagali, da bi moral zakon občinam dati mo-žnost predkupne pravice za gradnjo in-frastrukture gospodarskih javnih služb.

Usklajevalni sestanek o predlogu novele Zakona o kmetijskih zemljiščihMinistrstvo RS za kmetijstvo in okolje je pripravilo in konec no-vembra lani poslalo v javno obravnavo predlog novele Zakona o kmetijskih zemljiščih. Po zaključeni javni obravnavi so se pripra-vljavci zakona srečali s predstavniki (združenja) občin in pregle-dali pripombe na predlog.

Predvideva se sprejem uredbe, s katero se bodo določila območja trajno varova-nih KZ. Z uredbo se bo določila kvota oziroma površina trajno varovanih KZ, ki jih bo morala zagotavljati posamezna občina. Kvota se bo določila ob upošte-vanju bonitete kmetijskih zemljišč v po-samezni občini.

Koncept določitve kvote bo temeljil na povprečni boniteti države, ki je 41,53. Obseg trajno varovanih KZ se bo po posameznih občinah določil na na-čin, da se v kvoto trajno varovanih KZ

Glas občin 42

Predstavitev poročila o regijskih posvetih

Na pobudo Računskega sodišča RS (v nadaljevanju: RS) je bilo v dvorani Dr-žavnega sveta RS 14. marca predsta-vljeno Poročilo o regijskih posvetih RS s predstavniki občin v obdobju 2011– 2012. Namen posvetov v preteklih le-tih je bil poleg seznanitve občin z delom RS in z ugotovljenimi nepravilnostmi pri revizijah poslovanja občin tudi ta, da so občine predstavnikom RS lahko prikazale težave, s katerimi se srečujejo v okviru svojega dela oziroma opozorile na pomanjkljivosti predpisov.

Uvodoma je predsednik RS dr. Igor Šoltes pojasnil namen posveta, ki po-meni predvsem zaključek posvetov, iz-vedenih v preteklih letih (2011–2012) s predstavniki občin, in predstavitev ključnih ugotovitev poročila, ki vsebuje teme, obravnavane na posvetih (izvrše-vanje proračuna, prihodki občin, tekoči in investicijski odhodki, tekoči in inve-sticijski transferi, zadolževanje, gospo-darske javne službe).

Odločitev za posvete v preteklih letih je bila v prvi vrsti posledica uresničitve strateških ciljev RS, to je stopnjevati sve-tovalno vlogo RS in izboljšati komuni-kacijsko strategijo ter krepiti sodelovanje z drugimi, pa tudi zaradi ugotovitev v okviru revizijskih poročil o preobširnem normativizmu in zapletenosti postop-kov. Poročilo opozarja torej predvsem na to, kar so predstavniki RS razlagali že skozi posvete v preteklih letih.

Predsednik Združenja občin Slove-nije Robert Smrdelj je poudaril kori-stnost oziroma učinkovitost pristopa RS, usmerjenega k svetovanju predstav-nikom občin, saj ima lahko v veliko pri-merih preventivni učinek (predhodna zavest o možnih napakah, na katere lah-ko javni uslužbenec naleti pri opravlja-

nju dela). Omenil je tudi težavo pre-nor-miranosti oziroma netransparentnosti zakonodaje, ki velikokrat povzroča te-žave pri samem poslovanju občin. Sicer pa je ZOS kljub temu mnenja, da je ob-stoječ sistem lokalnih skupnosti dober, saj sicer v več kot 20-letnem obdobju ne bi doživeli takšnega razvoja območij in razcveta podeželja. Izpostavil je tudi se-gment financiranja občin, saj so po tre-nutno veljavni zakonodaji (predvsem po Zakonu o financiranju občin in Zako-nu o izvrševanju proračuna RS) razlike v primerni porabi izjemno velike, to je okoli 15 %, kar v največ primerih vodi do varčevanja na področju kadrov. To seveda ni sprejemljivo. Če je določena primerna poraba, potem mora biti ta-kšno financiranje tudi zagotovljeno (pri občinah prihaja le do zmanjšanja sred-stev na prihodkovni strani, medtem ko odhodki ostajajo na isti ravni).

Hkrati je opozoril na odnos med drža-vo in občinami, saj v trenutnem polo-žaju občine nimajo sogovornika na rav-ni države, kot je bila to v prejšnji vladi Služba Vlade RS za lokalno samoupra-vo in regionalno politiko, ki je bil kori-sten, resen in dober kontakt med državo in občinami. V tej smeri je stopnjevanje svetovalne vloge RS za občine še toli-ko bolj pomembno in izjemno pozitiv-no. Prav tako je delovanju RS pohvalo izrazil predsednik SOS dr. Ivan Žagar, saj takšna oblika komuniciranja (posve-ti, svetovalna dejavnost) omogoča pred-vsem koristno izmenjavo informacij. Samo delo RS pa je ocenil kot učinko-vito pomoč pri reševanju težav.

Po mnenju predsednika SOS so občine stabilen akter, kar se da ponazoriti tudi s kazalniki, na primer - okoli 70 % in-vesticij izvajajo občine. Poleg tega obči-ne predstavljajo tudi velik delež delov-nih mest (okoli 4000 ljudi je zaposlenih v občinskih upravah občin). V prihodnje predlaga strateški pristop pri oblikova-nju norm s področja delovanja občin z razpravami, ki bodo temeljile na sistemu zaupanja, saj obstoječ sistem pretirane birokratizacije, prenormiranosti in števi-la kontrol hromi delovanje občin. V po-vezavi s tem je izrazil tudi pričakovanje, da bodo občine aktivno vključene v pri-pravo nove strategije razvoja Slovenije.

Po uvodnih besedah predsednika RS in predsednikov obeh združenj sta vrhov-

na državna revizorja mag. Mojca Pla-ninšek in Samo Jereb predstavila vsebi-no samega poročila, ki je bil predmet tega posveta, in sicer z vidika podro-čij, na katera so opozorili predstavniki občin, to je glede zakonodaje in njenih sprememb, nalog občin in spreminjanja pogojev njihovega poslovanja, odmere in lastništva občinskih cest, gradnje in obnov infrastrukture, ravnanj s stvar-nim premoženjem, javnega naročanja in »in-house« javnih naročil, transfe-rov društvom, zadolževanja, upravlja-nja s kapitalskimi naložbami, upravlja-nja javnih zavodov, cen komunalnih storitev, izplačil in sofinanciranj inve-sticij iz državnega proračuna ter potreb glede izobraževanj na posameznih po-dročjih. Na podlagi izpostavljenih te-žav občin in opozoril glede zakonodaje so bile oblikovane tudi smernice oziro-ma predlogi za spremembo zakonodaje, ki ureja delovanje občin (Zakon o jav-nih financah in podzakonski predpisi, Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, Uredba o stvarnem premoženju drža-ve in samoupravnih lokalnih skupnosti, Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o cestah, Zakon o javnem naročanju, Za-kon o financiranju občin, Zakon o go-spodarskih javnih službah, Zakon o iz-vrševanju proračuna).

Predsednik RS je v zaključku ponov-no izpostavil, da je obstoječ normativni okvir nepregleden. Pojasnil je, da ima načelo formalnosti takšno moč, da gle-de vsebine »povozi« vse ostalo (na pri-mer izdaja soglasij, podpisi, ipd.). S tem smo na nek način postali sužnji forma-lizma, ker se osredotočamo na obliko (formo) in ne na vsebino, kar predsta-vlja resen problem tudi pri delovanju občin. Pri samih spremembah zakono-daje se predhodno ne pretehta ustre-znosti veljavne zakonodaje oziroma se ne upoštevajo učinki, ki bi jih povzroči-le spremembe na drugih področjih.

Skupno so predsedniki vseh treh in-stitucij dosegli dogovor o partnerstvu pri oblikovanju delovne skupine oziro-ma odbora v sodelovanju s strokovnja-ki, RS, ZOS in SOS z namenom iska-nja strateških rešitev glede prihodnosti lokalnih skupnosti ter operativnega vključevanja pri sprotnem spreminja-nju zakonodaje in podzakonskih aktov s pomočjo RS v luči sprejemanja dobrih in usklajenih predpisov.

Celota vseh izpostavljenih ukrepov v okviru tega posveta bi pomenila korak naprej, tako da bi sistem lokalne samo-

Delo ZOS

Izobraževanja

Glas občin 43

uprave naredili bolj prijazen do občin in do vseh, ki uporabljajo storitve občin.

Spletna aplikacija za oddajo načrtov porabe sredstev

Združenje občin Slovenije je v sodelo-vanju z Ministrstvom RS za gospodar-ski razvoj in tehnologijo marca organi-ziralo dve predstavitvi spletne aplikacije za koriščenje sredstev po 21. in 23. čle-nu Zakona o financiranju občin. Obeh predstavitev se je udeležilo skoraj 200 predstavnikov občin in druge zaintere-sirane javnosti. Na MGRT so pripravi-li tudi navodila za uporabo spletne apli-kacije, ki jih bodo prejele vse občine.

Z uvedbo spletne aplikacije se popolno-ma odpravljajo papirnate vloge, kar je ena večjih prednosti, saj tako poenosta-vlja celoten postopek oddaje vlog in od-pravljajo administrativne ovire. Prav tako se skrajšujejo vsi postopki – tako oddaje vlog, njihovih morebitnih dopolnitev, iz-dajo sklepov in sklepanje pogodb. Med prednostmi aplikacije velja omeniti tudi boljši nadzor nad porabo sredstev.

Dostop do aplikacije bo možen od pov-sod, treba bo imeti le geslo za dostop. Na MGRT bo vzpostavljen e-naslov za pomoč uporabnikom, prav tako pa bo omogočen neposreden stik med občino in skrbnikom na ministrstvu.

Vlog ne bo mogoče oddajati zaradi omejitev, ki jih določa 46. člen Zako-na o izvrševanju proračunov RS za leti 2013 in 2014, po 12. 4. 2013 in po tem, ko občina porabi razpisana sredstva. Prav tako aplikacija ne bo dovolila od-daje vloge v primeru nepopolne doku-mentacije in v primeru, da se vrednost projekta ne bo ujemala s stroški in viri.

Vloge bodo občine lahko oddajale v času od 22. 3. 2013 do 12. 4. 2013, do-

polnitve pa tudi kasneje.

Pri uporabi spletne aplikacije je bil pred-stavljen primer oddaje vloge. Tu so bili predstavljeni vsi koraki oddaje vloge – vnos podatkov, prilaganje dokumenta-cije, dopolnjevanje vloge, spremljanje statusa. Udeleženci predstavitve so bili posebej opozorjeni, naj bodo natančni pri navedbah merskih enot, pri naved-bi vrednosti projekta in stroškov ter da vnašajo vrednosti brez DDV. Prav tako so bili opozorjeni, da morajo biti vse pri-loge v PDF obliki in samo tiste, ki so nuj-ne (npr. samo projekt v NRP in ne celo-ten NRP) in da morajo biti vse priložene izjave in sklepi - v izogib dopolnitvam - z županovim podpisom in ožigosane.

MGRT bo občine dvakrat opozoril na iztek roka za oddajo vloge, in sicer 14 in 7 dni pred koncem roka za oddajo vloge.

Ko bo vloga oddana, se bo generiralo e-sporočilo, ki ga bodo prejeli skrbniki na ministrstvu in občini, v glavni pisarni ministrstva in občine.

