polno besedilo

UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Smer organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

ZAPOSLOVANJE ROMOV

Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Klavdija Dušanić Malovrh

Kranj, maj 2007

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, prof. dr. Florjančiču, za pomoč in vodenje pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi g. Alešu Guliču, ki je opravil lektorsko delo.

Hvala sodelavkam in sodelavcem, ki so pokazali veliko podporo in razumevanje pri mojem študiju ter mi pomagali z nasveti in podatki.

Nenazadnje hvala tudi Romom, ki so prijazno odgovarjali na anketo in mi s pogovori omogočili globlji vpogled v njihovo problematiko.

POVZETEK

Diplomska naloga obravnava aktualno tematiko zaposlovanja Romov. Preko analize obstoječega stanja doma in tudi v tujini, poskušamo ugotoviti zakaj pravzaprav vsa prizadevanja družbe in politike za izboljšane položaja romske skupnosti ne privedejo do želenih rezultatov. Ker je bil pravkar sprejet tudi krovni zakon o romski skupnosti poskušamo ugotoviti ali bo zakon prinesel pozitivne spremembe in kakšne so njegove slabosti. Ker je problematika zaposlovanja zelo kompleksna, ne moremo tudi preko drugih socialnih dejavnikov, ki neposredno vplivajo na brezposelnost. V prvi vrsti se je potrebno ustaviti pri bivanjskih razmerah v katerih živijo Romi in pa seveda izobraževanju. To je ključnega pomena za prihodnost Romov, ki so, kot bomo ugotovili v analizi statističnih podatkov z zadnjega popisa prebivalstva, izredno mlada populacija.

V zadnjem poglavju diplomske naloge poskušamo iskati primerne rešitve, pri čemer se poslužujemo tudi primerov nekaterih zahodnoevropskih držav.

KLJUČNE BESEDE

- Romi- socialna izključenost- brezposelnost- diskriminacija

ABSTRACT

The diploma paper deals with the topical issue of Roma employment. An analysis of the current situation within the country and abroad tries to establish why none of the many efforts undertaken by the society and politicians to improve the status of the Roma community has proved successful. Considering the recently adopted umbrella act on the Roma community, we try to ascertain whether the act will bring positive changes and what are its shortcomings. Given the complexity of employment issues, other social factors directly contributing to unemployment are not to be ignored as well. The housing situation of the Roma is one such issue, another being their education. The latter is essential for the future of Roma who, as indicated by the analysis of statistical data of the last population census, are a very young population.

The objective of the last chapter of diploma paper is to find appropriate solutions also based on examples from other Western European states.

KEYWORDS

- Roma people- social exclusivness- unempoyment - discrimination

KAZALO1. UVOD ................................................................................................................................. 5

1.1 Opredelitev področja in problema .............................................................................. 51.2 Namen, cilj in osnovne trditve .................................................................................... 51.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela.............................................................. 61.4 Predvidene metode raziskovanja................................................................................. 6

2. ROMI .................................................................................................................................. 72.1 Zgodovina Romov v Evropi........................................................................................ 72.2 Zgodovina Romov v Sloveniji .................................................................................... 72.3 Avtohtona populacija Romov v Sloveniji .................................................................. 82.4 Demografske značilnosti Romov v Sloveniji............................................................. 82.5 Vpliv vstopa Slovenije v EU na položaj Romov ..................................................... 12

3. PROBLEMI ZAPOSLOVANJA ROMOV.................................................................... 143.1 Nizka stopnja izobrazbe ............................................................................................ 14

3.1.1 Strategija vključevanja Romov v vzgojo in izobraževanje.............................. 143.1.2 Problem izostajanja romskih otrok iz šole ........................................................ 143.1.3 Socialna izključenost romskih otrok ................................................................. 15

3.2 Nezadostne delovne navade ...................................................................................... 163.3 Romski zaposlitveni center ....................................................................................... 173.4 Predsodki delodajalcev .............................................................................................. 183.4 Nezadostna aktivnost brezposelnih Romov ............................................................. 19

3.5 Ugotovitve na podlagi lastne raziskave................................................................ 204. POLITIČNI PROGRAMI REŠEVANJA ROMSKE PROBLEMATIKE.................. 22

4.1 Vladni programi in strategije .................................................................................... 224.1.1 Program ukrepov za pomoč Romom................................................................. 244.1.2 Program boja proti revščini in socialni izključenosti ....................................... 244.1.3 Program za zaposlovanje Romov »Enake možnosti« ...................................... 24

4.2 Evropski programi urejanja položaja Romov .......................................................... 254.2.1 Primerjalni pogled ureditve romske problematike v državah EU ................... 264.2.2 Akcijski načrt OVSE za izboljšanje položaja Romov in Sintov ..................... 274.2.3 Priporočilo parlamentarne skupščine Sveta Evrope »Romi v Evropi«........... 284.2.4 Resolucija Parlamentarne skupščine Sveta Evrope o pravnem položaju Romov .......................................................................................................................... 294.2.5. Regionalni projekti ............................................................................................ 30

5. MOŽNE REŠITVE INTEGRACIJE ROMOV V DRUŽBO ....................................... 35IN NA TRG DELA.............................................................................................................. 35

5.1 Vključevanje Romov v programe javnih del ........................................................... 365.2 Programi in projekti nevladnih organizacij.............................................................. 385.3 Iskanje novih delovnih možnosti .............................................................................. 395.4 Socialni transferji – pomoč ali vzrok nemotiviranosti za delo................................ 40

6. SKLEP .............................................................................................................................. 437. POVZETEK ..................................................................................................................... 448. LITERATURA................................................................................................................. 45

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Klavdija Dušanić Malovrh: Zaposlovanje Romov 5

1. UVOD

1.1 Opredelitev področja in problema

V zadnjem desetletju se diskriminacije in prakse socialne izključenosti Romov kažejo na številnih področjih. Izpostavlja se področje izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva, stanovanj, vključevanja v javno, družbenopolitično življenje.

Romi imajo po slovenski ustavi (Ustava RS) status etnične skupnosti brez posebnih manjšinskih pravic. Gre za etnično skupino, katere pripadnice in pripadniki so ali brez ali imajo nizko stopnjo izobrazbe, večina je nezaposlena in se sooča z velikimi težavami na področju stanovanjskih razmer. Leta 1995 je Vlada RS zavzela stališče, da bi bilo zaščito romske etnične skupnosti smotrno urejati v področnih zakonih.

Menimo, da brez posebnih ukrepov državnih organov in občin ni mogoče izboljšati položaja Romov, saj sami ne zmorejo iz začaranega kroga, kamor so zašli zaradi osebnostnih lastnosti, zgodovinskih okoliščin, procesov etiketiranja in družbenih sprememb, ki jim zaradi svojega načina življenja niso sledili. Že na primeru delikventnega mladostnika lahko vidimo, da je že trenutek v življenju, ko ne slediš razvoju, ki ga od tebe terja družba, lahko dovolj, da se le s težavo ponovno vključiš v sistem, ki je po splošno veljavnih merilih edini pravi. Kako težko je potem šele Romom, ki so obremenjeni poleg vsega še z večno diskriminacijo družbe in tudi če se trudijo, da bi postali to, kar se od njih pričakuje, pogosto ne dobijo priložnosti, dokler ne obupajo -in živijo življenje, ki ga edinega poznajo, prepričani in vdani v oznako, da preprosto niso sposobni za kaj več.

1.2 Namen, cilj in osnovne trditve

Namen diplomskega dela je raziskati položaj Romov v slovenski družbi in raziskati odnos slovenske družbe do Romov. Prav tako želimo z diplomskim delom raziskati kateri družbeni vzvodi bi, poleg že uporabljenih, bili še potrebni, da se položaj te etnične skupine izboljša, kako bi jim lahko pomagali, da bi zaživeli bolj kakovostno življenje, v katerem jih ne bi že v prvih letih šolanja dokončno etiketirali kot nesposobne, umazane in neumne, temveč jih izobrazili v samozavestne državljane, ki bi s svojim prispevkom koristili družbi, v kateri živijo.

Raziskati želimo podrobneje razmere, v katerih bivajo, zakonodajo, prizadevanja civilne družbe - pa tudi primerjati, kako so zadeve urejene v drugih državah evropske skupnosti, kjer se srečujejo s podobno problematiko. Pri tem nas bodo zanimali predvsem politični programi za pomoč Romom, pa tudi zakonodaja po posameznih državah.Podrobneje želimo raziskati tudi zgodovinske okoliščine in dejstva, način življenja tervedenjske posebnosti Romov.



1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela

Morda bi bilo za popolnejši prikaz problematike zaposlovanja Romov poleg analiziranja literature potrebnega več osebnega stika neposredno z Romi in delodajalci. Zato bo diplomsko delo omejeno pri dejanskem doživljanju problema v praksi. Osebne stiske posameznikov ni mogoče občutiti, prav tako pa tudi ni mogoče vedeti, kaj delodajalcem v resnici preprečuje, da bi dali priložnost oziroma delo pripadniku diskriminirane etnične skupnosti. Verjetno človek še sam pri sebi ni prepričan, ali je to strah pred drugačnostjo, nezaupanje ali pa že privzgojen odpor, ki ne temelji na dejstvih, ampak je iracionalen.

Pri diplomskem delu se ne bomo globlje spuščali v zgodovinske razloge, ki so privedli do položaja romske skupnosti, v kakršnem se nahaja danes, čeprav temu pri izbrani temi kar ni mogoče ubežati. Smer študija terja bolj analitičen pristop, ki se usmerja v zaposlovanje oziroma problem brezposelnosti. Vendar pa je problematika tako prepletena in soodvisna, da se je praktično nemogoče usmerjati ozko. Če hočemo dejansko razumeti bistvo problema brezposelnosti, je nujno potreben kompleksen pogled na problematiko, saj so vzroki in posledice medsebojno zelo prepleteni.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Diplomsko delo bo temeljilo predvsem na deskriptivnem pristopu raziskovanja, kjer bomo proučevali splošno literaturo o romski problematiki. Literaturo bomo izbirali po knjižnicah v Sloveniji, posluževali pa se bomo tudi internetnih stani, kjer je zaradi aktualnosti problema, precej podatkov.

Dodaten vir informacij bodo razni organi v sestavi Vlade ter nekatere službe Državnega zbora, kjer sem zaposlena.

Ker se problem zaposlovanja odraža kot osebna stiska ljudi, smo pri iskanju možnih rešitev uporabili tudi anketo. Pri tem smo se omejili na same Rome, da bi raziskali, kakšna je njihova pripravljenost poprijeti za delo. Bilo bi seveda zanimivo tudi stališče delodajalcev, vendar so bile z njimi že izvedene določene ankete, ki so jih opravile raziskovalne agencije na večjem vzorcu vprašanih. Rezultati teh raziskav so bili objavljeni v medijih in le-te smo uporabili.

Dodaten vir informacij so bili pogovori z ljudmi, ki se v okviru svojega dela vsakodnevno srečujejo z omenjeno problematiko, tako na zavodih za zaposlovanje, socialnih službah kot zaposleni na ministrstvih in v Državnem zboru, kjer se je ravno pred kratkim sprejemal krovni zakon o romski skupnosti.



2. ROMI

2.1 Zgodovina Romov v Evropi

O Romih v resnici vemo zelo malo, zatakne se že pri njihovem poimenovanju in njihovi zgodovini. Beseda Rom izhaja iz sanskrtske besede roma, ki pomeni človek. Tudi sicer, po jezikovnih in genetskih značilnostih, naj bi Romi izhajali iz indijskega podkontinenta. Danes romsko ljudstvo šteje od 8 do 10 milijonov ljudi. Živijo večinoma na območju južne in vzhodne Evrope, zahodne Azije, latinske Amerike, v južnih delih ZDA in na Bližnjem vzhodu. V večjem delu kontinentalne Evrope so Romi poznani kot cigani (iz madžarske besede cigany).Romi so bili že kmalu po prihodu v Evropo deležni preganjanja in napačnega razumevanja ter napačne identifikacije, ki je romsko ljudstvo zaznamovalo skozi celotno zgodovino.

Izraz cigan je postal sinonim za rasistične stereotipe in sinonim za nekaj slabega, nevrednega. Zaznamovala jih je tudi druga svetovna vojna, med holokavstom je bilo ubitih pol milijona Romov. (vir: http://en.wikipedija.org/wiki/Roma).

Docent na tržaški univerzi Santino Spinelli, tudi sam Rom in hkrati prvi in edini Rom v Evropi, ki je dosegel tako visoko stopnjo izobrazbe, je na prvem predavanju iz predmeta o zgodovini, jeziku in kulturi romskih skupnosti dejal študentom: »Romsko ljudstvo še nikoli ni napovedalo vojne, ker ni nikoli potrebovalo zemlje. Ne zahtevamo teritorija, temveč obstoj, saj nam ga preprečujejo, odkar smo bili prisiljeni zapustiti izvorno ozemlje. Še danes smo mi, ki smo žrtve, videni kot slabost družbe, slabost, ki jo je treba odpraviti.« Med predavanji je še zagotovil študentom, da povedanega ne bodo našli v nobeni knjigi, ker romske knjige še niso bile napisane. (vir: Mladina, 15/2002)

Rekonstrukcija zgodovine Romov je težavna in nezanesljiva, saj ni veliko zgodovinskih virov, predvsem pa so Romi ljudstvo brez pisave, ki je prenašanje zgodovine in kulture zaupalo ustnemu izročilu.

Vso romsko zgodovino je mogoče strniti v odnos oblasti, ki je dolga stoletja temeljil na politiki popolnega zanikanja, v zadnjem obdobju pa v prisilni asimilaciji.

