poročilo o dejavnostih republike slovenije na zahodnem ... · pdf fileza zahodni balkan in...
TRANSCRIPT
1
Gregorčičeva 20–25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000
F: +386 1 478 1607
http://www.vlada.si/
Številka: 51201-1/2017/3
Datum: 2. 3. 2017
Poročilo o dejavnostih Republike Slovenije na Zahodnem Balkanu v letu 2016 in o uresničevanju Smernic za delovanje Republike Slovenije do Zahodnega
Balkana
2
KAZALO I. Uvod ..................................................................................................................................................... 3 II. Dejavnosti Republike Slovenije na Zahodnem Balkanu v letu 2015 - uresničevanje Smernic za delovanje Republike Slovenije................................................................................................................. 3
1. Krepitev političnega sodelovanja z državami Zahodnega Balkana ............................................. 3 1.1.Prizadevanja Slovenije za reševanje odprtih vprašanj na področju nasledstva ........................ 4
2. Spodbujanje medregionalnega sodelovanja in povezav držav in regije Zahodnega Balkana .... 5 2.1. Makroregionalne pobude .......................................................................................................... 5 2.2. Aktivnosti Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) ...................... 7
3. Podpora procesom približevanja Zahodnega Balkana EU, NATO in drugim mednarodnim organizacijam in sodelovanje na področju evropskih integracij .......................................................... 8 4. Krepitev gospodarske prisotnosti na Zahodnem Balkanu ........................................................... 9
4.1. Krepitev sodelovanja na področju financ ................................................................................ 10 4.2. Krepitev sodelovanja na področju gospodarskega razvoja in tehnologije ter turizma ........... 12
5. Razvojno sodelovanje z državami Zahodnega Balkana............................................................ 14 6. Krepitev sodelovanja na področju obrambe, varnosti in pravosodja (obramba, notranje zadeve, obvladovanje nesreč, pravosodje, javna uprava, varovanje tajnih podatkov) ................................... 16
6.1. Krepitev sodelovanja na področju obrambe ........................................................................... 16 6.2. Krepitev sodelovanja na področju varstva pred nesrečami .................................................... 18 6.3. Krepitev sodelovanja na področju notranjih zadev ................................................................. 23 6.4. Krepitev sodelovanja na področju pravosodja ........................................................................ 26 6.5. Krepitev sodelovanja na področju javne uprave in varovanja tajnih podatkov ....................... 27
7. Okrepitev in razvoj prometnih in energetskih povezav ter krepitev sodelovanja na področju okolja in prostora ............................................................................................................................... 30
7.1. Krepitev sodelovanja na področju infrastrukture .................................................................... 30 7.2. Krepitev sodelovanja na področju okolja in prostora .............................................................. 32
8. Krepitev sodelovanja na področju kmetijstva in zdravstva ter na področju dela, družine in socialnih zadev .................................................................................................................................. 34
8.1. Krepitev sodelovanja na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane .................................. 34 8.2. Krepitev sodelovanja na področju zdravstva .......................................................................... 35 8.3. Krepitev sodelovanja na področju dela, družine in socialnih zadev ....................................... 36
9. Spodbujanje sodelovanja na področju izobraževanja, mladine in športa ................................. 37 10. Krepitev sodelovanja na področju znanosti in informacijske družbe ......................................... 39 11. Sodelovanje v kulturi in medkulturni dialog ............................................................................... 40 12. Krepitev in povezovanje slovenske manjšine ............................................................................ 42 13. Krepitev sodelovanja na področju javnih naročil - DRK ............................................................ 42 14. Krepitev sodelovanja na področju statistike .............................................................................. 42
III. Delovanje koordinatorja in Koordinacijskega odbora za Zahodni Balkan ........................................ 42 1. Akcijski načrt za delovanje Republike Slovenije do Zahodnega Balkana ..................................... 43 2. Zasedanja Koordinacijskega odbora za Zahodni Balkan .............................................................. 43 3. Pregled ključnih aktivnosti koordinatorja za Zahodni Balkan ........................................................ 44
3
I. Uvod
Z namenom usklajenega delovanja Republike Slovenije na Zahodnem Balkanu je Vlada Republike
Slovenije na 90. redni seji, dne 08.07.2010, sprejela Smernice za delovanje Republike Slovenije do
Zahodnega Balkana, na 105. redni seji, dne 28.10.2010, pa je imenovala nacionalnega koordinatorja
za Zahodni Balkan in člane Koordinacijskega odbora za Zahodni Balkan. Z omenjenima sklepoma je
tudi določila, da Ministrstvo za zunanje zadeve letno poroča o uresničevanju smernic in da koordinator
pripravlja letno poročilo o dejavnostih RS na Zahodnem Balkanu. Ker gre pri obeh poročilih za enako
vsebino, v nadaljevanju podajamo enotno poročilo.
II. Dejavnosti Republike Slovenije na Zahodnem Balkanu v letu 2015 - uresničevanje Smernic za
delovanje Republike Slovenije
Smernice za delovanje RS na Zahodnem Balkanu so tudi v letu 2016 predstavljale strateško usmeritev
za delovanje do regije, tako v procesu načrtovanja kot tudi izvajanja konkretnih aktivnosti. RS je v
vseh segmentih svojega delovanja zasledovala cilj krepitve in poglobitve odnosov z državami
Zahodnega Balkana, poglobitve regionalnega sodelovanja med njimi in podpore približevanju in
vključevanju držav Zahodnega Balkana v Evro-atlantske povezave.
Vsi pristojni organi RS so delovali v skladu z načelnimi izhodišči Smernic za delovanje RS na
Zahodnem Balkanu, na osnovi katerih je bil pripravljen Akcijski načrt za delovanje RS do Zahodnega
Balkana v letu 2016.
1. Krepitev političnega sodelovanja z državami Zahodnega Balkana
Slovenija je v letu 2016 nadaljevala s krepitvijo odnosov z državami jugovzhodne Evrope. RS je na
vseh ravneh zasledovala cilje krepitve političnega dialoga, kot jih opredeljujejo Smernice, tudi v
kontekstu spodbujanja vsestranskega sodelovanja med državami regije. Aktivnosti RS so bile
usmerjene k promociji dobrososedskih odnosov, k ustvarjanju podlage za učinkovito reševanje odprtih
bilateralnih vprašanj in utrjevanju stabilnosti in varnosti v regiji ter ustvarjanju pogojev za socialni,
gospodarski in trajnostni razvoj regije.
Z državami regije je potekala intenzivna izmenjava dvostranskih obiskov. Januarja je zunanji minister
Erjavec (v kontekstu naslavljanja migracijske krize v regiji) obiskal Srbijo. Februarja je bil na obisku v
Albaniji predsednik Državnega zbora RS dr. Brglez. Minister za zunanje zadeve Erjavec je maja
obiskal Črno goro. Junija je bil na uradnem obisku predsednik Kosova Thaçi, predsednik Skupščine
Črne gore Pajović pa je obiskal Slovenijo ob ratifikaciji pristopnega protokola Črne gore k
Severnoatlantski pogodbi v Državnem zboru Republike Slovenije.
Blejskega strateškega foruma so se udeležili zunanji ministri Kosova, Bosne in Hercegovine, Srbije in
Makedonije in ob tej priložnosti imeli pogovore z zunanjim ministrom Erjavcem. Blejskega strateškega
foruma se je udeležil tudi predsednik vlade Albanije Rama, ki je bil hkrati na uradnem obisku v
Sloveniji. Oktobra je bil minister za zunanje zadeve Erjavec na uradnem obisku BiH; ob obisku je
potekal tudi posvet slovenskih veleposlanikov akreditiranih na področju Zahodnega Balkana. Oktobra
je potekalo tudi skupno zasedanje vlad Slovenije in Srbije in uradni obisk predsednika Vlade RS dr.
Cerarja v Srbiji. Novembra so bili na obisku v Sloveniji Skupina prijateljstva s Slovenijo Skupščine
Republike Kosovo ter predsedstvo Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine. Predsednik Črne
gore Vujanović je decembra obiskal Slovenijo. Z državami jugovzhodne Evrope so potekale tudi redne
konzultacije na ravni generalnih direktorjev.
4
RS je tudi v okviru različnih mednarodnih organizacij (Svet Evrope, OVSE, OZN idr.) podpirala
politične procese in aktivnosti, z namenom promocije stabilnosti in napredka v reformnem procesu
držav Zahodnega Balkana.
1.1. Prizadevanja Slovenije za reševanje odprtih vprašanj na področju nasledstva
Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije in izvedbeni strateški dokument opredeljujeta
uresničevanje Sporazuma o vprašanjih nasledstva (v nadaljevanju Sporazum) kot eno izmed
prioritetnih nalog slovenske zunanje politike na področju Zahodnega Balkana. Strategija poudarja, da
je za prihodnje dvostranske odnose z državami regije izrednega pomena dinamika in kakovost
reševanja nasledstvenih vprašanj oziroma cilj dejanske in celovite uresničitve Sporazuma, saj gre pri
tem za urejanje pomembnih medsebojnih pravnih razmerij in znatnih finančnih obveznosti po razpadu
skupne države, pa tudi za politično odgovornost. RS bo pozorna na vse materialne in pravne vidike
nasledstva ter z njim povezanih vprašanj, zlasti tistih, ki so pomembna za njene vitalne interese. Prav
tako je celovito reševanje vprašanja Ljubljanske banke v okviru nasledstva ključno za odnose RS s
Hrvaško.
Slovenija si v sodelovanju z državami naslednicami prizadeva za intenziviranje reševanja odprtih
vprašanj ter učinkovitejšo implementacijo posameznih prilog Sporazuma. S tem namenom je junija
2016 v Ljubljani organizirala mednarodno konferenco ob 15. obletnici podpisa Sporazuma.
Konferenca, namenjena strokovni in splošni javnosti, je ponudila razpravo uglednih tujih in domačih
sogovornikov o pomenu Sporazuma za regijo z današnje perspektive. Posebna pozornost je bila
namenjena pozitivnim vidikom nasledstva, ki so bili ilustrirani na razstavi Arhiva Republike Slovenije s
prikazom vrnjenega premoženja v poldrugem desetletju. Razstava z naslovom "Zgodbe iz zapuščine"
je v drugi polovici leta ob podpori slovenskih veleposlaništev gostovala v Sarajevu in Skopju.
Leta 2016 je bil zabeležen velik napredek na področju delitve diplomatskih in konzularnih
predstavništev nekdanje SFRJ. Slovenija je doslej prevzela vseh 10 objektov, ki so ji bili do danes
dodeljeni v okviru nasledstvenih pogajanj. Od tega je leta 2016 Slovenija prevzela 6 nepremičnin in
sicer v Brasilii, Sao Paulu, Rabatu, Bamaku in Dar es Salaamu. Slovenija je v letu 2016 prevzela tudi
18 umetniških del slovenskih avtorjev, ki so se nahajala na predstavništvih nekdanje Jugoslavije v
Münchnu, Stuttgartu, Bruslju, Bonnu, Pjongjangu, Ulan Batorju, Kopenhagnu in Rabatu.
Po štirih letih sta bili ponovno organizirani zasedanji Skupnega odbora po Prilogi B Sporazuma o
vprašanjih nasledstva, aprila v Skopju ter oktobra na Brdu pri Kranju. Na zasedanjih so države
dosegle dogovor glede skupnih prodaj nepremičnin v New Yorku, Bonnu, Bernu in Tokiu. Sprejete so
bile odločitve, ki bodo omogočile dogovor glede sukcesije oz. fizične delitve večjih kompleksov
nekdanje v Brasilii, Moskvi in New Delhiju. Pooblaščeni predstavniki so začeli tudi z razpravo o
nepremičninah nekdanje skupne države, ki še niso zajete v Prilogi B Sporazuma.
Slovenija je zadovoljna z napredkom do katerega je prišlo pri dostopu do arhivov nekdanje SFRJ.
20.12. je Slovenija v Arhivu MZZ Srbije prevzela 43 mednarodnih pogodb, ki se nanašajo izključno na
ozemlje Republike Slovenije in tako skladno s Sporazumom o vprašanjih nasledstva pripadajo naši
državi v originalu. Gre za prvo restitucijo jugoslovanskega arhiva kateri koli državi naslednici. Slovenija
in Srbija se dogovarjata o prevzemu preostalih mednarodnih pogodb, ki pripadajo Sloveniji. Slovenija
Srbijo vztrajno poziva k doslednemu spoštovanju določb Priloge D Sporazuma, ki se nanaša na odprt
in neomejen dostop do vseh arhivov SFRJ. Arhiv RS je tudi sodeloval v pilotnem projektu držav
naslednic, katerega namen je digitalizacija skupnih arhivov SFRJ.
Pomemben del nasledstvene materije so tudi t.i. stare devizne vloge. Vprašanja Ljubljanske banke je
Slovenija skušala vrsto let reševati v dialogu z državami naslednicami nekdanje SFRJ, banka pa skozi
5
številne sodne postopke. Ker se je tak način izkazal za neuspešnega, je neizogibno, da v sporih odloči
mednarodno sodišče. Na podlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić, je
Slovenija v letu 2016 izvajala verifikacijo in izplačila deviznih vlog varčevalcev podružnic Ljubljanske
banke v Sarajevu in Zagrebu. Do konca leta je starim deviznim varčevalcem izplačala preko 100 mio
EUR. 15.9. je Slovenija na isto sodišče vložila meddržavno tožbo proti Republiki Hrvaški glede terjatev
Ljubljanske banke do hrvaških podjetij. Slovenija je prepričana, da bo celovita rešitev vprašanj
povezanih z Ljubljansko banko, prispevala k krepitvi odnosov med državami Zahodnega Balkana.
Slovenska podjetja v Srbiji, ki si prizadevajo za vrnitev premoženja na podlagi Priloge G Sporazuma,
se še naprej srečujejo s težavami, ki so posledica nasprotnih stališč srbske izvršne in sodne oblasti
glede vprašanja vzajemnosti pri izvajanju Priloge G. Medtem ko Vlada Republike Srbije na podlagi
priznane vzajemnosti omogoča vračanje podržavljenih nepremičnin podjetjem, sodišča postopek
prekinejo z obrazložitvijo, da vzajemnosti ni. Slovenija si je tudi leta 2016 prizadevala za odpravo
tovrstnih težav in na problem opozarjala srbsko stran.
2. Spodbujanje medregionalnega sodelovanja in povezav držav in regije Zahodnega
Balkana
Slovenija je v letu 2016 aktivno delovala na področju regionalnega sodelovanja v okviru Brdo-Brioni
procesa, Srednjeevropske pobude, Jadransko-jonske pobude, Procesa sodelovanja v jugovzhodni
Evropi, Regionalnega sveta za sodelovanje in Berlinskega procesa. Ministri za notranje zadeve Brdo
procesa so se sestali aprila. V okviru Brdo-Brioni procesa je maja v Parizu potekalo srečanje zunanjih
ministrov, ki je predstavljalo pripravo na vrh Berlinskega procesa. Maja je v Sarajevu potekalo tudi
srečanje predsednikov Brdo-Brioni procesa. Junijskega vrha Berlinskega procesa so se udeležili
predsednik Vlade RS dr. Cerar, minister za zunanje zadeve Erjavec in minister za gospodarski razvoj
in tehnologijo Počivalšek.
Ministrstvo za zunanje zadeve je v letu 2016 nadaljevalo z implementacijo slovenske pobude Pozitivna
agenda za mlade na Zahodnem Balkanu. V sodelovanju s Centrom za evropsko prihodnost je bilo že
drugo leto zapored izvedeno izobraževanje za mlade podjetnike iz Bosne in Hercegovine ter Kosova.
Na tematiko Pozitivne agende za mlade in ob podpori zunanjega ministrstva je bila junija v Evropskem
parlamentu organizirana konferenca z naslovom "Better future for the Youth in the Western Balkans".
Konec septembra je SALTO (South East Europe Youth Resource Centre) v Sloveniji organiziral
konferenco na temo mladih, na kateri je bil oblikovan akcijski načrt v kontekstu priporočil, dogovorjenih
na junijskem vrhu Berlinskega procesa - Ministrstvo za zunanje zadeve je sodelovalo pri pripravi
konference in finančno prispevalo k izvedbi. Novembra je na zunanjem ministrstvu potekalo
dvotedensko izobraževanje – študijski obisk za mlade diplomate iz držav regije Zahodnega Balkana;
predstavljene so jim bile različne EU vsebine, hkrati pa je bilo izobraževanjem možnost za njihovo
medsebojno interakcijo in mreženje.
2.1. Makroregionalne pobude
RS je sodelovala tudi v makroregionalnih pobudah EU, kot sta Strategija EU za Podonavje (EUSDR),
ki jo je Evropski svet sprejel junija 2011, in Strategija EU za Jadransko-jonsko makroregijo (EUSAIR),
ki jo je Evropski svet sprejel oktobra 2014. Strategiji EU za Alpsko regijo je v letu 2016 kot prva država
EUSALP predsedovala.
Svoje interese je RS udejanjila z vodenjem področij in vodilno vlogo pri usklajevanju stališč med
državami, in sicer na področju mednarodnih prometnih tokov in razvoju teh v Podonavju, na področju
institucionalne krepitve in sodelovanja, predvsem z državami Zahodnega Balkana, pri izkoriščanju
potenciala morja z zaledjem v Jadransko-jonski regiji, v ekološki povezanosti alpskega prostora ter pri
6
podpori in usmerjanju aktivnosti izvajanja EUSAIR. CEF je s koncem leta 2016 zaključil vlogo
koordinatorja prednostne usmeritve 10 – institucionalna krepitev in sodelovanje; to vlogo je z
januarjem 2017 prevzel CEP.
Strategija EU za Podonavje, poleg držav članic EU, zajema tudi del držav Zahodnega Balkana
(Srbija, BiH in Črna gora) ter države Vzhodnega partnerstva (Moldavija in Ukrajina). 3. in 4.11.2016 je
v Bratislavi potekal peti forum Strategije EU za Podonavsko regijo, ki je nosil naslov "Inovativni tokovi;
voda, znanje in inovacije v Podonavski regiji". 3.11.2016 je potekal sestanek ministrov Podonavske
makroregije, odgovornih za razvoj in inovacije, ki se ga je udeležil državni sekretar v MIZŠ Tomaž
Boh. Ob tej priložnosti je bila sprejeta skupna izjava, ki poziva k boljši nacionalni koordinaciji, podpira
transfer inovacij in tehnologij, uporabo človeških virov in obstoječih kapacitet, razvoj in vlaganje v
raziskave in inovacijske strategije pametne specializacije, priporoča, da se zagotovijo finančni viri za
boljšo koordinacijo in upravljanje ter udeležba nacionalnih strokovnjakov na delovnih skupinah. Ob
robu foruma je potekalo tudi srečanje civilne družbe, t.i. "Participation Day EUSDR". To je bila
priložnost za sodelovanje med strokovnjaki, predstavniki regionalnih organizacij, institucij in deležnikov
civilne družbe, znanosti, mesti in regij s ciljem, da se oblikuje več nivojsko upravljanje, uporabi
administrativne zmogljivosti in politika, ki bo prispevala k stabilnemu in trajnostnemu političnemu,
gospodarskemu in socialnemu razvoju v regiji. Na letnem forumu je Univerza v Mariboru podpisala
Sporazum o sodelovanju s Steibeis Evropa Zentrum iz Stuttgarta in s tem postala t.i. "Danube
Transfer Centre" za Slovenijo.
RS je bila aktivna tudi v okviru Strategije EU za Jadransko-jonsko makroregijo, ki tudi zajema del
držav Zahodnega Balkana (Hrvaška, BiH, Črna gora, Albanija in Srbija). V okviru te je Slovenija,
skupaj z BIH, vodila koordinacijo okoljskega stebra. Minister za zunanje zadeve Erjavec se je udeležil
ministrskega srečanja Jadransko jonske pobude in Strategije EU za Jadransko jonsko regijo, kjer so
ministri v skupni deklaraciji izpostavili spreminjajoče se politične, varnostne in geostrateške razmere,
ki se jim je potrebno ustrezno prilagajati. Poudarili so tudi aktualna begunsko-migracijska in druga
vprašanja, s katerimi se soočamo in pri katerih lahko makroregionalne strategije prispevajo pri
reševanju.
Od 10. do 13.10.2016 je v Bruslju potekal trinajsti teden regij in mest "Open Days 2016", na katerem je
Slovenija predstavila predsedovanje Strategiji EU za Alpsko regijo v letu 2016, aktivnosti na področju
kvalitete okolja EUSAIR ter informirala o Tolminu, ki je v letu 2016 nosil naziv Alpsko mesto leta 2016.
V letu 2016 je Slovenija predsedovala Strategiji EU za Alpsko regijo in v tem okviru promovirala
sinergije in pridobljene izkušnje iz Podonavske in Jadransko-jonske makroregije.
Januarja 2016 je organizirala konferenco ob zagonu EUSALP ter ustanovno zasedanje Generalne
skupščine EUSALP, ki jo sestavlja 7 ministrov ter 48 vodij regij sodelujočih držav EUSALP. Generalno
skupščino je vodil minister za zunanje zadeve Erjavec. Na dogodku so udeleženci potrdili upravljavsko
strukturo EUSALP in s tem odprli pot izvajanju Strategije.
Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij je v skupno 25 dogodkih, ki so potekali od 23.
septembra do 1. oktobra 2016 na slovenski obali, povezal številne in različne deležnike alpske,
jadransko-jonske in podonavske regije, in sicer pod kapo okoljskih vsebin in zavarovanih območij. K
vidnosti in odmevnosti dogodka je prispevala aktivna udeležba predsednika Vlade RS dr. Cerarja,
predsednika parlamenta dr. Brgleza, ministrice za regionalni razvoj Smerkolj in drugih.