V drugi polovici leta bo MGRT pripra-vil tudi drugi del aplikacije, kjer bo mo-žna oddaja zahtevkov za izplačilo. Ko bo aplikacija pripravljena, bomo prav tako organizirali njeno predstavitev, za kar se predstavnikom MGRT že vna-prej zahvaljujemo.

Spletno aplikacijo najdete na naslovu https://www.zfo-invest.info.

Predstavitev razpisov s področja regionalnega razvoja in evropskega teritorialnega sodelovanjaZdruženje občin Slovenije je v sode-lovanju z Ministrstvom RS za gospo-darski razvoj in tehnologijo 1. marca 2013 organiziralo predstavitev razpisov s področja dela regionalnega razvoja in evropskega teritorialnega sodelovanja, to je razpisov s področja razvoja regij, razpisov s področja problemskih obmo-čij ter razpisov s področja mobilnosti in bilateralnih odnosov.

18 javnih razpisov je bilo oziroma še bo objavljenih do letošnjega junija, skupna

vrednost teh razpisov pa znaša skoraj 275 milijonov evrov. Občine so upra-vičene do sredstev treh javnih razpisov, vezanih na koriščenje sredstev EU, en poziv in en razpis pa je vezan na sred-stva iz državnega proračuna. Devet raz-pisov je vezanih na problemska obmo-čja, upravičenci do sredstev so podjetja. V ta sklop štejejo tudi štirje razpisi nor-veškega in EGP finančnega mehaniz-ma.

Šesti javni razpis Razvoj regij je bil za-ključen 31. 12. 2012. Ministrstvo je prejelo 237 vlog v skupni višini zapro-šenih sredstev 127 milijonov evrov (na voljo je bilo 145 milijonov). V kratkem se obeta še sedmi javni poziv, je napo-vedal Marko Drofenik, generalni direk-tor Direktorata za regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje.

Vloge 5. javnega razpisa Razvoj obmej-nih območij s Hrvaško so bile vsebin-sko in formalno pregledane, rok za iz-dajo sklepov je 12. april 2013. Prejeli so 77 vlog v skupni zaprošeni vrednosti 56,9 milijona evrov (razpisanih sredstev je 23,4 milijona evrov).

Javni poziv po 21. in 23. členu Zako-na o financiranju občin za leto 2013 je bil objavljen 8. marca, razpisanih sred-stev je 43,5 milijona evrov, enaka višina sredstev bo razpisana tudi 2014. Pora-ba sredstev bo namenjena stroškom na-kupa zemljišč za izvedbo investicijskega projekta, stroškom predhodnih študij, investicijsko in projektno dokumenta-cijo, stroškom gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, stroškom gradbene-ga nadzora, drugim upravičenim stro-škom, opredeljenih v navodilih organa upravljanja sredstev kohezijske politi-ke ali v pogodbi o odobrenih sredstvih sklada ali skladov Evropske unije. Na seminarju je bilo opozorjeno na omeji-tev 46. člena Zakona o izvrševanju pro-računov RS za 2013 in 2014. Načrte porabe bodo občine oddale prek spletne aplikacije na naslovu https://www.zfo-invest.info, ki je še v pripravi.

Na seminarju so bili na kratko pred-stavljeni tudi razpisi s področja pro-blemskih območij:

• JR za sofinanciranje projektov ureja-nja lokalne infrastrukture v romskih naseljih (3 milijoni evrov razpisanih sredstev, razpis 8. 3. 2013);

• JR za sofinanciranje neposrednih spodbud podjetjem za večje začetne investicije na obmejnih problemskih območjih v povezavi z ugodnimi

Delo ZOS

Glas občin 44

krediti Sklada Ribnica (razpisanih sredstev 7,6 milijona evrov, predvi-dena objava marec–april 2013);

• JR za sofinanciranje podjetij za manjše začetne investicije na ob-mejnih problemskih območjih v povezavi z regijskimi garancijskimi shemami (razpisanih sredstev 12,4 milijona evrov, predvidena objava marec–april 2013);

• JR za subvencije za začetne investici-je podjetjem v Pomurju - pomurski zakon (dvoletni razpis, razpisanih sredstev 5,3 milijona, razpis 8. 3. 2013);

• JR za subvencije za manjše začetne investicije podjetjem v Pomurju v povezavi z regijsko garancijsko she-mo in subvencijo obrestne mere (raz-pisanih sredstev 0,62 milijona evrov, predvidena objava marec–april 2013);

• 3. JR za spodbujanje začetnih inve-sticij in ustvarjanja novih delovnih mest– Pokolpje (razpisanih sredstev 4,8 milijona evrov, razpis je zaklju-čen (28. 1. 2013 in 7. 2. 2013));

• JR za subvencioniranje stroškov za zaposlitev izobraženih kadrov na konkretnem tehnološkem razvojnem projektu v podjetjih v Pomurju (raz-pisanih sredstev 0,89 milijona evrov, predvidena objava 15. 3. 2013);

• JR za socialno podjetništvo v Po-murju (razpisanih sredstev 1,5 mili-jona evrov, predvidena objava razpisa marec–april 2013);

• JR za spodbujanje začetnih inve-sticij v Posočju (razpisanih sredstev 416.647 evrov, objava razpisa 1. 3. 2013);

• JR za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja v Posočju (razpisanih sredstev 100.000 evrov, objava razpi-sa 1. 3. 2013).

Javni razpis s področja Programa fi-nančnega mehanizma EGP in norve-škega finančnega mehanizma bodo ob-javljeni do 30. 9. 2013, razpisanih pa bo okvirno 15 milijonov evrov. JR bo ob-segal ohranjanje in oživitev kulturne in naravne dediščine, biotsko raznovr-stnost in ekosisteme, pobude na podro-čju javnega zdravja.

Javni razpis za sofinanciranje projek-tov bilateralne mednarodne razvoj-ne pomoči Slovenije državam v razvo-ju na področju regionalnega razvoja bo objavljen marca oziroma aprila, razpi-sanih bo okvirno 130.000 evrov sred-

stev. Upravičeni bodo projekti tehnič-ne pomoči, ki spodbujajo mednarodno sodelovanje slovenskih regionalnih ra-zvojnih agencij in drugih razvojnih in-stitucij ter njihovo uveljavljanje v par-tnerskih državah s pomočjo prenosa znanja in izkušenj ter usposabljanja par-tnerskih držav na področju regionalne-ga in gospodarskega razvoja.

Novela Zakona o javnem naročanju in aktualna vprašanja pravnega varstvaOdvetnica mag. Marija Bukovec Ma-rovt, strokovnjakinja za gospodarsko pravo, je na seminarju, ki ga je Zdru-ženje občin Slovenije organiziralo 5. fe-bruarja v dvorani Državnega sveta RS, predstavila novelo Zakona o javnem na-ročanju (v nadaljevanju: ZJN-2D) ter aktualno prakso Državne revizijske ko-misije o vprašanjih pravnega varstva s tega področja.

V prvem delu seminarja je predavate-ljica povzela ključne novosti ZJN-2D. V okviru novosti je prišlo do prilago-ditve nekaterih vrednostnih pragov, saj je novela ZJN-2D prevzela mejne vre-dnosti iz Uredbe Evropske komisije št. 1251/2011, s čimer so se mejne vredno-sti za objavo v Uradnem listu Evrop-ske unije malenkostno povečale. V po-vezavi s tem so se spremenile nekatere vrednosti za izvajanje posameznih vrst postopkov javnih naročil, vrednosti za subvencionirana in sofinancirana naro-čila ter vrednosti za javne natečaje.

V okviru čezmejnega sodelovanja na-ročnikov novela ZJN-2D omogoča, da lahko naročniki za izvedbo oziroma od-ločanje v postopkih javnega naročanja pooblastijo le osebe, ki morajo v skladu z ZJN-2 ali predpisi druge države člani-ce ali tretje države svoja naročila odda-jati v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, pri čemer pa še vedno velja prepoved prenosa pooblastil za izvedbo in odločanje v postopkih javnega naro-čanja na osebe zasebnega prava, ki niso zavezane k upoštevanju pravil javnega naročanja (omogočeno je le svetovanje).

Z novelo ZJN-2D se ukinja tudi stro-kovni izpit iz javnega naročanja ter ob-vezno usposabljanje in izobraževanje.

Predavateljica je pojasnila nekaj novosti v okviru oddaje javnega naročila po po-stopku s pogajanji po predhodni objavi (izjemo od objave obvestila o naročilu bo možno uporabiti tudi v primeru, ko naročnik izvaja postopek s pogajanji po

predhodni objavi zaradi nesprejemlji-vih ali nepravilnih ponudb v predho-dno izvedenem postopku zbiranja po-nudb po predhodni objavi ali postopku oddaje naročila male vrednosti; črtano je določilo, ki je urejalo obvezo obve-stitve finančnega ministrstva) ter odda-je javnega naročila po postopku s poga-janji brez predhodne objave (naročnik mora med pogajanji obvezno vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj razen če število krogov pogajanj napo-vejo že v razpisni dokumentaciji ali ob-vestilu o naročilu oziroma če se pogaja-jo le z enim kandidatom).

Z ZJN-2D naj bi se vzpostavil enotni in-formacijski sistem, ki bo vseboval zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih po-nudbah, in sicer javni podatki o ponu-dniku, ki se v informacijski sistem pri-dobijo samodejno (iz poslovnega registra ter registra transakcijskih računov), po-datki, ki se v informacijski sistem prido-bijo na podlagi ponudnikovega soglasja (podatki iz kazenske evidence za fizič-ne osebe in pravne osebe ter podatki iz davčne evidence, insolvenčni postopki, podatki iz evidence ponudnikov z ne-gativnimi referencami), druga dokazila o sposobnosti (reference, certifikati), ki jih ponudnik v informacijski sistem pre-dloži sam. Poleg tega taksativno našte-va kazniva dejanja, zaradi katerih mora naročnik ponudnika izločiti iz postopka javnega naročanja (poleg že dosedanjih še vsa kazniva dejanja zoper gospodar-stvo (24. poglavje KZ-1) in kaznivo de-janje izdaje tajnih podatkov po 260. čle-nu KZ-1) in določa izločitev kandidata ali ponudnika, če ima ta na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpi-si države, v kateri ima sedež, ali predpi-si države naročnika zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili dav-kov v vrednosti 50 evrov ali več (velja tudi za podizvajalce). Ni pa več obvezna izločitev ponudnika, ki je v stečajnem postopku (vključen je lahko tudi podi-zvajalec v stečajnem postopku) oziroma ne sme izločiti kandidata ali ponudnika, pri katerem je sodišče pravnomočno od-ločilo o potrditvi prisilne poravnave.

Novost je tudi glede preverjanja neobi-čajno nizke ponudbe, ki se opravi, če v postopku oddaje javnega naročila prej-mejo vsaj štiri pravočasne ponudbe in je vrednost neke ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravoča-snih ponudb in je vrednost iste ponud-be hkrati za več kot 20 % nižja od na-slednje uvrščene ponudbe.