2.2 Zgodovina Romov v Sloveniji

Na ozemlju današnje Slovenije zgodovinski viri omenjajo Rome že v 15. stoletju. Od 17. stoletja pa so podatki o njih pogostejši, najdemo jih tudi že v matičnih knjigah. Raziskave kažejo, da je naselitev Romov v našem prostoru potekala po treh poteh: predniki Romov, ki živijo v Prekmurju, so prišli k nam prek madžarskega ozemlja, dolenjska skupina Romov prek Hrvaške, na Gorenjskem pa so se naselile manjše



skupine Sintov, ki so prišli k nam iz severa, preko Avstrije. Na območju Prekmurja, Dolenjske, Bele krajine in Posavja štejemo Rome med tradicionalno naseljeno prebivalstvo, ki se je v bolj ali manj stalni naselitvi ohranilo do danes. ( Urad Vlade za narodne manjšine, 2003)

2.3 Avtohtona populacija Romov v Sloveniji

Že v nekdanji Avstriji se je izvajal popis romskega prebivalstva, vendar se je le malo teh podatkov ohranilo. Več popisov je ohranjenih iz prve polovice 20. stoletja. Oblasti so želele dobiti pregled romskih družin, ker pa so le-te pogosto potovale iz kraja v kraj, je to oteževalo pregled nad stanjem. Leta 1921 so v Prekmurju našteli 607 oseb, ki so se opredelile za Rome. Zgodovina romske vasi Pušča sega v leto 1910, ko je prvi naseljenec kupil parcelo in na njej zgradil hišo. Nekatera naselja, ki so nastala že okrog leta 1895, so nastala z nastanitvijo Romov v hiše, zapuščene zaradi selitevBelokranjcev v Ameriko. (Štrukelj, 2004, 75-84)

2.4 Demografske značilnosti Romov v Sloveniji

Ob popisu prebivalstva leta 2002 se je za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3246 prebivalcev, 3834 pa je kot materin jezik navedlo romski jezik. Za primerjavo podatki popisa prebivalstva za leto 1991 kažejo, da se je za Rome opredelilo 2259 prebivalcev, kar je za 30,5% manj kot ob popisu leta 2002.(Statistični urad RS, 2003)

Po podatkih centrov za socialno delo iz leta 2003 naj bi bilo v Sloveniji 6264 Romov. Po podatkih občin (iz leta 2004), v katere so Romi zgodovinsko poseljeni, pa v teh občinah živi 6448 pripadnikov romske etnične skupnosti.

Kljub uradnim podatkom popisa prebivalstva ocenjujemo, da v Republiki Sloveniji živi med 7000 in 10000 Romov, največ v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. (Urad Vlade za narodne skupnosti, 2005)

Primerjava starostne strukture Romov s starostno strukturo celotnega prebivalstva kaže na bistven razkorak po posameznih deležih. Delež otrok v starosti do 15 leta je 17,3%, medtem ko je delež otrok v populaciji Romov 40,3%. Izrazita razlika je tudi v deležu starejših od 65 let. V tej starostni skupini je Romov samo 1,7%, med vsemi prebivalci Slovenije pa 13%.(Smrdeu, 2003)



Tabela 1: Prebivalci, ki so se po narodni pripadnosti opredelili za Rome

Občina Narodno opredeljeni za RomeSLOVENIJA 3246Maribor 613Novo mesto 562Murska Sobota 439Ljubljana 218Puconci 137Kočevje 127Šentjernej 98Metlika 90Lendava 86Tišina 86Črešnovci 85Črnomelj 63Cankova 56Rogašovci 51Ribnica 49Semič 47Brežice 42Krško 37Velenje 34Turnišče 29Ivančna Gorica 27Miklavž na Dravskem polju 25Beltinci 23Jesenice 21Hoče – Slivnica 19Lenart 16Trebnje 16Starše 14Kranj 12Kuzma 10Slovenska Bistrica 10Druge 104

Vir: Statistični urad RS (2003)

Potrebno je poudariti, da je razlika med rezultati uradnega popisa prebivalstva glede deleža romske populacije in med neuradnimi ocenami občin, kjer le-ti živijo, bistvena. Poleg tega je potrebno upoštevati dejstvo, da je delež neopredeljenih v nekaterih občinah glede na opredeljene za Rome, celo 100%.



SLIKA 1: PREBIVALSTVO PO IZOBRAZBI IN SPOLU

0

100000

200000

300000

400000

500000

600000

nepopolnaosnovna šola

osnovna šola srednja, višjain visoka

izobrazba

Celotno prebivalstvo po izobrazbi in spolu, Slovenija, popis 2002

moškiženske

Vir: Statistični urad RS, popis (2002)

SLIKA 2: ROMI PO IZOBRAZBI IN SPOLU


nepopolnaosnovna

šola

osnovnašola srednja,

višja invisoka

moški

ženske0%

10%20%30%40%50%60%70%

Prebivalstvo po izobrazbi in spolu, Romi, popis 2002

moški

ženske



SLIKA 3: DELEŽ BREZPOSELNIH V AKTIVNEM PREBIVALSTVU

Slovenija, delež brezposelnih v aktivnem prebivalstvu

zaposleni

brezposelni


SLIKA 4: DELEŽ BREZPOSELNIH ROMOV V AKTIVNEM PREBIVALSTVU

Romi, delež brezposelnih v aktivnem prebivalstvu

brezposelne osebedelovno aktivno prebivalstvo




2.5 Vpliv vstopa Slovenije v EU na položaj Romov

Romi so največja manjšina v Evropski uniji. Poleg tega pa so tudi manjšina, katerih življenjske razmere so praviloma najdlje od standarda, ki ga Evropska unija želi zagotoviti svojim prebivalcem. V novejšem obdobju so se vse najpomembnejše mednarodne organizacije, tako vladne kot nevladne, na področju varstva človekovih pravic intenzivno ukvarjale z različnimi razsežnostmi položaja in življenjskih razmer Romov v novem skupnem evropskem prostoru.

Slovenija je že pred vstopom v integracijo izpolnjevala politična merila za vstop, vendar pa je Evropska komisija vseeno ugotovila, da položaj Romov v Sloveniji ni zadovoljivo urejen ter da obstaja potreba po politiki, ki bo pospeševala socialno-ekonomsko integracijo Romov, posebno na področju zaposlovanja in izobraževanja. Tudi urad za narodnosti je podal mnenje, da je bil določen premik dosežen na področju izobraževanja ter pri ohranjanju romske kulture, najmanj uspešni pa smo bili pri politiki zaposlovanja.

Vse bolj očitno je, da je za izboljšanje položaja Romov potrebna skupna aktivnost državnih organov, občin in samih Romov, saj se bo le tako romska skupnost otresla tradicionalne zaostalosti in odmaknjenosti na rob družbe. Veliko bo še potrebno storiti na osveščenosti celotnega prebivalstva, da bi sprejemalo Rome z vsemi njihovimi posebnostmi in drugačnostjo. Pri tem je pomembno, da je tudi pri predstavnikih Romske skupnosti dozorelo spoznanje, češ da brez njihovega prispevka in samoudejstvovanja ne bo premika na bolje.

Ključna evropska vrednota so enake možnosti. To zlasti velja za izobraževanje, ki vpliva na prihodnje življenjske možnosti in je glavno gibalo za socialno mobilnost. Zato je zelo pomembno, da so izobraževalni sistemi nepristranski, tako da imajo od njih brez kakršnega koli razlikovanja lahko koristi vsi.

Izobraževanje je ključni instrument za spodbujanje socialne kohezije, ki je ena od treh glavnih ciljev lizbonske strategije iz leta 2000, ki želi narediti Evropsko unijo najbolj konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo, saj izobraževanje poleg zagotavljanja znanja in razvijanja sposobnosti oblikuje odnose in mlade usposablja, da se hitro prilagajajo spreminjajočim se družbenim in gospodarskim spremembam.

Pri branju poročila EUMC 2006 »Romi in Travellerji v javnem izobraževanju« smo naleteli na kar nekaj ukrepov in stališč ter priporočil državam članicam EU Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije. Ukrepi in politike zavzemajo celoten spekter človekovega delovanja in poudarjajo področja, ki so najbolj pereča. Predlagajo državam članicam, naj s posebnimi akcijami pomagajo Romom pri pridobivanju osebnih dokumentov. Poseben poudarek posvečajo tudi razvijanju posebnih politik in za spodbujanje spoštovanja in vrednotenja zgodovine in kulture Romov, zlasti z vključitvijo medijev.



Poročilo tudi navaja, da bi morale države članice posvečati izjemno pozornost podpori Romom pri iskanju ustrezne zaposlitve, ker se tako dokaže povezava med doseženostopnjo izobrazbe in boljšimi življenjskimi možnostmi.

Julija 2004 je bila v Sloveniji sprejeta nova Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Sloveniji. Po mnenju poročila EUMC politični ukrepi odsevajo smernice politike, vključene v Priporočilo Odbora ministrov o izobraževanju romskih otrok v Evropi (Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R (2000) 4).



3. PROBLEMI ZAPOSLOVANJA ROMOV

3.1 Nizka stopnja izobrazbe

Vse študije, ki jih izvajajo tako vladne kot nevladne organizacije, kažejo, da je eden poglavitnih vzrokov za veliko brezposelnost Romov pomanjkljiva izobrazba. Po neuradnih podatkih je kar 90% Romov nepismenih. Da bi izboljšali stanje, je Vlada sprejela kar nekaj strategij in programov. Glede na angažiranost politike bi bilo v prihodnjih letih pričakovati pozitivne rezultate. Ali so strategije pravilno zastavljene, pa bo pokazal čas. Izkušnje s pripadniki romske skupnosti so pokazale, da prizadevanja državnih organov in občin niso dovolj, če Romi v te dejavnosti tudi sami niso dejavno vključeni.

3.1.1 Strategija vključevanja Romov v vzgojo in izobraževanje

Junija 2004 je bila sprejeta nova Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji. Eden od glavnih ciljev nove strategije je vključevanje Romov v izobraževanje na vseh ravneh, od predšolskega do izobraževanja za odrasle. Od šolskega leta 2003/2004 ločeni razredi za romske otroke niso dovoljeni. Sedaj morajo biti vsi romski otroci v običajnih razredih na vseh ravneh pouka. V medijih smo lahko sledili problemu, ki je nastal v OŠ Bršljin, kjer je zaradi neprimernih priprav poskus integracije romskih otrok spodletel.

V Sloveniji deluje 272 vrtcev in od teh so v 40 vrtcev vključeni tudi otroci Romov. Večinoma so integrirani, kar je tudi poglavitni cilj strategije, ki predvideva vključevanje v predšolsko vzgojo najkasneje dve leti pred vpisom v šolo. V ta namen je bila ustanovljena tudi delovna skupina, ki si prizadeva doseči ta cilj. Neznanje slovenskega jezika ter neuspešno integracijo otrok lahko odpravljamo oziroma ublažimo tudi z uvedbo romskega pomočnika, ki bi otrokom pomagal prebroditi čustveno in jezikovno pregrado.

3.1.2 Problem izostajanja romskih otrok iz šole

Ugotavljamo, da sta vpis in navzočnost romskih otrok pri pouku nezadovoljiva. Neupravičeno izostajanje od pouka je nenehna, skupna in resna težava, značilna za vse otroke Romov. Nizka stopnja navzočnosti in visoka stopnja neupravičenega izostajanja od pouka bi lahko na eni strani pomenila, da se učenci in starši ne zavedajo pomena izobraževanja, po drugi pa, da so šole preveč tolerantne in popustljive pri teh prekrških. Razpoložljivi dokazi kažejo, da je prehod na srednješolsko raven izobraževanja izredno nizek. Pri tistih, ki se vpišejo v srednje šole, je osip zelo velik. Običajno odnehajo, ker si raje poiščejo zaposlitev oziroma zaradi neuspešnosti in težav pri učenju.



Pri razmisleku, s kakšnimi težavami se ukvarjajo romski starši in otroci pri samem vpisu in kasneje pri izobraževanju, smo prišli do naslednjih zaključkov:

• težave pri zbiranju dokumentacije, potrebne za vpis v šole;• posredni in neposredni stroški izobraževanja;• neustrezna oziroma pomanjkljiva izobrazba učiteljev za delo z etničnimi

skupinami;• pomanjkanje predšolske vzgoje oziroma zgodnjega vključevanja in

socializacije;• težave s slovenskim jezikom in posledično z razumevanjem snovi;• nizka izobrazba staršev ter• predsodki sošolcev, žaljivke, zmerjanja, zaradi katerih otroci nočejo več v šolo.

Država z različnimi ukrepi, denimo z vezanostjo socialnih transferjev na uresničevanje pravice otrok do izobraževanja, lahko starše prisili, da svoje otroke pošiljajo v šole. Veliko otrok je formalno vključenih v šolo, vendar pouka ne obiskujejo, kar otežuje njihovo socializacijo in jim onemogoča napredovanje v višji razred.

3.1.3 Socialna izključenost romskih otrok

Še vedno živi večina Romov v naseljih, ki so izolirana od ostalega prebivalstva ali so na robu naseljenih območij, v razmerah pod minimalnimi bivalnimi standardi. Osnovni pogoj za uspešno vključevanje Romov v družbeno življenje so urejene bivanjske razmere. V precejšnji meri je za socialno izključenost vzrok neurejen videz, ki je posledica neurejenih bivanjskih prostorov. Prav tako je problem slabo poznavanje slovenščine. Dejstvo je, da romski otroci še vedno nimajo enakopravnih možnosti za izobraževanje. V novi strategiji vzgoje in izobraževanja je napovedano, da naj bi se v prihodnje romski otroci v šolah učili tako romščine kot slovenščine. Vendar tu naletimo na problem, saj slovenski Romi ne govorijo enotnega romskega jezika. Kot vezni člen med romskimi otroci in šolo sedaj delujejo romski pomočniki, ki pomagajo tem otrokom premostiti jezikovne in kulturološke pregrade. Ker pojavi socialne izključenosti povzročijo začaran krog je nujno potrebno posredovanje države in nevladnih organizacij s programi za pomoč, ki bodo privedli do tiste točke, ko si bodo Romi lahko pomagali sami.

Globlji vzrok za veliko izoliranost romskih naselij bi lahko iskali razen v odporu večinskega prebivalstva, tudi v starem verovanju Romov, da se v stiku z drugimionečastijo. Po pričevanju Isabel Fonesca v knjigi Pokoplji me pokončno (Fonescu, 2006) je med Romi v Albanjiji, kjer je nekaj časa živela z njimi v skupnosti, verovanje še vedno precej prisotno. Prav tako je zanimivo, da v romščini ne obstaja beseda brati in če so jo kdaj zalotili s knjigo v roki, so jo nervozno spraševali, kaj počne. Otroci niso obiskovali šole in so bili popolnoma izolirani od večinskega prebivalstva.