Novembra 2016 je Slovenija organizirala sestanek Trojke predsedujočih in Evropske komisije, na
katerem so bili predstavljeni rezultati in aktivnosti v času predsedovanja Republike Slovenije EUSALP,
prav tako so bila predstavljena priporočila Slovenije, ki so bila posredovana institucijam EU in
deležnikom širše regije:
1. EUSALP kot testno območje za zeleno infrastrukturo;
7
2. EUSALP kot laboratorij poglobljenega vključevanja deležnikov in civilne družbe;
3. Vzpostavitev EUSALP parlamentarne dimenzije s sočasno vključitvijo mladih in
4. Vzpostavitev enovitega horizontalnega stebra na temo mediji in komunikacije za vse štiri
obstoječe makroregionalne strategije.
Minister za zunanje zadeve Erjavec bo predsedovanje Slovenije EUSALP uradno predal Bavarski, ki
bo 13.2.2017 organizirala drugo zasedanje Generalne skupščine EUSALP. Ob tej priložnosti bo predal
štafeto/podajalni predmet, ki bo potoval med predsedujočimi državami in regijami EUSALP ter
predstavil brošuro slovenskega predsedovanja.
2.2. Aktivnosti Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK)
Slovenija sodeluje tako na področju makroregionalnih strategij kot transnacionalnih programov, ki so
po svojem programskem območju in vsebinskih prioritetah v veliki meri skladni s Strategijami, in sicer
gre za zgoraj predstavljeno Strategijo EU za Jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) in Jadransko-jonski
program (ADRION). Aktivnosti Slovenije na Zahodnem Balkanu v okviru ADRIONA se kažejo na dveh
ravneh in sicer: transnacionalni programi in na Facility point, kot strateški projekt v okviru
transnacionalnega programa sodelovanja ADRION.
Transnacionalni programi
V transnacionalnih programih sodelujejo v projektih organi javne uprave in razvojne institucije iz
različnih držav na področjih: okvirnih pogojev za inovacije, ukrepih za nizko-ogljično družbo, pri
prometu in energiji, upravljanju naravnih in kulturnih virov ter pri dobrem upravljanju (makro)regije.
RS je izjemno zainteresirana za transnacionalno sodelovanje, kar je razvidno že iz števila institucij,
prijavljenih na prve razpise: program Adrion - Slovenija 347 (projekti so še v prvi fazi ocenjevanja).
Facility point (FP)
Slovenija ima v projektu ključno vlogo, saj SVRK predstavlja vodilnega partnerja, medtem ko so ostale
vključene države v vlogi projektnih partnerjev. Ključni namen projekta je operativna podpora
upravljavskim strukturam makroregionalne strategije EUSAIR (Upravljavskemu svetu) ter štirim
tematskim usmerjevalnim skupinam, v katerih sodeluje 8 držav Jadransko-jonske makroregije. Vsako
tematsko usmerjevalno skupino, ki ustreza posameznemu stebru EUSAIR, vodita dva koordinatorja.
Eden je iz države članice EU in drugi iz IPA države.
Aktivnosti v okviru FP
Teden Sredozemske obale in makroregionalnih strategij je potekal na slovenski obali med 23.9. in
1.10. 016.
V okviru tedna so se zvrstili številni dogodki na temo ekološke povezanosti. Srečanja, pogovori,
izmenjave mnenj in izkušenj ter različne predstavitve pripomorejo pri zavedanju, da lahko vsak
posameznik, institucija in organizacija prispeva k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju v sožitju z
naravo, le skupaj pa lahko spremenimo način razmišljanja in delovanja in dosežemo pomembne
premike.
V okvir tega 10-dnevnega dogajanja sta bila vključena tudi 2 dogodka, ki sta bila sofinancirali s strani
RS iz strateškega projekta Facility Point, in sicer:
a) 23.9.2016 Delavnica TSG3 EUSAIR - Obala, morje in modra ekonomija
8
Delavnica članov Tematske usmerjevalne skupine EUSAIR za okolje in kakovost okolja želi postaviti
cilje modre in zelene ekonomije z uporabo orodij za prostorsko načrtovanje na obali in morju.
Delavnica je bila organizirana v sklopu strateškega projekta »Facility Point«.
b) 30.9.2016 Povezovanje regionalnih pristopov (EUSAIR)
Delavnica z naslovom »Povezovanje regionalnih pristopov (EUSAIR)« je bila odprta za javnost in
namenjena razpravi o različnih pristopih pri vzpostavljanju sinergij med različnimi ravnmi upravljanja
prostora in regionalnih politik ter evropskimi strategijami. Predstavljene so bile dobre prakse in glavni
rezultati s posameznih območij. V okviru delavnice se je skušalo odgovoriti na vprašanje: Kako
razvijati in dokazovati sinergije v praksi?
Aktivnosti SVRK
SVRK je usposabljala zaposlenega s srbskega Urada za evropske integracije (SEIO), ki je v letu 2016
opravil stažiranje v zvezi z evropsko kohezijsko politiko. Poleg tega je bila v Ljubljani na obisku srbska
delegacija, ki so jo sestavljali predstavnikih vseh srbskih institucij, ki so vključene v pogajalsko skupino
za pristop Republike Srbije EU za poglavje 22, ki je vezano na regionalno in kohezijsko politiko in
koriščenje strukturnih instrumentov. Gre za pomoč v okviru predpristopnih pogajanj Republike Srbije z
Evropsko unijo. Ob obisku je bil dogovorjen osnutek programa za bilateralno pomoč Slovenije Srbiji za
leto 2017 v zvezi s poglavji, vezanimi na regionalno in kohezijsko politiko. Slovenija je od pristopa k
EU leta 2004 pridobila precej dragocenih izkušenj s področja deljenega upravljanja z evropskimi
kohezijskimi sredstvi med državo članico in Evropsko unijo, kar bo predstavljeno predstavnikom SEIO.
Gre predvsem za ovrednotenje predloga sistemskih struktur za upravljanje s sredstvi EU (vključene
institucije, razdelitev na kohezijske regije, vloga organov upravljanja in koordinacijskega telesa,
vzpostavitev informacijskega sistema in druge zadeve glede na potrebe srbske strani), ki bo izvedeno
predvidoma v obliki dveh študijskih obiskov v Beogradu (pri čemer sta predvidena 2 eksperta iz
SVRK). Izvedba je predvidena v prvi polovici 2017. Na podlagi izvedenega programa bilateralne
pomoči bo pripravljena ocena o potrebnosti nadaljnjega sodelovanja.
3. Podpora procesom približevanja Zahodnega Balkana EU, NATO in drugim
mednarodnim organizacijam in sodelovanje na področju evropskih integracij
Slovenija je v letu 2016 nadaljevala aktivno politiko podpore širitvenemu procesu. Aktivno se je
zavzemala za ohranitev evropske perspektive za vse države jugovzhodne Evrope, tako v okviru
struktur Sveta EU, kot tudi v bilateralnih stikih z državami članicami. V kontekstu EU širitvenega
procesa je Slovenija poudarjala pomen širitvene politike kot najuspešnejšega orodja EU za
zagotavljanje stabilnosti in napredka regije. V sodelovanju z Državnim zborom je zunanje ministrstvo
tudi v letu 2016 skrbelo za redno obravnavo novih pogajalskih poglavij za Srbijo in Črno goro.
Slovenija je v Bruslju aktivno delovala pri usklajevanju stališča EU glede začetka priprave avis-a za
Bosno in Hercegovino. Slovenija je sodelovala tudi pri pripravi dokumenta, ki je opozoril na socialno
ekonomske razmere na Kosovu in potrebo po aktivnostih EU. Na podlagi tega dokumenta je Evropska
komisija pripravila Reformno agendo za Kosovo. Slovenija je med državami, ki zagovarjajo stališče, da
je potrebno omogočiti napredek Makedonije in Albanije, v kolikor bodo za to izpolnjeni pogoji.
Slovenija je decembra zato skupaj z Avstrijo in Madžarsko organizirala zajtrk prijateljev Makedonije na
ravni zunanjih ministrov.
Slovenija je bila aktivna tudi v okviru projektov, ki se financirajo iz sredstev Evropske unije. Slovenska
uprava je bila v letu 2016 vključena v izvajanje 12 projektov tesnega medinstitucionalnega
sodelovanja, v skupni vrednosti 16,5 milijonov evrov. Slovenski javni uslužbenci so državam
Zahodnega Balkana nudili kratkoročno pomoč v okviru 131 dogodkov, ki jih je za države v regiji
9
organizirala in financirala Evropska unija preko TAIEX programa. Slovenska uprava pa je dodatno k
temu, v okviru 13 študijskih obiskov, usposabljala 39 javnih uslužbencev iz držav jugovzhodne Evrope.
Slovenija je bila aktivna tudi na multilateralnem in varnostnem področju.
Kot trdna zagovornica NATO politike odprtih vrat je Slovenija tudi v letu 2016 nadaljevala s proaktivno
politiko pri vseh vprašanjih povezanih z Zahodnim Balkanom, ki za NATO ostaja, in vse bolj postaja,
regija strateškega pomena.
Aspirantkam za članstvo in partnerkam na Zahodnem Balkanu Slovenija vseskozi svetuje na
političnem in strokovnem nivoju. Tako je tudi v letu 2016 v bilateralnih političnih konzultacijah na ravni
ministra in ostalih visokih predstavnikov ministrstva redno odpirala teme povezane s članstvom v Natu
ter partnerke spodbujala h krepitvi sodelovanja z Zavezništvom.
Slovenija je odigrala vidno vlogo pri pripravi poročila o Zahodnem Balkanu, ki so ga zunanji ministri
Nata sprejeli 6.12.2016. Poročilo je celovit pregled oziroma povzetek delovanja Nata v regiji.
Zunanji ministri so 19.5. na ministrskem zasedanju podpisali protokol o pristopu Črne gore k
Severnoatlantskemu zavezništvu. Podpis protokola je bil naslednji formalni korak po odločitvi o vabilu
za članstvo, ter uspešno zaključenih pristopnih pogovorih, ki so potekali februarja in marca. Kot močan
podpornik Črne gore v pristopnem procesu je Slovenija pomembno prispevala k povabilu v članstvo.
Z vidika drže KFOR ni prišlo do korenitih sprememb. Slovenija s številčno prisotnostjo (do 250
pripadnikov) ostaja med najbolj aktivnimi zaveznicami in partnericami na Kosovu.
Kot priznanje slovenski dejavnosti na Zahodnem Balkanu je možno šteti tudi imenovanje slovenskega
častnika za vodjo povezovalne pisarne NATO v Skopju.
Slovenija je tudi v letu 2016 v skladu s svojim priznanjem Kosova kot neodvisne in samostojne države
tudi podpirala članstvo Kosova v mednarodnih in regionalnih organizacijah.
4. Krepitev gospodarske prisotnosti na Zahodnem Balkanu
Ministrstvo za zunanje zadeve – Direktorat za gospodarsko in javno diplomacijo je v letu 2015 deloval
na področju spodbujanja gospodarskega sodelovanja z državami Zahodnega Balkana na naslednje
načine;
Kot vsa leta do sedaj so tudi v letu 2016 s pomočjo sredstev projektnega gospodarskega sklada
diplomatsko-konzularna predstavništva (DKP) organizirala gospodarske dogodke različnih vsebin, ki
so bili usmerjeni predvsem v povezovanje oz. vzpostavljanje kontaktov med predstavniki slovenskih
podjetij in gospodarstvenikov držav Zahodnega Balkana.
Glede na velik obseg gospodarskega sodelovanja Slovenije z državami Zahodnega Balkana
posledično še vedno beležimo tudi precejšnje število težav pri poslovanju oz. konkretnih problemov
slovenskih podjetij na trgih Zahodnega Balkana. Kljub aktivni vlogi tako Direktorata za gospodarsko in
javno diplomacijo kot tudi rezidenčnih DKP-jev se število zaznanih težav ne zmanjšuje, ampak
povečuje. Spodbudno je, da se je v letu 2016 rešilo nekaj odmevnejših primerov v Makedoniji. Ob tem
je potrebno poudariti, da so nekateri problemi morda nerešljivi iz različnih vzrokov in vsaj za del le-teh
bodo del krivde morala prevzeti tudi podjetja sama.
10
Dne 24.10.16 je v Beogradu potekala tretja skupna seja vlad Srbije in Slovenije z uradnim obiskom
predsednika Vlade RS dr. Cerarja. Skupno sejo vlad je v popoldanskem času spremljal poslovni
dogodek, ki je na priporočilo GZS in s strinjanjem Gospodarske zbornice Srbije ciljno usmerjen.
Organizacija dogodka je na slovenski strani potekala v sodelovanju Direktorata za gospodarsko in
javno diplomacijo in GZS. Dogodka se je skupno udeležilo približno 200 slovenskih in srbskih podjetij.
Identificirana so bila štiri področja/panoge, kjer obstaja še veliko priložnosti za slovenska podjetja in
možnosti za nadgradnjo gospodarskega sodelovanja. To so (1) digitalizacija javne uprave s
poudarkom na prenosu znanj in izkušenj, (2) kmetijsko predelovalna industrija s poudarkom na
možnosti izvoza na trge, s katerimi ima Srbija prostotrgovinske sporazume, (3) turizem z
obravnavanjem možnosti predstavitve skupnih produktov na tretjih trgih in (4) okoljevarstveni projekti s
poudarkom na prenosu znanj in izkušenj Slovenije na področju okoljevarstva.
Dogodka se je skupno udeležilo približno 200 slovenskih in srbskih gospodarstvenikov, od tega
približno 70 iz Slovenije. Na poslovnem srečanju so sodelovali tudi ministri obeh držav pristojni za
omenjene panoge, udeležila pa sta se ga tudi oba predsednika vlad, ki sta nagovorila prisotne.
Poslovni dogodek je za udeležence predstavljal odlično priložnost za oblikovanje novih poslovnih vezi
in poglobitev že obstoječih ter iskanju novih možnosti za sodelovanje in dosego skupnih poslovnih
ciljev.
Potekati so začele priprave na 7. zasedanje Mešane komisije za gospodarsko sodelovanje med
Slovenijo in Srbijo, ki bo potekalo 25. in 26.1.2017.
Direktorat za gospodarsko in javno diplomacijo je v sodelovanju z drugimi službami ministrstva 6. in
7.10.2016 organiziral 2. srečanje častnih konzulov Republike Slovenije. Dvodnevni dogodek je bil
namenjen seznanitvi častnih konzulov z aktualnimi informacijami o Sloveniji ter povabilu k nadaljnjemu
aktivnemu sodelovanju pri promociji gospodarskih in drugih interesov Slovenije v svetu. Program
srečanja častnih konzulov je bil zasnovan tako, da je ponudil tudi priložnosti za navezovanje novih
stikov ter nadgrajevanje že obstoječih, tako s predstavniki vlade in ministrstva, kot tudi s predstavniki
slovenskega gospodarstva. S slednjimi so bila organizirana mreženja, kjer so imeli gospodarstveniki
možnost individualnih pogovorov in navezovanje tesnejših poslovnih stikov. Srečanja se je skupno
udeležilo 82 častnih konzulov Republike Slovenije iz petdesetih različnih držav, od tega so se dogodka
udeležili častni konzuli iz Srbije, Albanije, Črne gore in Makedonije.
Ključni prispevek gospodarske diplomacije na ZB v letu 2016 pa izhaja iz aktivne vloge veleposlanikov
in v regiji Zahodnega Balkana prisotnih 4 ekonomskih svetovalcev, ki so skozi celotno leto pomagali
številnim slovenskih podjetjem pri realizaciji njihovih poslovnih priložnosti, organizaciji poslovnih
dogodkov in reševanju nastalih problemov.
4.1. Krepitev sodelovanja na področju financ
Carinsko področje
Z vsemi državami Zahodnega Balkana ima Slovenija uveljavljen sporazum o upravnem sodelovanju v
carinskih zadevah. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) ima z vsemi
državami razvite dobre odnose in intenzivno sodelovanje na področju izmenjave podatkov in izkušenj
predvsem na carinskem področju.
V letu 2016 sta bila preko programa Customs 2020 izvedena dva študijska obiska za predstavnike
srbske carine s področja hitre pošte in tranzita (help-desk). Maja 2016 je bil zaključen dvoletni projekt
tesnega medinstitucionalnega sodelovanja v Makedoniji, ki ga je FURS izvedel samostojno na
področju uvedbe skupnega tranzita in modernizacije carinske zakonodaje. Maja in junija 2016 je
FURS izvedel projekt bilateralne tehnične pomoči ob financiranju Ministrstva za zunanje zadeve,
11
katerega koristnik je bila Črna Gora. Projekt je obsegal pomoč na področju Tarica, analize tveganja,
prepovedi in omejitev, usposabljanja, pobiranja in knjiženja carinskih dajatev. Izvedlo pa ga je šest
strokovnjakov FURS. Septembra 2016 sta bili v Ljubljani na obisku predstavnici kosovske carine,
katerima je FURS predstavil namen in uporabo carinskih smernic (Customs Blueprints).
Predstavnikom črnogorske carine pa so bile na študijskem obisku septembra 2016 predstavljene
poenostavitve za hitro pošto.
Davčno področje
Slovenija ima z vsemi državami Zahodnega Balkana sklenjeno Konvencijo o izogibanju dvojnega
obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (v nadaljnjem besedilu: KIDO). FURS z
vsemi državami na podlagi KIDO izmenjuje informacije o davčnih zadevah.
Oktobra 2016 je MF izvedlo projekt bilateralne tehnične pomoči Slovenije Črni gori pri pogajanjih o
pristopu k EU o poglavju 16 - Obdavčitev na področju izmenjave informacij in upravnega sodelovanja
med državami članicami.
Center za razvoj financ (CEF)
V letu 2016 je Center za razvoj financ (v nadaljevanju: CEF):
Izvedel 53 učnih dogodkov s področja upravljanja javnih financ in centralnega bančništva za
okoli 400 udeležencev iz držav Zahodnega Balkana;
Za države Zahodnega Balkana skupaj z Evropsko komisijo in Mednarodnim denarnim
skladom v maju pripravil posvet na visoki ravni na temo ekonomskega upravljanja in
upravljanja z javnimi financami v Jugovzhodni Evropi;
Julija pridobil IPA projekt Strengthening Financial Management Functions of Line Ministries
Trust Fund for Strengthening Accountability and the Fiduciary Environment (SAFE), namenjen
krepitvi kapacitet sektorskih ministrstev v državah Zahodnega Balkana. Projekt financirata
Evropska komisija in švicarska vlada preko sklada SAFE, ki ga upravlja Svetovna banka;
V Črni gori in Makedoniji nadaljeval z izvajanjem programov za pridobitev mednarodnega
certifikata za računovodje in notranje revizorje javnega sektorja. Oktobra je CEF tudi v Srbiji
začel z izvajanjem programa za pridobitev mednarodnega certifikata za računovodje javnega
sektorja;
Novembra je CEF obiskala skupina mladih diplomatov iz držav Zahodnega Balkana, ki se je v
Sloveniji mudila v okviru dvotedenskega študijskega obiska na temo mednarodnega
razvojnega sodelovanja;
Skupaj z mestom Dunaj koordiniral področje institucionalnih kapacitet in sodelovanja v okviru
Strategije EU za Podonavje.
Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR)
Republika Slovenija izvaja del bilateralne razvojne pomoči preko Centra za mednarodno sodelovanje
in razvoj (v nadaljevanju: CMSR). Vlada Republike Slovenije je leta 2007 CMSR skladno z Zakonom o
mednarodnem razvojnem sodelovanju s sklepom podelila javno pooblastilo za izvajanje tehnično -
operativnega dela mednarodnega razvojnega sodelovanja. CMSR ima 30-letne izkušnje pri izvajanju
mednarodne razvojne pomoči, uveljavljeno blagovno znamko v bivših republikah Jugoslavije in drugih
deželah v razvoju, ustreza zakonskim kriterijem in je usposobljen za izvajanje vseh oblik tehnično -
operativnega dela mednarodnega razvojnega sodelovanja. Financiranje programa CMSR je bilo sprva
zagotovljeno v okviru finančnega načrta Ministrstva za finance, z letom 2010 je prešlo na Ministrstvo
za zunanje zadeve, ki je nacionalni koordinator mednarodnega razvojnega sodelovanja, z letom 2015
pa ponovno na Ministrstvo za finance.
12
V 2016 se je financiral program CMSR v skupnem obsegu 2.700.000 EUR (z vključenimi stroški
opravnine). Financirali so se projekti v okviru programa, ki ustrezajo prioritetam Republike Slovenije na
področju Mednarodnega razvojnega sodelovanja, sredstva pa se v prvi vrsti dodeljujejo prioritetnim
državam (trenutno v ta nabor sodijo: Črna gora, Makedonija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Albanija
ter Kosovo), pod pogojem seveda, da so projekti ustrezno pripravljeni ter da zadostijo kriterijem z
vidika vsebine in zaprte finančne konstrukcije.
4.2. Krepitev sodelovanja na področju gospodarskega razvoja in tehnologije ter turizma
Makedonija
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Počivalšek se je od 19.10. do 21.10.2016 mudil na
delovnem obisku v Makedoniji, kjer se je kot panelist udeležil mednarodne konference
Macedonia2025 Summit. Organizirano je bilo srečanje s predstavniki slovenskega gospodarstva v
Makedoniji ter bilateralni sestanki z ministrom za gospodarstvo Kuqijem, ministrom za finance
Minoskim in predsednikom makedonske vlade Dimitrievim.