Delo ZOS

Glas občin 45

Po pojasnilu predavateljice se je z eno-stavno primarno ponudbeno dokumen-tacijo (drugi odstavek 78. člena ZJN-2) povečalo delo naročnika, saj ta lahko v razpisni dokumentaciji ali povabilu k oddaji ponudb zahteva, da ponudni-ki najprej oddajo ponudbo, ki vsebuje le predračun in tiste dele, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, nato pa na podlagi poziva na-ročnika po pregledu in ocenjevanju po-nudb, če je treba, ponudbo dopolnijo še z dokazili. Opozorila pa je tudi na drugo slabost te določbe, ko v primeru, kadar finančno zavarovanje za resnost ponud-be ne bo zahtevano že v prvi fazi, takrat umika najcenejše ponudbe oziroma na-merne nepredložitve ostale ponudbene dokumentacije v drugi fazi ne bo mogoče sankcionirati z unovčenjem zavarovanja.

V novelo zakona je vnesena tudi do-ločba, ki ureja omejitve glede korupcij-skih tveganj, saj mora oseba, ki vodi po-stopek javnega naročanja, vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi razpisne do-kumentacije ali njenih delov ali v kate-ri koli fazi odločale v postopku javnega naročanja, pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila pisno obvestiti o tem, kateremu ponudniku se oddaja javno naročilo, pri čemer zakon nava-ja, kdaj je oseba, ki sodeluje v postopku javnega naročila (ne)posredno povezana s ponudnikom.

Novosti pa so tudi v okviru prekrškov-nih določb zakona (na primer sankci-ja izločitve iz postopkov javnega naro-čanja, določitev višine glob za prekrške (tudi za pravne osebe, ki niso gospodar-ske družbe po ZGD-1, itd.).

Drugi del predavanja je predavateljica posvetila aktualni praksi Državne re-vizijske komisije. Glede vpogleda v po-nudbe konkurenčnih ponudnikov je poudarila, da so, ne glede na označbo, javni podatki podatki o ponudnikih in podizvajalcih, obrazci, ki so bili v po-nudbi pripravljeni s strani naročnika in jih je ponudnik zgolj podpisal in žigosal in reference v javnem ter zasebnem sek-torju (pri gradnjah). V skladu z ZJN-2 pa je javen podatek količina iz specifi-kacije, cena na enoto, vrednost posame-zne postavke in skupna vrednost iz po-nudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Spregovorila je tudi o kapacitetah tre-tjih subjektov, pri čemer gre za zmo-gljivosti tretjih, ki se nanašajo le na

ekonomsko-finančne in tehnično-ka-drovske pogoje, ne pa na osnovno spo-sobnost ponudnikov ali kandidatov, zato po mnenju Državne revizijske ko-misije referenc načeloma ni primerno obravnavati kot »kapacitet« v smislu tre-tjega odstavka 45. člena ZJN-2. Refe-rence se lahko izkažejo tudi s podizva-jalci, vendar samo, če se tako določi že v razpisni dokumentaciji. Glede količi-ne zahtevanih referenc je predavateljica opozorila, da je treba izkazati razloge, iz katerih se lahko utemelji število zahte-vanih referenc.

Dotaknila se je tudi primera neobičajno nizke ponudbe, in sicer kadar ponud-ba izpolnjuje tri kumulativno določe-ne pogoje (49. člen ZJN-2) mora na-ročnik pred izločitvijo neobičajno nizke ponudbe od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o ele-mentih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb.

Predstavila je mnenje Državne revizijske komisije glede nepredložitve originalne bančne garancije, zahtevane v okviru ponudbene dokumentacije, temveč le njene kopije, kar pomeni ne le formal-no nepopolno, temveč tudi vsebinsko nepopolno ponudbo, zato v takem pri-meru ponudbe ni mogoče dopolnjeva-ti, saj bi bilo to v nasprotju s pomenom bančne garancije za resnost ponudbe, ki predstavlja učinkovito zavarovanje na-ročnika za primer morebitne situacije, ko ponudnik v postopku javnega naro-čanja po poteku roka za oddajo ponudb umakne svojo ponudbo.

Prikazala je tudi razliko med ocenjeno vrednostjo in zagotovljenimi sredstvi, pri čemer je ocenjena vrednost tista vre-dnost, ki jo mora naročnik, v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2, iz-računati, upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti po-godbe zaradi izbire pravilnega postop-ka javnega naročanja, in sicer tako, da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega na-ročila, če je dostopen na trgu in ni pri-lagojen posebnim potrebam naročnika. Zagotovljena sredstva predstavljajo zne-sek, ki ga ima naročnik predvidenega in pripravljenega za plačilo obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o izvedbi javne-ga naročila, zato lahko naročnik zavrne domnevno nesprejemljivo ponudbo, ki ne bo v meji zagotovljenih sredstev, ne pa ocenjeni vrednosti.

Na koncu je predstavila še nekaj prime-rov dopustnih dopolnitev ponudbe, na primer nezapis telefonske številke kon-taktne osebe, predložitev referenčnih potrdil na drugih (a po vsebini v celoti ustreznih) obrazcih, ponudba ni zveza-na, ovojnica ni pravilno označena, pri-meri računskih napak, ipd.

Predstavitev zakonodaje s področja prostorskega načrtovanja in graditve

Združenje občin Slovenije je v sodelo-vanju z Ministrstvom RS za infrastruk-turo in prostor 29. januarja organizi-ralo že tretjo predstavitev zakonodaje s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Na seminarju so bile predstavljene novele Zakona o prostor-skem načrtovanju (ZPNačrt-B, ZPNa-črt-C) in Zakona o graditvi objektov (ZGO-1D).

Luka Ivanič, vodja Sektorja za pro-storsko načrtovanje na lokalni ravni, je predstavil noveli Zakona o prostorskem načrtovanju, na vprašanja udeležencev pa je odgovarjala tudi Alenka Kumer. Predstavitev je zajemala štiri sklope sprememb: postopek priprave prostor-skih aktov, sistem prostorskih aktov in njihovih razmerij, vsebine prostorske-ga načrtovanja in opremljanje stavbnih zemljišč ter obrazložitev prehodnih do-ločb. Poleg temeljite predstavitve nove-le zakona je predavatelj obrazložil tudi dileme in nejasnosti, ki so se že pojavile pri uporabi zakona.

Tudi na januarskem seminarju je bilo največ vprašanj namenjenih 29. čle-nu novele, ki dopušča manjše širitve območij stavbnih zemljišč brez izved-be postopka sprememb in dopolnitev OPN, tokrat s poudarkom na noveli C, ki uporabo omenjenega člena omo-goča tudi občinam, ki že imajo spreje-te OPN. Do ZPNačrt-C so bile manjše širitve območja stavbnih zemljišč dovo-ljene na območju industrijskih, proizvo-dnih, kmetijskih, turističnih ali špor-tnih dejavnosti, novela C pa je dodala še storitvene in obrtne dejavnosti. Do-

Delo ZOS

Glas občin 46

polnilo tudi določa, da širitev ne sme bistveno posegati v varstvena, zavarova-na, degradirana, ogrožena in druga ob-močja, na katerih je na podlagi predpi-sov vzpostavljen poseben pravni režim razen v primerih, ko predvideni posegi niso v nasprotju s temi režimi.

Sandi Rutar, vodja Sektorja za graditev in stanovanja, je predstavil novelo Za-kona o graditvi objektov (ZGO-1D). Skozi predstavitev je obrazložil namen spremenjenih določb ter primerjalno predstavil ureditev pred novelo D in ve-ljavno ureditev.

Glavne spremembe, ki jih prinaša novela:

• odprava obveznosti pridobitve pro-jektnih pogojev;

• krajšanje rokov za izdajo soglasij;• uveljavljanje načela molka organa po

preteku roka;• spremenjena definicija vzdrževalnih

del;• omogočanje gradnje samooskrbnih

stavb;• poenostavitev uporabe enostano-

vanjskih stavb;• investitor ključne subjekte pri gradi-

tvi izbere sam;• ukinitev obveznosti revizije PGD.

Vodenje ljudi v občinahV začetku februarja je bil v dvorani Dr-žavnega sveta RS seminar, na katerem je mag. Lovro Lončar predaval o področju vodenja ljudi v občinah. Na predavanju so bile predstavljene vloga vodenja, pri-stojnosti in naloge vodje. Prav tako se je predavatelj osredotočil na oblike vode-nja, dileme pri tem in načine razreševa-nja vodstvenih vprašanj. Spregovoril je

o pravnih okvirih vodenja, komuni-kaciji med nadre-jenimi in podreje-nimi ter izpostavil načine, kako za-gotoviti učinkovi-to vodenje.

Vodja se mora v prvi vrsti zavedati, da opravlja nad-

zor nad delom in ne nad ljudmi. Uspe-šen, dober, učinkovit vodja ima jasen cilj, v katerega verjame in ga zna pred-staviti. Prav tako je uspešen pri motivi-ranju zaposlenih, saj prepozna njihove prednosti in potenciale, s tem pa dose-že, da ga zaposleni poslušajo, upošteva-jo in cenijo. Prav tako jim pomaga, kar se kaže na visoki ravni delovne uspe-šnosti in zadovoljstva pri delu. Dober vodja je korekten, dosleden, pravičen in predvsem strateg, ki zna opredeliti vlo-ge ljudem v delovnem timu in obvlada komunikacijske in pogajalske veščine.

Izjemnega pomena ob nastopu položa-ja vodilnega delavca je, da najprej ana-lizira stanje v organizaciji in se potem odloči o načinu vodenja v javni upra-vi. To pa je mnogokrat težko tako za-radi karakternih lastnosti posameznika kot zaradi časovne omejitve spoznava-nja nove organizacije, saj je poslovne in kadrovske poteze mnogokrat treba po-vleči takoj. Nove metode vodenja lahko organizaciji, ki je že utečena in uspešna, škodujejo, zato je včasih morda primer-nejše, da se vodja na začetku delno pri-lagodi načinu delovanja organizacije in postopoma uvaja svoje novitete in ide-je, pri tem pa ne zanemari svojih ciljev vodenja.

Obstajajo različni načini vodenja. Ni nujno, da posameznik vedno uporablja le en način vodenja. Prav je, da ga spre-minja glede na spremenjeno situacijo. Vodja mora izbrati tak način vodenja, ki bo v dani situaciji najučinkovitejši. Dejstvo pa je, da ni načina vodenja, ki bi bil najboljši ali najučinkovitejši v vsa-kem času, situaciji, kulturi.

Za učinkovito vodenje in izvedbo ukre-pov so odgovorni in pristojni vodje, zato je pri izbiri vodje treba upoštevati temelj-ne značilnosti kakovostnega managerira-nja in posebnosti v javni upravi, ki pred-stavlja kompleksen poslovni sistem, ki ga je težko upravljati in še težje spreminjati.

Priprava zaključnih računov proračunov občinZdruženje občin Slovenije je v sodelova-nju s strokovnjaki Ministrstva RS za fi-nance in Računskega sodišča RS 17. ja-nuarja soorganiziralo seminar, katerega glavna tematika je bil zaključni račun proračuna občin (priprava in izdelava), poročanje o zadolževanju in v zvezi s tem povezano aplikacijo e-dolg-občine ter prikaz pomembnejših nepravilnosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče RS pri revidiranju pravilnosti poslovanja občin.