Pri tej res posebni etnični skupnosti gotovo ne pridejo v poštev isti integracijski prijemi kot pri ostalih manjšinah. Potrebno je globlje razumeti njihovo kulturo in zgodovino, da



bi jim lahko pomagali. Prav gotovo se v tem procesu tudi sami učimo od njih, kako sprejemati drugačnost.

3.2 Nezadostne delovne navade

Eden izmed najopaznejših mitov, ki so trdno zasidrani v naši miselnosti je, da se Romi kljub ponujenim priložnostim in ugodnostim, ki jih ponuja država, nočejo izobraževati oziroma hoditi v službo.Raziskava, ki jo je med aprilom in septembrom 2006 opravil Romski zaposlitveni center v sodelovanju z občino Škocjan (časopis Delo, 2007), je pokazala, da bi kar 80% od 601 anketiranega Roma v starosti od 15 do 45 let sprejelo službo v tovarni. Raziskava je tudi pokazala, da bi 55% anketirancev želelo prejemati plačo med 400 in 800 evrov.

V povprečju se 80% Romov strinja, da redna služba prinaša prednosti, kot so redni mesečni dohodek, lažje načrtovanje nakupov, možnost najetja kreditov, več sredstev za družino, urejenost zavarovanja, pravico do nadomestila za bolniško odsotnost in urejeno pokojninsko varstvo.

Na vprašanje, zakaj se jim zdi, da redna služba zanje ni primerna, jih kar 78% odgovarja, da nimajo ustrezne izobrazbe. Tretjina pa jih meni, da nimajo delovnih navad in da nočejo delati z drugimi Romi. 43 odstotkov anketiranih ne želi delati za druge Rome, četrtina pa jih meni, da ne želijo delati vsak dan in da ne zdržijo 8 ur v službi.

Dela, za katera so Romi najbolj zainteresirani, so komunala, sezonska dela in prodaja sadežev. Poleg tega se povečuje interes za poklice, kot so voznik, prevoznik in avtomehanik.

Med omenjeno raziskavo je bilo ugotovljeno, da je izobrazbena struktura Romov izredno nizka. Več kot 80 % Romov tako nima končane osnovne šole, nekaj več kot 10% jih je končalo osnovno šolo, 1,7 % ima končano poklicno šolo in 0,8 % srednjo šolo. V bazo iskalcev zaposlitve se je vpisalo 30 % anketiranih.

Omenjena raziskava tudi kaže, da se Romi raje kot z rednimi oblikami dela ukvarjajo s sezonskim delom, kot so nabiranje gob, zelišč in gozdnih sadežev, s pomočjo na kmetiji, v gradbeništvu in s popravljanjem avtomobilov. Med anketiranimi jih 58 % ni bilo nikoli redno zaposlenih.

Pri tej raziskavi so anketirali tudi delodajalce in sicer na področju Posavja, Kočevskega, Dolenjske in Bele krajine. Cilj raziskave je bil ugotoviti stanje na trgu dela med delodajalci in stališča delodajalcev do zaposlovanja romske delovne sile. Sodelovalo je 613 delodajalcev, od katerih je 26 % izrazilo strinjanje za vpis v register delodajalcev, ki predstavlja bazo potencialnih zaposlovalcev Romov. Pri izvedbi ankete se je pokazala pomembna razlika med anketami poslanimi po pošti, pri katerih je bilo pridobljeno 10



odstotkov vpisov v bazo, in anketami, ki so se kasneje izvajale z osebnim obiskom pri delodajalcih.

Iz raziskave je razvidno, da so izrazili večjo pripravljenost zaposliti Roma tisti delodajalci, ki so že v preteklosti imeli takšne vrste delovno silo. Ti so pripravljeni tudi v prihodnje sodelovati pri projektu Romskega zaposlitvenega centra. Pripravljenost, da zaposli Roma je pokazalo 44 % delodajalcev.

SLIKA 5: PRIPRAVLJENOST DELODAJALCEV NA ZAPOSLITEV ROMOV

Odogovor delaodajalcev na vprašanje ali bi zaposlili Roma

DANE

Vir: časopis Delo (2007)

3.3 Romski zaposlitveni center

Na podlagi rezultatov ankete v prejšnjem poglavju lahko ugotovimo, da je potrebno vzpostaviti most med delodajalci in Romi, ki so pripravljeni delati. To nalogo naj bi opravil Romski zaposlitveni center. Razvojno partnerstvo Romski zaposlitveni center je projekt, s katerim so se občine Dolenjske z belo krajino, Posavjem in Pomurjem in drugimi partnerji septembra leta 2004 prijavili na razpis Evropskega socialnega sklada, program spodbude skupnosti EQUAL 2004 – 2006 za Slovenijo, ki ga vodi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Glavni cilj razvojnega partnerstva je razviti nove predloge za strategijo zaposlovanja Romov in jim tako omogočiti lažji dostop do trga dela. 75 odstotkov sredstev Romskemu zaposlitvenemu centru zagotavlja EQUAL, 25 % pa ministrstvo samo.



Pred ustanovitvijo Romskega zaposlitvenega centra je vsaka občina oziroma lokalna skupnost pristopala k reševanju romske problematike posamično. V razvojnem partnerstvu »Romski zaposlitveni center« pa združujejo moči na regionalni ravni. Prizadevanja so usmerjena v izboljšanje položaja Romov na trgu delovne sile, kjer so zaradi nizke motivacije, nizke stopnje izobraženosti in usposobljenosti na eni ter visoke stopnje predsodkov in negativnega družbenega pečata na drugi strani odrinjeni na skrajni rob družbe, kjer je zaposlitvenih možnosti malo.

Romski zaposlitveni center se povezuje z drugimi evropskimi centri, zlasti pri prenosu pozitivnih izkušenj in primerov dobre prakse. Razvija tudi programe za motiviranje, usposabljanje in izobraževanje Romov ter izvaja motivacijske aktivnosti med delodajalci za zaposlovanje Romov.

Aktivnosti so usmerjene predvsem v;• izdelava nabora poklicev in primernih del za Rome;• informiranje Romov o možnostih izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja;• oblikovanje programov dodatnega usposabljanja za osebe, ki delajo z Romi

(izobraževalci, svetovalci, delodajalci, romski pomočniki);• motiviranje in ugotavljanje potreb med delodajalci po romski delovni sili;• vzpostavljanje baze podatkov romskih iskalcev zaposlitve in potencialnih

delodajalcev;• izmenjava izkušenj, informacij in primerov dobrih praks (tudi na transnacionalni

ravni) ter• izdelava predlogov oziroma pobud za spremembo delovnopravne zakonodaje.

Partnerji v projektu so predvsem mestne občine na področjih, kjer živijo Romi, pa tudi razni izobraževalni centri, področni zavodi za zaposlovanje ter nekatera društva oz. nevladne organizacije.Romski zaposlitveni center je poleg nacionalnih aktivnosti vključen tudi v dve transnacionalni partnerstvi, in sicer v partnerstvo Različne kulture za dosego enakega razvoja (Different Cultures for Equal Development) v okviru katerega sodeluje s partnerji iz Grčije, Portugalske, Madžarske in Italije. V sodelovanju s tem partnerstvom so tudi izdali metodološki vodič za delodajalce z napotki in nasveti pri zaposlovanju Romov in drugih ranljivih skupin. Center sodeluje še s partnerstvom »Potujoči ljudje v Evropi« (Traveling people in Europe), ki ima sedež v Torinu in Bologni. S skupnimi močmi organizirajo konference, na katerih izmenjujejo izkušnje predvsem s področja zaposlovanja, pa tudi drugih segmentov romske problematike.

3.4 Predsodki delodajalcev

Da se pripadniki raznih etničnih skupnosti in na splošno drugačni srečujejo s predsodki ljudi na vseh področjih življenja, je znano. Nič drugače oziroma še bolj izraženo je to pri zaposlovanju. Vemo, da podjetja vlagajo precejšnjo energijo v iskanje pravih kadrov,



ker vse bolj prihajamo do spoznanja, da so podjetje ljudje, ki so v njem zaposleni. Problem nastane, ko delodajalci že v osnovi in brez konkretnih razlogov odklonijo kandidata samo na podlagi videza oziroma drugače izražene etnične pripadnosti. V takšnem primeru kandidat za zaposlitev nima nikakršne možnosti zaposlitve, čeprav je lahko najprimernejši med prijavljenimi.

Romi so na žalost še vedno žrtev predsodkov tudi na področju zaposlovanja, kar se je v zadnjih letih izražalo v primerih zmanjševanja števila in odpuščanja delavcev, ko so bili Romi praviloma med prvimi, ki so v primeru stečajev ali likvidacije podjetij izgubili zaposlitev. Politično in socialno izključevanje Romov, s katerim se še vedno srečujejo v vsakdanjem življenju, vpliva tudi na učinkovito izvajanje programov in projektov za povečanje rednega zaposlovanja v Sloveniji, saj delodajalci pogosto niso pripravljeni zaposliti Roma.

Da bi se poskusili čim bolj izogniti takim situacijam, je vsekakor potrebno osveščanje delodajalcev. Na osnovi ankete, ki je bila objavljena v časopisu Delo in ki smo jo predstavili v prejšnjem poglavju, je razvidno, da je samo slaba tretjina delodajalcev pripravljena zaposliti Roma. V takšni praksi bi moral Rom, ki išče zaposlitev, obiskati veliko podjetij, kamor bi ga povabili na razgovor. V dveh tretjinah bi ga odslovili že takoj, ko bi opazili, da je Rom. To verjetno ni najboljša motivacija za Rome, ki so pripravljeni delati. Prav tako je za obiskovanje delodajalcev potrebno vložiti nekaj denarnih sredstev. Za veliko Romov je verjetno problem tudi prevoz na delovno mesto, saj dostikrat živijo v odročnih krajih.

3.4 Nezadostna aktivnost brezposelnih Romov

Na podlagi prej predstavljene ankete ugotavljamo, da bi kar 80 odstotkov Romov sprejelo službo v tovarni. Na drugi strani pa so podjetja, ki neuspešno iščejo nekvalificirano delovno silo. Vendar verjetno vsak, ki išče zaposlitev, najprej izračuna, kaj s tem pridobi. Glede na to, da Romi od države prejemajo socialno pomoč, ki jim omogoča sicer skromno osnovno preživetje, pa jih verjetno zaposlitev v tovarni, kjer so izredno nizke plače, ne motivira v zadostni meri. Zato se raje poslužujejo priložnostnega dela na črno, ob tem pa ne izgubijo pravice do socialne pomoči.

Poslanec Državnega zbora Zmago Jelinčič Plemeniti je leta 2005 naslovil na Vlado RS poslansko pobudo (DZ RS, 2005), s katero jo poziva, da namesto povišanja sredstev za izboljšanje izobrazbene ravni, bivalnih razmer, ureditev infrastrukture romskih naselij in druga področja, raje poskrbi, da bodo pripadniki romske skupnosti v rednem delovnem razmerju. Predlaga, da Vlada posreduje pri zaposlovanju pripadnikov romske skupnosti v podjetju Revoz.

Na pobudo poslanca Jelinčiča je predstavnik vlade odgovoril, da se tudi državni organi in službe zavedajo perečega problema in že nekaj let izvajajo ukrepe pospeševanja zaposlovanja Romov.



Leta 2003 so območne službe Zavoda za zaposlovanje pripravile posebno analizo stanja na področju zaposlovanja Romov, in sicer na podlagi podatkov 1650 registrirano brezposelnih Romov, kar predstavlja 72 odstotkov vseh registriranih brezposelnih Romov v Republiki Sloveniji. Ugotavljajo, da je sicer res, da imajo nekateri delodajalci izrazito odklonilen odnos do Romov, vendar pa naj bi bil glavni vzrok visoke brezposelnosti njihova izredno nizka izobrazbena struktura.

Predstavnik Vlade je še izpostavil, da so osebe, ki živijo v neurejenih bivalnih razmerah,težko uspešne v izobraževalnem procesu, kar vodi v neuspeh tudi pri iskanju zaposlitve in pri navajanju na delovne navade. Zato Vlada meni, da finančna sredstva, namenjena izboljševanju izobrazbene ravni in graditvi infrastrukture vodijo k večjemu številu zaposlenih pripadnikov romske etnične skupnosti ter s tem k razbremenitvi državnega proračuna.

Dejstvo je namreč, da podjetja tudi za najslabše plačano delovno silo zahtevajo končano osnovnošolsko izobrazbo, mnogi Romi pa ne zmorejo zadostiti niti temukriteriju.

Na pobudo poslanca Jelinčiča so v Revoz povabili 17 Romov, od katerih je eden odklonil zaposlitev zaradi prekvalificiranosti, eden se ni pojavil na delo, trije niso opravili zdravniškega pregleda. Od 10 zaposlenih jih danes dela še šest, štiri osebe so prekinile delo, in sicer zaradi samovoljne odsotnosti z dela in neupravičene večdnevne bolniške odsotnosti.

3.5 Ugotovitve na podlagi lastne raziskave

Na podlagi ankete, ki smo jo opravili na vzorcu petinšestdesetih prekmurskih Romov, lahko najprej ugotovimo, da je kar 77% vprašanih brez osnovnošolske izobrazbe. Še slabši so podatki o zaposlenosti, namreč precejšen delež je brezposelnih. Kar 92% jih meni, da so zaradi dejstva, da so Romi, deležni diskriminacije v družbi. Menijo, da se ne morejo zaposliti, ker nimajo nikakršne formalne izobrazbe, pa tudi samo zaradi dejstva, da pripadajo romski skupnosti. Da je razlog pomanjkanje delovnih navad, je odgovoril samo zanemarljiv delež Romov.

Na vprašanje, kdo po njihovem mnenju lahko največ pripomore k reševanju problema zaposlovanja Romov, so mnenja med vlado in Romskim zaposlitvenim centrom deljena. Nekateri sicer dodajajo, da bi lahko kaj pripomogli tudi Romi sami, vendar je ta delež majhen.