V Makedoniji se je zaključil projekt Povezovanje in spodbujanje sonaravnega razvoja grozda podjetij v
sektorju turizma v Makedoniji s ciljem zmanjševanja revščine in spodbujanja vzdržljive gospodarske
rasti, triletni projekt (2013 – 2015), skupaj ocenjeno 220.000 €. V projektu so sodelovali slovenski
strokovnjaki s področja turizma pod vodstvom prof. dr. Sonje Sibila Lebe, raziskovalke in profesorice,
"Multidisciplinarni raziskovalni institut Maribor". Zadnje aktivnosti na projektu so bile študijski strokovni
obisk strokovnjakov iz Makedonije s področja turizma v Sloveniji. Celoten obisk je organizirala in
vodila dr. Sonja Sibila Lebe. Projekt je zaključen, čaka se končno poročilo UNIDO.
Agencija SPIRIT je konec maja 2016 skupaj z GZS organizirala izhodno gospodarsko delegacijo v
južno Srbijo in Makedonijo. Udeležili so se predstavniki 17 slovenskih podjetij. Namen obiska
delegacije je bila navezava poslovne stike in preveriti priložnosti za sodelovanje s srbskimi in
makedonskimi podjetji s poudarkom na živilsko-predelovalnem sektorju in ostalih primernih
dejavnostih (tekstil, papir, energetika, HVAC, gradbeni materiali, sanitarna oprema …).
Kosovo
Ob uradnem obisku predsednika Kosova Thaçija junija 2016 je agencija SPIRIT je skupaj z GZS
organizirala poslovno konferenco v Ljubljani. V gospodarski delegaciji predsednika Thacija je bilo 18
kosovskih podjetij iz sektorjev podjetniškega svetovanja, gradbeništva in projektnega načrtovanja,
živilsko-predelovalne industrije ter sektorja ravnanja z odpadki.
V decembru 2016 je kosovska delegacija pod vodstvom direktorja prištinske agencije REA obiskala
MGRT. Teme pogovorov so bile povezovanje in sodelovanje na področjih socialnega podjetništva in
regionalnega razvoja.
Srbija
Minister Počivalšek se je skupaj s Slovensko turistično organizacijo in gospodarski subjekti s področja
turizma v februarju 2016 udeležil turističnega sejma v Beogradu, kjer je bila RS država partnerica. Med
drugim so bili izvedeni bilateralni sestanki s predsednikom vlade Vučićem, ministrom za trgovino,
turizem in telekomunikacije Ljajićem in ministrom za gospodarstvo Sertićem.
Maja 2016 je bil na uradnem obisku v Sloveniji podpredsednik Vlade Republike Srbije in minister za
trgovino, turizem in telekomunikacije Ljajić. Tema pogovorov je bila krepitev sodelovanja na področju
turizma.
13
Agencija SPIRIT je konec maja 2016 skupaj z GZS organizirala izhodno gospodarsko delegacijo v
južno Srbijo in Makedonijo. Udeležili so se predstavniki 17 slovenskih podjetij. Namen obiska
delegacije je bila navezava poslovne stike in preveriti priložnosti za sodelovanje s srbskimi in
makedonskimi podjetji s poudarkom na živilsko-predelovalnem sektorju in ostalih primernih
dejavnostih (tekstil, papir, energetika, HVAC, gradbeni materiali, sanitarna oprema…).
V maju 2016 je SPIRIT organiziral skupinski nastop slovenskih podjetij na 60. mednarodnem sejmu
tehnike in tehničnih dosežkov v Beogradu. Skupinskega nastopa se je udeležilo 15 slovenskih podjetij
– razstavljalcev iz kovinsko-predelovalne, strojne in kemične industrije ter meroslovja.
Ob robu skupnega zasedanja vlad RS in Republike Srbije oktobra 2016 v Beogradu je bila organizirano
bilateralno srečanje med ministrom Počivalškom ter srbskimi ministri za turizem Ljajićem, za rudarstvo
in energetiko Antićem ter za gospodarstvo Kneževićem.
V protokolarnem delu skupnega zasedanja vlad RS in Republike Srbije je bil podpisan Memorandum o
sodelovanju med URSIL in srbskim uradom za intelektualno lastnino.
Prav tako je bila ob robu skupnega zasedanja vlad RS in Republike Srbije organizirana poslovna
konferenca z ločenimi paneli, kjer je sodelovalo približno 180 slovenskih in srbskih podjetij iz sektorjev
IKT, kmetijstva, turizma in varovanja okolja.
Črna gora
Marca 2016 je bila s strani agencije SPIRIT in GZS organizirana vhodna gospodarska delegacija iz
Črne gore. V črnogorski gospodarski delegaciji je bilo 17 podjetij iz komunalne dejavnosti, IKT,
živilsko-predelovalne, logistike, strojne, tekstilne industrije in raziskovalne institucije na področju
metalurgije.
V teku sta še dva projekta UNIDO:
1. Ekološka sanacija področja "Port Milena" v okolici Ulcinja v Črni Gori, dvoletni projekt (2014 -
2015), skupaj ocenjeno 210.000€, v projektu sodelujeta slovenski podjetji "Vekton d.o.o." in
"Limnos d.o.o."; zaključen prvi del projekta, čaka se na soglasje Vlade Črne gore za zagon
drugega dela projekta, Črna gora to pogojuje s širitvijo projekta na suho strugo potoka
Bratanica, UNIDO pripravlja kompromisno rešitev, ki bi bila ustrezna za vse strani;
2. Ekološko čiščenja jezera Mojkovac, Črna Gora; štiriletni projekt (2013 - 2016), skupaj
ocenjeno 243.221€, v projektu sodeluje slovensko podjetje "Limnos d.o.o."; projekt je
zaključen, čaka se le še končno poročilo UNIDO.
Bosna in Hercegovina
Maja 2016 je bila organizirana 7. Mednarodna investicijska konferenca v Sarajevu. Na dogodku je
aktivno sodeloval tudi minister Počivalšek, ki je v panelu o mobilnosti ljudi in blaga predstavil
predvsem razvoj turizma v Sloveniji.
Prav tako je bil predstavljen projekt Green Balkanika. Zahodni Balkan ima konkretne skupne projekte
politike in gospodarstva, ki bodo prispevali k hitrejšemu razvoju. Eden od njih je projekt Green
Balkanika, ki s postavitvijo polnilnih postaj za električna vozila na obnovljive vire energije ob 2.000 km
dolgi ključni avtocestni regijski povezavi, ki je istočasno ključna evrazijska povezava, odpira regijo
samo sebi in navzven. Istočasno z vzpostavitvijo redne povezave z e-avtobusi in e-vozili na tem
koridorju po principu car sharinga pomeni pomembno spodbudo gospodarski rasti v regiji in širše v
EU. Vrednost projekta oz. nanj vezanih investicij je ocenjena na 10 mio. EUR. Dogodka se je
14
udeležilo preko 200 predstavnikov različnih podjetij, veliko tudi iz Slovenije, Gorenje Gorup in Triglav
pa sta bila tudi sponzorja dogodka.
V Bosni in Hercegovini sta v teku dva UNIDO projekta:
1. Ekološko čiščenje jezera Modrac v Bosni in Hercegovini, triletni projekt (2013 – 2015), skupaj
ocenjeno 300.000€, v projektu sodeluje slovensko podjetje "Limnos d.o.o."; projekt je zaključen,
čakamo le še končno poročilo UNIDOa.
2. Nacionalni program čiste proizvodnje – NPČP – Bosna in Hercegovina – BiH, štiri letni projekt
(2013 – 2016), skupaj ocenjeno 250.000€, v projektu kot podizvajalec sodeluje slovensko
podjetje "Liveo d.o.o.", projekt se zaradi neusklajenosti na strani BiH ni izvajal 2 leti, po
bilateralnem sestanku UNIDO – Slovenija junija 2015 na Dunaju ponovno pognan, dogovor da
bodo sodelovala še dva slovenska inštituta (Strojna fakulteta Maribor in Kemijski inštitut
Ljubljana), nov predviden rok zaključka je konec leta 2017;
Sodelovanje na področju turizma
Turistični obisk iz regije Zahodni Balkan (Srbija, Črna Gora, Makedonija, Albanija, Bosna in
Hercegovina, Kosovo) je relativno visok. Število nočitev iz regije v letu 2015 predstavlja približno 6%
vseh tujih nočitev pri nas (v kar pa niso vključene nočitve turistov iz Albanije in Kosova - ni podatkov s
strani SURS).
Sodelovanje na področju turizma z regijo Zahodni Balkan oziroma s posameznimi državami te regije
zelo dobro poteka, tako s strani turistične administracije, kakor tudi s strani turističnega gospodarstva
in Slovenske turistične organizacije.
Obstaja tudi nekaj zelo uspešnih investicij slovenskega turističnega gospodarstva v državah regije
Zahodni Balkan, nekaj je tudi vlaganj investitorjev iz te regije v slovenski turizem, prvenstveno iz
Srbije. Grand hotel Palace (Kempinski) je v rokah srbskega lastnika, prav tako je podjetje iz Srbije
investitor Hotela InterContinental v Ljubljani.
V septembru 2016 je na Bledu potekal 11. Strateški forum Bled, v okviru katerega je dne 6.9.2016
potekal panel o turizmu, na temo »Varnost in trajnost v turizmu«, v okviru katerega je bila izvedena
tudi okrogla miza. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki držav Zahodnega Balkana (ministri za
turizem, njihovi namestniki ali direktorji nacionalnih turističnih organizacij).
5. Razvojno sodelovanje z državami Zahodnega Balkana
V letu 2016 je RS v skladu z geografskimi in vsebinskimi prioritetami Zahodnemu Balkanu namenila
največji delež sredstev v strukturi celotne dvostranske uradne razvojne pomoči. Z razvojnimi projekti je
v partnerskih državah pomembno prispevala h krepitvi dobrega upravljanja in pravne države (s
poudarkom na približevanju evroatlantskim integracijam), izboljšanju varovanja okolja (s poudarkom
na trajnostnem upravljanju z vodami) ter pomembno prispevala k dvigu ravni tehnične usposobljenosti
uradnikov v ciljnih državah (posebej z vidika harmonizacije zakonodaje z zakonodajo EU v procesu
vključevanja v evroatlantske integracije).
Dodeljena sredstva za mednarodno razvojno sodelovanje (MRS) so bila usmerjena v izvajanje
infrastrukturnih projektov, projektov tehnične pomoči in projektov, namenjenih krepitvi civilne družbe.
Projekte so izvajali Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), resorna ministrstva,
izvajalski ustanovi Center za evropsko prihodnost (CEP) in ITF Ustanova za krepitev človekove
varnosti, nevladne razvojne in humanitarne organizacije (NVO) ter mednarodni organizaciji Center za
razvoj financ (CEF) in Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO). Posebna
15
pozornost je bila namenjena vključevanju slovenskih gospodarskih subjektov v projekte MRS.
Nadaljevalo se je tudi sofinanciranje večletnih razvojnih projektov z drugimi državami donatoricami.
Delovanje MZZ
Dvostransko razvojno sodelovanje je bilo najbolj intenzivno s programsko državo Črno goro. Dobro
sodelovanje s Črno goro se je nadaljevalo ob rednem dialogu in usklajevanju ter ob spoštovanju
vsebinsko-tematskih področij, za katera obstaja potreba na strani partnerske države in so izražene v
nacionalnih strategijah razvoja. Ob tem je RS v Črni gori sledila načelu koncentracije sredstev za MRS
in si prizadevala za postopni prehod na manjše število večjih vsebinsko zaokroženih večletnih
projektov, kar je vplivalo na prepoznavnost slovenskega MRS ter krepitev vsestranskih odnosov med
Slovenijo in Črno goro.
V Črni gori je bil v 2016 preko CEF izveden projekt izobraževanja notranjih revizorjev v javnem
sektorju, s projektom slovenske nevladne organizacije Ekvilib Inštitut pa je bil zaključen dvoletni
projekt usposabljanja za strokovno svetovanje in izobraževanje na področju politike enakosti spolov in
pravic žensk.
V Makedoniji je bil v 2016 preko CEF izveden projekt izobraževanja notranjih revizorjev v javnem
sektorju, preko slovenske nevladne organizacije IRD Global Zavod pa je bil zaključen dvoletni projekt
ekonomske krepitev žensk v regiji Vardar.
Slovenija je v okviru zavez, danih na donatorski konferenci za zagotavljanje pomoči po katastrofalnih
poplavah, v Bosni in Hercegovini zaključila z izvajanjem projekta s področja urejanja hudournikov v
izvedbi CMSR ter v Srbiji projekt ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti s področja protiminske
zaščite.
Na področju bilateralne tehnične pomoči je bilo v letu 2016 uspešno izvedenih kar nekaj aktivnosti.
V Črni gori se je nadaljevala aktivnost na področju zakonskega meroslovja, predpakiranih izdelkov ter
plemenitih kovin ter aktivnost s področja prenosa in izvajanja direktive o obvladovanju nevarnosti
nesreč z nevarnimi snovmi. V okviru t.i. "Krovnega projekta bilateralne tehnične pomoči Črni gori pri
pogajanjih o pristopu k EU" so potekale aktivnosti pri pogajalskih poglavjih 3, 5, 10, 14, 16, 19, 24, 28
in 29. V Makedoniji sta se nadaljevali aktivnosti na temo preprečevanja pranja denarja in s področja
ohranjanja narave (Natura 2000). V Srbiji so se izvajale aktivnosti na področju posameznih faz
pogajalskih poglavij (poglavje 3, 8, 10 in 24), ki so vsebovale pregled usklajenosti zakonodaje in
načrtovanje akcijskih programov za doseganje pogojev povezanih s tem procesom. Nekatere
aktivnosti se bodo nadaljevale tudi v letu 2017, poleg zaprosil za pomoč pri novih poglavjih.
Na področju bilateralne tehnične pomoči je bilo v 2016 v okviru CEP izvedenih 8 projektov, in sicer po
dva projekta v Albaniji in Črni gori ter po en projekt v Bosni in Hercegovini, Kosovu, Makedoniji in
Srbiji. Prav tako sta se v Črni gori in v Srbiji izvajala projekta CEF s področja notranjega revidiranja v
javnem sektorju in javnega računovodstva.
V Bosni in Hercegovini je MZZ podprlo projekt protiminskega delovanja v izvedbi ITF Ustanove za
krepitev človekove varnosti.
RS je v 2016 zaključila z izvajanjem šestih triletnih projektov na področju varovanja okolja, s
poudarkom na trajnostnem upravljanju z vodami, ter na področju opolnomočenja žensk in dobrobiti
otrok (po en projekt v Makedoniji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter na Kosovu in dva v Srbiji), ki so jih
izvajale slovenske NVO.
16
V decembru 2016 je bil podpisan Program mednarodnega razvojnega sodelovanja med RS in Črno
goro za obdobje 2016-2017. Večina sredstev je namenjena razvojnim projektom trajnostnega razvoja,
oziroma za krepitev gospodarske, okoljske in družbene infrastrukture, del pa za tehnično pomoč.
Sredstva so bila preko štirih javnih razpisov namenjena razvojnim in humanitarnim projektom, ki jih
izvajajo slovenske nevladne organizacije za financiranje projektov z vsebinskih in geografskih področij
MRS, med drugim tudi v državah Zahodnega Balkana.
RS se je v 2016 odzvala na številne humanitarne krize, ki so nastale kot posledica oboroženih
spopadov, naravnih nesreč in drugih nesreč velikih razsežnosti. Na Zahodnem Balkanu se je RS
odzvala na naravno nesrečo v Makedoniji.
6. Krepitev sodelovanja na področju obrambe, varnosti in pravosodja (obramba, notranje
zadeve, obvladovanje nesreč, pravosodje, javna uprava, varovanje tajnih podatkov)
6.1. Krepitev sodelovanja na področju obrambe
Dvostransko sodelovanje na obrambnem in vojaškem področju z državami Zahodnega Balkana se je v
letu 2016 odvijalo na vseh nivojih in po različnih vsebinskih področjih. Primarno je sodelovanje
potekalo v smeri realizacije dogodkov, ki so bili načrtovani v letnih programih dvostranskega
obrambnega in vojaškega sodelovanja.
Najbolj intenzivno je bilo sodelovanje predvsem na področjih vojaškega usposabljanja in
izobraževanja ter skupnih vojaških vaj. Sledijo področja kot so vojaško specialno delovanje, finance,
logistika, vojaške inšpekcije, vojaška psihologija, obveščevalna dejavnost ter svetovanje, predvsem
glede prenosa znanja in izkušenj v okviru vključevanja v evroatlantske integracije.
Realizacija načrtovanih dogodkov iz programov dvostranskega obrambnega in vojaškega sodelovanja
je bila nekoliko slabša kot bi si želeli, kar je posledica omejenih finančnih sredstev namenjenih za
obrambo, kot tudi splošne ekonomske situacije v državah Zahodnega Balkana.
Sodelovanje s Srbijo se je okrepilo na področju logistike, vojaške psihologije ter dostopanja do
arhivskega gradiva nekdanje SFRJ, z izjemo arhiva potrebnega za ureditev zemljiškoknjižnega stanja
zemljišč, ki so bile v lasti JLA v Sloveniji. Najpomembnejše aktivnosti pa potekajo na področju
vojaškega izobraževanja in usposabljanja ter mednarodnih vojaških vaj. Pripadniki Slovenske vojske
(SV) so se v preteklem letu v Srbiji udeležili mednarodne vojaške vaje Platinasti volk (»Platinum
Wolf«), na kateri so sodelovale tudi Makedonija, Črna gora ter Bosna in Hercegovina.
Leto 2016 so zaznamovale tudi številne aktivnosti na visoki ravni s Srbijo. Poleg marčevskega obiska
načelnika Generalštaba Vojske Srbije generala Dikovića pri načelniku Generalštaba Slovenske vojske
(GŠSV) generalmajorju dr. Ostermanu, sta se na neuradnih pogovorih v drugi polovici leta dvakrat
srečala ministrica za obrambo Katič in minister za obrambo Đorđević. V okviru drugega srečanja, ki je
potekalo ob robu III. skupne seje vlad, sta se ministra udeležila prvega skupnega srečanja slovenskih
in srbskih podjetij, katerega namen je bila krepitev poslovnega povezovanja na področju obrambne
industrije. Podjetja so izrazila zanimanje za nadaljnje sodelovanja oziroma iskanje novih poslovnih
priložnosti predvsem pri razvoju, raziskavah in proizvodnji obrambnih ter zaščitno-reševalnih sredstev.
Slovenija ostaja ena od najpomembnejših partneric in podpornic Črne gore, pri čemer je na
obrambnem področju treba izpostaviti doprinos pri vključevanju in prvih letih članstva Črne gore v Nato
in razvoju njihovega obrambnega sistema. Tudi v letu 2016 je na Ministrstvu za obrambo Črne gore
deloval obrambni svetovalec. Slednji je s svetovanjem, prenosom znanja in izkušenj povezanih s
17
procesom vključevanja in priprav na polnopravno članstvo v Nato ter pri izvedbi obrambnih reform
prispeval k napredku Črne gore na tem področju. Pri dogodkih iz programa dvostranskega
sodelovanja so prednjačile aktivnosti izobraževanja, usposabljanja in udeležbe na vajah, tudi
pomorskih. Poleg tega smo v letu 2016 beležili dokaj intenzivno sodelovanje na področju financ,
obrambnega planiranja, standardizacije in kodifikacije, enakosti spolov, itd.
Tudi sodelovanje z Makedonijo so v letu 2016 zaznamovala pogosta srečanja na visoki ravni. Po
septembrskem obisku načelnika Generalštaba Vojske Republike Makedonije generalpodpolkovnika
Veličkovskega pri načelniku GŠSV generalmajorju dr. Ostermanu je na podlagi povabila
makedonskega ministra za obrambo dr. Jolevskega v začetku oktobra sledil uradni obisk ministrice za
obrambo Katič v Makedoniji, ki je predstavljal tretje srečanje ministrov v preteklem letu. V okviru
obiska se je ministrica Katič na krajšem pogovoru sestala tudi s predsednikom makedonske vlade
Dimitrievom in predsednikom države dr. Ivanovom. Sicer pa je v letu 2016 sodelovanje z Makedonijo
potekalo predvsem v obliki različnih izobraževanj in usposabljanj ter mednarodnih vojaških vaj,
predvsem tistih, ki so potekale na ozemlju Slovenije. Vaje Takojšen odziv (»Immediate Response«,
IR) se je udeležilo 25, vaje Jadranski urad (»Adriatic Strike«, AS) pa 5 pripadnikov makedonske
vojske, ki so bili v vlogi označevalcev in opazovalcev.
Glede sodelovanja z Bosno in Hercegovino (BIH) gre posebej izpostaviti, da je bila tudi v letu 2016
izvedena napotitev gostujočega inštruktorja v Center za usposabljanje za mednarodne operacije in
misije (PSOTC) v Sarajevu, kot je bila praksa v zadnjih dveh letih. Poleg tega je sodelovanje med
oboroženimi silami obeh držav potekalo v znamenju obvladovanja streliva in minsko eksplozivnih
sredstev, usposabljanja inženircev s strani slovenskih inštruktorjev in izmenjave izkušenj na področju
vojaškega zdravstva. Predstavniki oboroženih sil BiH se redno udeležujejo vaj IR. V letu 2016 se je je
udeležilo 36 pripadnikov, ki so delovali v okviru hrvaških enot na Slunju.
Sodelovanje s Kosovom je bilo v letu 2016 skromno. Pripadniki KVS so sodelovali na vaji IR 2016 z
22 pripadniki v segmentu zaščite in reševanja, poleg tega so se posamezni pripadniki udeležili tečajev
angleškega jezika, ki jih izvaja Šola za tuje jezike SV.