Predstavniki Ministrstva RS za finan-ce so udeležencem seminarja predstavi-li izhodišča za pripravo zaključnih ra-čunov 2012 in proračunov 2013. Kot ukrepa na nivoju državnega proračuna sta bila izpostavljena Zakon za uravno-teženje javnih financ in 48. člen Zako-na o izvrševanju proračuna RS 2013 in 2014 (v nadaljevanju: ZIPRS). Pri sle-dnjem je Bojan Pogačar, generalni di-rektor Direktorata za proračun, predsta-vil predvsem njegov namen, saj, kot se je izkazalo v preteklosti, so se v imenu varčevanja največji rezi dogajali v okviru materialnih stroškov in investicij. Vla-da RS je zato zavzela drug pristop, tako da se je osredotočila na maso plač javnih uslužbencev. Vendar pa se je to pri ob-činah poznalo predvsem posredno prek zmanjševanja povprečnine, ki 2013 in 2014 znaša 536 evrov. 2013 bodo občine od države, v primerjavi s preteklimi leti, prejele večji delež investicijskih transfer-jev, pri čemer največji del teh sredstev iz-vira iz sredstev Evropske unije.

Podrobneje je bila prikazana vsebina in razumevanje 46. člena ZIPRS, ki ureja zagotavljanje sredstev občinam za sofi-nanciranje investicij. Pogačar je pojasnil, da izdane odločbe ministrstva pomenijo obvezo države in da zaradi tega ni možno razpisati novih projektov, dokler že odo-breni projekti niso realizirani, zato ima država možnost, da ne zagotovi sredstev za sofinanciranje investicij, če občina ne spoštuje dinamike črpanja sredstev in je utemeljeno pričakovati, da projekt ne bo zaključen v roku. Že naslednji odstavek omogoča izjemo, ko je občina upravičena do sredstev, ki ji pripadajo po 21. členu Zakona o financiranju občin (v nadalje-vanju: ZFO), kadar je občina seznanje-na, da investicija ne bo implementirana in posledično odstopi od pravice do pri-dobitve sredstev. Dodatno varovalko pa nakazuje tretji odstavek, ki določa, da če občina ne vrne namenskih sredstev, ji pravica do sredstev za sofinanciranje in-vesticij po 21. členu ZFO ne pripada. Ce-loten člen je usmerjen v dobro in učinko-vito črpanje evropskih sredstev.

Predavatelj je udeležence tudi sezna-nil, da se bo 2013 poenotila program-ska klasifikacija za občine, tako da bo ta bolj primerljiva programski klasifikaci-ji, ki jo uporablja država (na primer po-dročja proračunske porabe se bodo pre-imenovala v politike).

Predstavnica Računskega sodišča RS je predstavila nepravilnosti, ki jih zasledijo pri pregledu pravilnosti poslovanja ob-čin. Tako so bile predstavljene najbolj ti-

Delo ZOS

Glas občin 47

pične napake pri izvrševanju proračuna, predvsem neupoštevanje načela predho-dne potrditve, zamude pri plačevanju obveznosti, prerazporejanje proračun-skih sredstev nad dovoljeno omejitvi-jo, pomanjkljivo sestavljeni proračunski dokumenti, v proračunu ni ocene reali-zacije za preteklo leto, v načrtu razvoj-nih programov niso prikazani izdatki po virih financiranja, obrazložitve pro-računa in zaključnega računa so po-manjkljive, poročilo o izvrševanju pro-računa za prvo polletje ne vsebuje ocene realizacije do konca leta, posebni del proračuna je sestavljen le po ekonom-ski klasifikaciji. Poudarjene so bile tudi nekatere nepravilnosti, ki se pojavljajo v okviru področij ravnanja s stvarnim premoženjem (na primer stvarno pre-moženje ni bilo vključeno v letni načrt ravnanja, letni načrt ravnanja ne vsebu-je vseh zahtevanih podatkov, neustrezne oziroma neizvedene cenitve, neustrezna izbira metode razpolaganja in upravlja-nja s premoženjem itd.), javne službe (na primer občinski odloki, ki opredeljujejo posamezne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: GJS) niso usklajeni z za-konodajo, storitve izvajanja GJS so bile oddane v neskladju z odlokom o pode-litvi koncesije, v razpisni dokumentaciji so navedeni drugačni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj, kot so v odloku o podelitvi koncesije, določila koncesij-ske pogodbe so v neskladju z odlokom o koncesiji, itd.), avtorskih pogodb (na primer v avtorskih pogodbah so poda-ni elementi delovnega razmerja, sklepa-nje pogodb z zunanjimi izvajalci za dela, ki nepretrgoma trajajo daljša časovna obdobja, vprašljiva je smotrnost z vidi-ka stroškov in kakovosti storitev), stavb-nih pravic (presoja z vidika pravilnosti in učinkovitosti poslovanja), tekočih in investicijskih transferov, javnih naročil (na primer gradbena dela niso bila od-dana po ustreznem postopku, vrednost dodatka k pogodbi za dodatna dela je presegla dovoljeno, plačana so bila dela, ki niso bila dogovorjena s pogodbo ozi-roma dodatki k pogodbi, vrednost jav-nega naročila je bila razdeljena zaradi izogibanja postopkov javnega naroča-nja, sklepanje dodatkov k pogodbi po izvršitvi del). Predavateljica je poudari-la, da je pri javnih naročilih zaskrbljujoč predvsem element gospodarnosti, med-tem ko sama izvedba postopka ni toliko problematična. Pri dodeljevanju trans-ferjev pa bi moralo biti ključno vodilo občinam predvsem doseganje ciljev, ki si jih občina zastavi na različnih področjih življenja v občini.

Brigita Repar, Ministrstvo RS za finan-ce, je prikazala način priprave zaključ-nega računa proračuna (vsebina, obra-zložitve, letno poročilo, poročanje in nepravilnosti pri poročanju) v skladu z Navodili o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o do-seženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna. Udeležence je posebej opozorila oziro-ma izpostavila, da za sprejem zaključ-nega računa proračuna zakon ne pred-videva sprejema odloka, zato poslovnik občinskega sveta za njegov sprejem ne sme predvidevati dvofaznega postopka; da morajo ožji deli občin, ki so pravne osebe, pripraviti svoje lastno letno po-ročilo; da zadolževanje prek proračun-skega leta predstavlja zadolževanje za izvrševanje proračuna, za kar je treba pridobiti soglasje Ministrstva RS za fi-nance, saj ni nujno, da bo obveznost od-plačana do konca proračunskega leta; da mora župan pripraviti predlog za-ključnega računa do 31. marca tekoče-ga leta in ga nato predložiti občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta, kar v praksi pomeni sklic seje ob-činskega sveta in s tem uvrstitev za-ključnega računa na dnevni red. Prika-zane so bile tudi nekatere najpogostejše nepravilnosti pri pripravi zaključnih ra-čunov, na primer neskladja na določe-nih odhodkovnih podkontih v primer-javi s programsko klasifikacijo, razlike med poročanjem na AJPES in MF, ne-ustrezno vključevanje ožjih delov občin, ki so pravne osebe, v proračun, saj mo-rajo te občini mesečno zagotavljati po-datke o realizaciji sredstev, ki jih prido-bijo iz proračuna občine in iz drugih neproračunskih virov, itd.

Zadnji sklop predstavitev se je nanašal na poročanje o zadolževanju občin in na pošiljanje podatkov o zadolževanju občin za občino in za pravne osebe jav-nega sektorja (začetek poročanja z apli-kacijo e-dolg-občine). Namen aplikacije je v poenostavitvi postopkov poročanja o zadolževanju javnega sektorja in ob-čin; zagotavljanju enotne ažurne elek-tronske evidence zadolževanja; učinko-vitosti in uporabnosti podatkov (tudi možnost spremljanja obresti). Zara-di visoke stopnje varnosti pri elektron-skem komuniciranju je predpogoj za dostop do aplikacije prek spletne strani kvalificirano digitalno potrdilo.

Za zadolževanje občin in pravnih oseb se šteje najetje posojil oziroma kreditov, izdaja dolžniških vrednostnih papir-

jev, izdaja jamstev za obveznosti drugih oseb iz naslova kreditov, posojil ali dol-žniških vrednostnih papirjev in finanč-ni najemi. Občine so od pravnih oseb na ravni občine dolžne pridobiti podat-ke o zadolževanju (od pravnih oseb, ki imajo več soustanoviteljev, pridobi po-datke občina, ki ima odločujoč vpliv na upravljanje, v primeru enakega vpliva pa občina, v kateri je sedež pravne osebe).

Občina bo v okviru aplikacije e-dolg občine morala poročati o podatkih o sklenjenem poslu zadolžitve (v 15 dneh po končanem poslu zadolžitve; kopijo pogodbe oziroma dodatka k pogodbi in amortizacijskega načrta pa poslati Mi-nistrstvu RS za finance v 10 dneh po končanem poslu zadolžitve), podatkih o spremembah že sklenjenega posla zadol-žitve (v 10 delovnih dneh po spremem-bi), četrtletnem poročanju (do 30. apri-la, do 31. julija, do 31. oktobra in do 31. januarja - samo občine, ki so izkazovale kakršno koli zadolženost), letnem poro-čanju (na dan 31. 12. preteklega in pred-preteklega leta - do 31. januarja tekoče-ga leta, kar velja za vse občine, ne glede na to, ali so izkazovale kakršnokoli za-dolženost) ter napovedi zadolževanja (do 1. septembra tekočega leta za nasle-dnja tri koledarska leta). Začetek poro-čanja z navedeno aplikacijo je bil 31. ja-nuar 2013, in sicer o stanju četrtletne zadolženosti v obdobju od 1. oktobra do 31. decembra 2012 in o stanju letne za-dolženosti na dan 31. decembra 2012.

Čari protokolaNovembra smo na Združenju občin Slovenije pripravili semi-nar, na katerem je predavatelji-ca Ksenija Be-nedetti, šefinja protokola Vlade RS, predavala o poslovnem pro-tokolu.

Nemalokrat se zaposleni na občinah znajdejo v zagati, kako brezhibno izpe-ljati določen dogodek, ki bi si ga zapo-mnili tako organizatorji kot gostje. Ker so občine na tem področju velikokrat kadrovsko okrnjene, je predavateljica pripravila predavanje, kjer so se udele-ženci lahko seznanili z osnovami pro-tokola in »triki«, ki dogodek naredijo nepozaben. Vendar se protokol ne zač-ne ali konča tu. Začne se že pri pripra-vi prostorov, v katerih vsakodnevno de-

Delo ZOS

Glas občin 48

Modra

lamo in tudi pri predstavljanju občine občanom.

Predavanje je bilo sestavljeno iz več vse-binskih sklopov. V prvem delu preda-vanja je predavateljica namenila pozor-nost urejenosti poslovnih prostorov, kjer posebej poudarja, naj bo prostor, v ka-terem delamo, estetski in funkcionalen, spregovorila pa je tudi o tem, kaj lahko poživi pisarno - cvetje in zelenje. Glav-no po njenem pa je, da dobi obiskovalec dobro informacijo že zunaj ob urejenem parkirišču in dobri označenosti. V dru-gem delu je poudarila izgled vabil, roke za pošiljanje in vsebino vabil na različ-ne dogodke, ki jih organizirajo občine.

V nadaljevanju predavanja je bila pozor-nost namenjena predstavitvi uslužbenca, o organizaciji in obnašanju na sestankih, predstavitvenemu bontonu. Poudarek je bil tudi na napakah, s katerimi se sreču-jemo na tovrstnih srečanjih.