Skoraj vsi menijo, da ima država mačehovski odnos do njih in da so diskriminirani na vseh področjih življenja. Otroci so v šoli deležni zmerjanja in zaničevanja.

Očitno vstop Slovenije V Evropsko unijo ni bistveno vplival na položaj romske skupnosti v naši družbi. Kar 94 % jih odgovarja, da stvari ostajajo iste, medtem ko preostali menijo, da se razmere še slabšajo.



SLIKA 6: SPREMEMBE PO VSTOPU SLOVENIJE V EU

Kako Romi občutijo spremembe ob vstopu Slovenije v EU

razmere ostajajo iste

razmere so se še poslabšale

Vir: lastno raziskovanje (2007)

Zanimiv je nabor poklicev, ki so ga Romi izbrali kot najbolj zaželenega. Med njimi so večinoma poklici, ki zahtevajo poklicno izobrazbo. To so: šofer, avtomehanik, šivilja, prodajalka, ključavničar, električar in podobno, pa tudi samostojni podjetnik.

V anketi smo zastavili tudi vprašanje, kakšna so njihova pričakovanja glede novega Zakona o romski skupnosti, ki po mnenju vlade prinaša pozitivne spremembe in celoviteje rešuje romsko problematiko. Romi so izrazili skeptičnost, da bi lahko nov zakon res pripomogel k ureditvi razmer, v katerih živijo, mnogi pa sploh niso vedeli, da je takšen zakon sprejet.



4. POLITIČNI PROGRAMI REŠEVANJA ROMSKE PROBLEMATIKE

4.1 Vladni programi in strategije

Republika Slovenija si intenzivno prizadeva izboljšati položaj romske skupnosti in za uresničitev tega cilja oblikuje številne programe ter namenja visoka denarna sredstva. Leta 2006 je bilo za urejanje romske problematike porabljenih 4. 172. 926 evrov (Urad Vlade RS za narodnosti, 2007).

Romska skupnost v Sloveniji ima status posebne etnične skupnosti. Začetki urejanja njihovega pravnega položaja segajo v leto 1989, ko je bila z ustavnimi amandmaji sprejeta določba, naj se pravni položaj Romov uredi z zakonom.

Določba 65. člena daje pooblastilo zakonodajalcu, da romski skupnosti, ki živi v Sloveniji, kot posebni etnični skupnosti z zakonom zagotovi poleg splošnih pravic, ki jih ima vsakdo, še posebne pravice. Gre za zagotovitev posebnega (dodatnega) varstva, ki je v pravni teoriji znano kot pozitivna diskriminacija.

65. člen ustave se uresničuje v področni zakonodaji:• Zakon o lokalni samoupravi;• Zakon o lokalnih volitvah;• Zakon o evidenci volilne pravice;• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja;• Zakon o vrtcih;• Zakon o osnovni šoli;• Zakon o medijih;• Zakon o knjižničarstvu;• Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo;• Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in• Zakon o RTV Slovenija.

Pomemben korak v smeri večje participacije Romov v javnem življenju je bil narejen leta 2002 z dopolnitvami Zakona o lokalni samoupravi. Ta zakon, ki temelji na odločitvi Ustavnega sodišča, je nekatere določbe prvotnega zakona razglasila za neustavne in določil 20 občin, v katerih mora biti romskim skupnostim zagotovljena pravica, da na lokalnih volitvah novembra 2002 izvolijo svojega občinskega svetnika. Do tega roka so bili romski svetniki izvoljeni v 14 občinah, kasneje pa še v šestih.

Na seji Državnega zbora RS letošnjega marca je bil sprejet nov krovni Zakon o Romski skupnosti. Zakon na prvem mestu določa organiziranost romske skupnosti v Republiki Sloveniji na državni in lokalni ravni. Na tem področju zakon na lokalni ravni predvideva oblikovanje posebnih delovnih teles za spreminjanje položaja romske skupnosti znotraj občinskih svetov občin, v katerih se v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo,



voli predstavnika romske skupnosti v mestni oziroma občinski svet. Na državni ravni zakon predvideva ustanovitev Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, ki bo sogovornik državnih organov in oseba javnega prava (Zakon o romski skupnosti v Sloveniji, 2007). Opozicija je v tej točki izrazila pomislek, da če bo Svet romske skupnosti RS oseba javnega prava, potem se romski skupnosti odvzema pogajalska neodvisnost. Poleg tega je skupna ugotovitev mednarodnih organizacij, da je možnost za izboljšanje položaja Romov potrebno iskati v dialogu s predstavniki romske skupnosti. Zato je izjemnega pomena, da imajo združenja Romov status nevladnih organizacij.

Zakon je komaj stopil v veljavo, zato bomo pozitivne oziroma negativne učinke in mogoče pomanjkljivosti lahko analizirali, ko se bo pokazalo, kako se zakon obnese v praksi. Strokovnjak na tem področju, g. Milan Komac z Inštituta za narodnostna vprašanja je izrazil pomislek, ker ni bila opravljena simulacija implementacije zakona v vsakdanjem življenju. Komac je še predlagal, da bi dobili podoben politični status, kot ga imajo pripadniki drugih dveh narodnih manjšin. S tem bi dobili možnost volitev romskega poslanca v parlament. Zakon tega (za zdaj) še ne predvideva.

Po že sprejetem in veljavnem proračunu za leti 2007 in 2008 imajo posamezna ministrstva in vladne službe v svojih finančnih načrtih predvidena naslednja sredstva:(Poročevalec DZ, 72 - 85)

Leto 2007:

- Ministrstvo za kulturo: 83.363 EUR;- Ministrstvo za šolstvo in šport: 1.322.318 EUR;- Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: 8.346 EUR;- Služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko: 1.460.524 EUR;- Urad Vlade za narodnosti: 764.607 EUR.

Leto 2008:

- Ministrstvo za kulturo: 80. 186 EUR;- Ministrstvo za šolstvo in šport: 1.349.275 EUR;- Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: 12.519 EUR;- Služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko: 1.460.524 EUR;- Urad Vlade za narodnosti: 764.607 EUR.

Julija 2005 je Vlada RS sprejela Izvedbeni program pomoči občinam pri urejanju najnujnejše komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Na tej podlagi je bilo v letu 2005 občinam razdeljeno 1.275.000 evrov za dokončanje projektov. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko vsako leto objavi nov poziv za prijavo projektov v vsakoletni izvedbeni program pomoči občinam. Občine z zgodovinsko poseljenim romskim prebivalstvom imajo tako možnost, da s sredstvi države postopno uredijo razmere v romskih naseljih in s tem zagotovijo Romom dostojne življenjske pogoje, ki so osnova za pozitivne rezultate na vseh ostalih področjih (izobraževanje, zaposlovanje, socializacija).



4.1.1 Program ukrepov za pomoč Romom

Vlada Republike Slovenije je že v letu 1995 sprejela Program ukrepov za pomoč Romom, ki zajema dejavnosti različnih državnih organov na tem področju. Zaradi socialne ogroženosti večjega dela romske skupnosti so ukrepi za izboljšanje položaja Romov v programu iz leta 1995 usmerjeni predvsem v urejanje elementarnih življenjskih razmer – bivalnih pogojev, zagotavljanja sredstev za preživetje, izobraževanje in zaposlovanje. Program iz leta 1995 predstavlja pozitiven premik kot prvi korak v načrtovanju celovite vladne strategije na tem področju, ki je na splošno usmerjen v integracijo romske skupnosti. Tako kot v drugih evropskih državah je uresničevanje vladnega programa za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji povezano z dvigom zavesti o pomenu varstva človekovih pravic, medkulturnim izobraževanjem in s stopnjo tolerance v demokratični družbi. Program, ki je bil sicer sprejet že pred dvanajstimi leti, je še vedno aktualen. Poleg ureditve bivanjskih razmer, ki so po mnenju mnogih ključnega pomena za premik na bolje, je program usmerjen še k načinu razdeljevanja socialnih transferjev, razvoju kulture, ohranjanju lastne identitete in politične participacije na lokalni ravni. (Poročilo o položaju Romov v Republiki Sloveniji, 2004)

Na Uradu za narodnosti ugotavljajo, da je bila naša država doslej še najmanj uspešna na področju zaposlovanja in pri urejanju bivanjskih razmer.

4.1.2 Program boja proti revščini in socialni izključenosti

Glede na neugodne socialne razmere, neustrezne bivanjske pogoje in neurejeno infrastrukturo v večjem delu naselij, kjer prebivajo Romi v Sloveniji, je za izboljšanje položaja Romske skupnosti pomemben tudi vladni program boja proti revščini in socialni izključenosti. Program prispeva k zmanjševanju revščine in neenakosti med ljudmi in dopolnjuje strategijo socialnega vključevanja. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije zagotavlja kontinuirano podporo dejavnostim za spodbujanje sodelovanja med romskimi in ne romskimi nevladnimi organizacijami za odpravo socialne izključenosti.

4.1.3 Program za zaposlovanje Romov »Enake možnosti«

Vlada je leta 2000 sprejela program za zaposlovanje Romov »Enake možnosti«. Vladni program med drugim ugotavlja, da podatki o izobrazbeni strukturi kažejo, da imajo Romi bistveno nižjo izobrazbeno raven, kar je poleg socialno kulturnih značilnosti ključni razlog za slabo pozicijo na trgu dela. Tako je sestavljen začaran krog vzrokov in posledic: nizek socialnoekonomski standard, slabša usposobljenost in posledično brezposelnost, kar pomeni konec in pa začetek začaranega kroga – revščina. Program je že potekel, vendar se ukrepi na državni ravni kontinuirano izvajajo v okviru



programov aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji.

4.2 Evropski programi urejanja položaja Romov

Tudi Evropska unija se zaveda vedno bolj perečega vprašanja romske problematike. S pristopom novih članic, kot sta Romunija in Bolgarija, se bo število Romov v EU povečalo za tri milijone. V Romuniji živita dva milijona Romov, v sosednji Bolgariji pa 700 000. Obe državi se spopadata z diskriminacijo romske skupnosti, ki je velikokrat posledica neurejenega statusa. Evropska komisija je oštela Romunijo, da še vedno obstajajo primeri nasilja in napadov ter prisilne izselitve brez ustrezne nadomestne namestitve.

Na neurejenost položaja Romov, največje etnične manjšine v Evropi že dalj časa neuspešno opozarjajo številni evropski poslanci (Urad za narodnosti RS, 2006). Razen Slovenije, ki je pred kratkim sprejela Zakon o Romski skupnosti, nobena od 25 držav članic Evropske unije nima tega področja urejenega s posebnim zakonom. Romska skupnost je običajno obravnavana skupaj z ostalimi manjšinami v skupnem manjšinskem zakonu, če je sploh priznana kot manjšina. V nekaterih državah so splošna določila o tej tematiki v ustavah, zlasti ko je govora o nediskriminaciji in varstvu človekovih pravic, največkrat pa države rešujejo vprašanje pravic romske skupnosti v področni zakonodaji ali s posebnimi projekti ali programi, ki so namenjeni izključno izboljšanju položaja romske skupnosti v državi.

V večini starih držav članic Evropske unije še vedno vlada prepričanje, da so Romi velik problem vseh držav novih članic iz srednje in vzhodne Evrope, tako številčni kot politični in socialni. O dejanski ali domnevni diskriminaciji Romov v teh državah velikokrat pišejo mediji, ki radi opozarjajo na njih kot migracijsko nevarnost.

Slovenija se zaveda, da na področju te tematike tudi stare države članice Evropske unije ne poznajo pravega načina reševanja problema in se z novimi ukrepi in programi pomoči še vedno skuša najti optimalno rešitev ali pa vsaj reševati najhujše probleme.

Vse države Evropske unije in Evropska unija kot celota se trudijo to tematiko obravnavati in urediti po svoje, vsem pa naj bi vendarle bil skupni cilj izboljšati položaj romske skupnosti kot take. To naravnanost poudarja v svoji mednarodno priznani knjigi Degesih (Romih, ki živijo v vzhodno Slovaški pokrajini Svinia) tudi avstrijski esejist in kritik Karl – Markus Gauss, ki poudarja, da romsko vprašanje ni notranje slovaški, temveč vseevropski problem, pri katerem ne gre za poceni pripisovanje krivde temu ali onemu, temveč za dolgoročni politično izobraževalni projekt, na katerem se bo preizkusila humanistična naravnanost Evropske unije kot celote (www.glu-sg.si/exhibition/2Live/slo/gauss.htm)

Leto 2007 je bilo imenovano kot Evropsko leto enakih možnosti za vse. Evropsko leto bo pripomoglo k osveščanju, usmerjanju politične pozornosti in aktiviranju interesnih skupin. Letošnje leto se torej osredotoča na štiri prednostne cilje:



- pravice,- priznavanje,- zastopanost in- spoštovanje.

Cilj leta 2007 je seznanitev ljudi z njihovimi pravicami do zaščite pred diskriminacijo v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo, poudariti vrednost raznolikosti EU in spodbujati enake možnosti za vse v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju. Zlasti pomembno je dopolnjevanje in usklajevanje z Evropskim letom medkulturnega dialoga 2008, da bomo zagotovili usklajenost med obema letoma glede tematike in delovanja.

4.2.1 Primerjalni pogled ureditve romske problematike v državah EU

V evropskih državah naletimo na kar nekaj modelov urejanja romske problematike. V Avstriji, Nemčiji, na Švedskem in v Švici imajo položaj in pravice manjšin obravnavan v ustavi, temeljnem zakonu o manjšinah ter v področni zakonodaji. V Nemčiji ne gre za poseben zakon, pač pa za implementacijo Evropske listine sveta Evrope o regionalnih in manjšinskih jezikih ter Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin. Podobno je tudi v Švici in na Švedskem. V Italiji so položaj in posebne pravice manjšin urejeni samo s področno zakonodajo. Poseben model, ki ne priznava nobenih manjšin je Francija. ( vir: Informacija MZZ, Poročilo držav glede uresničevanja Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin).