Mednarodne operacije in misije (MOM)
S sodelovanjem v MOM na Zahodnem Balkanu RS aktivno in neposredno prispeva k uresničevanju
mednarodnih varnostno-stabilizacijskih prizadevanj na tem območju ter podpira nadaljnji razvoj
vojaških in obrambno-varnostnih institucij posameznih držav te regije. V letu 2016 je bil skladno z
načrti delno preoblikovan in zmanjšan slovenski kontingent v Natovi operaciji KFOR na Kosovu, ki je
konec leta štel 243 pripadnikov, vključno s štirimi civilnimi funkcionalnimi strokovnjaki v poveljstvu
KFOR ter Natovi skupini za svetovanje in povezavo (NALT) v Prištini. V nespremenjenem obsegu se
je nadaljevalo sodelovanje SV v izvršilnem in neizvršilnem segmentu operacije Evropske unije EUFOR
Althea v BiH (z devetimi stalno napotenimi in več kratkotrajno napotenimi pripadniki) ter v preostalih
treh zavezniških povezovalno-svetovalnih strukturah v BiH, Srbiji in Makedoniji (s skupno šestimi
pripadniki), pri čemer je junija 2016 častnik SV prevzel vodenje Natove pisarne za povezavo v Skopju.
Prevzem tega vodstvenega mesta predstavlja nadgradnjo dosedanjega slovenskega delovanja v
omenjeni zavezniški entiteti in možnost za okrepitev podpore evroatlantskim prizadevanjem države
gostiteljice Makedonije.
Večstransko sodelovanje
Pobuda za sodelovanje obrambnih ministrstev Jugovzhodne Evrope (SEDM)
V času turškega predsedovanja pobudi (2014-2016) je bil obujen proces strateškega pregleda, ki naj
bi med drugim ocenil tudi smotrnost izvajanja oz. nadaljevanja posameznih projektov, ki delujejo v
okviru pobude. RS je v procesu sodelovala in zagovarjala potrebo po izogibanju podvajanj aktivnosti in
naporov med regionalnimi pobudami v regiji JV Evrope. V okviru SEDM deluje brigada SEEBRIG
18
(South-Eastern Europe Brigade), v kateri RS sicer ni članica, dosežen pa je bil dogovor glede
premestitve njenega sedeža. Poleg tega so bile dogovorjene nekatere aktivnosti za povečanje vidnosti
in usposobljenosti ter eventualnega delovanja v mednarodnih operacijah in misijah oz. pri odpravi
posledic naravnih in drugih nesreč.
Celostno regionalno srečanje ministrov (CRSM)
Ne glede na to, da je ideja o harmonizaciji regionalnih obrambnih in vojaških naporov, časovni in
finančni racionalizaciji srečanj ter aktivni vključitvi vseh deležnikov, vključno s Srbijo in Kosovom, imela
širšo podporo držav JV Evrope, pa v letu 2016, po treh uspešnih letih, ni prišlo do organizacije CRSM.
Ne glede na to bi bilo smotrno, ravno zaradi namena racionalizacije naporov, države JV Evrope tudi v
prihodnje spodbujati k organizaciji tovrstnega srečanja.
Jadranska listina (A-5)
RS je na srečanja pobude Jadranske listine (A-5) vabljena kot opazovalka. Glede na preteklo prakso,
pa je bila v zadnjem času Slovenija vabljena le na zasedanja, ki so bila organizirana ločeno od
glavnega zasedanja držav članic pobude. Slovenija se kljub temu srečanj aktivno udeležuje.
RACVIAC
RS je v letu 2016 zadržala status pridružene članice RACVIAC, nadaljevala s prispevkom civilne
osebe v vodstveno strukturo ter sodelovala pri soorganizaciji enega od seminarjev oziroma tečajev.
Balkanske zdravstvene namenske sile (Balkan Medical Task Force, BMTF)
Namen projekta je izgradnja večnacionalne regionalne vojaške zdravstvene zmogljivosti hitrega
odziva, ki bo zmožna na trajnosten način zagotavljati zdravstveno oskrbo v primeru naravnih in drugih
nesreč v regiji ter kasneje tudi v okviru MOM. Po podpisu mednarodnega sporazuma o vzpostavitvi
BMTF ga je v letu 2016 polovica od šestih držav članic že ratificirala. Memorandum o razumevanju, ki
bolj podrobno opredeljuje delovanje BMTF, se nahaja v zaključni fazi usklajevanja. Skladno s
predvidenim načrtom je bila v oktobru izvedena slovesna otvoritev Stalnega sedeža, oziroma
poveljstva BMTF, ki se nahaja v vojašnici Ilinden v Skopju. Slovenija je v omenjeno poveljstvo že
avgusta napotila častnika SV.
6.2. Krepitev sodelovanja na področju varstva pred nesrečami
Zahodni Balkan je ena od prioritet mednarodnega delovanja Uprave RS za zaščito in reševanje
(URSZR), sodelovanje na več ravneh se je intenzivno nadaljevalo tudi leta 2016. Poleg aktivnosti
dvostranskega sodelovanja je Slovenija - URSZR uspešno predsedovala Pobudi za pripravljenost na
nesreče in njihovo preprečevanje za jugovzhodno Evropo (DPPI SEE) ter nadaljevala izvajanje
evropskih IPA projektov na področju civilne zaščite. Ob večjih naravnih nesrečah v regiji (poplave
avgusta 2016 v Makedoniji, poplave novembra 2016 v Albaniji) je prizadetim državam nudila pomoč v
obliki materialnih sredstev ter strokovnjakov.
1. Dvostransko sodelovanje
Uprava RS za zaščito in reševanje ima vzpostavljene stike s pristojnimi organi za varstvo pred
nesrečami z vsemi državami v regiji, z večino držav ima sklenjene dvostranske sporazume,
dolgoletno sodelovanje je v letu 2016 nadaljevala s prenosom znanja in izkušenj o delovanju sistema
varstva pred nesrečami (zakonodajne in sistemske rešitve, delovanje številke 112, izobraževanje in
usposabljanje).
Albanija
V skladu z obojestranskim interesom za začetek postopka sklenitve dvostranskega sporazuma na
področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je bil v letu 2016 pripravljen predlog Sporazuma
19
med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Republike Albanije o sodelovanju pri varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami, ki je v fazi usklajevanja.
Decembra 2016 je albanska stran zaprosila URSZR za pomoč pri usposabljanju gasilcev v
novoustanovljenih gasilskih enotah. URSZR bo zaprosilo preučila in izvedla možne oblike sodelovanja.
Bosna in Hercegovina
Septembra 2016 je na povabilo ministra za notranjo varnost BiH generalni direktor Uprave za zaščito
in reševanje na dvostranskem srečanju predstavil izkušnje civilne zaščite in URSZR pri obvladovanju
migrantske situacije v letih 2015-2016, ob robu sestanka so potekali pogovori glede nadaljnjega
delovanja regionalne pobude DPPI SEE, o dvostranskem sodelovanju med državama na področju
varstva pred nesrečami ter pri izvajanju EU projektov.
Novembra 2016 je bil izveden dvostranski delovni sestanek za pripravo skupne vaje na temo
podvodnega reševanja, »Buna 2017«, ki bo potekala od 26. do 30.7.2017 ob izviru reke Bune v BiH.
Črna gora
V okviru zveze NATO - Evroatlantskega centra za usklajevanje pomoči ob nesrečah je od 30.10. do 5.
11.2016 v Podgorici potekala praktična vaja zaščite in reševanja ''Črna gora 2016'' s scenarijem
poplav. Na podlagi zaprosila je predstavnik Uprave RS za zaščito in reševanje nudil strokovno pomoč
pristojnim organom v Črni gori pri pripravi in izvedbi vaje. Sodeloval in svetoval je na pripravljalni
konferenci od 21.-24.32016 v Podgorici, na zaključni konferenci od 27. do 30.6.2016 ter na sami vaji
od 30.10. do 4.11.2016. Vaja je potekala na deloviščih, ki jih je črnogorski strani v okviru EU projekta
IPA CZ II pomagala pripraviti Slovenija – URSZR (kamp Zlatica, Rogami, Danilovgrad, Morača).
Dodana so bila delovišča za evakuacijo na Skadarskem jezeru. V vaji je sodelovala tudi slovenska
enota Civilne zaščite za prečrpavanje vode.
Kosovo
Na podlagi obojestranskega interesa je bil v letu 2016 pripravljen osnutek Sporazuma med Vlado
Republike Slovenije in Vlado Republike Kosovo o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami, ki je v fazi usklajevanja.
Decembra 2016 je bila na dvostranskem obisku v Sloveniji (kot nadaljevanje strokovne izmenjave v
2014 in 2015) delegacija predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve Kosova. Kosovo je v procesu
modernizacije klicnih centrov za klic v sili na številko 112, Slovenija z razvojno pomočjo podpira
projekt »Kosovo 3D-GIS«. V Upravi RS za zaščito in reševanje se je kosovska delegacija seznanila z
organizacijo in delovanjem centrov za obveščanje (centri 112) ter standardnimi operativnimi postopki,
predvsem pa s programsko opremo in rešitvijo 3D-GIS, ki jo je URSZR razvila skupaj s podjetjem
XLAB in je tudi mednarodno prepoznana. Rešitev naj bi v klicne centre na Kosovu uvedli aprila 2017,
na dogodek so povabili tudi predstavnike URSZR.
Srbija
Strokovnjak URSZR je od 17.-20.5.2016 Srbiji nudil bilateralno tehnično pomoč v procesu vključevanja
v EU, pri pogajalskem poglavju 10 – Informacijska družba in mediji na temo uvajanja enotne številke za
klic v sili 112 v Srbiji. Srbski strani je predstavil pravne in tehnične pogoje za implementacijo sistema
112 in nudil pomoč pri usklajevanju zakonodaje na tem področju. Dogovorjeno je bilo nadaljnje
sodelovanje s prenosom znanja in izkušenj na širšem področju varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
2. Sodelovanje v regionalnih pobudah
Regionalno sodelovanje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pomembno prispeva
k razvoju tako nacionalnih sistemov kot tudi povezovanju regionalnih zmogljivosti ob večjih nesrečah, ki
20
imajo lahko tudi čezmejne vplive. Ključni okvir regionalnega sodelovanja je Pobuda za pripravljenost
na nesreče in njihovo preprečevanje za Jugovzhodno Evropo (DPPI SEE). Namen pobude je
okrepiti sodelovanje držav v regiji na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, predvsem
pa gre za prenos znanja in izkušenj ter integracijo regije v mehanizem civilne zaščite EU.
Slovenija je v letu 2016 predsedovala pobudi DPPI SEE. Kot predsedujoča pobudi je uspešno izvedla
načrtovane prioritetne naloge, med katerimi so bile aktivnosti v zvezi z delovanjem pobude in ureditev
institucionalnih zadev, delni napredek je bil dosežen pri pospešitvi priprave sporazuma o gostiteljstvu
za sekretariat pobude s sedežem v Sarajevu. Prednostna naloga je bila tudi krepitev sodelovanja s
partnerji pobude, poleg tradicionalnih partnerjev Danske, Italije, Švedske, je RS v aktivnostih pritegnila
Avstrijo in Madžarsko, okrepilo se je sodelovanje z Združenimi narodi – Uradom za zmanjševanje
tveganj nesreč pri izvajanju Sendaiskega okvira za zmanjšanje tveganj nesreč v obdobju 2015-2030.
Aprila 2016 je URSZR v Portorožu, Slovenija, organizirala 32. regionalni sestanek pobude, novembra
2016 pa soorganizirala 33. regionalni sestanek pobude, ki je potekal v Sarajevu.
V skladu z Memorandumom o soglasju za institucionalni okvir za DPPI SEE je URSZR za delovanje
pobude DPPI SEE v letu 2016 kot letno članarino namenila 25.000 EUR. V okviru DPPI SEE je
URSZR v letu 2016 (so)organizirala tri večje dogodke, in sicer:
AKTIVNOST OPIS
Temeljno usposabljanje
za reševanje iz jam
17.–24.9.2016,
Bihor–Rosia, Romunija
URSZR je v sodelovanju z Romunijo, Generalnim inšpektoratom za
varstvo pred nesrečami v okviru Ministrstva za notranje zadeve, ob
podpori Jamarske reševalne službe Romunije (SALVASPEO) in Jamarske
reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije izvedla že osmo zaporedno
usposabljanje reševanja iz jam (usposabljanja potekajo vsako leto v drugi
državi JVE). Udeležilo se ga je 19 jamarjev iz devetih držav (Albanija,
Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Romunija,
Slovenija, Srbija in Turčija).
Osnovno usposabljanje
vodnikov reševalnih psov
12.–16.10.2016
Ig, Slovenija
Tečaj, katerega namen je izboljšati znanje udeležencev s področja
reševanja z reševalnimi psi, trening reševalnih psov ter vadba postopkov
reševanja s psi, je organizirala URSZR v sodelovanju s Kinološko zvezo
Slovenije in Enoto reševalnih psov Slovenije. Udeležilo se ga je 17
udeležencev iz osmih držav (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina,
Hrvaška, Makedonija, Srbija, Romunija in Turčija).
Seminar o zmanjšanju
tveganja nesreč
14.–18.11.2016
Bled, Slovenija
Tečaj na temo zmanjšanja tveganja nesreč poteka v soorganizaciji
Hrvaške uprave za zaščito in reševanje (DUZS) in Uprave R Slovenije za
zaščito in reševanje. Temelji na celovitem pristopu k zmanjšanju tveganj
zaradi nesreč ter pripravljenosti, odzivu in odpravi posledic po nesrečah,
značilnih za JVE. Udeležilo se ga je 17 udeležencev iz devetih držav
(Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška,
Makedonija, Slovenija, Srbija in Turčija).
3. Sodelovanje v okviru približevanja držav Zahodnega Balkana Evropski uniji
Evropski projekti
Pomemben del dejavnosti so evropski projekti, ki so način dela na področju evropske civilne zaščite in
omogočajo pridobivanje novih znanj, izmenjavo izkušanj in oblikovanje skupnih rešitev na evropski
ravni. Za aktivnosti z državami Zahodnega Balkana in Turčije so na voljo sredstva v okviru instrumenta
za predpristopno pomoč (IPA), od leta 2014 pa delno tudi iz mehanizma Evropske unije na področju
civilne zaščite.
21
Program za preventivo, pripravljenost in odziv na poplave na Zahodnem Balkanu in Turčiji (IPA
FLOODS, 2015-2017)
Uprava RS za zaščito in reševanje je v letu 2015 v s konzorcijskimi partnerji iz Italije (vodilni partner),
Hrvaške in Nemčije sodelovala v Programu za preventivo, pripravljenost in odziv na poplave na
Zahodnem Balkanu in Turčiji (IPA FLOODS). Splošni cilj projekta IPA FLOODS je povečati
sposobnost držav upravičenk pri zagotavljanju učinkovitega obvladovanja poplavne ogroženosti na
nacionalni, regionalni in EU ravni. Dva specifična cilja projekta pa sta:
1. Krepitev zmogljivosti za pripravljenost in odziv na poplave z vzpostavitvijo večnacionalnih
modulov, sestavljenih iz enot držav Zahodnega Balkana, za odziv na poplave (reševanje na vodi
in iz vode, črpanje vode in omejevanje poplav).
2. Krepitev zmogljivosti in nudenje podpore približevanju držav upravičenk evropski poplavni
direktivi in implementaciji integriranega pristopa k obvladovanju poplavne ogroženosti, ki vključuje
preventivo, pripravljenost in odziv.
Države upravičenke programa so Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška (samo Lot 1),
Kosovo, Makedonija, Srbija in Turčija, vrednost projekta je skupaj 6 mio. evrov.
Aktivnosti v projektu IPA FLOODS v letu 2016 (lot 1)
V okviru lota 1 sta bila oblikovana dva mednarodna modula za reševanje na vodi. Prvi modul
sestavljajo reševalci iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne gore in Srbije, drugega pa reševalci iz
Albanije, Kosova, Makedonije in Turčije. V okviru projekta je bila nabavljena oprema, potrebna za
delovanje modulov, prav tako so bili razviti Standardni operativni postopki. Vse enote v okviru obeh
modulov so se udeležile zaključne praktične vaje IPA CRO FLOODS. Posamezne aktivnosti:
- Delavnica na temo prehajanja meje in podpore države gostiteljice, 19.–21.1., Podgorica, Črna
gora (sodeloval je en predstavnik URSZR);
- Drugi sestanek delovne skupne za reševanje na in iz vode, 9.–11.2, Ljubljana, Slovenija (dogodek
je organizirala URSZR);
- Regionalna delavnica na temo EU poplavne direktive, 7.–9.3., Sarajevo, Bosna in Hercegovina
(delavnice se je udeležil predstavnik podjetja Hidrotehnik kot projektni podizvajalec);
- Drugi sestanek usmerjevalne skupne, 9.–10.3., Sarajevo, Bosna in Hercegovina (udeležila sta se
dva predstavnika iz Slovenije);
- Tečaj za vodstvo modula za reševanje na vodi in iz vode, 4.–8.4., Bled, Slovenija (tečaj je
organizirala URSZR);
- Pripravljalni obisk za izvedbo operativnega usposabljanja za člane modula za reševanje na vodi in
iz vode, 4.–6.5., Podgorica, Črna gora (priprave so izvedli štirje zunanji inštruktorji URSZR za
reševanje na vodi in iz vode ter en predstavnik URSZR);
- Pripravljalni obisk za izvedbo operativnega usposabljanja za člane modula za reševanje na vodi in
iz vode, 23.–26.5., Ohrid, Makedonija (priprave so izvedli štirje zunanji inštruktorji URSZR za
reševanje na vodi in iz vode ter en predstavnik URSZR);
- Obisk za nudenje tehnične pomoči v zvezi z EU poplavno direktivo, 6.–9.6., Podgorica, Črna gora
(obiska se je udeležil predstavnik podjetja Hidrotehnik);
- Obisk za nudenje tehnične pomoči v zvezi z EU poplavno direktivo, 21.–4.6., Skopje, Makedonija
(obiska se je udeležil predstavnik podjetja Hidrotehnik);
- Zaključna načrtovalska konferenca za praktično vajo, 7.9., Zagreb, Hrvaška (sodelovala sta dva
predstavnika URSZR);
- Operativno usposabljanje za člane modula za reševanje na vodi in iz vode, 19.–23.9., Ohrid,
Makedonija (usposabljanje je izvedlo sedem zunanjih inštruktorjev URSZR za reševanje na vodi in
iz vode ter dva predstavnika URSZR);
- Operativno usposabljanje za člane modula za reševanje na vodi in iz vode, 25.9.–3.10.,
Podgorica, Črna gora (usposabljanje je izvedlo sedem zunanjih inštruktorjev URSZR za reševanje
na vodi in iz vode ter en predstavnik URSZR);
- Praktična vaja na temo poplav, 17.–21.10., Zagreb, Hrvaška (pri izvedbi vaje sta sodelovala dva
zunanja inštruktorja URSZR ter trije zaposleni iz URSZR, vajo si je ogledal namestnik
generalnega direktorja URSZR ter visoki predstavniki držav Zahodnega Balkana).
22
Aktivnosti v projektu IPA FLOODS v letu 2016 (lot 2)
V okviru lota 2 sta v fazi oblikovanja modula za delovanje z visokozmogljivimi črpalkami (HCP) in
preprečevanje širjenja poplav (FC). Prvi modul bodo sestavljali reševalci iz Bosne in Hercegovine,
Črne Gore in Srbije, drugega pa reševalci iz Albanije, Kosova, Makedonije in Turčije. Nabavljena bo
oprema, razviti bodo tudi Standardni operativni postopki. Oba modula bosta sodelovala na praktični
vaji, ki bo predvidoma v drugi polovici oktobra 2017. Posamezne aktivnosti:
- Delavnica na temo priprave standardnih operativnih postopkov za HCP in FC module, 26.-
28.1.2016, Bonn, Nemčija (dogodka se je udeležil predstavnik iz Slovenije, ki je deloval kot
trener/svetovalec enotam);
- Delavnica na temo priprave standardnih operativnih postopkov za HCP in FC module, 26.-
28.4.2016, Split Hrvaška (dogodka se je udeležil predstavnik iz Slovenije, ki je deloval kot trener /
svetovalec enotam);
- Delavnica na temo priprave standardnih operativnih postopkov multinacionalnih modulov HCP in
FC, 13.-15.12.2016, Split Hrvaška (dogodka se je udeležil predstavnik iz Slovenije, ki je deloval
kot trener/svetovalec enotam);
- Tečaj za vodstvo HCP in FC modulov, 13.-17.6.2016, Podgorica, Črna Gora (dogodka se je
udeležil predstavnik Slovenije, ki je deloval kot trener/svetovalec enotam).
Program za pripravo ocen tveganj in njihovo kartiranje v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni
gori, Makedoniji, Kosovu, Srbiji in Turčiji (IPA DRAM 2017-2019)
Partnerji v projektu, ki se bo pričel izvajati januarja 2017 in bo trajal do decembra 2019, so Uprava RS
za zaščito in reševanje, italijanski Oddelek za civilno zaščito (DPC), italijanska raziskovalna agencija
CIMA, hrvaška Državna uprava za zaščito in reševanje (DUZS) ter Švedska agencija za zaščito in
pripravljenost (MSB, vodilni partner). Namen projekta je povečati sposobnost držav upravičenk pri
zbiranju podatkov o škodah, ki jih povzročajo naravne nesreče, pri pripravi in prikazu ocen tveganj ter
zagotoviti približevanje in vključevanje držav upravičenk v mehanizem civilne zaščite Evropske unije.
4. Nudenje reševalne pomoči ob naravnih in drugih nesrečah na Zahodnem Balkanu
Republika Slovenija je v letu 2016 ob naravnih in drugih nesrečah nudila pomoč Makedoniji, Bosni in
Hercegovini ter Albaniji.
Makedonijo je avgusta prizadelo močno neurje, ki je terjalo 21 smrtnih žrtev ter povzročilo veliko
gmotno škodo. Republika Makedonija je prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite zaprosila
za mednarodno pomoč, Slovenija se je na prošnjo odzvala z napotitvijo strokovnjaka za koordinacijo
odprave posledic nesreče, ki je deloval v večnacionalni enoti civilne zaščite EU.