Za zaključek so udeleženci slišali vse o or-ganizaciji protokolarnega dogodka. Pose-bej pomembno je, da organizator dogod-ka dobro pozna javnost, ki ji je dogodek namenjen, in potek komuniciranja z njo.

Pomembna je tudi edinstvenost koncep-ta dogodka in njegova sporočilnost. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti na pripravo prostora, vabil, sedežnih redov.

Seminar Čari protokola smo na ZOS or-ganizirali že četrtič in prav vedno se pre-davanj šefinje protokola Vlade RS udeleži veliko število udeležencev, ki na predava-njih tudi aktivno sodelujejo. Tokratnega seminarja se je udeležilo 60 slušateljev.

DDV novosti 2013Decembra smo na ZOS pripravili semi-nar o DDV novostih 2013. Seminar sta vodili strokovnjakinji Aleksandra Hein-zer in Nina Klobučarič, www.pakta.net.

Na seminarju so bile predstavljene no-vosti 2013. Predavateljici sta se osredo-točili na naslednje vsebine:

• računi po novem (novi roki, hranje-nje, vrste računov);

• kako pravilno ugotoviti status po-slovnega partnerja in kako je to po-vezano z obračunavanjem DDV;

• novosti v zvezi z zvišanjem davčne stopnje;

• novosti pri določanju kraja obdavči-tve pri določenih storitvah, kdaj po novem nastane obveznost obračuna DDV pri intrakomunitarnih tran-sakcijah blaga znotraj EU;

• evidentiranje poslovnih dogodkov na praktičen način.

V drugem delu predavanj, kjer so bile predstavljene še druge novosti 2013, so udeleženci seminarja tudi aktivno sode-lovali s konkretnimi vprašanji, predvsem jih je zanimalo poslovanje javnih zavodov ter obračunavanje DDV pri projektih.Posebej sta se predavateljici osredotočili na predlagane novosti 2013 v zvezi s sto-pnjo DDV, na kraj obdavčitve pri daja-nju prevoznih sredstev v najem, na pre-nos blaga v drugo državo članico, na nastanek obveznosti obračuna DDV pri transakcijah znotraj EU, na popravek od-bitka DDV na podlagi odločitve DURS, na popravljanje napak v DDV-O in na-knadno predložitev DDV-O, govorili sta tudi o malih davčnih zavezancih in pla-čanih realizacijah. Ob koncu sta navedli tudi nekaj praktičnih primerov obraču-nov in evidentiranja v davčne evidence.

Tokratnega zasedanja so se udeležili Ber-nardka Krnc, vodja delegacije in županja Šmarjeških Toplic, dr. Matej Gomboši, član in župan Beltincev, Luka Godec, član in občinski svetnik Občine Litija, in Ka-tarina Čoklc, Združenje občin Slovenije. Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope je zasedal na temo Evropa v krizi – izzivi lokalni in regionalni de-mokraciji. To je tudi naslov celoletne te-matike kongresa. Namen je spodbudi-ti razpravo in izmenjavo informacij med

evropskimi lokalnimi in regionalnimi predstavniki glede iskanja načinov spopa-danja ne le s finančno krizo, temveč tudi krizo zaupanja v politične procese.Kot del sodelovanja kongresa z drugimi organi Sveta Evrope je prvi dan zasedanja kongresa navzoče nagovoril tudi pred-stavnik andorskega predsedovanja odbo-ru ministrov Sveta Evrope, generalni se-kretar Sveta Evrope  Thorbjørn Jagland, ki je v svojem govoru med drugim ome-nil države z visoko stopnjo koruptivno-sti, kjer se je med drugimi znašla tudi Slovenija,  in predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Jean-Claude Mi-gnon.  Andora je za člane kongresa pri-pravila v predverju razstavo z naslovom Andorra’s parishes: land, country, state, in sprejem, ki so ga posvetili romski pro-blematiki in novemu zavezništvu - Euro-pean Alliance of Cities and Regions for Roma Inclusion.

V nadaljevanju so člani iz Španije in Ita-lije predstavili lokalno in regionalno de-mokracijo. Ob koncu dneva je Blanca SOLANS GARCÍA predstavila področje spodbujanja aktivnega državljanstva, kjer so govorili o tem, kako spodbuditi, vple-sti in vključiti skupnosti ter novih obli-kah demokratičnega sodelovanja.Opoldne se je slovenska delegacija sesta-la tudi s slovenskim veleposlanikom Da-mjanom Bergantom. Delegacija je z vele-poslanikom predelala pogoje in možnosti za naslednjo predstavitev Slovenije v Sve-tu Evrope. Veleposlaništvo je pripravlje-no sodelovati in pomagati pri pripravi lo-gističnih zadev, prav tako lahko pomaga Ministrstvo RS za zunanje zadeve (pri-prava in dostava promocijskih materia-lov). Vso ostalo organizacijo vsebinskega dela bo pripravila delegacija. Veleposlanik je tudi obljubil pomoč pri vzpostavljanju stika z evropskimi poslanci, ki bi tudi lah-

Delo ZOS / Mednarodne zadeve

24. zasedanje Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Slovenska delegacija Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti se je udeležila 24. zasedanja Kon-gresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, ki je bil od 19. do 21. marca v Strasbourgu.

Glas občin 49

govorijo o proračunu, ki bo omogočal naložbe in nova delovna mesta.

V nadaljevanju prvega dne plenarnega zasedanja so člani Odbora regij spreje-li mnenje o skupnem strateškem okvi-ru za kohezijsko politiko po 2014, ki ga je pripravil Mark Wozniak (maršal Lod-zkega vojvodstva, Poljska). V razpravi ob sprejetju mnenja je sodeloval tudi Lam-bert Van Nistelrooij, soporočevalec o is-tem mnenju v Evropskem parlamentu.

Poudarek mnenja je bil na potrebi po skupnem strateškem okviru za obdo-bje 2014–2020, da bi se tako zagotovi-lo usklajevanje in sinergija med ukrepi EU skladov ter nakazala jasna strate-ška usmeritev za partnerske pogodbe in operativne programe ter nujnost decen-tralizacije operativnega upravljanja na lokalni in regionalni ravni, z namenom, da bi se povečalo usklajevanje in dopol-njevanje med različnimi skladi, kar bi zagotovilo učinkovit integriran pristop od spodaj navzgor, prilagojen posebno-sti vsake regije.

Prav tako pomembni temi, ki sta poveza-ni s prihodnostjo kohezijske politike, sta bili mnenji, ki sta ju pripravila poroče-valca Graham Garvie (član sveta občine Scottish Borders, Združeno kraljestvo) – mnenje Lokalni razvoj, ki ga vodi sku-pnost in Stanislaw Szwabski (predsednik mestnega sveta Gdynie, Poljska) – mne-nje Kodeks ravnanja glede partnerstva.

Alan Hutchison (član parlamenta regije glavnega mesta Bruselj, Belgija) je v mne-nju Napotitev delavcev na delo v okviru

ko pomagali pri organizaciji dogodka.Poleg tega je veleposlanik omenil še dva dogodka, ki se bosta odvijala ob 20. letni-ci vstopa Slovenije v Svet Evrope. Prvi bo v Sloveniji - okrogla miza, kar bo verjetno organiziral FDV, k sodelovanju pa bodo seveda povabljeni tudi člani odbora. Drugi dogodek bo v Strasbourgu, kjer bo tamkajšnja filharmonija pod vodstvom dirigenta Marka Letonja v hali Sveta Evrope zaigrala Beethovnovo 5. simfoni-jo. Dogodka se bo udeležil tudi predse-dnik Slovenije Borut Pahor, vsekakor pa so na dogodek vabljeni tudi predstavniki slovenske delegacije Sveta Evrope.Naslednji dan so se posebej sestali člani lokalnih oblasti, ki so govorili o lokalnih volitvah v Armeniji ter Bosni in Herce-govini ter člani regionalnih oblasti, ki so govorili o regionalizaciji in decentraliza-ciji Evrope v okviru gospodarske krize. V nadaljevanju seje so štirim nekdanjim članom kongresa podelili priznanja za ča-stno članstvo. Na dopoldanski tiskovni konferenci so predstavniki Evropske zveze mest in re-gij za vključevanje Romov predstavili de-lovanje zveze, hkrati pa je Darko Rudas, predsednik Združenja romskih svetnikov Slovenije in romski svetnik v občini Mur-ska Sobota, predstavil primer dobre pra-kse. Predstavili so tudi strategijo razvoja romske skupnosti v Pomurju do 2020.Zbor lokalnih skupnosti je zaključil sejo z razpravo z naslovom Smart Cities: nove tehnologije, ki služijo demokraciji. Glav-ne točke za razpravo so bile moč socialnih medijev pri oblikovanju načina, po kate-rem se obravnavajo lokalne zadeve in ele-ktronska in mobilna orodja, ki omogoča-jo, da ljudje sodelujejo v lokalni oblasti. “Socialni mediji dajejo ljudem presene-tljivo več moči,” je dejal Raimond Tamm, namestnik župana mesta Tartu v Estoni-ji. Dejansko se socialni mediji, internet in mobilni telefoni uporabljajo v več mestih držav članic na lokalni ravni - za spod-bujanje sodelovanja, zlasti med mladimi. Gospod Reepalu, župan mesta Malmö, Švedska, navaja, da je to eden od njego-vih glavnih navdihov za politično razpra-vo v svojem mestu Malmö.Tretji dan kongresa je bilo govora pred-vsem o spodbujanju etike in preprečeva-nju korupcije. Tema je vzpodbudila tudi precej velik odziv pri članih kongresa in jih pritegnila k razpravi. Naslednje zasedanje Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti bo oktobra, ko slo-venska delegacija načrtuje tudi predsta-vitev Slovenije.

Mednarodne zadeve

98. plenarno zasedanje Odbora regij98. plenarno zasedanje Odbora regij je bilo 29. in 30. novem-bra lani v prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju, vodil ga je predsednik Odbora regij Ramón Luis Valcárcel Siso. Glavne teme razprav so bile prihodnost kohezijske politike, proračun in okoljska vprašanja. Slovenska delegacija se je zasedanja udele-žila v polni sestavi.

Vodja slovenske delegacije v Odboru re-gij dr. Ivan Žagar se je dan pred 98. ple-narnim zasedanjem udeležil seje pred-sedstva Odbora regij. Na omenjeni seji je predsednik Odbora regij Ramón Luis Valcárcel Siso člane predsedstva sezna-nil o svojih dejavnostih od zadnje seje predsedstva pred zasedanjem Evropske-ga sveta o večletnem finančnem okviru. Na srečanjih, ki jih je imel z ministri dr-žav članic, pristojnimi za regionalni ra-zvoj, je v ključni fazi pogajanj posredo-val sporočilo Odbora regij, prav tako pa je na predsednike vlad EU naslovil pi-sma, v katerih je poudaril dodatno vre-dnost skupnega proračuna in kohezijske politike, ki jo imata za lokalne in regio-nalne oblasti EU.