Avstrija podobno kot Slovenija pozna delitev na avtohtone (staroselske) alohtone (priseljene) Rome. Tako v Avstriji delijo Rome na dve skupini: število avtohtonih se ocenjuje na največ 10 000, od teh jih približno polovica živi na Gradiščanskem, druga polovica pa v drugih delih Avstrije, predvsem na Dunaju in Linzu. Druga skupina so Romi, ki so se v zadnjem desetletju preselili z Balkana in katerih število se ocenjuje na približno 20 000. Avtohtone Rome v Avstriji obravnavajo kot manjšino, priseljene pa enako kot vse druge priseljence, in zato ne uživajo posebnih pravic.

Po podatkih Švedskega ministrstva za pravosodje živi oziroma se trenutno nahaja v državi med 40 000 in 50 000 pripadnikov romske skupnosti (Informacija MZZ, Poročilo držav glede uresničevanja Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin, 2004). Romska populacija na Švedskem ni homogena, saj vključuje različne romske skupine, ki govorijo več različnih dialektov. Država je začela intenzivneje urejati njihovo problematiko že v 60. letih. Švedska vlada je vzpostavila formalne temelje za delo z romskimi organizacijami leta 1996.

Leta 2000 je švedski parlament ratificiral Okvirno konvencijo Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin in Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih. S tem je romski jezik dobil pravno veljavnost kot eden uradnih manjšinskih jezikov na Švedskem. Ustanovljena je bila tudi neformalna delovna skupina, v kateri sodelujejo romske žene



in predstavniki vlade. Ta skrbi za enake možnosti obeh spolov, med drugim tudi za ustrezno zastopanost v romskih organizacijah.

Na Madžarskem po popisu prebivalstva leta 2001 živi 190 064 Romov, po najbolj skromnih ocenah pa okoli 600 000, prevladujoča pa je celo 800 000 do 1 000 000. Na Madžarskem živijo že več stoletij razpršeno po celi državi, približno 70 % Romov govori le madžarščino, priznani pa sta dve različici romskega jezika.

Madžarska nima posebnega zakona o romski skupnosti. Kot položaj drugih manjšin tudi položaj Romov ureja Zakon o nacionalnih in etničnih manjšinah, ki prvič prizna romsko skupnost za etnično manjšino in poleg individualnih pravic Romom zagotavlja tudi kolektivne pravice (manjšinske organizacije).

Romi na Madžarskem so organizirani v romske civilne organizacije. Obstaja tudi nekaj romskih političnih strank, ki pa so brez posebnega vpliva in uspeha. Zakon o nacionalnih in etničnih manjšinah omogoča tudi oblikovanje manjšinskih lokalnih in državnih samouprav. Njihova glavna naloga je varstvo in predstavljanje interesov manjšin. Zakon določa, da ima vsaka manjšina pravico ustanoviti manjšinsko občinsko vlado ali neposredno ali posredno oblikovano lokalno manjšinsko samoupravo v mestih ali okrožjih glavnega mesta, prav tako pa tudi nacionalno manjšinsko samoupravo. Romi v madžarskem parlamentu nimajo zagotovljenega sedeža, so pa bili na zadnjih volitvah v parlament na listah različnih strank izvoljeni štirje poslanci romskega porekla.

Na Madžarskem ni romskih šol, obstaja pa več sto homogenih romskih razredov, za katere je značilna nižja izobraževalna raven, vendar pa sprememba Zakona o šolstvu zahteva njihovo ukinitev. Romskim otrokom pri šolanju s štipendiranjem pomaga Javni sklad za madžarske Rome. Romski jezik in kultura sta tudi učni predmet v nekaterih srednjih šolah.

Velik problem na Madžarskem je visoka stopnja brezposelnosti med Romi. Za njeno zmanjšanje si država prizadeva s pomočjo posebnih programov za Rome in posebnih olajšav podjetjem, ki zaposlujejo Rome.

4.2.2 Akcijski načrt OVSE za izboljšanje položaja Romov in Sintov

V okviru OVSE deluje posebna kontaktna točka za Rome in Sinte v okviru Urada za demokratične inštitucije v Varšavi. OVSE je pripravila več seminarjev in srečanj na temo položaja romske skupnosti ter poročila o položaju Romov v posameznih državah. S položajem Romov v Evropi se ukvarja tudi Visok komisar OVSE za narodne manjšine. V letu 2006 je pripravil »Poročilo o položaju Romov in Sintov na območju držav OVSE«, v katerem podaja celovit prikaz položaja Romov v državah OVSE. Kontinuirano večletno proučevanje je pokazalo, da Romi na splošno tudi v sodobnih procesih ostajajo izven dosega progresivnih sprememb, medtem ko lahko opazujemo napredek in izboljšanje položaja mnogih manjšinskih skupnosti.Namen poročila je prispevati k izboljšanju dejanskega položaja Romov in utrjevati sožitje med Romi in večinskim prebivalstvom.



Po mnenju Visokega komisarja so najpomembnejša področja, kjer je potrebna dejavnost, ki naj prispeva k izboljšanju položaja Romov in Sintov:

• odprava predsodkov in rasnega nasilja;• izboljšanje možnosti za dostop do izobraževanja;• izboljšanje splošnih življenjskih pogojev in • povečana participacija Romov in Sintov v vsakdanjem življenju.

Akcijski načrt OVSE za izboljšanje položaja Romov, ki je bil sprejet leta 2003 zajema različna področja družbenega življenja in zavezuje države k čimprejšnjemu ukrepanju. Načrt med drugim vsebuje tudi posebne določbe za delo policije v stiku z romsko skupnostjo. Med drugim priporoča državam, naj razvijajo politiko, ki dviguje zavest med ustanovami, ki imajo izvršljivo moč, glede položaja Romov in glede odprave predsodkov in negativnih stereotipov. Načrt tudi priporoča državam naj pripravijo programe usposabljanja policije, ki naj preprečijo prekomerno uporabo sile in naj prispevajo k spoštovanju človekovih pravic. V duhu teh priporočil je Policijska akademija v letu 2004 pripravila delavnico v Murski Soboti za usposabljanje policistov za delo z romsko skupnostjo. Delavnica je obravnavala pomen osveščanja o temeljnih dokumentih o varstvu človekovih pravic, kulturne raznolikosti in ne diskriminacije kot izhodišču za delo policistov v večkulturnem okolju.

Akcijski načrt OVSE na področju zaposlovanja in izobraževanja med drugim predlaga državam, naj povečajo število zaposlenih pomočnikov in spodbujajo redno prisotnost otrok pri pouku, med drugim tudi z uvajanjem družinskih ali socialnih pomočnikov ter naj:

• razvijajo programe usposabljanja za pripravo na zaposlitev manj zastopanih skupin, kot so Romi in Sinti v javni upravi in na drugih področjih, ter razvijajo tako politiko usposabljanja za zaposlovanje, ki bo zagotavljala njihovo zaposlovanje kot javnih uslužbencev;

• razvijajo politike in programe poklicnega usposabljanja zlasti mladim in pa ženskam;

• sprejemajo tako socialno politiko, ki bo povečala motivacijo za iskanje zaposlitev;

• kot vsebinski način za premostitev odvisnosti od socialne pomoči.

4.2.3 Priporočilo parlamentarne skupščine Sveta Evrope »Romi v Evropi«

Svet Evrope je sprejel dva pomembna obvezujoča mednarodnopravna dokumenta, Evropsko listino regionalnih ali manjšinskih jezikov in Okvirno Konvencijo Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin, ki združujeta pomen kulture in jezikovne raznolikosti sodobnih družb z varstvom kulturne dediščine in zgodovinskega izročila Evrope kot celote. Oba instrumenta tvorita podlago za evropski standard manjšinskega varstva, ki



je osnova za nadaljnje notranje urejanje varstva kulturne raznolikosti in kulturnedediščine tudi na politično institucionalni in zakonodajni ravni posameznih držav.

Pristop Sveta Evrope k obravnavi položaja Romov je celovito zajet v Priporočilu Parlamentarne skupščine Sveta Evrope »Romi v Evropi«, ki pravi, da Romi v veliki meri prispevajo k kulturni raznovrstnosti Evrope. V tem priporočilu Parlamentarna skupščina ugotavlja, da se izbruhi rasnega in družbenega sovraštva pojavljajo vse pogosteje in da so napeti odnosi med skupnostmi privedli do obžalovanja vrednega položaja, v katerem živi večina Romov danes.

Po letu 2000 so v Svetu Evrope sprejeli tudi »Priporočilo na področju izobraževanja in zaposlovanja Romov in nomadov v Evropi«. V priporočilu so zajeti bistveni napotki državam za povečanje možnosti za zaposlovanje Romov kot posebno ranljive skupine. Odbor Ministrov med drugim priporoča, da morajo strategije razvoja, ki določajo področja delovanja, vsebovati jasne in točno opredeljene cilje in pravila, ki se nanašajo na romske skupnosti. V okviru državnih ukrepov za zaposlovanje bi morale vlade spodbujati promocijo programov enakih možnosti za zaposlovanje Romov in tako promovirati ne diskriminatorno politiko.

4.2.4 Resolucija Parlamentarne skupščine Sveta Evrope o pravnem položaju Romov

Resolucija Parlamentarne Skupščine Sveta Evrope o pravnem položaju Romov v Evropi opozarja na izredno neugodne socialne razmere, v katerih živijo Romi, in obvezuje države, naj prejmejo konkretne ukrepe za spoštovanje in uresničevanje individualnih in kolektivnih pravic Romov. V delu resolucije, ki povzema bistvene ugotovitve o pravnem položaju Romov v posameznih državah v Evropi, je poseben poudarek na takšni ureditvi zakonodaje, ki bo Romom priznavala status narodne manjšine v vsaki državi, kjer živijo ter zagotovi enaka obravnava romske manjšine, kot etnične ali narodne manjšine, na področju izobraževanja, zaposlovanja, bivalnih razmer, dostopa do zdravstva in javnih dobrin.

Resolucija poziva države naj posvetijo posebno pozornost:

• spodbujanju enakih možnosti za Rome na tržišču dela;• zagotavljanju možnosti vključevanja v vse ravni vzgoje in izobraževanja; od

vrtcev;• do univerze;• razvoju pozitivnih ukrepov za zaposlovanje Romov v javnih službah, ki imajo;• neposredni pomen za romske skupnosti, kot so osnovne in srednje šole, centri

za socialno delo, lokalni zdravstveni domovi in lokalne upravne enote;• odpravi vseh praks,ki so usmerjene k ločevanju in segregaciji romskih otrok,

predvsem tistih praks, ki usmerjajo romske otroke v posebne razrede ali šole.



4.2.5. Regionalni projekti

V zadnjem desetletju so se že izoblikovale dejavne mednarodne povezave za izmenjavo izkušenj in rezultatov mednarodnih programov in namenjena so bila znatna denarna sredstva za skupno financiranje projektov za izboljšanje položaja romske skupnosti zlasti v državah Srednje in Vzhodne Evrope. V okviru Pakta za Stabilnost Jugovzhodne Evrope je potekalo več projektov, ki so bili namenjeni izboljšanju položaja Romov na različnih področjih.

Prioritetna področja so:- zaposlovanje;- izobraževanje in - preprečevanje (dvojne) diskriminacije romskih žensk.

Temeljni namen regionalnega projekta Delovne skupine Pakta stabilnosti za enakost spolov »Romske ženske to zmoremo« (Roma women can do it), ki je potekal v dvanajstih državah, je bil osveščanje romskih žensk v regiji, izobraževanje, usposabljanje in priprava romskih žensk za aktivno nastopanje v javnem življenju.

Svet Evrope je v okviru dejavnosti Pakta za stabilnost Jugovzhodne Evrope ob podpori avstrijske vlade pripravil projekt o povečanju zaposlitvenih možnosti za Rome v državah Srednje in Vzhodne Evrope. V okviru tega projekta so potekale delavnice v Novem mestu, Čakovcu, Bukarešti in Sofiji.

Projekt »Romi v procesih evropske integracije« poteka v okviru Pakta za stabilnost Jugovzhodne Evrope. V projektu sodelujejo ustanove iz treh sosednjih držav, Avstrije, Hrvaške in Slovenije: Inštitut za narodnostna vprašanja, Avstrijski inštitut za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo, izpostava v Ljubljani in Inštitut za migracije in narodnosti iz Zagreba. Cilj projekta je seznanjanje z izkušnjami sosednjih držav z mednarodnimi standardi na področju oblikovanja modelov izobraževanja in usposabljanja Romov za zaposlovanje ter krepitev obstoječega sodelovanja in dolgoročno oblikovanje mreže stikov. Tako je Slovenija prikazala primer dobre prakse na primeru dejavnosti, ki potekajo v Centru za izobraževanje v Črnomlju za izobraževanje nepismenih odraslih Romov ali pa onih, ki nimajo dokončane osnovne šole.

Projekti, ki potekajo v posameznih državah in na različne načine spodbujajo motivacijo Romov za izobraževanje, usposabljanje in za zaposlovanje v javnem sektorju, so v veliki meri usklajeni s citiranimi mednarodnimi dokumenti in priporočili, saj je to eden od pogojev za dostop do mednarodnih sredstev. V praksi se države srečujejo s sorodnimi ovirami, na primer s težavami pri spodbujanju romskih intelektualcev za nadaljevanje dela znotraj romske skupnosti. Tako je na primer na Madžarskem še pred desetimi leti samo 4% romskih otrok obiskovalo srednjo šolo, ki bi jim zagotovila nadaljnje možnosti vpisa na visokošolski študij. Danes je to razmerje doseglo 20%. Okoli 400 Romov študentov vsako leto diplomira na univerzi, vendar se le redki vračajo na delo znotraj romske skupnosti.