Avgusta se je na organiziranem tekmovanju na reki Drini pri skoku v vodo ponesrečil slovenski
skakalec. Bosna in Hercegovina je v okviru Sporazuma med Svetom ministrov BiH in Vlado RS o
sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami zaprosila za pomoč pri iskanju
pogrešanega, Slovenija pa je pomoč ponudila v obliki napotitve enote za iskanje in reševanje na vodi
in iz vode Podvodne reševalne službe.
Albanijo so novembra 2016 prizadele obsežne poplave. Na podlagi ocene stanja so pristojne
albanske oblasti prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite zaprosile za mednarodno pomoč v
materialu in za napotitev enote civilne zaščite EU v Albanijo. Slovenija se je na albansko zaprosilo
odzvala s pomočjo v obliki petih muljnih črpalk ter z napotitvijo strokovnjakinje za pomoč pri
koordinaciji odprave posledic obsežnih poplav. Strokovnjakinja je delovala v večnacionalni enoti
civilne zaščite EU, ki je po zaključku napotitve pripravila poročilo s priporočili za nadaljnje učinkovito
sodelovanje Albanije v mehanizmu civilne zaščite EU.
23
5. Donacija Mednarodni ustanovi – Fundaciji za razminiranje in pomoč žrtvam min
V skladu s sklepom Vlade (Uradni list RS št. 103/2003 z dne 23.12.2003) URSZR letno nameni
finančna sredstva za aktivnosti Mednarodne ustanove – Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam
min. Del teh aktivnosti se odvija na območju Zahodnega Balkana. V letu 2016 je URSZR fundaciji
namenila 190.000 EUR. Poleg tega je URSZR fundaciji zagotavljala brezplačno uporabo prostorov
Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu in krila obratovalne stroške.
6.3. Krepitev sodelovanja na področju notranjih zadev
Ministrstvo za notranje zadeve z državami Zahodnega Balkana sodeluje skladno s sprejetimi
Smernicami za delovanje RS do Zahodnega Balkana in sprejetimi strokovnimi prioritetami. Aktivnosti v
letu 2016 so potekale na bilateralnem in regionalnem nivoju in so bile predhodno usklajene z državami
prejemnicami pomoči.
Največji del regionalnih aktivnosti je potekal v okviru Brdo procesa. Posebna pozornost v 2016 je bila
namenjena krepitvi iniciative za boj proti terorizmu na Zahodnem Balkanu (WBCTi) in razvoju iniciative
za postopno razširitev preverjenega modela sodelovanja na področju boja proti terorizmu na področji
hude in organizirane kriminalitete (WBCSCi) ter upravljanja meja (WBBSi). Predlagani pristop
integrativnega upravljanja notranje varnosti v regiji Zahodnega Balkana (IISG) je dobil podporo vseh
relevantnih ministrskih forumov regije JV Evrope. Poleg ministrov za notranje zadeve Brdo procesa, ki
so jo sprožili na konferenci na Brdu aprila 2016, še podporo Odbora ministrov Konvencije o
policijskem sodelovanju v JV Evropi in Konference o sodelovanju na področju mejne varnosti v JV
Evropi. V sodelovanju s slovaškim predsedstvom Svetu EU so bili decembra 2016 sprejeti tudi sklepi
Sveta EU o IISG, ki so bili potrjeni tudi na PNZ Forumu EU – Zahodni Balkan. S sklepi je določen
model sodelovanja med EU akterji in državami regije, k sodelovanju bodo povabljeni tudi mednarodni
in regionalni partnerji, aktivni v regiji na področju zagotavljanja notranje varnosti, določen bo način
odločanja in vloga teles, ki že obstajajo v regiji in bodo le prevzela vlogo in naloge v procesu IISG. Z
implementacijo IISG bo vzpostavljen proces upravljanja notranje varnosti v regiji JV Evrope, ki do
sedaj ni obstajal. Projekt daje EU in tudi drugim mednarodnim partnerjem možnost vplivanja na
oblikovanje modela notranje varnosti v regiji, financiranje izbranih prioritet, spremljanje izvajanja
ukrepov in posledično krepitev notranje varnosti EU.
V 2016 so se nadaljevale tudi aktivnosti, vezane na reševanje problematike povečanega
migracijskega pritiska. V tem okviru je ministrstvo za notranje zadeve že januarja napotilo prvo
skupino policistov na makedonsko – grško mejo, z napotitvami pa nadaljuje tudi v 2017. Konec 2016
so bile izvedene tudi potrebne aktivnosti za napotitev policistov na srbsko – bolgarsko mejo, prva
skupina policistov je bila v Srbijo napotena 18.1.2017.
Bilateralne aktivnosti Ministrstva za notranje zadeve z Bosno in Hercegovino, Črno goro, Kosovom,
Makedonijo in Srbijo so potekale v obliki različnih delavnic, seminarjev in usposabljanj. Okrepilo se je
tudi izvajanje twinning projektov. Avgusta 2016 se je v Črni gori uspešno zaključil projekt Podpora pri
prevzemu Schengenskega pravnega reda. V Bosni in Hercegovini se je julija pričela izvedba projekta
Krepitev organov za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. V Srbiji so uspešno potekale aktivnosti
v okviru projekta Podpora nacionalnemu azilnemu sistemu v Republiki Srbiji, decembra pa se je pričel
izvajati tudi projekt Boj proti organiziranemu kriminalu. V letu 2016 so se začele priprave za izvajanje
projekta Podpora v boju proti pranju denarja v Bosni in Hercegovini, ki se bo začel izvajati predvidoma
v prvi tretjini leta 2017. Ministrstvo za zunanje zadeve je v novembru 2016 zaključilo z izvajanjem
twinning projekta v Srbiji Nadaljnji razvoj in implementacija mehanizma za celovito in stalni nadzor
zakonitih migracij v Republiki Srbiji, ki ga je izvajala v konzorciju z vodilno Nizozemsko in Avstrijo.
24
Ministrstvo za notranje zadeve ima v regiji dva policijska atašeja, in sicer na veleposlaništvu v
Beogradu in veleposlaništvu v Sarajevu.
Slovenski policisti so tudi v 2016 sodelovali v misiji EULEX Kosovo
V nadaljevanju so podrobneje navedene pomembnejše aktivnosti.
Brdo proces
Peto neformalno srečanje ministrov za notranje zadeve Brdo procesa je potekalo 18.–19.4.2016 na
Brdu in je bilo namenjeno nadaljnji krepitvi regionalnega sodelovanja, koordinaciji in iskanju skupnih
rešitev na izzive v regiji. V prvem delu srečanja so ministri razpravljali o možni razširitvi integrativnega
in komplementarnega pristopa, uveljavljenega v okviru iniciative WBCTi, na celotno področje notranje
varnosti. Ministri so izrazili jasno potrebo po postopni razširitvi preverjenega modela sodelovanja iz
WBCTi na področjih hude in organizirane kriminalitete ter upravljanja meja. Na tak način bi lahko
sledili tudi vse večjim spremembam in razvoju kriminalnih pojavov, ki temeljijo na modelu »kriminal kot
poslovni model oziroma kriminal kot storitev«. Ministri so zadolžili Slovenijo, da v imenu članic Brdo
procesa zaključke razprave predstavi relevantnim organom, delovnim telesom in institucijam EU ter
pridobi njihovo podporo za izvajanje dogovorjenih aktivnosti. Druga obravnavana tema je bilo
upravljanje migracijskih tokov, ki temelji na izkušnjah iz preteklih mesecev, ko so se države na
zahodno-balkanski poti soočile s povečanim pritokom migrantov. Ministri so se strinjali, da je potrebno
zagotoviti podporo predvsem pri: ustanavljanju sprejemnih centrov in nudenju prve humanitarne
pomoči, učinkovitem upravljanju meja, vključno s preprečevanjem nezakonitih migracij, tihotapljenja
ljudi in trgovine z ljudmi, ter aktivnostih za učinkovito vračanje oseb.
V okviru Brdo procesa bile v 2016 uspešno izvedene tudi druge aktivnosti, ki so potekale na podlagi
predhodnih odločitev ministrov:
- projekt ''First line neposredni izvajalci, ki se srečujejo z vprašanjem radikalizacije - Osveščanje in
spodbujanje vzpostavitve in okrepitve nacionalnih zmogljivosti v regiji Zahodnega Balkana'' se je
pričel izvajati s 15.1.2016. Temelji na odločitvi Komisije, da bo finančno in politično podprla
iniciativo WBCTi in na sklepih procesa Brdo - neformalnega srečanja notranjih ministrov 2014.
First Line v vlogi preventivne komponente WBCTi neposredno naslavlja potrebo po odnosih med
Evropsko mrežo za osveščanje o radikalizaciji (RAN) in enakovrednimi akterji na Zahodnem
Balkanu ter se osredotoča na krepitev osveščenosti in razumevanja, ki je potrebno za
vzpostavitev ustreznih nacionalnih RAN struktur v državah Zahodnega Balkana. Projekt podpira
tudi aktivnosti boja proti terorizmu v okviru mreže policijskih strokovnjakov t.i. CTI iniciative, ki jo
vodi Slovenija in je bila formalizirana leta 2011 pod okriljem Brdo procesa. Cilj CTI iniciative je
izboljšati izmenjavo operativnih informacij na mednarodni ravni, še posebej v zgodnji fazi
njihovega pridobivanja, uvesti enotne na mednarodni ravni uveljavljene standarde za preiskovanje
in pregon kaznivih dejanj terorizma, ter zagotoviti varno in zakonito ravnanje pri izmenjavi osebnih
podatkov. Otvoritvena konferenca projekta je potekala 18. in 19.4.2016 na Brdu, v 2016 pa so bile
izvedene aktivnosti, vezane na izpolnitev predhodnih vprašalnikov, študijski obiski v Bosni in
Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Albaniji, na Kosovu in v Makedoniji, ter izvedena sestanka mreže
CTI v maju na Češkem in novembra v Tirani;
- izvedeno je bilo redno srečanje nacionalnih koordinatorjev na področju boja proti trgovini z ljudmi.
Drugo regijsko sodelovanje poteka predvsem v okviru Sekretariata konvencije o policijskem
sodelovanju v JV Evropi (PCCSEE), v Salzburškem forumu in ICMPD (International Centre for
Migration Policiy Development). RS je sodelovala tudi z mednarodnimi organizacijami za varstvo
pravic migrantov/beguncev (UNHCR, IOM, UNICEF) v okviru njihovih aktivnosti na področju
Zahodnega Balkana, povezanih s problematiko upravljanja migracij.
25
Bilateralno sodelovanje
Bosna in Hercegovina
študijski obisk predstavnikov MNZ Zeniško Dobojskega kantona na oddelku za šolanje policijskih
psov, Ljubljana, 30. in 31.3.2016;
usposabljanje predstavnikov Direkcije za koordinacijo policijskih teles na področju varovanja oseb
in stavb, Ljubljana, 9. do 11.5.2016;
študijski obisk predstavnikov Ministrstva za varnost Bosne in Hercegovine "Približevanje EU na
področju, migracij, azila in upravljanja meja", Ljubljana, 9. in 10.6.2016;
študijski obisk predstavnikov Ministrstva za varnost BIH »Healthcare Service for Police Officers in
Peace Keeping Missions«, Ljubljana, 21. do 22.6.2016;
sodelovanje strokovnjakov MNZ in Policije pri pripravi in izvedbi twinning projekta »Krepitev
organov za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj«. Slovenija je v njem sodelujoči partner v
konzorciju z vodilno partnerico Avstrijo in sodelujočo Hrvaško, Slovenija je prevzela vodenje treh
od petih komponent projekta;
sodelovanje strokovnjakov MNZ in Policije pri aktivnostih za pričetek twinning projekta »Podpora v
boju proti pranju denarja« v katerem je Slovenija sodelujoči partner v konzorciju z Avstrijo in se bo
začel v prvi tretjini leta 2017.
Črna gora
projekt bilateralne tehnične pomoči »Izpolnjevanje zahtev v okviru pogajalskega poglavja 24 –
Implementacija EU pravnega reda na področju policijskega sodelovanja s poudarkom na razvoju
kriminalistično obveščevalne dejavnosti» (dve delavnici v Črni gori in študijski obisk v Ljubljani),
april – maj 2016;
konzultacije predstavnikov Črne gore s predstavniki MNZ in policije v okviru konzultacij v Sloveniji,
8.4.2016;
sodelovanje strokovnjakov slovenske policije pri izvedbi in zaključku twinning projekta »Podpora
pri prevzemu Schengenskega pravnega reda«, RTA je bila predstavnica slovenske policije.
Makedonija
študijski obisk predstavnikov MNZ Makedonije na temo usmerjanja in nadzora dela policije,
Ljubljana, 7. do 9.4.2016;
sodelovanje predstavnikov policije pri izvedbi tridnevnega usposabljanja in dvodnevne delavnice
v okviru projekta Centra za evropsko prihodnost projektu »Krepitev zmogljivosti za uspešno
preiskovanje primerov korupcije«;
delovni obisk na MNZ Makedonije na temo aktualnega stanja pripravljenosti makedonske policije
za varovanje makedonsko – grške meje ob povečanih migracijskih pritiskih, Skopje – Gevgelija,
3. do 5.2.2016;
študijski obisk za področje dela policije, Ljubljana, 9. do 13.5.2016;
napotitev policistov na makedonsko – grško mejo, prva skupina je bila napotena 5.1.2016, do
konca leta je bilo napoteno 11 skupin z do 8 policistov.
Kosovo
v okviru študijskega obiska delegacije Republike Kosovo na temo nevladnih organizacij je del
obiska, ki se je nanašal na društva, potekal tudi na MNZ, Ljubljana, 7.4.2016;
EULEX: MNZ in policija sta tudi v 2015 nadaljevala sodelovanje v mednarodni civilni misiji z do
15 policistov.
Srbija
delavnica v okviru projekta Centra za evropsko prihodnost Pomoč pri preprečevanju korupcije
(»Pretraživač), Beograd, 21. in 22.12.2016;
26
študijski obisk 10 predstavnikov srbske policije na temo upravljanja s kadri, Ljubljana, 12. in
13.12.2016;
sodelovanje strokovnjakov MNZ in policije pri izvedbi twinning projekta Podpora nacionalnemu
azilnemu sistemu v Republiki Srbiji;
sodelovanje strokovnjakov MNZ in policije pri pripravi in izvajanju twinning projekta Boj proti
organiziranemu kriminalu (trgovina z ljudmi, tihotapljenje prepovedanih drog, nedovoljen promet
orožja, finančne preiskave).
Dvostranski sporazumi podpisani v 2016:
- Protokol med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o izvajanju
Sporazuma med Evropsko skupnostjo ter Bosno in Hercegovino o ponovnem sprejemu oseb, ki
prebivajo brez dovoljenja, podpisan 19.4.2016.
6.4. Krepitev sodelovanja na področju pravosodja
Regionalno sodelovanje
Ministrstvo za pravosodje ima na strokovni ravni vzpostavljene stalne stike z državami Zahodnega
Balkana in se po potrebi dogovarja za medsebojno izmenjavo informacij oz. organizacijo bilateralnih
srečanj ali študijskih obiskov. Na splošno je sodelovanje med organi dobro, vendar pa ostajajo odprta
vprašanja, ki trajajo že precej let (težave slovenskih podjetij zaradi nespoštovanja sodnih odločb v Črni
gori, nepriznavanje vzajemnosti na področju vračanja nacionaliziranega premoženja na srbski
strani…). Sodelovanje pravosodnih organov na področju izvajanja mednarodne pravne pomoči v
praksi poteka dobro in brez posebnosti.
Največji in najpomembnejši dogodek na področju pravosodja z državami Zahodnega Balkana v letu
2016 je bila izvedba ministrske konference EU - Zahodni Balkan s področja pravosodja in notranjih
zadev. Srečanje je 15. in 16.12.2016 na Brdu pri Kranju organiziralo Ministrstvo za pravosodje v okviru
slovaškega predsedovanja Svetu EU ter v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve. Veliko
pozornosti so pravosodni ministri namenili razpravi o učinkovitosti pravosodja in metodah
zmanjševanja sodnih zaostankov, druga tema srečanja pravosodnega dela konference je bilo
pravosodno sodelovanje v kazenskih in civilnih zadevah.
Albanija
5.9.2016 je minister Klemenčič sodeloval ob obisku predsednika Vlade Republike Albanije Rame v
Sloveniji. Ministrstvo podpira pravosodno reformo v Albaniji.
Kosovo
28.10.2016 je na povabilo ministra za pravosodje Republike Slovenije Klemenčiča Slovenijo obiskala
ministrica za pravosodje Republike Kosovo Hoxha. Bilateralnim pogovorom je sledil podpis treh
sporazumov s področja mednarodne pravne pomoči, in sicer:
Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo o izročitvi, katere bistveni elementi so
vsebina prošnje za izročitev in spremljajoče dokumentacije, fakultativni ter obligatorni razlogi za
zavrnitev izročitve, kazniva dejanja, za katera je izročitev predvidena, akcesorna izročitev, začasna
ter odložena izročitev, začasni izročitveni pripor, poenostavljena izročitev, postopek predaje osebe,
predaja predmetov, tranzit ter stroški postopka;
Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb
v kazenskih zadevah, katere bistveni elementi so postopek in pogoji za izvršitev sodne odločbe v
kazenskih zadevah, določbe, ki urejajo institut nadzorstva ter izvršitve kazenske sankcije, tranzit,
27
začasni pripor v okviru izvršitve, stroške postopka in določbe glede razmejitve pristojnosti med
državama;
Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo o mednarodni pravni pomoči v kazenskih
zadevah, ki se nanaša na sodelovanje na področjih procesnih dejanj, kot so vročanje listin,
vabljenje in zaslišanje prič, izvedencev in obdolžencev, zaseg predmetov, izvedba prikritih
preiskovalnih ukrepov, ustanavljanje skupnih preiskovalnih skupin, odvzem protipravne
premoženjske koristi, odstop in prevzem kazenskega pregona, posredovanje sodb in obvestil iz
kazenskih evidenc itd.
Pred tem ministrskim srečanjem so v Ljubljani in v Prištini potekali sestanki kosovskih in slovenskih
ekspertov za sklenitev sporazumov.
Makedonija
Od začetka septembra do sredine novembra 2016 je na Ministrstvu za pravosodje RS stažirala
uslužbenka makedonskega pravosodnega ministrstva (v okviru in na stroške programa European
Fund for the Balkans).
6.5. Krepitev sodelovanja na področju javne uprave in varovanja tajnih podatkov
Javna uprava
Ministrstvo za javno upravo z državami Zahodnega Balkana večinoma sodeluje v okviru študijskih
obiskov na področju digitalizacije, poenostavitve postopkov in odprave administrativnih bremen ter
uslužbenskega sistema in upravljanja človeških virov. Prizadeva si tudi za kontinuirano sodelovanje in
izmenjavo izkušenj s službami/uradi/pisarnami za nevladne organizacije v državah Zahodnega
Balkana prek konferenc in seminarjev ter bilateralnih srečanj. Prav tako je aktivno na področju javnega
naročanja, kjer sodeluje skoraj z vsemi državami iz omenjene regije. V letu 2016 je Ministrstvo za
javno upravo organiziralo Mednarodni kongres javnega naročanja, ki je bil namenjen ravno regiji
Zahodnega Balkana.
Ob robu Blejskega strateškega foruma 2016 je Ministrstvo za javno upravo organiziralo ministrsko
srečanje z naslovom Digitalna preobrazba Zahodnega Balkana. Ministri, pristojni za digitalizacijo v
Sloveniji, na Hrvaškem in v državah Zahodnega Balkana, so izmenjali izkušnje in dobre prakse ter
razpravljali o priložnostih za pospešitev digitalne preobrazbe v regiji. Na srečanju je bila s strani
predsednikov gospodarskih zbornic sprejeta Skupna digitalna pobuda, ki predstavlja dobro osnovo za
bolj uspešno in učinkovito sodelovanje med državami regije.
Poleg sodelovanja z regijo je v nadaljevanju navedeno konkretno sodelovanje s posameznimi
državami.
Črna gora
Na študijskem obisku je bila črnogorska delegacija, in sicer na temo transparentnosti in ponovne
uporabe podatkov.
MJU je v letu 2016 gostil tudi predstavnike ReSPA (Regional School of Public Administration) iz
Podgorice, kjer je bil sprejet dogovor o poglobljenem nadaljnjem sodelovanju.
28
Kosovo
V letu 2016 je Ministrstvo za javno upravo v sklopu študijskih obiskov sprejelo štiri delegacije iz
Republike Kosovo, eno izmed njih je vodil minister za javno upravo Yagcilar. Teme študijskih obiskov
so bile: nevladne organizacije, zakonski okvir in organiziranost javnega sektorja ter uslužbenski
sistem, odprti podatki v Sloveniji ter sodelovanje z javnostjo in transparentnost.
Srbija
Ob obisku delegacije na MGRT meseca marca 2016 je bil srbskim predstavnikom predstavljen projekt
Enotna kontaktna točka - EKT (portal EUGO Slovenia in nadgradnja portala e-VEM). Okrepljeno
sodelovanje je bilo na področju javnih naročil, kjer je imel MJU več obiskov iz Urada za javna naročila,
Državne revizijske komisije in Narodne skupščine; na tem področju je bila Srbiji nudena pomoč tudi
preko Ministrstva za zunanje zadeve (TAIEX).