29. novembra je predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso v svo-jem govoru članom Odbora regij pred-stavil program in prednostne naloge Evropske komisije za leto 2013. Pouda-ril je, da je program za leto 2013, ki si ga je zastavila komisija, zelo ambicio-zen, njegov cilj pa je zagotavljanje traj-nostne rasti, ustvarjanje novih delovnih mest ter povrnitev zaupanja državljanov v EU. Izpostavil je tudi pomembno vlogo kohezijske politike, ki ni le orod-je za solidarnost, temveč je pomembna za gospodarsko oživitev celotne Unije. Na koncu svojega govora je Barosso iz-razil obžalovanje, da se državam člani-cam EU ob zadnjem srečanju Evropske-ga sveta ni uspelo dogovoriti o sprejetju večletnega finančnega okvira za obdo-bje 2014–2020, zato je pozval vse ak-terje, da dosežejo kompromis in se do-

Glas občin 50

Financiranje in reforma regionalne poli-tike EU za obdobje 2014–2020 je klju-čen izziv, s katerim se bodo v prihodnjih mesecih morali soočiti v vseh evropskih institucijah. Mark Wozniak, maršal Lodzkega vojvodstva, Poljska, in pred-sednik komisije COTER, je oblikoval osnutek resolucije o zakonodajnem sve-žnju za kohezijsko politiko, ki jo je na 99. plenarnem zasedanju sprejel Odbor regij. Resolucija združuje glavne predlo-ge, ki so jih v zadnjem letu medinstitu-cionalnega sodelovanja in razprave pri-pravili predstavniki mest in regij.

V zvezi z glavnimi vidiki reforme ko-hezijske politike, ki ga predlaga Evrop-ska komisija, je Odbor regij neomajen v svojem stališču, da bo izvajanje struk-turnih skladov učinkovitejše, pregle-dnejše in pravočasno:

• če se bo podprlo kohezijsko politiko, ki vključuje vse regije, in je namenje-na tudi manj razvitim regijam EU;

• če se bo podprlo novi kategoriji »re-gij v prehodu« in varnostni mreži v obliki dveh tretjin sedanjih sredstev regij, ki ne spadajo več pod konver-genčni cilj;

(članica občinskega sveta občine Tu-dulinna, Estonija) je predstavila mne-nje Prednostne snovi na področju vodne politike. Izvajanje tematske strategije za varstvo tal je mnenje, ki ga je predstavil Corrie McChord (član mestnega sveta Stirling, Združeno kraljestvo). Mnenje Inovacije za trajnostno rast: biogospo-darstvo za Evropo je predstavil Rogier van der Sande (član izvršnega sveta pro-vince Južna Holandija, Nizozemska).

opravljanja storitev obravnaval sporno vprašanje zaščite delavcev, ki so začasno napoteni v tujino. V mnenju je predla-gal vrsto sprememb predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta kot za-gotovilo, da evropska zakonodaja zagota-vlja ustrezno socialno varnost in varstvo pri delu za napotene delavce.

Drugi dan plenarnega zasedanja so močno zaznamovale okoljske teme. V

okviru plenarnih razprav so člani Od-bora regij sprejeli štiri mnenja v zvezi z omenjeno tematiko.

Nilgun Canver (članica londonskega okrožja Harigey, Združeno kraljestvo) je predstavila mnenje o predlaganem 7. okoljskem akcijskem programu, ki dolo-ča cilje za okoljsko politiko in boljše iz-vajanje zakonodaje EU, s čimer se pod-pirajo cilji Evropa 2020. Urve Erikson

Na predvečer 99. plenarnega zaseda-nja Obora regij se je na 142. seji se-stalo predsedstvo Odbora regij, ki se ga je udeležil vodja slovenske delega-cije v Odboru regij in član predsedstva dr. Ivan Žagar. Med temami, ki jih je obravnavalo predsedstvo, velja še pose-bej izpostaviti poročilo Komisije za fi-nančne in upravne zadeve (CAFA), v katerem je bil med drugim predstavljen tudi dogodek OPEN DAYS 2013, ki bo letos od 7. do 10. oktobra pod ge-slom Evropske regije in mesta se pri-pravljajo na leto 2020, s čimer se želi še posebej poudariti nov časovni okvir in usmeritev v strategijo Evropa 2020.

Prvi dan plenarnega zasedanja je člane Odbora regij nagovorila Lucinda Crei-ghton, članica irskega parlamenta in ir-ska ministrica za evropske zadeve, ki je v svojem nagovoru poudarila, da bo ir-sko predsedovanje v prvi polovici leto-šnjega leta potekalo ravno ob 40. oble-tnici pristopa Irske k EU. Poudarila je, da bodo prednostne naloge Irske v času njenega šestmesečnega predsedovanja EU zagotovitev stabilnosti monetarne unije, naložbe v trajnostno rast in de-lovna mesta.

Mednarodne zadeve

99. plenarno zasedanje Odbora regij31. januarja in 1. februarja je bilo v prostorih Evropskega parla-menta v Bruslju 99. plenarno zasedanje Odbora regij, ki ga je vodila podpredsednica Odbora regij Mercedes Bresso. Med ple-narnim zasedanjem so člani Odbora regij obravnavali in spre-jeli številna mnenja. Glavne teme razprav so bile ekonomska in monetarna unija, kohezija, regionalna pomoč, krepitev EU. Ple-narnega zasedanja se je slovenska delegacija udeležila v polni sestavi.

Vojka Osojnik

• če bodo potrebe po uskladitvi med prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020 ter cilji iz pogodbe po večji prožnosti pri izvajanju tematske koncentracije;

• če se bo zavrnilo makroekonomsko pogojenost in uspešnost rezerve;

• če se bo preneslo sredstva iz Kohe-zijskega sklada na nov instrument za povezovanje Evrope s strogo upora-bo pravil Kohezijskega sklada in spo-štovanja nacionalnih kvot;

• če se bo podprlo celotni pristop k te-ritorialnemu razvoju, ki ga priporoča Evropska komisija, ter uvedbo novih instrumentov in načinov upravljanja, kot so celovite ozemeljske naložbe ter izvajanje ukrepov lokalnih skupnosti za lokalni razvoj mestnih območij.

Učinkovito vključevanje lokalnih in re-gionalnih oblasti pri oblikovanju po-godbe o partnerstvu in operativnih programih je ena izmed ključnih vse-bin resolucije. »Poudarjamo, da se mo-rajo prihodnji sporazumi o partnerstvu opraviti ob polnem spoštovanju načel upravljanja na vseh ravneh, da bi lokal-ne in regionalne oblasti učinkovito so-delovale v procesu načrtovanja,« je še zapisal Mark Wozniak.

Po koncu prvega dne plenarnega za-sedanja so se srečali predsedniki poli-tičnih skupin Evropskega parlamen-ta in Odbora regij, ki so razpravljali o pogajanjih o proračunu EU v obdobju 2014–2020 in nadaljnjem, še boljšem sodelovanju med obema institucijama.

Drugi dan plenarnega zasedanja je v svojem govoru Joaquin Almunie, pod-predsednik Evropske komisije, pristo-jen za konkurenco, predstavil posodo-bitev pravil EU o državni pomoči, še posebej reviziji veljavnih regionalnih smernic o državni pomoči.

Pomembno vlogo regionalnih državnih

Glas občin 51

pomoči v podporo zaposlovanju in ra-sti je v okviru svojega mnenja Smerni-ce za regionalno in pomoč za obdobje 2014–2020 predstavil Jean-Paul Dena-not, predsednik regionalnega sveta de-partmaja Limousin, Francija.

2013 je evropsko leto državljanov, 2014 pa bodo volitve v Evropski parlament, zato je Odbor regij skupaj z Evropskim parlamentom zavezan h krepitvi drža-vljanstva EU in širšemu uveljavljanju evropskih volilnih pravic, ki ga je v svo-jem mnenju predstavil György Gémesi, župan mesta Gödöllö, Madžarska.

Veliko zanimanje za evropske volitve in krepitev demokratične legitimnosti EU zahteva tudi vzpostavitev evrop-ske ravni pravnega statusa evropskih političnih strank in njihovih političnih fundacij. Prispevek Odbora regij k na-črtu Evropske komisije o tej zadevi je v okviru svojega mnenja Statut in finan-ciranje evropskih političnih strank in političnih fundacij predstavil István Sértö- Radics, župan občine Uszka, Madžarska.

Evropski oceani in morja so bili opre-deljeni kot površine rasti, ki bi, če se z njimi upravlja previdno in pravilno, lahko pomagali pri načrtu rasti EU – Evropa 2020, ustvarjanju novih delov-nih mest in uspešnem soočanju s pod-nebnimi spremembami. V zvezi s tem sta svoje mnenje predstavila Adam Ba-naszak, član regionalne skupščine Ku-javsko-Pomorjansko, Poljska, v mne-nju Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektor-ju in Arnold Hatch, član mestnega sve-ta Craigavon, Združeno kraljestvo, v mnenju Znanje o morju: od kartiranja do oceanskega napovedovanja.

Energija iz obnovljivih virov: glavni akter na evropskem energetskem trgu je mnenje, ki ga je predstavil Witold Stępień, maršal Lodzkega vojvodstva, Poljska, in v katerem obnovljivo ener-gijo obravnava kot glavnega igralca na evropskem energetskem trgu.

Mednarodne zadeve

8. sestanek Skupnega posvetovalnega odbora EU – Makedonija pri Odbo-ru regij je bil 22. oktobra lani v Bru-slju. Tokratnega sestanka se je udeležila le štiričlanska delegacija iz Makedonije, ki jo je vodil župan občine Štip, ki tudi sopredseduje odboru. Z Odbora regij smo bili pod vodstvom sopredsedujo-čega francoskega predstavnika Jacquesa Blanca prisotni še predstavniki Poljske, Belgije, Švedske in Slovenije.

Po uvodnih pozdravih obeh sopredse-dujočih je župan občine Radović pred-stavil makedonski pogled na razvoj od-nosov med EU in Makedonijo v luči lokalnih in regionalnih oblasti v za-dnjem obdobju. Predstavnik Direktora-ta za širitev pri Evropski komisiji David Cullen je nato povzel Poročilo o napred-ku Makedonije 2012, ki ga je Evropska komisija kot delovno gradivo sprejela 10. 10. 2012. Poudaril je, da je Evropska ko-misija že četrtič predlagala, da se začne-jo pogajanja z Makedonijo. Poudaril je tudi znaten napredek Makedonije pred-vsem na področju procesa decentraliza-cije pristojnosti in javnih financ. Dejan Gjorsoski je kot svetovalec Delegacije Evropske unije v Skopju izpostavil neka-tere primere dobre prakse, predvsem kar zadeva sodelovanje Makedonije z drža-vami članicami EU na različnih podro-čjih. Izpostavil je konkretne projekte, ki tečejo predvsem ob pomoči instrumen-tov predpristopne pomoči Makedoniji.

V razpravi je večina predstavnikov čla-nic EU pohvalila napore Makedonije,

predvsem pa ZELS – Združenje ma-kedonskih lokalnih skupnosti. Kot slo-venski predstavnik sem izpostavil dobro sodelovanje z makedonskimi oblastmi na področju šolstva in varstva pred na-ravnimi in drugimi nesrečami.

V nadaljevanju je predstavnik belgijske delegacije predstavil mnenje Odbora re-gij o energetski učinkovitosti z vidika dobrih praks v regiji. V konkretni pred-stavitvi je župan iz Studenićanov pred-stavil glavne projekte učinkovitejše pro-izvodnje in rabe energije, prav tako tudi župana Štipa in Radovićev. V razpravi je bilo predvsem jasno, da ima Makedo-nija dobre naravne danosti za korišče-nje alternativnih virov energije (sonce, veter, geotermalna voda) in imajo pri-pravljene dobre projekte zmanjšanja po-rabe energije na primer za javno razsve-tljavo. Delno so projekti izvedeni, delno se izvajajo. Glavna ovira je seveda de-nar. Iz razprave je sledilo, da Makedo-nija potrebuje pomoč pri tehniki kori-ščenja finančnih sredstev iz virov EU.