SLIKA 7: ODSTOTEK ROMSKIH SREDNJEŠOLCEV NA MADŽARSKEM

Odstotek romskih otrok, ki obiskujejo srednjo šolo na Madžarskem

0%

5%

10%

15%

20%

25%

leto 1997 leto 2007

Niz1

Vir: Vsebinsko poročilo »Romi v procesih Evropske integracije« (2006)

Vladni program za pomoč Romom na Hrvaškem, ki je bil sprejet v letu 2003, vsebuje posebni poglavji o izobraževanju in zaposlovanju Romov. V okraju Medžimurje, kjer po neuradnih podatkih živi okoli 5000 Romov, so v okviru programov javnih del pripravili posebne projekte za romsko skupnost. V izvajanju projekta so sodelovali območna enota Zavoda za zaposlovanje na Hrvaškem, šole in druge ustanove s tega področja. Nekaj projektov v okviru javnih del je bilo usmerjenih v zaposlitev romskih pomočnikov za pomoč romskim otrokom pri socializaciji in izobraževanju. Potreba po takih projektih je nastala iz spoznanja, da romski otroci niso bili v zadostni meri vključeni v širše družbeno okolje. Zato niso poznali hrvaškega jezika in niso obvladali temeljnih socialnih veščin, kar je dodatno oviralo njihovo pedagoško in socialno integracijo. V ta projekt je bilo vključenih dvanajst Romov, ki so kot pomočniki na področju izobraževanja pomagali v individualnem delu z romskimi otroci, romskim otrokom pa so pomagali kot prevajalci. Sodelovali so pri pouku od prvega do četrtega razreda, pomagali pri pripravi na šolo ter nadzirali redno obiskovanje šole. Na podlagi teh dejavnosti se je prisotnost otrok pri pouku iz prejšnjih 50% povečala na skoraj 100%. (Izkušnje mesta Mursko Središče pri sodelovanju z romsko manjšino, Zbornik referatov z mednarodnega simpozija o položaju Romov v državah Vzhodne in Srednje Evrope, 2003).



SLIKA 8: PRISOTNOST PRI POUKU

Prisotnost pri pouku od 1. do 4. razreda OŠ, Murko Središče, Hrvaška

0%

20%

40%

60%

80%

100%

120%

pred izvedbo projekta po uvedbi romskih pomočnikov

Niz1

Vir: Izkušnje mesta Mursko Središče pri sodelovanju z romsko manjšino (2003).

V Avstriji so se v načrtovanje in izvajanje novih zaposlovalnih programov vključile tudi dobrodelne ustanove. Tako je Karitas pričel s projektom za zaposlovanje Romov v Oberwartu na Gradiščanskem. Več let je imelo to območje najvišjo stopnjo brezposelnosti v Avstriji, ki je še posebej prizadela Rome na tem področju. Razloga za to sta nizka izobrazbena raven in slaba poklicna struktura Romov, pa tudi predsodki na strani delodajalcev. Program »Moje delo« se izvaja v okviru evropske pobude Equal. Projektni partner Karitasa je združenje Romov iz Oberwarta. V okviru tega projekta Romi dobijo možnost, da lahko delajo nekaj ur na dan ali več dni. Tako uvajanje v zaposlitev lahko olajša vključevanje in prehod v poznejšo redno zaposlitev. Projekt financira avstrijsko ministrstvo za gospodarske zadeve in Evropski socialni sklad(»Romi v procesih Evropske integracije«, 2005).

V skladu s temeljnimi usmeritvami Akcijskega načrta OVSE je v Črni gori Urad OVSE v letu 2004 pričel s projektom »Razvoj modela usposabljanja romskih voditeljev«. Načrtovani so trije programi usposabljanja: novinarji, romski pomočniki v izobraževanju in aktivisti v nevladnih organizacijah. Projekt vključuje celovit program usposabljanja romskih aktivistov, ki so nosilci sprememb znotraj romske skupnosti. Med drugim so v okviru projekta ustanovili Sklad za štipendiranje Romov. Cilj sklada je omogočiti dostop Romov do sredstev za začetek in nadaljevanje rednega šolanja. Glede na rezultate študije »Pregled gospodinjstev Romov ter beguncev v Črni gori« (vir: Hausehold survey of Roma and refugees in Monenegro, Institute for Strategic studies and Prognoses, Podgorica), ki je zajela osebe starejše od šest let, je med vprašanimi kat 92% takih, ki



ne obiskujejo redne šole. Med njimi jih kar 63% nima izobrazbe, 21% ima nedokončano osnovno šolo, 3% ima končano srednjo šolo in le 0.3% jih ima univerzitetno izobrazbo.Najpogostejši razlogi za ne obiskovanje šole so neznanje jezika, težave pri zagotavljanju sredstev za knjige in šolski pribor in pa delo v gospodinjstvu, ki ga morajo opravljati otroci v času, ko bi morali biti v šoli.

SLIKA 9: DOSEŽENA IZOBRAZBA ROMOV V ČRNI GORI

Stopnja dosežene izobrazbe Romov in beguncev v Črni gori

brez izobrazbe

nedokončana osnovna šola

srednja šola

univerzitetna izobrazba

Vir: Hausehold survey of Roma and refugees in Monenegro, Institute for Strategic studies and Prognoses, Podgorica (2005)

Projekt predvideva razvoj učnega načrta za romske pomočnike na črnogorski Univerzi, kakor tudi pomoč romskim učencem, ki so zapustili šolo, da bi dokončali srednjo šolo. Veliko Romov v Črni gori si zgodaj ustvari družino in jo vzdržuje s slabo plačanimi in težkimi deli, ki jim ne dopuščajo, da bi dokončali šolanje. V okviru projekta potekajo sociološke delavnice za krepitev samozavesti tako na individualni kot tudi na kolektivni ravni.

Pobuda je vključena v redno osnovno šolstvo skozi skupen projekt Ministrstva za šolstvo, Zavoda za odprto družbo in UNICEF-a v Črni gori. Projekt OVSE za usposabljanje in razvoj romskih voditeljev že pripravlja in spodbuja skupino romskih študentov k dokončanju zahtevnega študija, ki traja šest semestrov na Univerzi v Črni gori, da bi po končanem šolanju postali kvalificirani romski pomočniki, ki bodo delovali kot vez med družino in šolo.



Preden zaključimo poglavje o evropskih projektih, je nujno omeniti tudi Evropske socialne sklade(ESS). ESS je glavno orodje EU za vlaganje v človeški kapital. Namenjen je zagotavljanju pomoči evropskim delavcem in iskalcem zaposlitve, mladim in starim, izboljšanju njihovih zaposlitvenih možnosti, da pridobijo znanje, ki ga potrebujejo. ESS zagotavlja finančna sredstva, ki omogočajo dejanske ukrepe na področju evropske strategije zaposlovanja (ESZ), le-ta usklajuje politike zaposlovanja držav članic in temelji na treh velikih ciljih: doseči polno zaposlenost, izboljšati kakovost in produktivnost na delovnem mestu ter okrepiti socialno kohezijo in vključevanje. (http://ec:europa.eu/empoyment_socilal/esf2000/index_en.html)

Pet področij ukrepanja ESS je namenjenih spodbujanju:

• dejavnih ukrepov v zvezi s trgom dela;• enakih možnosti vseh pri dostopu do dela• poklicnega usposabljanja in izobraževanja v okviru politike vseživljenskega

učenja;• sposobne, izobražene in prilagodljive delovne sile, inovacij ter prilagodljivosti na

ravni organizacije dela in razvoja podjetniškega duha ter• dostopa žensk do trga dela in njihovega sodelovanja na njem.

Skupna naloga ESS in strukturnih skladov Unije je zmanjšanje razlik življenjskega standarda, ki obstajajo med državami in regijami EU. Do poslušamo doseči s podpiranjem projektov izobraževanja in poklicnega usposabljanja, z ukrepi za podpiranje zaposlovanja in samozaposlovanja ter z razvojem novih možnosti zaposlovanja. ESS pokušajo izboljšati tudi delovanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih služb za zaposlovanje.



5. MOŽNE REŠITVE INTEGRACIJE ROMOV V DRUŽBO

IN NA TRG DELA

Na podlagi analize obstoječega stanja smo ugotovili, da kljub velikim prizadevanjem države in nevladnih organizacij za pomoč Romom ne dosegamo pričakovanega napredka. Upravičeno se postavlja vprašanje, zakaj je temu tako. Verjetno nosijo precejšen del krivde tudi Romi sami, vendar se pri tem ne bomo ustavljali, ker naš cilj ni obsojati, ampak pomagati vsaj tistim, ki si to tudi zares želijo. Drugim, ki nimajo potrebne motivacije, da bi stvari spremenili na bolje, pa pomagati vsaj toliko, da lahko živijo človeka dostojno življenje, pa čeprav s pomočjo socialne podpore. Predvsem pa pripraviti čim več projektov, ki bodo res živeli tudi v praksi in ne le na papirju.Projekti bi morali biti usmerjeni v delo z romskimi otroki, v prvi vrsti v zagotavljanjeprisotnosti otrok v šoli. Ker izkušnje kažejo, da z represivnimi ukrepi ne dosežemo želenega učinka, bi morali romske starše z nagradami stimulirati k pošiljanju otrok v šole.

Država pa bi morala v prvi vrsti poskušati, kolikor je to mogoče, urejati infrastrukturo v romskih naseljih. Menim, da bi bil to veliko pametneje vložen denar, kot pa da se sredstva porabljajo za pripravo raznih konferenc in projektov, ki ali nikoli ne zaživijo v praksi ali pa ne prinesejo nobene otipljive koristi. Pri raziskavi literature in poročil vladnih in nevladnih organizacij se poraja vtis, da veliko papirja in govorjenja ne pripelje do konkretnega napredka v praksi. Tudi izsledki mednarodnih raziskav so pokazali, da največji napredek dosežejo romski pomočniki, ki delujejo na terenu in so vez med šolo in starši.

Poskušali smo najti nekaj rešitev, ki bi lahko pripomogle k večjem deležu zaposlenih Romov in so predstavljene v spodnjih podpoglavjih. Do takšnih zaključkov smo prišli na podlagi pogovorov z Romi, študija strokovne literature in na podlagi pogovorov z uslužbenci, ki se vsakodnevno srečujejo z romsko problematiko. Vsekakor je za takšno delo potrebna precejšnja mera entuziazma in potrpljenja, kajti spremembe niso vidne v kratkem obdobju, ampak morda šele v naslednji generaciji. Po besedah romskega koordinatorja, ki je zaposlen na Zavodu za zaposlovanje RS se uspehi pri delu z Romi merijo povsem drugače kot pri večinskem prebivalstvu. Že vsak najmanjši napredek je uspeh. Ugotavlja tudi, da je romsko vprašanje izredno kompleksno in da je bil na začetku svojega dela pri obiskovanju romskih naselij osupel zaradi razmer, v katerih živijo.Iskreno še dodaja, da sam vidi največjo oviro v Romih samih. Največkrat so zelonezainteresirani za sodelovanje tako na področju izobraževanja kot tudi na področju zaposlovanja. Imajo povsem drugačen sistem vrednot, ki se mnogokrat ne ujema z našimi predstavami. Poleg tega opozarja na skrajno nestimulativnost trenutne socialne politike, ki več ugodnosti nudi brezposelnim kot tistim, ki so preko programa Zavoda za zaposlovanje RS vključeni v program javnih del.

Da bi res prišlo do bistvenih sprememb na bolje, bodo najprej potrebni miselni premiki na obeh straneh, potrebno pa bo najti tudi nek kompromis, ki bo Romom še vedno



dovoljeval njihovo kulturo in posebnost, hkrati pa bo njihov način življenja omogočal sožitje z večinskim prebivalstvom.

Žal je še vedno tako, da v Romih obstaja strah pred izobraževanjem in da neredko iz svoje skupnosti izločijo uspešne posameznike. Ker je človek socialno bitje je zanj vedno pomemben občutek, da ga okolica sprejema, pri Romih pa je to še posebno izrazito, ker živijo v izolaciji svojih naselij. S skupnostjo so izredno povezani in strah pred izključitvijo je močnejši od želje po boljšem materialnem življenju.

5.1 Vključevanje Romov v programe javnih del

Program Javni zaposlitveni programi – javna dela, je namenjen socialni in delovni vključenosti brezposelnih oseb, dvigu njihove ravni znanja in delovne usposobljenosti, spodbujanju prehoda v redno zaposlitev in razvoju novih delovnih mest v lokalnih skupnostih. Program določa stimulativno izvajanje programa na območjih z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v Republiki Sloveniji. Tako so kriterij razporejanja finančnih sredstev pridobile regije z višjo stopnjo brezposelnosti več sredstev; s tem pa možnost izvajanja več programov, večjega števila vključenih brezposelnih oseb in večji delež sredstev sofinanciranja izhodiščnih plač vključenih brezposelnih oseb.

Javna dela se organizirajo zaradi izvajanja socialno varstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov. Naročniki (povečini so to lokalne skupnosti) programov javnih del zagotavljajo javni interes za izvajanje javnega dela in sredstva za kritje dela stroškov izvajanja javnih del. Izbor lokalnih programov javnih del izvajajo razpisne komisije območnih služb zavoda, v katere so vključeni tudi predstavniki regionalnih razvojnih agencij. Izbor nacionalnih javnih del pa izvaja razpisna komisija na centralni službi zavoda.

Večinoma se v programe javnih del vključujejo posebej ranljive skupine brezposelnih, kot so:

- brezposelne osebe, ki so v evidenci Zavoda za zaposlovanje vsaj 12 mesecev;- invalidne osebe;- brezposelne osebe, mlajše od 26 let, ki so prijavljene v evidenci vsaj 3 mesece;- brezposelne ženske, starejše od 40 let;- osebe s I. in II. Stopnjo izobrazbe;- zdravljeni odvisniki;- osebe po prestajanju zaporne kazni ter- Romi.

Vključitev v javna dela lahko traja od enega leta, podaljša se lahko le za vključene, ki jim do upokojitve manjka 5 let ali manj. Brezposelne osebe iz teh ciljnih skupin so lahko vključene v program javnih del za polni delovni čas, medtem ko so ostali udeleženci vključeni 40 ur tedensko oziroma do 5 dni v tednu. Največ programov se izvaja na področju izobraževanja in socialnega varstva ter zdravstva, sledijo programi s področja kulture, športa, urejanja okolja in ekologije, razvoja turizma in gostinstva in drugih storitvenih dejavnosti.



V letu 2005 je v RS potekalo 36 programov javnih del, ki so bili namenjeni Romom. V programe je bilo vključenih 111 brezposelnih oseb, od tega 77 Romov oziroma 69% od vseh vključenih. (Zavod RS za zaposlovanje, 2006).