Okrepljeno sodelovanje s Srbijo je bilo tudi na področju IT, kjer je marca 2016 generalni direktor
Direktorata za informatiko na MJU izkušnje s področja centralizacije državne informatike in razvoja
državnega računalniškega oblaka predstavil generalnim sekretarjem ministrstev Vlade Republike
Srbije. Oktobra 2016 je potekalo skupno srečanje vlad Republike Slovenije in Republike Srbije, na
katerem sta se ministra Koprivnikar in Brnabić dogovorila za poglobljeno sodelovanje na področju
digitalizacije javne uprave. Konec novembra 2016 so bili kot follow-up srečanja v Beogradu na obisku
srbski strokovnjaki s področja e-uprave in digitalizacije, katerim so bile predstavljene dobre prakse in
rešitve. Na področju informacijske družbe je bila v maju in juniju 2016 izvedena tehnična pomoč
slovenskih strokovnjakov v Beogradu (bilateralna tehnična pomoč Srbiji pri pogajalskem poglavju 10).
V decembru so strokovnjaki MJU v Beogradu srbskim uradnikom predstavili sistem javne uprave v
Republiki Sloveniji.
Makedonija
V okviru študijskega obiska na Ministrstvu za infrastrukturo je Ministrstvo za javno upravo makedonski
delegaciji predstavilo dosežke na področju odprtih podatkov. Na študijskem obisku makedonske
delegacije julija 2016 na MJU je bilo predstavljeno področje javnega financiranja nevladnih organizacij.
Varovanje tajnih podatkov
Urad Vlade za varovanje tajnih podatkov (UVTP) je v letu 2016 sodeloval z državami na Zahodnem
Balkanu tako v okviru regijskega kot tudi multilateralnega in bilateralnega povezovanja.
V okviru regionalnega sodelovanja je bil UVTP aktiven v Svetu za regionalno sodelovanje (RCC) in na
sestankih direktorjev nacionalnih varnostnih organov (6S NSA) BiH, Črne gore, Makedonije, Srbije,
Hrvaške in Slovenije. UVTP je aktivno sodeloval in izvajal programe pomoči z državami Zahodnega
Balkana ter deloval na krepitvi pravne podlage za varovanje tajnih podatkov. Cilj je dvigniti nivo
varovanja tajnih podatkov in zavedanja, da smo vsi odgovorni za razvoj ter varnostno stabilnost naše
ožje regije. Prioritetne naloge so bile vzpostavitev funkcioniranja NVO IT oblaka s postopki akreditacije
do stopnje tajnosti Interno in razvoj NVO IT foruma, intenzivno delo na izmenjavi in medsebojnem
varovanju podatkov varnostnega preverjanja, uporaba enotne forme dokumentov (NATO – MISWG in
EU standardi), vzpostavitev regionalnega programa usposabljanja z nosilci usposabljanja, kibernetska
varnost in varovanje tajnih podatkov v sodnih postopkih ter nudenje strokovne pomoči v okviru TAIEX
programov.
UVTP je aktivno sodeloval pri organizaciji in izvedbi ekspertnega sestanka nacionalnih varnostnih
organov šestih držav (6S), na temo notranje grožnje, ki je potekal 25.2.2016 v Skopju, Makedonija.
29
UVTP je organiziral in izvedel ekspertni sestanek nacionalnih varnostnih organov šestih držav (6S) na
temo varnostne odobritve delovanja komunikacijsko informacijskih sistemov, ki je potekal 5.-7.9.2016
v Sloveniji.
V okviru regionalnega sodelovanja je UVTP v formatu RCC SEENSA sodeloval na sestanku
29.9.2016 v Podgorici, Črna gora. Predstavljen je bil format 6S sodelovanja kot primer dobre prakse. S
strani RCC je bilo predlagano, da bi se oba formata intenzivno dopolnjevala po principu “back-to-
back”. Predlog je bil predmet razprave in z dopolnitvami potrjen na sestanku direktorjev 6S v Sarajevu.
V okviru regionalnega sodelovanja je bil UVTP aktiven v komunikaciji in sodelovanju direktorjev
nacionalnih varnostnih organov Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije, Srbije, Hrvaške in
Slovenije (6S NVO) – sestanek implementiran dne 14.12.2016 v Sarajevu. Aktivno je sodeloval pri
pripravi vsebine in ima kot NSA države članice EU/NATO vodilno vlogo v tej regijski asociaciji.
Bilateralno sodelovanje
Bosna in Hercegovina
Implementacija bilateralnega sporazuma o varovanju tajnih podatkov in intenzivno bilateralno
sodelovanje.
Implementacija TAIEX projekta s področja E-usposabljanja v terminu 18.-20.10.2016 v Ljubljani v
formatu študijskega obiska.
Črna gora
Implementacija bilateralnega sporazuma o varovanju tajnih podatkov in intenzivno bilateralno
sodelovanje.
V sodelovanju z Ministrstvom za obrambo poteka tudi pomoč pri vzpostavitvi NATO registrskega
sistema tajnih podatkov.
Kosovo
Nadaljevanje aktivnosti priprave bilateralnega sporazuma o varovanju tajnih podatkov.
Makedonija
Implementacija bilateralnega sporazuma o varovanju tajnih podatkov in sodelovanje na področju
priprave skupnega programa usposabljanja s področja varnostnih zadev. Implementirano svetovanje
predstavnika Urada v Skopju na področju kibernetske varnosti v organizaciji in ob financiranju OVSE.
Implementacija TAIEX projekta s področja industrijske varnosti v terminu 13.-17.6.2016 v Skopju v
formatu strokovne misije.
Srbija
Implementacija bilateralnega sporazuma o varovanju tajnih podatkov s poudarkom na področju
industrijske varnosti, kibernetske varnosti in kritične infrastrukture.
30
7. Okrepitev in razvoj prometnih in energetskih povezav ter krepitev sodelovanja na
področju okolja in prostora
7.1. Krepitev sodelovanja na področju infrastrukture
Nadaljevale so se aktivnosti pri implementaciji pisma o nameri za Zahodno-balkanski koridor, pri
ustanovitvi transportne pogodbe med EU in državami ZB, na področju energetske skupnosti, pobudi
CESEC, koordinaciji aktivnosti na področju kopenskega in zračnega prometa v okviru podonavske
strategije in s konferenco SEETRANS (South East Europe TRANSport).
Pismo o nameri za ustanovitev »Alpsko - Zahodno-Balkanskega koridorja je bilo v letu 2015
podpisano s strani Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Slovenije in Srbije, v letu 2016 pa so se izvajale
aktivnosti za implementacijo tega pisma. Predvsem za vključitev tega koridorja med železniške
tovorne koridorje skladno z Uredbo EU 913/2010. Zadeva še ni zaključena, saj pravna služba Komisije
vidi problem v tem, da je pismo podpisala tudi Srbija, ki ni članica EU ter da kot taka ne more biti
podpisnica dokumenta na podlagi katerega bi stekel ustrezen postopek umeščanja koridorja med EU
koridorje za železniški tovorni promet. Za Slovenijo je to nesprejemljivo, saj gre v primeru pisma o
nameri za politični in ne pravni akt, poleg tega pa je v njem že predvidena možnost, da koridor najprej
ustanovijo države članice EU, Srbija pa pristopi, ko izpolni pogoje. Aktivnosti v zvezi s tem se bodo za
to nadaljevale tudi v letu 2017.
Zahodni Balkan je bil ena izmed splošnih prioritet že v času slovenskega predsedovanja Svetu EU v
prvi polovici leta 2008. V tem času je bil tudi podeljen mandat EK za začetek pogajanj z državami
Zahodnega Balkana za ustanovitev transportne skupnosti in pogajanja so se tudi pričela.
Vsa tehnična vprašanja v pogodbi so že usklajena, odprti ostajata le še vprašanje poimenovanja in
podpis pogodbe glede Kosova ter sedež sekretariata Transportne pogodbe. Slovenija pri tem podpira
rešitev, da bi bil sedež sekretariata v eni izmed držav Zahodnega Balkana, vendar če med temi
državami ne bi bilo soglasja in bi se sedež »selil« v eno izmed držav članic EU, potem menimo, da bi v
tem primeru moral biti sedež v Sloveniji.
Poleg tega sta predvsem Nemčija in Francija odprli tudi problematika cestnih prevozov, in s tem
povezanega cestnega »dumpinga« prevoznikov iz vzhodne Evrope.
V letu 2016 so se določene aktivnosti na tem področju vendarle nadaljevale (po skoraj 5 letih
mirovanja) in dosežen je bil politični dogovor, da se bodo ta odprta vprašanja v prvi polovici leta 2017
uskladila.
V okviru izvajanja Strategije EU za Podonavsko regijo je bila Republiki Sloveniji, skupaj s Srbijo, že
leta 2011 zaupana tudi koordinacija dela na prednostnem področju 1b - Izboljšanje mobilnosti in
multimodalnosti – cestne, železniške in zračne povezave. Poleg aktivnosti, ki so bile izvedene v
preteklih letih, so bile v letu 2016, med drugim, izvedene še naslednje aktivnosti:
trije sestanki usmerjevalnega odbora PA1b, na katerih so bili izdelani in potrjeni revidirani cilji
izvajanja strategije za prednostno področje 1b (cestne, železniške in letalske povezave),
konferenca o prometu in logistiki ter delavnica o izboljšanju privlačnosti in konkurenčnost i
železnic, v povezavi z izvajanjem ukrepov iz Akcijskega načrta,
izvajati se je pričel projekt »prometna analiza za Podonavsko regijo«, ki jo v okviru tehnične
pomoči financira EIB,
pripravljenih je bilo več projektnih nalog za projekte z dodano vrednostjo za makro-regijo,
nadaljevala se je podpora vzpostavitvi novega koridorja med Črnim morjem in severnim
Jadranom (Konstanca – Budimpešta – Beograd – Zagreb – Ljubljana – Koper) in dela na
obstoječih koridorjih in povezavah z rečnimi in morskimi pristanišči,
31
nadaljeval se je izbor projektov za priporočilna pisma,
potekalo je obveščanje vseh zainteresiranih preko spletnih strani in aktivno sodelovanje na
okoli 20 vabljenih dogodkih,
dodatno se je okrepilo sodelovanje PA1b z PA1a, JRC EK, Karpatsko Konvencijo in SEETO,
pripravljeno je bilo redno poročilo za Evropsko komisijo o rezultatih dela.
Oba koordinatorja 1b (slovensko Ministrstvo za Infrastrukturo in srbsko Ministrstvo za gradbeništvo,
promet in infrastrukturo) sta na dvostranskem srečanju vlad oktobra 2016 odlično medsebojno
sodelovanje na področju prometa in koordiniranju izvajanja strategije EUSDR dodatno okrepila s
podpisom memoranduma o soglasju.
V okviru procesa iskanja in uveljavljanja sinergij med prometnim sektorjem in raziskavami s ciljem
uspešnega sodelovanja na razpisih OBZORJA 2020 je bila v letu 2016 je bila oktobra izpeljana tretja
konferenca Transport and Research in the Danube region in sicer v Novem mestu, 9.11.2016.
Udeleženci so imeli priložnost seznaniti se z aktualnimi razpisi OBZORJA2020 ter prisluhniti pogledom
UN ECE o izzivih, ki jih pred raziskovalce postavlja uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in ki bodo
eden od okvirov naslednjega ciklusa horizontalnega programa raziskav EU. V tematskem delu so bile
organizirane tri okrogle mize in sicer na temo inovativnih tehnologij v železniškem prometu, mobilnosti
v prihodnosti ter potencialom letalske mobilnosti v regiji. V sodelovanju z mrežo nacionalnih kontaktnih
točk, ki delujejo na področju prometa v okviru OBZORJA2020 (ETNA) je bil dan po zaključku
konference organiziran seminar o pripravi projektov za uspešno kandidaturo na razpisih
OBZORJA2020. Posebej razveseljivo je bilo dejstvo, da smo glede na leto 2015 podvojili število
udeležencev (od 60 na 122). Praktično podvojilo se je tudi število držav (s 7 na 12). Najbolj množično
so bili seveda prisotni udeleženci iz Slovenije (76), sledile so Hrvaška (13), Poljska (8), Srbija (4),
Bosna in Hercegovina (5), Madžarska (2), Slovaška (3), Italija (2), Bolgarija (2), Avstrija (2) Litva (1),
Nemčija (1), Švice (1), Turčije (1) in Romunija (1).
Pogodba o Energetski skupnosti, sklenjena med EU in državami ZB
Energetska skupnost je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena s Pogodbo o Energetski
skupnosti, ki je začela veljati 1. julija 2006. Pogodbenice so EU in osem držav iz jugovzhodne Evrope
in črnomorske regije: Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija, Moldavija (od
2010), Srbija in Ukrajina (od 2011). Z Gruzijo potekajo pogajanja o pristopu, Norveška, Turčija in
Armenija imajo status opazovalke. Sedež organizacije je na Dunaju. Sekretariat Energetske skupnosti
od 01. 12. 2012 vodi Slovenec, Janez Kopač. Njegov mandat je bil na srečanju ministrov oktobra 2015
v Tirani podaljšan.
Ministrstvo za infrastrukturo je tudi v letu 2016 sledilo aktivnostim v okviru Energetske skupnosti.
Pobuda CESEC
Evropska komisija je regionalno povezovanje v okviru pobude za Povezanost Srednje in Jugovzhodne
Evrope s plinovodi (CESEC) ustanovila kot odziv na rusko odpoved projekta Južni tok, s ciljem
nasloviti vprašanje večje diverzifikacije oskrbe jugovzhodne in centralne Evrope.
Cilj pobude je, da v okviru foruma CESEC Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Grčija, Hrvaška,
Italija, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Slovaška, Slovenija, Srbija in Ukrajina ob podpori Evropske
komisije identificirajo projekte v regiji, ki lahko vsaki državi zagotovijo dostop do vsaj 3 različnih virov
plina in tem zmanjšajo prekomerno odvisnost od ruskega vira.
Na seznamu CESEC projektov so trije projekti iz Slovenije:
- Povezovalni plinovod Slovenija-Madžarska,
32
- Povratni tok pri povezovalnem plinovodu Slovenija-Avstrija (iz Slovenije v Avstrijo),
- Povezovalni plinovod Hrvaška-Slovenija (Lučko-Zabok-Rogatec - povratni tok).
10.7.2015 je bil podpisan Memorandum o soglasju o skupnem pristopu k širitvi virov zemeljskega plina
in izzivom, povezanim z zanesljivostjo dobave v okviru pobude za Povezanost Srednje in
Jugovzhodne Evrope s plinovodi (CESEC).
Slovenija je tudi v letu 2016, skladno z interesi, ki so povezani z realizacijo projektov, pri katerih je
udeležena, spremljala aktivnosti in sodelovala pri pobudi CESEC.
7.2. Krepitev sodelovanja na področju okolja in prostora
Realizirani bilateralni obiski in pobude za sodelovanje
Na pobudo albanske strani so se konec leta 2016 pričeli krepiti bilateralni stiki. Ministrstvo za okolje in
prostor RS je 31.3.2016 obiskala delegacija iz albanskega ministrstva za urbani razvoj. Glavni namen
obiska v Sloveniji je bil okrepitev sodelovanja med obema državama in pristojnimi institucijami na
področjih urbanega razvoja, strateškega prostorskega razvoja, prostorskega načrtovanja, graditve in
stanovanjske politike. Obe strani sta izmenjali informacije v zvezi z možnimi temami sodelovanja in se
zavzeli za čim prejšnji podpis bilateralnega sporazuma o sodelovanju na navedenih področjih. Do
podpisa Memoranduma o soglasju med Ministrstvom za okolje in prostor in Ministrstvom za urbani
razvoj Republike Albanije o sodelovanju na področju urbanega razvoja je prišlo v začetku maja v
Tirani. Memorandum se nanaša na vzpostavitev konkretnega sodelovanja na področjih prostorskega
načrtovanja, arhitekture, standardov gradnje in stanovanjske politike in na spodbujanje sodelovanja
strokovnjakov v skupnih projektih. Sodelovanje naj bi v naslednjih letih potekalo na način izmenjave
informacij, dobrih praks, svetovanja in delavnic.
V začetku oktobra 2016 je Ministrstvo za okolje in prostor ponovno obiskala makedonska državna
sekretarka za okolje dr. Lepitkova. Ob svojem obisku v Sloveniji je izrazila željo po okrepitvi
sodelovanja z našim ministrstvom, se seznanila z organiziranostjo varstva narave in nalogami različnih
institucij (ministrstvo, Agencija za okolje, Zavod za varstvo narave) v Sloveniji kot si tudi ogledala
primere ureditve upravljanja Ljubljanskega barja, Cerkniškega jezera in Triglavskega narodnega
parka.
Izvedena tehnična pomoč v okviru razvojne pomoči
Z makedonskim ministrstvom za okolje in prostor je bilo ob obisku makedonske državne sekretarke
(dr. Lepitkove) na MOP-u junija 2015 že dogovorjeno sodelovanje na področju varstva narave -
priprave za prenos Direktive o pticah in Direktive o habitatih ter možnosti financiranja, v okviru projekta
bilateralne tehnične pomoči (slovensko razvojno sodelovanje). Del tega sodelovanja je bil izveden v
letu 2015, del pa je bil zaradi omejitev na slovenski strani prestavljen in izveden v letu 2016.
V začetku junija 2016 je bila v Podgorici v Črni gori izvedena delavnica v okviru projekta bilateralne
tehnične pomoči z naslovom Priprava za prenos in izvajanje direktive in konvencije o obvladovanju
nevarnosti večjih nesreč z nevarnimi snovmi. Usposabljanja so se udeležili predstavniki črnogorskega
ministrstva za trajnostni razvoj in turizem, Agencije za okolje, Inšpekcije za varstvo okolja in
Direktorata za izredne dogodke Ministrstva za notranje zadeve.
Usposabljanje je potekalo po načrtu projekta v treh vsebinskih sklopih: podpora za vzpostavitev
registra industrijskih obratov s potencialom za večje nesreče, ocena stanja in zmožnosti za prevzem in
izvajanje direktive in konvencije in načrt nadaljnjih aktivnosti.
33
Koristnikom so bile predstavljene zahteve Direktive 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 4.7.2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki
spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (v nadaljevanju: direktiva) in Konvencije OZN o
čezmejnih učinkih industrijskih nesreč (v nadaljevanju: konvencija) in način prevzema zahtev direktive
v slovenski pravni red ter administrativni in institucionalni sistem za izvajanje direktive in konvencije v
Sloveniji.
Podnebni sklad in razvojna pomoč
Slovenija namerava v okviru razvojne pomoči, preko Centra za mednarodno sodelovanje (CMSR),
sofinancirati projekte na področju podnebnih sprememb, predvsem v državah Zahodnega Balkana. V
letu 2016 se je iz tega naslova sofinanciral projekt pogozdovanja v Albaniji .
Sodelovanje v subregionalnih pobudah
Sodelovanje v okviru Okvirnega sporazuma o sodelovanju v savskem bazenu (OSSB)
Slovenija, Srbija, BIH in Hrvaška že leta dobro sodelujejo na področju izvajanja Okvirnega sporazuma
o sodelovanju v savskem bazenu (OSSB). V okviru tega sporazuma so države pogodbenice že
podpisale Protokol o preprečevanju onesnaževanja zaradi plovbe, Protokol o varstvu pred poplavami
in Protokol o upravljanju s sedimentom, kar je odličen primer dobrega sodelovanja v sub-regiji in daje
podlago za reševanje čezmejnih vprašanj.
Sodelovanje v okviru Savske komisije je predvsem velika razvojna priložnost za okrepitev čezmejnega
sodelovanja (promet, navigacija, hidroenergetska raba...) in ob primerni politični volji in strokovni
zmožnosti lahko tudi pomembno orodje za koriščenje sredstev EU, ki subregionalno sodelovanje
podpira. Med ključne dosežke v letu 2016 v mednarodnem porečju Save na področju poplavne
varnosti sodi vzpostavitev in delovanje Geografskega informacijskega sistema porečja Save (Sava
GIS) ter Hidrološkega informacijskega sistema (Sava HIS), ki sta osnova za nadgradnjo čezmejnega
sistema za zgodnje opozarjanje za zmanjšanje poplavne ogroženosti .
Med ključne projekte skupnega sodelovanja sodi tudi projekt »Izboljšanje skupnih aktivnosti v zvezi z
upravljanjem poplav v Savskem bazenu«, ki ga je v vrednosti dveh milijonov finančno podprl
Investicijski okvir za Zahodni Balkan (WBIF - Western Balkans Investment Framework) ob podpori
Svetovne banke (WB).
Projekt, ki se izvaja v obdobju 2015-2017, je zasnovan tako, da so koristnice projekta Srbija, BIH in
Črna Gora. Slovenija in Hrvaška kot članici EU s svojimi dejavnostmi aktivno podpirata izvajanje
projekta in sta vključeni vanj. Projekt temelji na dveh komponentah. Prva komponenta zajema pripravo
Načrta upravljanja poplavnega tveganja za Savski bazen, s programom ustreznih ukrepov. Druga
komponenta predvideva vzpostavitev skupnega koordiniranega sistema za prognozo in opozarjanje
na nevarnost poplav v Savskem bazenu. Projekt je za Slovenijo zelo pomemben in si bo v njem
prizadevala uveljaviti svoje interese.
V okviru tega projekta je Ministrstvu za okolje in prostor in Agenciji za okolje (ARSO) konec leta 2016
z usklajenim sodelovanjem uspelo Sloveniji pridobiti prvo, sicer začasno (ki pa bo glede na
nezmožnost dogovora oz. konsenza med državami v prihodnje zagotovo poslala tudi stalna), lokacijo
za center za napovedovanje poplav za območje celotnega Savskega bazena. Center za
napovedovanje poplav za območje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne Gore in Srbije bo
tako v prihodnjih dneh postavljen na ARSO v Ljubljani.