Na sestanku je bil sprejet tudi program dela Skupnega odbora do 2015. Program je dobro pripravljen, vanj je bilo na pre-dlog Slovenije vneseno še sodelovanje na področju civilne zaščite in vloga NA-LAS (mreža združenj lokalnih oblasti za jugovzhodno Evropo) v procesu priprav Makedonije na članstvo v EU.

Ob zaključku so se udeleženci dogovori-li še za datum 9. sestanka in okvirno vse-bino. Sestanek bo tokrat v Makedoniji.

Anton Kokalj, nadomestni član v JCC EU - Makedonija

8. sestanek Skupnega posvetovalnega odbora EU – Makedonija pri Odboru regij

Glas občin 52

Poleg sprejema programa dela za priho-dnje leto so bile ključne vsebinske točke Komisije za politiko teritorialne kohezi-je 7. decembra lani v Bruslju osredoto-čene na kohezijsko politiko, oddaljene regije in regionalno pomoč za obdobje 2014–2020.

Predsednik komisije COTER Marek Wozniak je bil poročevalec za resoluci-jo o svežnju zakonodajnih ukrepov za kohezijsko politiko. V precej obsežnem dokumentu je mogoče izpostaviti nasle-dnje poudarke v imenu Odbora regij:

• ceni napredek k poenostavitvi, ki je predlagana v osnutku zakonodajne-ga svežnja komisije, in pozdravlja določila nedavno sprejetih finančnih predpisov za splošni proračun EU, ki se med drugim nanašajo na uporabo pavšalnih stopenj, pavšalnih zneskov in krajših plačilnih rokov;

• zavzema se za še ambicioznejši načrt na ravni držav članic za poenostavi-tev dostopa do postopkov v zvezi s sredstvi EU, pravil za javna naročila na nacionalni ravni in ravni EU ter mehanizmov poročanja in nadzora;

• podpora novi kategoriji “regij v pre-hodu” in varnostni mreži v obliki dveh tretjin trenutno dodeljenih sred-stev za regije, ki niso več upravičene do polne konvergenčne podpore;

• potreba po ravnovesju med prednostni-mi nalogami iz strategije Evropa 2020 in cilji iz pogodbe ter po večji prožnosti pri izvajanju tematske osredotočenosti;

• dejanska vključitev lokalnih in regi-onalnih oblasti v pripravo pogodb o partnerstvu ob upoštevanju načela o upravljanju na več ravneh;

• močna podpora vključitvi evropskega kodeksa ravnanja glede partnerstva v 5. člen Uredbe o skupnih določbah;

• odločno nasprotovanje makroeko-nomskemu pogojevanju;

• predhodna pogojenost mora biti ne-posredno povezana z izvajanjem ko-hezijske politike;

• zavrnitev rezerve za uspešnost;• prenos dodeljenih sredstev iz Kohe-

zijskega sklada v nov instrument za

povezovanje Evrope ob strogem upo-števanju pravil, ki urejajo Kohezijski sklad, in nacionalnih kvot;

• poudarja, da bi posegi v financiranje kohezijske politike negativno vplivali na razvoj enotnega trga ter na zmožno-sti lokalnih in regionalnih oblasti za vlaganje na področjih, kot so raziskave, inovacije, izobraževanje, podpora MSP, zeleno gospodarstvo in infrastruktura, ki so za prihodnost Evrope bistvenega pomena, in so ključni elementi ustvar-janja delovnih mest v prihodnje; meni, da bi znižanje proračunskih sredstev v obdobju sedanje gospodarske in soci-alne krize ogrozilo dolgoročne naložbe ter prihodnjo trajnostno rast in vlogo Evrope v svetu.

Izrazito zavzemanje za vsaj dosedanjo višino kohezijskih sredstev v večletnem finančnem načrtu je neke vrste zavezni-štvo z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom nasproti državam člani-cam, ki se zavzemajo za nižanje sredstev. Dr. Ivan Žagar, vodja slovenske delega-cije v Odboru regij, je poudaril kohe-zijsko politiko kot instrument za dose-ganje razvitosti držav kot celote in ne nek dobrodelni sklad. Močna podpora koheziji ima lahko neposreden blažilni vpliv na naraščajoči evro skepticizem, ki se zaradi krize pojavlja med državljani.

Obravnava Mnenja z naslovom Sporo-čilo komisije o najbolj oddaljenih re-gijah EU in strategiji Evropa 2020 je predstavil predstavnik z Malte Mal-colm Mifsud. V skladu s členom  349 in členom 355(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kakor je bila spremenjena s sklepom Evropskega sve-ta z dne 29. oktobra 2010 o spremem-bi položaja otoka Saint-Barthélemy, je osem „najbolj oddaljenih regij“ EU: štirje francoski čezmorski departmaji in regije (Guadeloupe, Francoska Gvaja-na, Martinik, Réunion) in ena čezmor-ska skupnost (Saint Martin); dve por-tugalski avtonomni regiji (Azori in Madeira) ter španska avtonomna sku-pnost (Kanarski otoki). Ključne ugo-tovitve mnenja lahko strnimo v nasle-dnjem kontekstu: za prihodnjo blaginjo najbolj oddaljenih regij bosta ključnega pomena modernizacija tradicionalnih

sektorjev in diverzifikacija v pazljivo iz-brana nova področja dejavnosti. Komi-sija bo podpirala vse najbolj oddaljene regije pri utiranju njihove poti k diver-zifikaciji in modernizaciji njihovih go-spodarstev, da se ustvarijo vzdržni go-spodarski pogoji in zmanjšajo razlike v primerjavi z drugimi regijami EU. Vse najbolj oddaljene regije so skupaj z za-devnimi državami članicami pozvane, da pripravijo akcijski načrt s cilji in mej-niki za izvajanje strategije Evropa 2020 ob upoštevanju lastnih okoliščin in raz-ličnih instrumentov iz tega sporočila.

Tretje mnenje o smernicah za regio-nalno pomoč za obdobje 2014–2020 je predstavil francoski predstavnik Jean - Paul Denanot. Vsebinsko mnenje lahko povzamemo v naslednjih točkah:

• Odbor regij izraža zadovoljstvo, da preoblikovanje smernic o državni regionalni pomoči teče v širšem kon-tekstu prenovitve in poenostavitve pravil EU o državni pomoči;

• poudarja, da je tako za plačnike, med katerimi so tudi lokalne in regi-onalne oblasti, kot tudi za upravičen-ce pomembno, da se lahko oprejo na jasna, čitljiva in razumljiva načela ter Evropsko komisijo ponovno poziva, naj stori korak naprej v procesu po-sodobitve in poenostavitve pri nad-zoru pomoči, ki pomembno vpliva na notranji trg;

• podpira proces sprostitve pravil, ki ga je začela Evropska komisija z ob-javo uredbe o splošnih skupinskih izjemah, katere 13. člen se nanaša na regionalno pomoč;

• meni, da ostaja velika negotovost glede tega, ali bi bilo treba pri izraču-nu zgornjih meja intenzivnosti regi-onalne pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena upoštevati tudi državno pomoč.

Poleg navedenega mnenje poudarja, da bi morala biti državna pomoč bolje usmerjena in bi morala izpolnjevati šti-ri posebne cilje: zmanjšanje neravnove-sij med regijami, izravnavo pomanjklji-vosti trga brez izkrivljanja konkurence, spodbujanje konkurenčnosti podjetij v regijah in spodbujanje naložb v regi-jah, ki jih je prizadela gospodarska in finančna kriza.

Splošna pripomba mnenja je, da bi se v luči večje kakovosti morala Evropska komisija z lokalnimi in regionalnimi oblastmi po-svetovati že na začetku procesa oblikova-nja pravil o državni regionalni pomoči.

Mednarodne zadeve

Anton Kokalj

15. seja Komisije za politiko teritorialne kohezije (COTER)

Glas občin 53

no izpostavili željo po konkretnih deja-njih in po jasnih stališčih višjih nivojev kot sta Evropska komisija in Svet. Gre predvsem za usklajeno obravnavo pro-blematike najvišjih ravni EU z oblast-mi, ki so blizu ljudem – regionalne in lokalne oblasti. V zvezi s tem so pre-dlagali vključitev konvencije županov v samo kampanjo. Omenili so tudi vna-šanje vsebin, povezanih s klimatskimi vprašanji, v šolsko izobraževanje. Neka-teri razpravljavci so postavili vprašanje moralnosti obnašanja sedanje generaci-je. Starejša generacija v nekaterih oko-ljih namreč nima odnosa do prihodno-sti, v kateri bodo živeli njihovi potomci, saj v odnosu do okolja ne storijo tega, kar bi lahko.

Mednarodne zadeve

Anton Kokalj

16. seja Komisije za okolje, podnebne spremembe in energijo (ENVE)Vodilne vsebinske točke 16. seje Ko-misije za okolje, podnebne spremembe in energijo (ENVE) 6. decembra lani v Bruslju v prostorih Odbora regij so bile Mnenje o energiji iz obnovljivih virov: glavni akter na evropskem energetskem trgu, razprava s ciprskim predsedstvom o razvijajočem se okviru EU za lokalne in regionalne naložbe v trajnostno ener-gijo ter predstavitev kampanje GD za podnebje - Svet po vaši meri, s podne-bjem po vaši meri.

V zvezi z obnovljivimi viri energije je bila precej izčrpna že razprava po pred-stavitvi mnenja. Na samo besedilo pa je bilo vloženih skoraj osemdeset dopol-nil. V razpravi je bila izražena podpo-ra sistematičnemu in pospešenemu za-gotavljanju obnovljivih virov energije, in sicer z naslednjim:

• ustanovitev vseevropskega sklada podpore energije obnovljivih virov (v nadaljevanju: EOV);

• poenotenje sistemov podpore EOV na evropski ravni;

• večja vloga regij pri dodeljevanju sredstev za EOV;

• čim boljša uporaba tehnologije na področju EOV, ki je odvisna od EOV v regijah;

• delovanje na dveh ravneh: evropski za večje energetske naprave in v regi-jah za male in mikronaprave;

• dodeljevanje subvencij za naložbe v takšnem obsegu, ki omogoča polno uveljavljanje EOV na konkurenčnem energetskem trgu;

• ob razvoju EOV hkrati tudi podpora razvoju energetskih mrež;

• omejitev negativnega vpliva EOV na delovanje mrež s podporo paketom, ki združujejo EOV in shranjevanje energije;

• solidarno povečanje stroškov razvoja EOV v evropskem okviru na pod-lagi udeležbe držav članic v skladu podpore, sorazmerno z nacionalnim BDP.