SLIKA 10: PROGRAM JAVNA DELA 2005

Vir: Zavod RS za zaposlovanje (2006)

Za izvedbo aktivnosti Programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja so se v letih 2006 zagotavljala sredstva iz proračunskih postavk integralnega dela proračuna, Evropskega socialnega sklada in Pobude skupnosti EQUAL. V okviru ciljnih skupin oseb se ne vodi ločene evidence števila vključenih oseb iz obeh narodnostnih skupnosti in romske skupnosti in ne obsega sredstev v okviru posameznih proračunskih postavk za ta namen. Za zbiranje podatkov glede etnične pripadnosti ni zakonske podlage. Gre za oceno svetovalcev zaposlitve, saj se v evidenci beleži le tiste, ki se sami opredelijo za Rome in želijo biti obravnavani kot posebna etnična skupina. Vse druge, ki se ne opredelijo kot Romi, pa se obravnava enako kot ostale brezposelne osebe in se jih vključuje v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja v skladu z opredeljenimi ciljnimi skupinami.

Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve preko ukrepov aktivne politike zaposlovanja spodbuja vključevanje mladih Romov v osnovne in poklicne šole, vključevanje odraslih Romov v programe subvencioniranih delovnih mest, ustvarjanje delovnih mest v okviru javnih del za pomoč pri učenju in zaposlovanje Romskih svetovalcev v uradih Zavoda RS za zaposlovanje.

Romi v Sloveniji se vključujejo v programe javnih del zlasti na področjih ureditve bivalnih razmer, urejanja romskih naselij ter pomoči v procesu izobraževanja ter dela pomočnikov in koordinatorjev v javnih službah. Cilj ministrstva je, da te oblike

Romi

ostali

N10%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

Vključeni v program javnih del v letu 2005

Niz1



zaposlovanja pripadnikov romske skupnosti iz javnih del postopoma prerastejo v stalen oblike zaposlitve, pri čemer se bodo v obdobju 2007 - 2013 uporabila tudi evropska sredstva.

V letu 2006 je bilo preseženo predvideno število vključitev Romov v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, saj je realizacija presegla 141% (odgovor Urada za narodnosti na vprašanje Državnega sveta o porabljenih sredstvih iz proračuna za ukrepe aktivne politike zaposlovanja, 2007). Vključenih je bilo 1162 Romov, od tega več kot 200 subvencionirane oblike zaposlitve, in več kot 460 Romov v programe izobraževanja in usposabljanja.

5.2 Programi in projekti nevladnih organizacij

Kar nekaj nevladnih organizacije se ukvarja z romsko problematiko. Običajno so to organizacije, ki se v okviru diskriminacije, zaščite človekovih pravic, zagotavljanju enakih možnosti za vse, ukvarjajo z bolj ranljivimi skupinami državljanov.

Amnesty International je organizacija, ki se ukvarja z zaščito človekovih pravic po vsem svetu. V Sloveniji je izdala poročilo »Napačni začetki«, ki ostro opozarja na nezmožnost države zagotoviti enakopraven dostop do izobraževanja vsem otrokom. Opozarja na izključevanje romskih otrok iz osnovnošolskega izobraževanja v teh treh državah in na nezmožnost oblasti, da s z dejanskim stanem spopadejo.

Amnesty International med drugim ugotavlja, da je stopnja nepismenih v romski skupnosti v Sloveniji izredni visoka, uradne ocene govorijo o več kot 90% nepismenih. Neizobraženost potegne za sabo številne posledice, poleg nepismenosti tudi nezaposlenost, socialno ogroženost ter številne negativne predsodke. ( www.amnesty.si/clanek.php)

Z romsko problematiko se ukvarja tudi Društvo zaveznikov mehkega pristanka s sedežem v Krškem. Društvo organizira razne delavnice in seminarje v romskih naseljih z namenom spodbujati Rome pri iskanju zaposlitve in jih seznanjati z zakonodajo in evropskimi projekti za pomoč Romom. Organizirajo tudi ustvarjalne delavnice za otroke, kjer sestavljajo material za pripravo dvojezične slikanice. Menimo, da so takšne delavnice za otroke odlična ideja, saj se otroci tako skozi igro učijo slovenskega jezika.

Nenazadnje v Sloveniji deluje 22 romskih društev, ki so povezana v Zvezo Romov Slovenije. Zveza Romov je bila ustanovljena leta 1996. V letu 2003 je bil ustanovljen informativni center Romic, ki kot temeljna informativna stična točka romske skupnosti v Sloveniji deluje v Murski Soboti.



Tabela 2: Pregled sofinanciranih programov za pomoč Romom v letu 2005

Institucija Naziv programa Sredstva

Društvo zaveznikov mehkega pristanka

Svetovalno delo z romskimi starši

224.209 sit

Pomurski zavod za izobraževanje in kulturo

Dnevni center za izobraževanje romskih

staršev in otrok1.014.667 sit

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela

Iskanje novih zaposlitvenih možnosti

1.183.778 sit

Center za socialno delo Krško

Učenje za sobivanje 179.801 sit

Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj

Izboljšajmo kakovost in življenje Romskih družin

432.925 sit

Razvojni izobraževalni center Novo mesto

Igrajmo in učimo se skupaj771.651 sit

Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj

Usposabljanje za uspešno starševstvo

489.206 sit

Vir: Urad za narodnosti; Splošne informacije o romski etnični skupnosti v Sloveniji(2006)

5.3 Iskanje novih delovnih možnosti

Ko razmišljamo o novih zaposlitvenih možnostih, je potrebno imeti v mislih, da smo zelo omejeni z nizko izobrazbeno strukturo Romov. Zato spremembe žal ne bodo nastale čez noč. V lastni raziskavi smo ugotovili, da si Romi sami želijo predvsem poklicev, ki zahtevajo poklicno izobrazbo. Da bi Romi sami razumeli vzrok in posledico izobraževanja, bi vsekakor morali zagotoviti zaposlitev tistim, ki so uspešno zaključili šolanje in jim omogočiti delo za primerno plačilo. Kot smo že ugotovili, so plače v nekaterih dejavnostih tako nizke, da pravzaprav nezaposleni raje prejemajo socialno podporo, kot da bi se zaposlili. Zato je nujno delavce pošteno plačati, da bi bili za delo sploh motivirani. Za uspešno izvajanje načrta zaposlovanja bi morali izobraževati delavce, zaposlene na zavodih za zaposlovanje, ki bi se poglobljeno ukvarjali z romsko problematiko. Za takšno delo so še najprimernejši Romi sami, tisti, ki so uspešno končali vsaj srednjo šolo. Ti bi bili tudi vzgled ostalim in dokaz, da tudi oni zmorejo uspešno končati šolanje.



Oblikovati bi bilo potrebno poseben sklad za podporo pridobitnim projektom in samozaposlitvenim projektom za Rome. V lastni raziskavi smo tudi zaznali, da si Romi želijo poklica samostojnega podjetnika.

Da bi takšne in podobne cilje lažje uresničili, je potrebno podirati tudi infrastrukturo in možnosti delovanja romskih nevladnih organizacij, predvsem pa vzpostaviti most in medsebojni dialog med Romi, romskimi organizacijami, ostalimi nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s to problematiko in državnimi ustanovami ter delodajalci.

V okviru Vladnega programa za pomoč Romom (1995) se izvaja tudi program subvencionirane zaposlitve »Program tisoč novih možnosti«. Takšne olajšave oziroma subvencionirane zaposlitve so se izkazale kot učinkovita spodbuda delodajalcem prizaposlovanju brezposelnih oseb nasploh, ne le Romov. V primeru zaposlitve brezposelne osebe, ki je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, delodajalec prejme določeno denarno nagrado.

Primeren poklic za usposobljene Rome je tudi poklic romskih pomočnikov v šoli. Ti pomagajo otrokom pri vključitvi in socializaciji ter pri premostitvi jezikovnih pregrad. So vez med starši in šolo, kar prinese pozitivne premike pri problemu izostajanja romskih otrok od pouka. Dosedanja praksa potrjuje pozitiven vpliv romskih pomočnikov in menimo, da bi bilo potrebno s to dejavnost razširiti in za to področje zaposliti čim več izobraženih Romov.

5.4 Socialni transferji – pomoč ali vzrok nemotiviranosti za delo

Pri trditvi, da se socialni transferji v Sloveniji usmerjajo k dohodkovno najšibkejšim, se lahko najprej vprašamo, kaj v Sloveniji štejemo za socialne transferje in ali res dosežejo socialno najbolj ranljive. Kot ugotavljata Dragoš in Leskošek (2003), dodatek za veliko družino predstavlja socialni transfer, ki je sicer visok, ni pa nujno tudi socialen. Do tega dodatka so upravičene vse velike družine, neodvisno od premoženjskega stanja in višine dohodkov, ki se stekajo v družinski proračun. Do dodatka so tako upravičene tudi najbogatejše in ne le najrevnejše velike družine. Iz tega je razvidno, da gre bolj za nataliteto kot pa socialno politiko. Država želi podkupiti starše, da bi več rojevali, vendar je večje število otrok zaželeno le v družinah večinske pripadnosti, medtem ko število otrok prikrajšanjih skupin ni zaželeno in se ne spodbuja.

Glavni vir preživetja pripadnikov romske skupnosti so še vedno socialne pomoči. Z denarno socialno pomočjo se po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list št. 36/04) zagotavljajo sredstva za preživetje, katerih prejemnik ne more biti v ugodnejšem položaju od tistega, ki si sredstva za preživljanje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela. Romska družina po predpisih ne more biti drugače obravnavana kot katerakoli druga družina. Tudi zanjo velja, da lahko prejema socialno pomoč le:

• če so starši prijavljeni kot brezposelni na zavodu za zaposlovanje;



• če ne zavračajo nobene možnosti za usposabljanje ali zaposlitev kot npr. prekvalifikacijo, vključitev v javno delo, ne odklanjajo ponujene občasne in redne zaposlitve in ob upoštevanju dodatnega dejstva, da niso postali brezposelni po svoji krivdi, torej iz krivdnega razloga opustitve ali zaradi morebitne sporazumne prekinitve delovnega razmerja;

• če izpolnjujejo pogodbo s centrom za socialno delo o aktivnem reševanju socialne problematike v primeru, da center oceni, da je sklenitev take pogodbe potrebna.

Primerjava prejšnjega sistema denarnih dodatkov (pred uveljavitvijo sprememb zakona leta 2001) kaže, da so sedaj nekoliko na boljšem družine s 3 ali 4 otroki, pri družini s petimi otroki je višina pomoči enaka kot prej, pri večjih pa je nasprotno, saj je družina z več kot petimi otroki v prejšnjem sistemu dobila več denarnega dodatka kot danes.

Če pride do kateregakoli od možnih krivdnih razlogov (samovoljna prekinitev dela, kakršnakoli neaktivnost in neizpolnjevanje pogodbe o reševanju lastne socialne problematike, odklanjanje zaposlitve, neaktivnost pri iskanju dela, nevključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja, zlasti programe usposabljanja in javna dela itd), center ukine ali zmanjša socialno pomoč, tako da je ne dodeli za tisto odraslo osebo, prikateri obstaja krivdni razlog. V družini je to lahko eden ali oba od staršev, kar ob dejstvu, da je pomoč za odrasle osebe bistveno višja, pomeni precejšnje zmanjšanje pomoči. Krivdne razloge, vezane na zaposlitev, pridobivajo centri od uradov za delo, ostale pa ugotavljajo sami.

Po zakonu lahko center za socialno delo sklene s prejemnikom denarne socialne pomoči pogodbo o aktivnem reševanju svoje socialne problematike. Ko gre za Rome, najpogosteje v praksi, prejemnike zavežejo k vključitvi predšolskih otrok v posebej organizirano predšolsko vzgojo, vključitvi šoloobveznih otrok v šolanje in rednem pošiljanju otrok v šolo, vključitvi odraslih v osnovno šolo za odrasle, javljanju na uradu za delo in iskanju zaposlitve, vključevanju v programe javnih del in druge oblike zaposlitve za določen čas, v organizirane oblike usposabljanja in podobno. V številnih primerih se z Romi dogovorijo za namensko porabo sredstev socialnih pomoči za nakup oblačil za otroke, šolskih potrebščin, nakup pralnega stroja, popravilo strehe, plačilo stroškov financiranja kanalizacije, pridobitve električnega priključka in podobno.

Minister za šolstvo Milan Zver v intervjuju za časopis Mag (Mag, 2007) na vprašanje, ali razmeroma visoke socialne pomoči demotivirajo brezposelne Rome pri iskanju zaposlitve, odgovarja, da je pojav splošen in ni omejen samo na romsko populacijo. Previsoki ali celo nenadzorovani socialni transferji, kakršni so bili pri nas, dokler sistem ni bil urejen, lahko demotivirajo ljudi pri iskanju zaposlitve. Z isto težavo so se srečevali tudi v državah blaginje, kjer so imeli močan socialni sistem. Na Švedskem so zato tudi socialni demokrati pričeli zagovarjati bolj liberalno politiko. V Sloveniji šele ustvarjamo pogoje, ki bodo omogočili točen vpogled v pravičnost dodeljevanja denarne pomoči.

Sociološke raziskave o življenju Romov (Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji, 2003) kažejo na



povezanost njihovega nizkega položaja s položajem izrazito neprivilegirane etnične manjšine. Uvrščamo jih med pripadnike nižjih socialnih slojev, ki jih prizadeva revščina. Socialni status je izrazito nižji od socialnega statusa ostalega prebivalstva. Ne gre le za materialni položaj, ampak tudi za izobrazbeno raven, poklic in zaposlitvene možnosti. Zato Romi ne razpolagajo z družbeno močjo in nimajo nikakršne pogajalske moči. So zunaj dogajanja, trajno marginalizirani in odvisni od socialne pomoči. Tudi med sabo so nepovezani in razdrobljeni po naseljih. Pogosto se zgodi, da so tisti, ki so začeli prevzemati naprednejše norme in pravila, onemogočeni v lastni sredini. Ko so obravnavani so obravnavani kot problem, ki ga je potrebno obvladovati in ne reševati. Redko aktivno sodelujejo pri reševanju problemov. Socialno – ekonomski položaj se po posameznih občinah razlikuje. V Prekmurju je boljši kot na Dolenjskem, v Beli Krajini in Posavju. Razlike v socialno ekonomskem položaju, načinu življenja, izobrazbi, delovnih navadah, verski pripadnosti in običajih so velike tudi med netradicionalno naseljenimi, ki večinoma živijo v večjih mestih (Ljubljana, Maribor, Celje, Velenje in Jesenice). Prekmurski Romi imajo večinoma socialno – ekonomski položaj, ki jim omogoča redno vključevanje otrok v vrtce, osnovne in srednje šole. Bivalne razmere in infrastruktura so v naseljih bolje urejene. Kot vzgled urejenega romskega naselja se vedno izpostavlja prekmursko vas Pušča.