34
Sodelovanje na področju hidrometeorologije in hidrologije
Center za upravljanje suše v JV Evropi, - sicer v letih 2015 in 2016 brez financiranja naše države -
gosti Agencija RS za okolje (ARSO). Glavna misija Centra za upravljanje s sušo je koordinacija in
pomoč pri razvoju in uporabi orodij za upravljanje s posledicami suše ter pomoč pri oblikovanju
ustreznih politik s ciljem izboljšati pripravljenost na sušo in zmanjšati posledice morebitnega pojava
suše. Prav tako ARSO v okviru Regionalnega instrumentacijskega centra, ki je prepoznan s stani
Svetovne meteorološke organizacije, nudi državam Zahodnega Balkana podporo pri umerjanju
njihovih meteoroloških inštrumentov.
Sodelovanje na področju radiološke varnosti
Julija 2015 je Uprava za jedrsko varnost (URSJV) začela sodelovati v triletnem projektu »IPA –
»Nadaljnja krepitev strokovnosti jedrskih upravnih organov v Albaniji, Bosni in Hercegovini,
Makedoniji, Črni gori, Srbiji in Kosovu« iz okvira predpristopne pomoči Evropske komisije, ki obsega
pomoč upravnim organom na področju jedrske in sevalne varnosti Zahodnega Balkana. URSJV bo v
okviru tega projekta pomagala pri dokončanju njihovega zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji.
8. Krepitev sodelovanja na področju kmetijstva in zdravstva ter na področju dela, družine
in socialnih zadev
8.1. Krepitev sodelovanja na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane
Stalna delovna skupina za regionalni razvoj podeželja v Jugovzhodni Evropi (SWG RRD) je
pomemben dejavnik aktiviranja čezmejnih partnerstev v državah Zahodnega Balkana. Priprava in
izvedba projektov na podlagi določenih območij povezuje ljudi več držav, večinoma dveh ali treh po
posameznem projektu.
Slovenija ima v okviru RRD SWG status države opazovalke in ne plačuje članarine. RRD SWG zelo
ceni podporo Slovenije in njeno posredovanje izkušenj v projektih razvoja podeželja, za Slovenijo pa
je ta povezava pomembna zaradi ohranjanja medsebojnih stikov strokovnjakov Zahodnega Balkana
ter ohranjanja njene aktivne vloge pri razvoju podeželja in upravljanja z naravnimi viri (gozdarstvo) v
državah Zahodnega Balkana. V letu 2016 so se predstavniki MKGP udeležili dveh dogodkov in
aktivno sodelovali v razpravi na političnem forumu, ki ga je gostila Republika Albanija. V letu 2017
MKGP načrtuje organizacijo strokovnega posveta v Sloveniji za vse države članice SWG RRD (Srbija,
Črna gora, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Albanija, Bolgarija).
Črna gora je v letu 2016 predložila Evropski komisiji pogajalska izhodišča za tri poglavja acqius-a in
sicer za poglavje 11 - kmetijstvo in razvoj podeželja, 12 - varnost živil, veterinarska in fitosanitarna
politika ter 13 - ribištvo. MKGP je podalo soglasja k pogajalskim izhodiščem tako, da je vlada
Republike Slovenije sprejela pozitivno stališče do odprtih pogajalskih izhodišč.
Januarja 2016 sta ministra za kmetijstvo Slovenije in Črne gore v Berlinu podpisala Memorandum o
sodelovanju med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije in
Ministrstvom za kmetijstvo in razvoj podeželja Črne gore. MKGP načrtovanih dveh obiskov v okviru
projektov bilateralne tehnične pomoči na ozemlju Črne gore v letu 2016 ni izvedlo. MKGP je, skladno z
določenimi področji sodelovanja z Ministrstvom Črne gore iz sklenjenega memoranduma, v letu 2016
skupaj z Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) organiziralo in izvedlo pet
študijskih obiskov delegacij iz Ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja Črne Gore v Sloveniji.
Strokovnjaki MKGP in AKTRP so uradnikom bodoče plačilne agencije v Črni gori svetovali za področje
vzpostavitve in delovanja plačilne agencije (za EU kmetijska sklada) vključno z vzpostavitvijo in
35
delovanjem najpomembnejših registrov, ki se uporabljajo za kontrole upravičenosti do prejemanja
kmetijskih subvencij. Pomemben je bil obisk večje skupine čebelarjev iz Črne gore, ki so se tudi
udeležili mednarodnega dogodka ApiSlovenia v organizaciji MKGP in Čebelarske zveze Slovenije.
V okviru projektov EU tehnične pomoči drugih držav članic EU so posamezni strokovnjaki z Urada za
varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v treh misijah Črni gori pomagali pri pripravi
harmonizacije predpisov z zahtevami EU pravnega reda in njihovi implementaciji na področju zdravja
živali in rastlin ter identifikacije in registracije živali. Ker se je podobno kot v Sloveniji tudi v Črni gori
veterinarska uprava združila s fitosanitarno, pridružila pa se jim je še inšpekcijska služba, je v letu
2016 potekal prenos znanja o organizaciji dela in uradnega nadzora tudi s tega vidika.
UVHVVR je v okviru projekta EU tehnične pomoči organizirala študijski obisk za skupino inšpektorjev,
uradnikov in strokovnjakov iz laboratorijev Črne gore, ki so podrobneje spoznali delujoč sistem
rastlinskega potnega lista, registracijo fitofarmacevtskih sredstev in certifikacijske sheme rastlinskega
razmnoževalnega materiala.
V letu 2016 se je nadaljevalo sodelovanje strokovnjakov MKGP in AKTRP pri prenosu izkušenj iz
pred-pristopnega obdobja z relevantnimi institucijami v Makedoniji. Slovenija sodeluje pri izvajanju
twinning projekta (MK-11-IPA-AG-01-15) skupaj z Estonijo in Nizozemsko, z delovnim naslovom
»Nadaljnja krepitev AFSARD (plačilna agencija za IPRAD sredstva) in priprava agencije na
programsko obdobje 2014-2020«. Strokovnjaki AKTRP in MKGP so izvedli več kot deset misij v zvezi
s krepitvijo administrativnih kapacitet AFSARD za izvajanje predpristopne pomoči (IPARD) v
Makedoniji.
Sodelovanje z institucijami v Srbiji poteka tradicionalno dobro, načrtovanih svetovanj v okviru BTP v
letu 2016 s področja kmetijstva na ozemlju Srbije nismo izvedli. Je pa MKGP skupaj z AKTRP pripravil
eno mesečno usposabljanje za Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Srbije in sicer zaposlenega v Službi
za mednarodno sodelovanje in EU integracijo. Program usposabljanja je zajel vse vidike priprav na
pogajanja za vstop v EU (Poglavje 11 in 13), vključno z izvajanjem pred-pristopnega programa za
razvoj podeželja ter ustanovitvijo ter akreditacijo plačilne agencije. Stažiranje je financiral GIZ,
Nemčija.
UVHVVR je s strokovnjaki pristojnih organov v Srbiji v stalnem kontaktu, največkrat pri reševanju
vprašanj pri izvozu slovenskih prehranskih proizvodov. Posameznimi strokovnjaki individualno
sodelujejo pri izvedbi twinning projekta na področju fitofarmacevtskih sredstev, ki ga vodi Združeno
kraljestvo.
MKGP ohranja stike z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja Kosova, konkretnega
sodelovanja kar zadeva področja kmetijstva v zadnjih letih ni bilo. UVHVVR je v okviru projekta EU
tehnične pomoči izvedel dve misiji v Prištini, kot pomoč pri pripravi z EU zahtevami usklajenih
predpisov pri pokrivanju tveganj ob uvozu ter pri načrtovanju in implementaciji uradnega nadzora na
fitosanitarnem področju.
8.2. Krepitev sodelovanja na področju zdravstva
V letu 2016 je bilo izpeljano srečanje ministrov za zdravje Republike Slovenije in Črne gore (4. in
5.4.2016 v Ljubljani), prav tako je Ministrstvo za zdravje koordiniralo pripravo srečanja ministra za
zdravje Črne gore s predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije (in Ministrstva za zdravje Republike
Slovenije) dne 23.6.2016.
V letu 2016 se je nadaljevala izvedba dvoletnega twinning projekta (IPA projekt tesnega
medinstitucionalnega sodelovanja: "Further development of chemicals and biocides products
36
management in the Republic of Serbia"), ki ga Republika Slovenija, kot vodilni partner, izvaja skupaj v
konzorciju z Republiko Avstrijo. Cilj projekta je vzpostavitev zakonodaje in administrativnih
zmogljivosti Republike Srbije na področju kemijske varnosti in upravljanja z biocidnimi proizvodi ter
ostalimi kemikalijami.
V preteklem letu (27.-29.6.2016) je bil s sredstvi mednarodnega razvojnega sodelovanja (lociranimi pri
Ministrstvu za zunanje zadeve RS) realiziran projekt bilateralne tehnične pomoči Republiki Srbiji na
področju prepovedanih drog. Strokovnjakom iz Srbije je bila podrobno predstavljena normativna in
operativna urejenost tega področja v Sloveniji, s poudarkom na predhodnih sestavinah za izdelavo
drog in zasegu, hrambi ter uničenju drog ter predhodnih snovi. Poleg tega se je delegacija iz Srbije
med obiskom v Sloveniji podrobno seznanila z delovanjem slovenske informacijske enote za
prepovedane droge, ki zbira podatke na petih vsebinskih področjih (prevalenca, smrtnost, infekcijske
bolezni, povpraševanje po zdravljenju in problematična raba drog) in na nekaterih razvijajočih
področjih (indikatorjih zmanjševanja ponudbe prepovedanih drog in sistemu za zgodnje opozarjanje
na pojav novih psihoaktivnih snovi). V Srbiji namreč šele vzpostavljajo takšno enoto, ki je sicer edini
neposredni institucionalni pogoj EU za državo kandidatko na področju prepovedanih drog.
Prav tako je Ministrstvo za zdravje, v sodelovanju z Mladinsko zvezo za alkoholno politiko (APYN), v
času med 12. in 16.5.2016 (na Bledu) gostilo 3. Evropsko mladinsko konferenco o alkoholni politiki,
katere se je (na podlagi sofinanciranja iz sredstev mednarodnega razvojnega sodelovanja, lociranih
pri Ministrstvu za zunanje zadeve) udeležilo tudi 26 mladih iz držav članic Zdravstvene mreže
jugovzhodne Evrope oz. pretežno držav Zahodnega Balkana. Konferenca je bila namenjena
predstavitvi rezultatov projekta Evropske komisije “Let it hAPYN!” (ki spodbuja mlade in mladinske
organizacije k izvajanju bolj učinkovitih in z dokazi podprtih intervencij na področju alkohola); med
mladimi in mladinskimi organizacijami vzbuditi zanimanje za preventivo in zmanjševanje škodljive rabe
alkohola; seznaniti udeležence s potrebnimi veščinami in sposobnostmi za bolj učinkovito delovanje
na področju alkoholne problematike; usposobiti udeležence s potrebnimi orodji za sodelovanje pri
zagovorništvu za bolj celovite alkoholne politike na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni;
zagotoviti potrebna orodja in usposabljanja za udeležence, da bodo lahko izvajali projekte, namenjene
preventivi in zmanjševanju škode zaradi rabe alkohola.
V dneh med 26. in 28.9.2016 je Ministrstvo za zdravje, v soorganizaciji s Pompidou-jevo skupino
Sveta Evrope izvedlo strokovno srečanje o obravnavi zaprtih oseb, ki so odvisne od psihoaktivnih
substanc. Namen srečanja je bil pridobiti vpogled v pristope, ki so bili razviti v različnih evropskih
državah znotraj zapornih sistemov in se ukvarjajo s problematiko odvisnosti, cilj srečanja pa izmenjati
izkušnje in znanje ter le-te vložiti v razvoj zdravljenja odvisnosti od drog v zapornih sistemih. V fokusu
srečanja je bila še problematika terapevtskih skupnosti v zaporu, kontinuiteta s postpenalnimi
programi in nove psihoaktivne substance. Na srečanju so sodelovali tudi strokovnjaki iz držav
Zahodnega Balkana, kjer je prioriteta krepitev dialoga in praktična izmenjava znanja ter izkušenj ter
podpora razvoju koherentnih pravil in programov za nedovoljene in nove psihoaktivne snovi v zaporih.
Intenzivno sodelovanje z državami Zahodnega Balkana se je odvijalo tudi med zdravstvenimi
ustanovami oz. ustanovami s področja zdravstva iz Republike Slovenije (pretežno Univerzitetnim
kliničnim centrom Ljubljana, Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor, Univerzitetno kliniko za pljučne
bolezni in alergijo Golnik, Onkološkim inštitutom Ljubljana, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in
Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije) in sorodnimi ustanovami iz teh držav.
8.3. Krepitev sodelovanja na področju dela, družine in socialnih zadev
MDDSZ RS je v letu 2015 izvajalo sodelovanje s Črno goro. V okviru 3. Poglavja: Pravica do
ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev pri pregledu usklajenosti zakonodaje in razumevanju
37
acquis na področju reguliranih poklicev je šlo predvsem za predstavitev in pojasnitev naslednjih
aktivnosti:
predstavitev dodatnih uskladitvenih nacionalnih aktivnosti, ki so potrebne za uskladitev nacionalne
zakonodaje z Direktivo 2013/55/EU z dne 20.11.2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o
priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek
informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI)
predstavitev izkušenj Slovenije pri vzpostavitvi sistema pristojnih organov za vodenje postopkov
priznavanja poklicnih kvalifikacij,
predstavitev izkušenj Slovenije pri implementaciji evropskega pravnega reda v nacionalni pravni
sistem.
9. Spodbujanje sodelovanja na področju izobraževanja, mladine in športa
Z Bosno in Hercegovino, Črno goro, Kosovom, Makedonijo in Srbijo ima Slovenija podpisane
protokole na področju izobraževanja, katerih osnovno določilo je izenačitev z državljani RS in/oz. z
državljani EU glede stroškov plačila študija (ne zaračunava se jim t.i. "šolnina za tujce").
Tako je bilo v študijskem letu 2015/16 na osnovi protokolov v Sloveniji vpisanih 539 študentov BiH, 68
študentov Črne gore, 170 študentov Kosova, 637 študentov Makedonije ter 253 študentov Srbije.
Izmenjave študentov in profesorjev potekajo v okviru podpisanih protokolov ter programa CEEPUS z
vsemi državami ZB in skupaj predstavljajo skoraj 50% delež vseh izmenjav, ki potekajo v okviru
meddržavnih dogovorov.
Predstavniki MIZŠ so v letu 2016 sodelovali v aktivnostih »Regionalne platforme za sodelovanje v
visokem šolstvu in raziskovanju« (združenje univerz in drugih visokošolskih zavodov, ministrstev,
agencij ter parlamentarnih odborov, pristojnih za visoko šolstvo iz razširjene regije Zahodnega
Balkana, ki vključuje Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Hrvaško, Kosovo, Makedonijo, Srbijo
in Slovenijo).
Slovenija je v letu 2016 s celostno podobo »Study in Slovenia« sodelovala na visokošolskih sejmih v
Beogradu (marec), Skopju (april) in v Sarajevu (november). Gre za skupni nastop in predstavitve vseh
javnih univerz, Univerze v Novi Gorici ter drugih zainteresiranih visokošolskih zavodov. V predstavitve
so aktivno vključeni tudi lektorji slovenskega jezika na univerzah omenjenih mest.
Delo v okviru bukareškega in erevanskega ministrskega komunikeja je namenjeno spodbuditvi
regionalnega sodelovanja na Zahodnem Balkanu na področju avtomatičnega priznavanja
izobraževanja. Slovenija skupaj z že vzpostavljenimi centri ENIC-NARIC v državah Zahodnega
Balkana vzpostavlja sodelovanje regije Zahodnega Balkana, ki bo na podlagi večjega medsebojnega
sodelovanja in zaupanja med akademskimi institucijami lahko dolgoročno vzpostavila ustrezen sistem
priznavanja izobraževanja. Hrvaški minister za izobraževanje je v sredini leta 2015 slovenski ministrici
poslal vabilo za sodelovanje Slovenije v skupnih projektih, saj vidijo Slovenijo kot ključnega partnerja
in Slovenija je privolila v sodelovanje. Slovenski predstavniki ENIC-NARIC centra so tako že aktivno
sodelovali na seminarju ERI SEE (Education Reform Initiative of South Eastern Europe) v Zagrebu,
kjer se nadaljuje že začeta ideja in cilj “cross-recognition” - ponovni popis kvalifikacij v celotni regiji. V
okviru ERASMUS+ je Hrvaška konec leta 2015 prijavila projekt na temo olajšanja priznavanja v regiji
kot koordinator projekta, Slovenija pa je pristopila kot partnerska država. Hrvaški projekt ni bi odobren.
Z namenom ponovne prijave projekta je Hrvaška 13.12.2016 v Beogradu organizirala seminar
»Quality Assured Fast-track Recognition of foreign higher education qualifications – QUASAR«.
Seminarja so se udeležili tudi predstavniki slovenskega ENIC-NARIC centra.
38
ENIC-NARIC center Slovenije je v Ljubljani 16.11.2016 gostil 3. regionalno konferenco ENIC- NARIC
centrov držav nekdanje Jugoslavije. Udeležili so se je predstavniki Bosne in Hercegovine ter Hrvaške.
Poudarek na konferenci je bil na avtomatičnem priznavanju, nacionalnih ogrodjih kvalifikacij in iskanju
rešitev za begunce brez dokumentov. Udeleženci so soglasno sprejeli sklep, da prihodnjo, četrto
konferenco organizira Hrvaška.
MIZŠ je v letu 2016 organiziral in financiral dopolnilni pouk slovenščine v več krajih v BiH, Srbiji in
Makedoniji. Dopolnilni pouk na tem območju poučujejo 4 napotene učiteljice iz Slovenije in 6
nenapotenih učiteljev/učiteljic. Zaradi velikega interesa za dopolnilni pouk v BiH (Sarajevo, Zenica,
Kakanj) je MIZŠ odločil, da v šolskem letu 2015/16 napoti dodatnega učitelja dopolnilnega pouka v
BiH. Za dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture na tem območju je MIZŠ v letu 2016 namenil cca
350.000€. Otroci slovenskega rodu iz držav Zahodnega Balkana se lahko udeležijo 14-dnevne poletne
šole v Sloveniji. V letu 2016 je bil interes zelo velik, saj so udeleženci iz držav Zahodnega Balkana
predstavljali več kot polovico vseh udeležencev.
MIZŠ sofinancira dopolnilni pouk maternih jezikov in kultur za otroke priseljencev v Sloveniji
(albanščino, makedonščino, bosanščino in srbščino). V letu 2015 je na pobudo Zveze makedonskih
kulturnih društev MIZŠ sofinanciralo izdajo monografije »Dvajset let dopolnilnega pouka
makedonščine v Sloveniji«. Monografija je v slovenskem, makedonskem in angleškem jeziku
dostopna v elektronski obliki na naslovu http://www.mkd-kim.si/monografija/sola/, pomladi 2016 pa je
izšla tudi v tiskani obliki. Ob izidu je bila v avli MIZŠ postavljena razstava. S ciljem ozaveščanja
pomena učenja in negovanja maternih jezikov in kultur je MIZŠ novembra 2016 izdalo plakate, ki bodo
obešeni po šolah.
MIZŠ financira tudi tečaj slovenščine dijakom tujcem prvi dve leti srednješolskega izobraževanja. V
šolskem letu 2015/16 je ministrstvo za tečaj slovenščine za dijake tujce izplačalo 73.072,80 EUR.
Izvedeno je bilo 6120 ur (vrednost ure je 11,94 EUR) za približno 1100 dijakov.
Na konferenci v Parizu, ki je del Berlinskega procesa, julija 2016, je Slovenija nadaljevala s
podpiranjem in predlogi za aktivno implementacijo Pozitivne agende za mlade. V Parizu je
vzporedno s srečanjem vlad šestih držav Zahodnega Balkana in šestih držav članic EU (Avstrija,
Hrvaška, Francija, Nemčija, Italija in Slovenija) potekal tudi mladinski dogodek. Na mladinskem
dogodku je sodelovalo 150 mladih iz Zahodnega Balkana in EU, med njimi tudi delegacija štirih
predstavnikov mladinskih organizacij iz Slovenije. Cilj mladinskega dogodka v Parizu je bila tudi
formalna potrditev ustanovitve Regionalnega urada za sodelovanje na področju mladine (RYCO) in
priprava priporočil za aktivno sodelovanje mladih. Slovenija je predlagala dogodek, ki bi spodbudil
realizacijo priporočil iz Pariza in septembra 2016 v Ljubljani organizirala konferenco »Europe Balkan
Youth Express«. Konferenca v Sloveniji je potekala v organizaciji SALTO centra, ki deluje v okviru
Zavoda Movit, v pripravo in izvedbo sta bila vključena tudi Urad RS za mladino (URSM) in Ministrstvo
za zunanje zadeve.
Direktor URSM je v letu 2016 sodeloval v treh »fact-finding« misijah (v BiH, Črni gori, Srbiji,
Makedoniji, Albaniji in na Kosovu) kot član nacionalne platforme RAN (Radicalisation Awareness
Network). Kot edini predstavnik t.i. "mehkih politik" se je osredotočil predvsem na vlogo socialnih,
mladinskih in izobraževalnih politik ter možnosti oblikovanja skupine raziskovalcev v regiji, ki bi
omogočila vzpostavitev na dejstvih temelječih politik na tem področju.
V oktobru 2016 je direktor URSM sodeloval na seminarju vzajemnega učenja, ki je potekal v Črni gori
v organizaciji partnerstva EU in Sveta Evrope na področju mladine in direktorata Vlade ČG za mladino
in šport. Seminar je bil namenjen spodbujanju razvoja medsektorske mladinske politike v državah
Zahodnega Balkana.