Razpravljavci so se dotaknili različ-nih vidikov obnovljivih virov energi-je. Predstavili so na primer področja,

ki se v 60 % oskrbujejo z obnovljivimi viri, po drugi strani pa so predstavni-ki s podeželskih področij nekaterih dr-žav predstavili veliko podhranjenost in potrebo po teh virih. Mnenje izposta-vlja tudi problematiko nihanja energije iz obnovljivih virov, problematiko pre-velikega števila zelenih certifikatov ter neomejenega subvencioniranja, kar ne-gativno vpliva na konkurenčnost trga. Čeprav je bilo mnenje sprejeto, pa so predstavniki opozorili na nekatera na-sprotja, ki jih bo do obravnave na ple-narnem zasedanju treba še razčistiti.

V predstavitvi kampanje za podnebje je predstavnik Evropske komisije predsta-vil ključne točke za izboljšanje in hkra-ti prilagajanje spremenjenim razmeram. Predstavil je nekatere primere dobre prakse. Predstavniki so v razpravi moč-

Glas občin 54

nija, analize stanja na tem področju še ni. Sicer Komisija za preprečevanje ko-rupcije ni sodelovala z ZOS, ampak ne-posredno z občinami. Je pa ZOS v so-delovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije pripravil izobraževanje s po-dročja integritete za predstavnike ob-čin, bil je tudi pobudnik za pripravo novele Zakona o integriteti in prepreče-vanju korupcije, s katero se je med dru-gim podaljšal rok za izdelavo načrtov integritete za eno leto.

Predstavniki srbskih občin so izrazili že-ljo po nadaljnjem sodelovanju, morda z obiskom gospodarske delegacije in župa-nov, zanimale so jih tudi povsem prak-tične zadeve, izmenjava dobre prakse npr. uporaba lesne biomase za ogrevanje itd.

Srbi so sicer prišli v Slovenijo na izobra-ževalni obisk, poudarek katerega je bil na seznanitvi z implementacijo standar-dov integritete v slovenskih občinah. Tudi Srbija je namreč sprejela zakon s področja integritete in preprečevanja korupcije, zato jih je zanimalo, kako to področje deluje v praksi v Sloveniji. Ker so imeli v Sloveniji zavezanci za pri-pravo načrtov integritete dolžnost pri-praviti načrte do začetka lanskega ju-

Predstavnike srbskih občin je sprejel Anton Kokalj, zunanji sodelavec ZOS na mednarodnem področju. Kokalj je kratko predstavil razvoj sistema lokalne samouprave v Sloveniji in kako se je sko-zi ta proces pokazala potreba po usta-novitvi še drugega združenja občin, ki zastopa interese manjših občin. Kokalj je orisal tudi pestro dejavnost ZOS: od spremljanja zakonodaje, podajanja pri-pomb na predlagano zakonodajo, po-gajanja z Vlado RS glede financiranja občin, pomemben je tudi izobraževalni vidik, občine pa imajo možnost vklju-čitve v notranjo revizijsko službo ZOS.

Predstavniki srbskih občin so predstavili svoje občine, njihove naravne značilno-sti, gospodarstvo, turizem in izpostavi-li povezanost s Slovenijo - predvsem na področju gospodarskega sodelovanja.

Mednarodne zadeve

Obisk predstavnikov srbskih občinNa dvodnevnem študijskem obisku v Sloveniji so bili predstavniki šestih občin jugozahodne Sr-bije Novi Pazar, Tutin, Sjenica, Prijepolje, Priboj in Nova Varoš. 18. decembra lani so obiskali tudi Združenje občin Slovenije.

Irska sedmič prevzela predsedovanje Svetu EUIrska, ki letos praznuje 40. obletnico vstopa v EU, je 1. januarja letos od Cipra prevzela polletno predsedovanje Svetu EU. Vlogo predsedujoče države je Irska prevzela že sedmič, tokrat pa bo njen moto »stabilnost, delovna mesta in rast.«

Največji izziv predsedovanja bo doseči dogovor o evropskem proračunu za ob-dobje 2014–2020. Predsedstvo pri tem sicer ne bo imelo ključne vloge, saj po-gajanja vodi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Bo pa Ir-ska, če bo dosežen dogovor, bdela nad pripravo okoli 70 pravnih aktov za iz-vedbo proračuna.

Irska si, tako kot druge države članice, želi ponovnega gospodarskega zagona in temu bodo v času predsedovanja na-menili velik del pozornosti. Zelo velik problem današnje Evrope je tudi vse ve-čja brezposelnost, predvsem mladih, in tudi temu področju bodo Irci namenili veliko pozornosti. Večjo stabilnost EU

bodo poskušali doseči predvsem z na-daljnjo gradnjo bančne unije, pri spud-bujanju rasti in konkurenčnosti pa se bodo osredotočili na trgovinske spora-zume s tretjimi državami, predvsem ZDA, Singapurjem in Kanado.

V času prejšnjega predsedovanja Irske je EU doživela največjo širitev, in sicer pridružitev 10 novih članic, med njimi tudi Slovenije. Tudi v tokratnem pro-gramu predsedovanja je širitev unije vi-soko na dnevnem redu – letos julija naj bi članica EU postala tudi Hrvaška.

Irska, ki je prejemnik finančne pomoči in pod budnim očesom revizorske troj-ke EU ter Mednarodnega denarnega

sklada, bo predsedovanju namenila 60 milijonov evrov. V času predsedovanja 2004, ko so bili kazalci gospodarske ra-sti precej boljši, je bil ta strošek skoraj še enkrat tolikšen.

Po uveljavitvi lizbonske pogodbe se je vpliv šestmesečnega predsedstva ob-čutno zmanjšal. Tako zunanjo politi-ko EU usmerja visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton, vodenje vrhov, tudi s tretjimi državami, pa je v pristojnosti predsednika Evrop-skega sveta Hermana Van Rompuya.

Glas občin 55

Predstavništvo Evropske komisije je od 21. do 23. novembra lani za predstav-nike slovenskih občin organiziralo iz-obraževalni obisk institucij Evropske unije. Bruselj je obiskalo 20 županov, direktorjev občinskih uprav, strokovnih sodelavcev občin ter združenj občin, ki so se seznanili z delovanjem Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Od-bora regij ter aktualnimi politikami in programi Evropske unije.

Dvodnevni program je omogočil bližnji vpogled v delovanje evropskih institu-cij, namenjen pa je bil tudi pridobivanju dodatnih vedenj, ki lahko pomagajo pri umestitvi delovanja lokalnih skupnosti v širši, evropski kontekst. Vloga občin je tu zelo pomembna, saj načelo sub-sidiarnosti kot eno glavnih vodil delo-vanja Evropske unije pomeni, da naj se zadeve urejajo na najnižji ravni. Z usta-novitvijo Odbora regij je Evropska uni-ja dala pomembno vlogo lokalni in re-gionalni ravni.

Udeleženci obiska so se seznanili s krat-kim orisom zgodovine nastajanja EU - od prvotne Evropske skupnosti za pre-mog in jeklo, ki je štela šest članic, do današnje organizacije Evropske unije, ki šteje 27 držav članic, izpostavljeni pa so bili tudi pomembnejšimi mejniki, ki so jih prinesle posamezne pogodbe za delo-vanje skupnosti, ter poseben status same organizacije, ki jo povezuje skupna poli-tika, ki države članice zavezuje izvrševati skupni pravni red z namenom zagotoviti delovanje skupnega trga. Čas gospodar-ske in finančne krize je kot prednostno nalogo Evropske unije določil izhod iz te krize in ponoven zagon gospodarske de-javnosti. Udeleženci so se seznanili z de-lovnim programom Evropske komisije za leto 2013, ki zajema širok nabor pre-dlogov za izhod iz krize, o katerih se nato pogajajo in določajo prioritete z ostali-

mi sozakonodajalci. Program komisije je tudi sicer zelo pomemben dokument, saj je podlaga za javne razpise. Poseben del izobraževanja je bil namenjen letu 2013 kot evropskemu letu državljanov, s kate-rim se želi ozavestiti prebivalce Evropske unije o njihovem evropskem državljan-stvu ter s pravicami, ki iz tega izhajajo.

Udeleženci izobraževanja so se seznani-li z delovanjem OLAF-a, to je Evrop-skim uradom za boj proti goljufijam, posebno pozornost pa je prav goto-vo požela predstavitev kohezijske poli-tike za naslednjo finančno perspekti-vo 2014–2020. Slovenija bo razdeljena na vzhodno - manj razvito - kohezijsko regijo in na zahodno kohezijsko regijo, ki presega 90 % povprečne razvitosti Evropske unije, kar bo vplivalo tudi na višino sofinanciranja sredstev EU. Za zahodno regijo se predvideva tako ime-novana zaščitna mreža, ki bo omogo-čala bolj postopen prehod med razvite regije. Slovenija se bo morala osredoto-čiti na rezultate in s tem bolj strukturi-rano gledati, v kaj se splača vlagati, da bo to prineslo najvišjo dodano vrednost npr. sektor recikliranja smeti, spodbuja-nje zaposlovanja mladih in starejših itd.

Drugi dan izobraževalnega obiska Bru-slja so udeleženci začeli bolj sproščeno - z obiskom Parlamentarija, interaktivnega muzeja s šestimi odličnimi razstavami, ki obiskovalca popelje skozi prve ideje o

združeni Evropi in razkrije 50 let evrop-skega povezovanja, skozi ključne do-godke 20. stoletja kot tudi skozi zgodbe vsakdanjega življenja Evropejcev. Sledil je obisk Evropskega parlamenta, sezna-nitev z delom poslancev, politično sesta-vo parlamenta, pristojnostmi.

Program izobraževalnega obiska se je zaključil s predstavitvijo programa Na-tura 2000 s posebnim poudarkom na razvoju za lokalne skupnosti ter sreča-njem s slovenskim komisarjem dr. Ja-nezom Potočnikom. Komisar Potočnik je predstavil delo svojega direktorata, ki pokriva področje znanosti in raziskav ter področje okolja, delo pa določajo tri prioritete: bolj učinkovito ravnanje z viri, biotska raznovrstnost in imple-mentacija obstoječe zakonodaje.

Okolja ne smemo videti kot ovire za ra-zvoj, ampak kot del našega sobivanja, je poudaril komisar, ob tem pa razlo-žil tudi pojem »zelena rast«, ki se uvelja-vlja in nakazuje pot gospodarstva v pri-hodnosti, ko jutrišnji dobiček ne bo več edino vodilo, ampak bo treba upoštevati tudi prihodnost bodočih generacij. Na-tura 2000 nima režima zaščitenega ob-močja. Ideja Nature 2000 je sobivanje ekonomske integracije za varstvo oko-lje. Zakonodaja o habitatih predvideva sofinanciranje Evropske unije. Osnovna filozofija na področju odpadkov je od-padek kot vir, zato v naslednji finanč-ni perspektivi ne bo več sredstev, name-njenih odlaganju odpadkov in sanaciji odlagališč, ampak se bo spodbujalo re-ciklažo, pogojno sežigalnice, vse pa bo stremelo k sistemu, kjer se bodo vsi od-padki predelali in ne bo več odlaganja na odlagališčih. V naslednji finančni per-spektivi se lahko pričakujejo sredstva za urejanje voda. Pričakujejo se intenzivni dogodki glede vremena (suše in popla-ve), zato bodo podprte investicije v zašči-to vodnih virov. Vsi vodotoki so in bodo velika skupna skrb vseh evropskih držav in ravno zato bodo sanacijska in investi-cijska sredstva za ta namen na razpolago tudi v prihodnjih letih.

Mednarodne zadeve

Izobraževalni obisk evropskih institucij v Bruslju