Nasprotno pa v nekaterih drugih delih Slovenije romska naselja nimajo zadovoljene niti osnovne življenjske potrebe, kot so voda, elektrika in kanalizacija.

Socialno – varstvenih storitev so Romi deležni pod enakimi pogoji kot vsi drugidržavljani. Zaradi specifičnega načina življenja, dejstva, da je izobrazbena raven tako nizka in ob upoštevanju brezposelnosti večne romskega prebivalstva, je za Rome glaven vir dohodka uveljavljanje pravic na področju socialnega in družinskega varstva.

Centri za socialno delo uradnih evidenc o narodnosti prosilcev ne vodijo, zato se pri oceni opiramo na zbrane ocene.

Zbrani podatki kažejo, da so Romi najpogosteje sankcionirani pri prejemanju socialne pomoči zaradi ne pošiljanja otrok v šolo, pa tudi zaradi ne obiskovanja osnovne šole za odrasle, kjer potekajo takšni programi.

V primeru dvoma o namenski porabi denarne socialne pomoči ima center možnost izplačila v funkcionali. Praviloma gre za dogovor med prejemnikom in centrom o direktnem nakazilu sredstev tretji osebi (šoli, trgovini, komunalnim podjetjem…).

Denarni prejemki po Zakonu o socialnem varstvu in Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih Romom omogočajo preživetje. Lahko se vprašamo, ali jih ne demotivirajo pri aktivnem reševanju svojega problema, vendar si isto vprašanje lahko zastavimo tudi pri vseh ostalih upravičencih do teh sredstev. Gotovo so potrebni učinkoviti mehanizmi preverjanja o upravičenosti do socialnih transferjev in dokazila o aktivnem reševanju problema.

Socialna pomoč bi morala biti pomoč državljanom, ki so se znašli v neugodni socialni situaciji zaradi spleta okoliščin in bi moralo biti sredstvo za prebroditev teh težav z aktivnim sodelovanjem upravičenca.



6. SKLEP

Romi so marginalizirana družbena skupina, njihova družbena in politična obrobnost se kaže na vseh področjih življenja, kljub temu lahko zapišemo, da Slovenija vlaga precej naporov v programe vključevanja Romov v vrtce in šole ter njihovo zaposlovanje ter jim pomaga pri integraciji v širše družbeno okolje. Vendar nemalokrat tudi Romi sami ne pokažejo potrebne motivacije za ukrepe, ki bi njihovo stanje izboljšali.

Tudi v okviru Evropske unije je bilo sprejeto kar nekaj mednarodnopravnih dokumentov za zaščito človekovih pravic in za boj proti diskriminaciji vseh vrst, tako na podlagi spola kot na podlagi etnične pripadnosti, spolne naravnanosti ali kakršnekoli druge drugačnosti od večine.

V diplomski nalogi smo iskali globlje vzroke za slabo socialno–ekonomsko stanje Romov v naši družbi. Prišli smo do zaključkov, da je največja težava izolacija romskih naselij in dejstvo, da se Romi ne asimilirajo ter slaba izobrazbena struktura. To so glavni vzroki za njihovo slabo pozicijo na trgu dela. Poleg tega jih na poti razvoja, za katero večinsko prebivalstvo meni, da je edina sprejemljiva, ovira tudi drugačen sistem vrednot, ki je zanje značilen. Za temeljiteje razumevanje njihovih težav je potrebno vedeti, da je za Rome velika družina največja vrednota. Izobrazba pa je zelo nizko na njihovi lestvici. Mnogokrat pa se celo zgodi, da skupnost izloči uspešnejše posameznike.

Z diplomsko nalogo smo prišli do zaključka, da so Romi dejansko diskriminirani v naši družbi. Nimajo enakih možnosti in enakega dostopa do izobraževanja kot večinsko prebivalstvo. Večkrat živijo v človeka nevrednih življenjskih razmerah.

Pri iskanju rešitev bi se najprej ustavili pri izobraževanju in urejanju infrastrukture. Romski otroci ne bi smeli biti izolirani, saj bodo le tako lahko spoznali, da obstaja tudi boljše življenje, kot ga poznajo njihovi starši. Le z asimilacijo bodo počasi spreminjali sistem vrednot, ki ga imajo. Morali bi razumeti, da izobrazba ne bo uničila njihove kulture, ampak jo bo naredila samo boljšo. Pomembno je otroke čim prej vključevati v vrtce, da se naučijo slovenskega jezika. Z vezanostjo socialnih transferjev na to dolžnost bi lahko starše vzpodbudili k čimprejšnjem vključevanju otrok v predšolsko vzgojo.

Ker so mnogi Romi prepričani, da niso sposobni česa več, je prva naloga romskih pomočnikov v šoli, da otrokom vlijejo potrebno samozavest in jim dajo vedeti, da so sposobni končati šolanje in se zaposliti v poklicu, ki jih veseli.

Tudi urejena infrastruktura v romskih naseljih je pomemben dejavnik. Težko se je vključevati na trg dela in izobraževalni sistem, če nimaš osnovnih pogojev za osebno higieno.

Politika zaposlovanja je ena od poti za reševanje socialno-ekonomskega položaja Romov, prav gotovo pa ne more biti edini način. Nujen je sistematski pristop in skupno delovanje vseh, povezanih v celovit projekt razreševanja romskega vprašanja.



7. POVZETEK

V drugem poglavju diplomske naloge smo se najprej ustavili pri zgodovini Romov v Sloveniji in Evropi. Sprašujemo se od kod izvirajo in kdo so avtohtoni Romi v Sloveniji. Romi sami žal ne vedo kaj dosti o svoji zgodovini. Poznavanje le-te se običajno konča pri spominih najstarejšega v skupnosti, ker pisnih virov ne poznajo. Zato tudi ni popolnoma jasno odkod pravzaprav izvirajo, vendar se večina zgodovinarjev strinja s hipotezo, da izhajajo iz Indije. To hipotezo potrjuje njihov videz in pa jezik, v katerem najdemo veliko hindujskih besed.

Zanimivi so tudi podatki o demografskih značilnostih Romov v Sloveniji in socialnih razlikah po posameznih regijah. Podatki kažejo na boljše življenjske pogoje Romov v Prekmurju kot drugje po Sloveniji.

Del diplomske naloge je namenjen pravnemu položaju in mednarodnopravnim dokumentom, ki zadevajo Rome posredno ali neposredno. Podrobneje je razložena slovenska zakonodaja na tem področju ter pravkar sprejeti krovni Zakon o romski skupnosti v Sloveniji. Ustavimo se tudi pri evropski zakonodaji in programih, ki so obvezujoči tudi za Slovenijo, kot članico EU. Ker Romi živijo tudi v ostalih članicah Evropske unije je nujen primerjalni pogled, katere so dobre prakse v tujini, ki bi jih lahko uporabili tudi pri nas.

Osrednji del naloge obravnava problematiko zaposlovanja, ki pa je nerazdružljivo povezana s problematiko izobraževanja. Iščemo celovito rešitev, ki bi, sicer korak za korakom in ne čez noč, prinesla pozitivne spremembe in napredek tej diskriminirani skupini.

V okviru diplomske naloge je bila izvedena tudi anketa, v kateri Romi predstavijo svoje videnje problema in možne rešitve. Del naloge se opira na ankete, ki so bile žeizvedene s strani raziskovalnih agencij in so zajele večji delež populacije ter so bile objavljene v medijih.

V zadnjem delu iščemo možne nove rešitve in pridemo do zaključka, da je potrebno v prvi vrsti Rome same prepričati, da so sposobni doseči napredek ter jim skozi izobraževanje vliti potrebno samozavest. Ugotavljamo še, da prejemanje socialnih transferjev ne bi smel postati način življenja, temveč samo pomoč pri prebroditvi težke življenjske situacije, v kateri se lahko znajde vsakdo.



8. LITERATURA

Fonesca, Izabel. (2007). Pokoplji me pokončno. Ljubljana: Založba Sanje.

Jezernik, Božidar. (2006). Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.

Kleibencetl, Janko. (2004). Del tuha, romski pozdrav. Murska Sobota: FRANC-FRANC d.o.o.

Klopčič, dr. Vera. (2006). Projekt CRP »Romi v procesih evropske integracije, razvoj modelov za povečanje rednega zaposlovanja Romov«. Vsebinsko poročilo.

Štrukelj, Pavla. (2004). Tisočletne podobe nemirnih nomadov. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Uradni list Republike Slovenije 27 /07: Zakon o romski skupnosti v Sloveniji. Ljubljana.

Uradni list Republike Slovenije 36/04: Zakon o socialnem varstvu. Ljubljana

Statistični urad Republike Slovenije. (2002). Popis prebivalstva 2002.

Poročevalec Državnega zbora 72 – 85/ 2007

Interni dokumenti:

Državni zbor Republike Slovenije. (2004). Zapis posveta problematika ekonomsko-socialne integracije Romov v Sloveniji.

Državni zbor Republike Slovenije. (2007). Predlog zakona o romski skupnosti, mnenje zakonodajno pravne službe.

Urad za narodnosti. (2006). Splošne informacije o romski etnični skupnosti v Republiki Sloveniji, dokument št. 095-03/2006.

Državni zbor Republike Slovenije. (2005). Poslanska vprašanja in pobude.

Ured za nacionalne manjine. (2003). Nacionalni program za Rome. Zagreb.

Romi in travellerji v javnem izobraževanju. (2006). Pregled stanja v državah članicah EU.

Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji, delovno gradivo (2003). Ljubljana.



Urad za narodnosti. (2004). Poročilo o položaju Romov v Republiki Sloveniji.

Izkušnje mesta Mursko Središče pri sodelovanju z romsko manjšino, Zbornik referatov z mednarodnega simpozija o položaju Romov v državah Vzhodne in Srednje Evrope, (2003).

Članki v revijah:

Delo d.d., tedenski magazin Mag (2007/1), intervju z ministrom za šolstvo, dr. Milanom Zverom.

Mladina d.d., Mladina (2004/33), Miti o Romih.

Mladina d.d., Mladina (2007/1), Večina Romov bi sprejela službo v tovarni, raziskava Romskega zaposlitvenega centra.

Mladina d.d., Mladina (2002/15), Romski ponos.

Spletne strani:

http://www.zveza-romov.si/dogodki/aktualno.ph (15.4.2007)

http://ec:europa.eu/empoyment_socilal/esf2000/index_en.html (30.4.2007)

www.amnesty.si/clanek.php (14.4.2007)

www.glu-sg.si/exhibition/2Live/slo/gauss.htm (15.4.2007)

http://en.wikipedija.org/wiki/Roma (10.3.2007)



SEZNAM SLIK IN TABEL

TABELA 1: PREBIVALCI, KI SO SE PO NAROSNOSTI POREDELILI ZA ROME……9TABELA 2: PREGLED SOFINANIRANIH PROGRAMOV ZA POMOČ ROMOM…….39

SLIKA 1: CELOTNO PREBIVALSTVO PO IZOBRAZBI IN SPOLU…………………...10SLIKA 2: ROMI PO IZOBRAZBI IN SPOLU………………………………………………10SLIKA 3: DELEŽ BREZPOSELNIH V AKTIVNEM PREBIVALSTVU…………………. 11SLIKA 4: DELEŽ BREZPOSELNIH ROMOV V AKTIVNEM PREBIVALSTVU………. 11SLIKA 5: PRIPRAVLJENOST DELODAJALCEV NA ZAPOSLITEV ROMOV………...17SLIKA 6: SPREMEMBE PO VSTOPU SLOVENIJE V EU………………………………21SLIKA 7: ODSTOTEK ROMSKIH SREDNJEŠOLCEV NA MADŽARSKEM…………..31SLIKA 8: PRISOTNOST PRI POUKU……………………………………………………...32SLIKA 9: DOSEŽENA IZOBRAZBA ROMOV V ČRNI GORI……………………………33SLIKA 10: PROGRAM JAVNA DELA 2005.…..…………………………………………...37



PRILOGA 1: ANKETA O ZAPOSLOVANJU ROMOV

1. Starost:………………………….

2. Spol Ž M (obkroži)

3. Stopnja dosežene izobrazbe:

a) manj kot osnovna šolab) osnovna šolac) nedokončana srednja šolad) srednja šolae) visoka ali univerzitetna izobrazba

4. Ali ste zaposleni?

a) neb) da, za nedoločen časc) da, za določen časd) delam samo priložnostno

5. Ali menite, da ste zaradi dejstva, da ste Rom(inja) diskriminirani?

DA

NE

6. Zakaj menite, da se ne morete zaposliti? (za brezposelne)

a) ker nimam izobrazbeb) ker nimam delovnih navadc) ker delodajalci ne želijo zaposlovati Romov

7. Kdo, po vaše, lahko največ pripomore k reševanju problema zaposlovanja Romov?

a) vladab) Romski zaposlitveni centerc) Zavod za zaposlovanjed) Romi sami

8. Ali menite, da se razmere za Rome v Sloveniji po vstopu v EU:

a) izboljšujejob) slabšajoc) ostajajo iste



9. Kateri poklic bi najraje opravljali, če bi imeli to možnost?

………………………………………………………………………

10. Ali menite, da bo nov Zakon o romski skupnosti v Sloveniji prinesel pozitivne spremembe?

a) DAb) NEc) NE VEM

polno besedilo

Documents