39
V Sloveniji deluje Salto center za JV Evropo, ki bistveno prispeva k dojemanju dejanske odprtosti
programa za sodelovanje akterjev iz držav JV Evrope in krepi možnosti za njihovo enakopravnejše
vključevanje. V letu 2016 je Salto center za JV Evropo organiziral več mednarodnih aktivnosti. Na
mednarodnem simpoziju o razširitvi EU (European Enlargement Youth Syposium, z naslovom
»Europe-Western Balkans Youth Meeting: Connecting Youth Work and Youth Policy«), ki je potekal
od 25. do 29.9.2016 v Ljubljani, je sodeloval tudi Urad RS za mladino. Simpozij je vključeval tako
mladinske delavce, mlade kot tudi politične odločevalce, med njimi sta bila prisotna tudi slovenski
minister za zunanje zadeve in ministrica za izobraževanje, znanost in šport. V letu 2016 je SALTO
center izvedel tudi 4 mednarodna usposabljanja, namenjena mladinskim delavcem in mladim iz
Zahodnega Balkana. Tri so potekala v regiji (»Youthful Europe« oktobra v Prištini, EUtopia junija v
Paliću, Srbiji ter »Cherry on the Cake« novembra v Baru, Črni gori), četrto v Litvi (»Promote yourself«,
september) je nadaljevanje usposabljanja, ki se je na temo povečanja vidnosti ter kreiranja strategij za
razširjanje in uporabo rezultatov projektov (DEOR), izvedenih v okviru programa Erasmus+, izvajal
decembra 2015 v Sloveniji. SALTO center je v maju 2016 sodeloval tudi na drugem srečanju
mladinske platforme v okviru Evropske strategije v Podonavju, kjer so se sestali deležniki, ki delujejo
na področjih formalnega in neformalnega izobraževanja. Poleg omenjenih aktivnosti je SALTO center
sodeloval v dveh mednarodnih aktivnostih, v katere so bile vključene vse štiri partnerske regije in
programske države Erasmus+: v Mariboru je v novembru gostil Evropski prostovoljski forum, kjer se je
zbralo prek 50 udeležencev iz različnih organizacij mednarodnega prostovoljstva ter v aprilu (v
Varšavi) v sodelovanju z drugimi regijskimi SALTO centri organiziral seminar za trenerje evropske
prostovoljske službe (EVS), ki delujejo v vseh štirih partnerskih regijah Erasmus+.
SALTO center je v letu 2016 nadaljeval z nudenjem podpore in informacij o programu Erasmus+ preko
aktivnosti nacionalnih kontaktnih centrov, prav tako s koordinacijo EVS akreditacij ter usposabljanj za
EVS prostovoljce na Zahodnem Balkanu.
Neposredno sodelovanje med športnimi organizacijami poteka z vsem državami Zahodnega
Balkana.
10. Krepitev sodelovanja na področju znanosti in informacijske družbe
Slovenski javni raziskovalni zavodi in druge raziskovalne ustanove uspešno sodelujejo z
raziskovalnimi ustanovami držav Zahodnega Balkana v okviru evropskih projektov in programov
(Okvirni program EU za raziskave in inovacije OBZORJE 2020 ter v programu COST - evropski
program sodelovanja v znanosti in tehnologiji).
V nekatere ERA-NET projekte je kot partner vključen tudi MIZŠ. Projekt za podonavsko regijo
(DANUBE-INCO.NET) se je začel izvajati januarja 2014 in traja do 30. junija 2017. Namenjen je
strategiji EU do Podonavske regije s poudarkom na družbi znanja in konkurenčnosti. V njem poleg
drugih podonavskih držav sodelujeta BiH in Srbija, partner v projektu je tudi MIZŠ. Poleg tega MIZŠ
sodeluje v projektu SUMFOREST, v katerega sta od držav ZB kot opazovalki vključeni tudi
Makedonija in BiH.
V letu 2016 so se na podlagi sporazumov o znanstveno-tehnološkem sodelovanju in izvedbenih
programov izvajali bilateralni raziskovalni projekti z BiH, Črno goro in Srbijo. V okviru projektov
financiramo izmenjave raziskovalcev. V letu 2016 je bil po nekajletnem premoru objavljen razpis za
znanstvenoraziskovalno sodelovanje z Makedonijo za obdobje 2017-2018.
40
11. Sodelovanje v kulturi in medkulturni dialog
Sodelovanje na področju knjižnične dejavnosti
Sodelovanje poteka predvsem prek projekta COBISS.Net (Regionalna mreža nacionalnih knjižničnih
informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti), delno pa tudi neposredno
(predvsem) med nacionalnimi knjižnicami posameznih držav. COBISS.Net je uspešen projekt,
katerega nosilec je Institut informacijskih znanosti (IZUM – slovenski knjižnični informacijski servis za
izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu) iz Maribora, v katerem so
institucije (v Srbiji, Makedoniji, BiH, Črni gori in Bolgariji) prevzele odgovornost za razvoj nacionalnih
knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti.
Sodelovanje na področju muzejske dejavnosti
Ministrstvo za kulturo RS je v okviru financiranja muzejev podpiralo izmenjave razstav,
medinstitucionalne razstave, rezidenčne izmenjave in strokovno sodelovanje. Številni muzeji
vzdržujejo kontinuirano strokovno sodelovanje in redne letne izmenjave razstav z muzeji na Hrvaškem
in v Srbiji. Slovenski in hrvaški muzeji sodelujejo tudi v okviru skupnih prijav na evropske projekte in
krepijo čezmejno sodelovanje.
Svet ministrov za kulturo Jugovzhodne Evrope - CoMoCoSEE
Ministrstvo za kulturo je v omejenem obsegu sodelovalo v tem regionalnem političnem okviru na
področju kulture in kulturne dediščine, v katerem sta združeni dve uspešno delujoči platformi na
področju kulturne dediščine - CoMoCoSEE in ministrska konferenca na področju kulturne dediščine v
jugovzhodni Evropi pod okriljem UNESCO - pod novim imenom “Council of Ministers of Culture of
South-East Europe – Enhancing Culture for Sustainable Development”. Z državami Jugovzhodne
Evrope in v sodelovanju z relevantnimi mednarodnimi organizacijami, predvsem je aktivno vlogo v
zadnjem obdobju prevzel UNESCO, je Slovenija sodelovala na strokovnih srečanjih v tem okviru, z
namenom izvajanja ključnih aktivnosti v skladu s strategijo regionalnega sodelovanja na področju
kulture. Ključna referenca za prihodnje skupne aktivnosti je regionalni projekt Ljubljanski proces:
obnova naše kulturne dediščine, ki je pokazala pomen dediščine za kakovost življenja prebivalcev in
njen prispevek pri vzpostavljanju regionalnega sodelovanja ter promocijo skupnih vrednot.
Regionalni center za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine v Jugovzhodni Evropi
Ministrstvo za kulturo je, v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem – koordinatorjem varstva
nesnovne kulturne dediščine, sodelovalo pri delu Regionalnega centra za ohranjanje nesnovne
kulturne dediščine v Jugovzhodni Evropi pod okriljem UNESCO (kot center II kategorije UNESCO) s
sedežem v Sofiji, Bolgariji, v katerega se je Slovenija formalno vključila marca 2014. V kontekstu
razvoja področja varovanja žive kulturne dediščine v RS je sodelovanje v Regionalnem centru zelo
relevantno, saj odpira nove pomembne možnosti regionalnega povezovanja, izmenjave strokovnih
standardov in skupnih dejavnosti na področju ohranjanja nesnovne dediščine z državami v regiji.
Sodelovanje med arhivi
Sodelovanje med posameznimi arhivskimi službami pri gostovanju in izmenjavi individualnih razstav,
dogodkov (predstavitev publikacij, projektov ipd.) ter vzajemnega sodelovanja na arhivskih
konferencah in posvetih (predvsem Slovenija, Hrvaška – Zagreb, Reka, Bosna in Hercegovina –
Tuzla, Mostar) je aktivno potekalo tudi v letu 2016.
Arhiv RS je v minulih letih v sodelovanju z Arhivom Srbije in Univerzo v Mariboru v Ljubljani organiziral
razstavo (otvoritev 24.11.2014), koncert (24.11.2014) in simpozij (25.11.2014) o skladatelju Davorinu
Jenku ob 100. obletnici njegove smrti. Razstava se je leta 2015 (16.5.) selila v Beograd (v Muzej
nacionalnega gledališča, kjer je Davorin Jenko deloval v 19. Stoletju). V letu 2016 je bila razstava
odprta 7.10.2016 v arhivu v Užicah.
41
Slovenski arhivi so sodelovali tudi na posvetu arhivskega društva Srbije na Tari (12.-14.10.2016), kjer
je imela predsednica Arhivskega društva Slovenije Pavšič Milost tudi referat.
Sodelovanje na področju slovenskega jezika
Albanija
Na albanskih univerzah za sedaj ni študija slovenščine. Na Fakulteti za tuje jezike Univerze v Tirani
sicer deluje Lektorat za slovanske jezike, za katerega ni velikega interesa.
Bosna in Hercegovina
Slovenščina na univerzah v BiH obstaja kot lektorat oz. izbirni študijski predmet na Panevropski
univerzi Apeiron v Banja Luki in na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu. Lektorat slovenščine v
Sarajevu zelo uspešno deluje. Prizadevati bi si bilo treba za vzpostavitev samostojnega študija
slovenščine na FF v Sarajevu.
Črna gora
Na visokošolskih ustanovah v Črni gori se trenutno ne izvajajo programi učenja slovenskega jezika.
Kosovo
Na Kosovu ne obstaja študij slovenskega jezika. S kosovsko stranjo so potekali pogovori o lektoratu
za albanski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani in nato še o lektoratu slovenskega jezika na Kosovu.
Ideja o obeh lektoratih je bila zamrznjena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Makedonija
Slovenščina se poučuje le na Filozofski fakulteti Blaže Koneski v Skopju. Izkazana je potreba po
lektorju, saj bi njegova/njena prisotnost lahko celostno zaokrožila kvaliteto poučevanja slovenščine na
univerzi. S tem bi lahko vzdrževali interes za slovenski jezik in dejavnost slovenskega jezika okrepili.
Srbija
V Beogradu na Filološki fakulteti v sklopu slovenskega lektorata poteka osnovni, magistrski in
doktorski študij. Gre za največji lektorat slovenskega jezika na svetu. V Novem sadu na Filozofski
fakulteti poteka študij slovenščine dva semestra.
Regionalno sodelovanje na področju filma
Slovenija se skupaj z Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Makedonijo, Črno goro in Bolgarijo že
nekaj let predstavlja s skupnim paviljonom na filmski tržnici in filmskem festivalu v Cannesu. Prav tako
s temi državami sodeluje v koprodukcijskem skladu Eurimages in Evropski filmski promociji, prav tako
v bilateralnih in multilateralnih filmskih koprodukcijah.
Regionalno sodelovanje na področju umetnosti
Ministrstvo za kulturo RS je v okviru svojih možnosti še naprej podpiralo živahno sodelovanje med
javnimi zavodi, kulturnimi organizacijami in ustvarjalci v regiji, tudi v okviru različnih mrež, povezav in
dolgoročnejših programov in projektov izmenjav, ki potekajo na vseh področjih umetnosti, kot so na
primer mednarodna založniška mreža Traduki.
Kulturni sklad
Bilateralno kulturno sodelovanje s posameznimi državami je bilo tudi v letu 2016 spodbujano s
pomočjo t. i. »kulturnega sklada«, kjer so posamezna diplomatsko-konzularna predstavništva lahko
kandidirala za sredstva, ki sta jih skupaj prispevali ministrstvi za kulturo in zunanje zadeve Republike
Slovenije. V državah Zahodnega Balkana je bila v letu 2016 tako sofinancirana izvedba 26 kulturnih
projektov iz vseh področjih kulturno-umetniške ustvarjalnosti. Cilj takega načina financiranja je bil ne
samo pomagati pri organizaciji in izvedbi predvsem manjših kulturnih projektov ter sistematsko urediti
njihov način financiranja, ampak tudi spodbuditi medkulturni dialog in medkulturno sodelovanje s
42
predstavitvijo odličnosti slovenskih dosežkov v kulturi. Državam Zahodnega Balkana je bila namenjena
posebna pozornost pri dodelitvi sredstev.
12. Krepitev in povezovanje slovenske manjšine
V skladu s svojimi pristojnostmi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu skrbi (USZS) tudi za
Slovence v državah Zahodnega Balkana. Najštevilčnejša skupnost je v Srbiji (okoli 10.000 Slovencev),
sledi BiH (5.000), manjši skupnosti pa sta še v Makedoniji (okoli 500 Slovencev) in Črni Gori (okoli 500
Slovencev). Tudi v letu 2015 je USZS podpiral delovanje slovenskih organizacij in društev v teh
državah s sredstvi preko razpisa za delovanje društev. Količina sredstev je bila ohranjena na enaki
ravni kot leta 2015, s poudarkom na aktivnostih, ki so krepile učenje slovenskega jezika in delo z
mladimi. Ključno podporno aktivnost - učenje slovenskega jezika izvaja MIZŠ z napotenimi
učiteljicami/učitelji, v sodelovanju z lokalnimi društvi (prostori, organizacija, članstvo, logistika). V
nasprotju z večino slovenske izseljeniške skupnosti je na področju Zahodnega Balkana opaziti trend
nadaljevanja krepitve slovenske identitete in krepitve združevanja.
USZS zaradi sredstev, ki jih razdeli med društva, temeljito in pozorno spremlja njihove aktivnosti tako
s samimi obiski prireditev kot tudi finančnimi kontrolami. Kot najučinkovitejši so se izkazali skupni
obiski MIZŠ in USZS, ki so bili v letu 2016 izvedeni med slovenskimi društvi v Makedoniji, Srbiji in
Federaciji BiH.
V vseh državah regije se je povečala medijska aktivnost slovenske skupnosti, tako v slovenskih kot
lokalnih medijih, kar je posledica učinkov delovanja in sodelovanja s portalom SLOVENCI.SI.
13. Krepitev sodelovanja na področju javnih naročil - DRK
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil je v Srbiji v letu 2016 izvajala
kratki projekt tesnega medinstitucionalnega sodelovanja na področju zaščite pravic prijaviteljev v
postopkih javnega naročanja, ki se je zaključil septembra 2016.
14. Krepitev sodelovanja na področju statistike
Statistični urad ima na strokovni ravni vzpostavljene stalne stike in že vrsto let dobro sodeluje s
statističnimi uradi držav Zahodnega Balkana ter se po potrebi dogovarja za medsebojno izmenjavo
informacij ter prenos znanja in dobrih praks. V letu 2016 je Statistični urad nudil strokovno pomoč
statističnim uradom Makedonije, Srbije in Črne gore s področja statistike zunanje trgovine, nacionalnih
računov ter socialnih in kmetijskih statistik. V okviru programa IPA 2012 je tudi uspešno izvedel
večmesečna usposabljanja predstavnikov statističnega urada BiH s področja poslovnih in kmetijskih
statistik. V oktobru se je začel izvajati twinning projekt Podpora državnemu statističnemu uradu za
krepitev zmogljivosti in izboljšanje skladnosti statističnih podatkov s standardi EU v Makedoniji, kjer je
Slovenija sodelujoči partner z Italijo in bo trajal 18 mesecev.
III. Delovanje koordinatorja in Koordinacijskega odbora za Zahodni Balkan
Koordinacijski odbor je v letu 2015 nadaljeval z delovanjem kot neformalno telo za izmenjavo stališč in
oblikovanje pobud glede delovanja na Zahodnem Balkanu. V odboru so sodelovali predstavniki
ministrstev in vladnih služb. Koordinacijski odbor je pripravil tudi akcijski načrt dejavnosti in pobud RS
do Zahodnega Balkana.
43
V vsebinskem smislu je koordinacijski odbor usklajeval prizadevanja nosilcev različnih dejavnosti, ki jih
opravlja RS na Zahodnem Balkanu. Poglavitni namen delovanja je bila zavarovanje vitalnih interesov
RS v regiji, krepitev sodelovanja z državami regije ter poglobitev regionalnega sodelovanja med
državami regije in Slovenijo ter ostalimi članicami EU. Poglavitni cilj je bil ustvarjanje medsebojnega
tvornega sodelovanja in vzajemne pomoči ter krepitve, ne le evropske perspektive vseh držav regije,
temveč tudi njihove pripravljenosti za prevzemanje obveznosti, ki jih nalaga pridružitveni proces.
Ministrstvo za zunanje zadeve je v sodelovanju z diplomatskimi predstavništvi in konzulati RS
koordiniralo dejavnosti RS na Zahodnem Balkanu. S pripravo Akcijskega načrta za delovanje RS na
Zahodnem Balkanu za tekoče leto je pripomoglo k boljši medsebojni obveščenosti ministrstev, vladnih
služb, predstavnikov gospodarstva in gospodarskih združenj, nevladnih organizacij in predstavnikov
kulture in drugih akterjev. Diplomatska predstavništva in konzulati v regiji so opravljali povezovalno
vlogo med akterji na posameznih področjih.
1. Akcijski načrt za delovanje Republike Slovenije do Zahodnega Balkana
Koordinacijski odbor je na podlagi prispevkov ministrstev in organov v sestavi pripravil in objavil
Akcijski načrt za delovanje RS do Zahodnega Balkana. Akcijski načrt predstavlja celovit pregled
delovanja v regiji in posameznih državah Zahodnega Balkana. Podrobno prikazuje delovanje v
regionalnih organizacijah in povezavah ter v bilateralnih odnosih s posameznimi državami in opozarja
na prioritetna področja in dejavnosti. Akcijski načrt je strukturiran na način, da omogoča pregled nad
uresničevanjem Smernic za delovanje RS do Zahodnega Balkana. Vzpostavlja povezavo med
posameznimi cilji, ki jih smernice vzpostavljajo po konkretnih področjih, načrtovanimi dejavnostmi in
njihovimi nosilci.
Ugotavljamo pozitivne učinke priprave in koordinacije akcijskega načrta na usklajenost med
dejavnostmi različnih akterjev v razmerju do posamezne države, med celoto dejavnosti, v razmerju
med državami in med posameznimi regionalnimi pobudami, kar vodi k dvigu kakovosti izvajanja
sodelovanja z regijo na višjo raven. Ravno tako tovrstno usklajeno delovanje pozitivno vpliva na
varovanje interesov Republike Slovenije ter krepi našo vidnost v regiji. Pri tem je bistven vidik tudi
vidnost in odmevnost naših pobud v okviru Evropske unije, kjer je delovanje Slovenije na področju
širitve in Zahodnega Balkana prepoznavno.
V letu 2016 je koordinacijski odbor pričel tudi s pripravo Akcijskega načrta za delovanje RS na
Zahodnem Balkanu za leto 2017.
2. Zasedanja Koordinacijskega odbora za Zahodni Balkan
Koordinacijski odbor za Zahodni Balkan se je v letu 2016 sestal dvakrat: 22.6.2016 in 5.12.2016.
Na junijskem zasedanju so bile obravnavane aktualne razmere v regiji ter predstavljeni aktualni
dogodki v okviru Brdo-Brioni procesa. Predstavljene so bile tudi aktivnosti zunanjega ministrstva v
okviru Berlinskega procesa in Pozitivne agende za mlade. V Koordinacijskem odboru za Zahodni
Balkana sodelujoči resorji so poročali o delovanju na svojih delovnih področjih. Dogovorjeno je bilo
tudi, da bodo ponovno imenovani člani KOZB iz posameznih resorjev, ker je prejšnji sklep že v veliki
meri neaktualen zaradi menjav uslužbencev na več ministrstvih.
Tudi na decembrskem zasedanju je bil podan pregled varnostno-politične situacije ter izpostavljene
težave, s katerimi se sooča regija. Predstavljene so bile informacije o pričakovanih prihodnjih
44
aktivnostih v okviru različnih procesov. Podrobno so bila predstavljena tudi širitvena poročila EK po
posameznih državah ter gospodarski pomen regije za RS. Člani KOZB so bili informirani tudi o
aktualnem stanju implementacije Sporazuma o nasledstvu. Med prioritetnimi področji delovanja
Slovenije so bile izpostavljene teme opolnomočenja in mobilnosti mladih v regiji, notranje zadeve –
integrirano upravljanje notranje varnosti, gospodarstvo in vladavino prava.
3. Pregled ključnih aktivnosti koordinatorja za Zahodni Balkan
Nacionalni koordinator za Zahodni Balkan je tudi v letu 2016 nadaljeval z aktivnostmi promocije in
implementacije dogovorov ter projektov v skladu s prioritetami Slovenije na Zahodnem Balkanu. V tem
kontekstu je posebno pozornost posvetil nadaljevanju aktivne udeležbe Slovenije v okviru Berlinskega
procesa, prav tako pa je, skupaj Sektorjem za širitev in jugovzhodno Evropo v MZZ, koordiniral
pripravo in izvedbo konference Brdo-Brioni procesa na ravni zunanjih ministrov, ki jo je Slovenija
organizirala skupaj s Francijo v Parizu junija 2016. Vsebinsko je koordinator nadaljeval z aktivno
implementacijo Pozitivne agende za mlade na Zahodnem Balkanu, tako v kontekstu obeh zgoraj
omenjenih iniciativ, kot v kontekstu širitvene politike EU. Evropska komisija je agendo, predvsem na
pobudo Slovenije, uvrstila med svoje prioritete, prav tako je agenda ena izmed ključnih tematik
Berlinskega procesa. Koordinator je v svoji vlogi opravil tudi vrsto konzultacij s sogovorniki iz regije in
EU ter aktivno sodeloval pri promociji širitve, kot ene izmed najpomembnejših politik EU za ohranitev
stabilnosti in varnosti na evropskem kontinentu.