Revija za kr~minalistiko in krimino]ogijo I Ljubljana 49 I 1998 1 1, s. 26-40

!Policijska osebnost a dejstvo ali še en mit?

Gorazd MeškoPeter Umek 2

Povzetek

Članek opisuje ugotovitve v zvezi s ti. "policijsko osebnostjo" ali bolje z osehnostnimi lastnostmi instališči, ki so značilna za policiste. Povzema ugotovitve nekaterili raziskav v Združenih državah Amerikein Veliki Britaniji o policist1h, njihovih značilnostih, subkulturi. vplivih pritiskov pri delu, o odnosih medpolicisti in javnostmi idr. Kljub številnim dokazom o osebnostnih značilnosti. ki naj bi bile značilne zapoliciste, še zmerom obstaja dvom o veljavnosti takšnih trditev, saj za razliko od psihološkega proučevanja

policistov, sociologi postavljajo pomembna vprašanja, zakaj so policisti drugače obravnavani, zakaj pri njihiskati znamenja drugačnosti in čemu pravz~prav to služi. Slovenska raziskava je proučevala 357 slovenskihpolicistov, 98 dijakov srednje policijske šole, 92 dijakov drUgih srednjih šol, 47 študentov prava inugotavljala osebnostne lastnosti, direktivnost v stališčih in stališča do izbranih objektov merjenja. Ugotavljalaje stališča do policistov, policistov do samega sebe, dCi lika idealnega policista, mladoletnih prestopnikov,kriminalcev in žrtev kaznivih dejanj. Ugotovili smo, da so policisti tipični glede osebnostnih lastnosti, pričemer ima znake "tipičnega policista" približno tri četrtine dijakov srednje policijske šole. Pri policistihsmo ugotovili pomembne dejavnike. ki so čustvena stabilnost, sociabilnost, medsebojna odvisnost žrtev inpolicistoV. stališče do kršiteljev zakona ln avtoritarnost. Vsi ti dejavniki so pomembni za opravljanjepolicijskega dela.

Ključne besede: policisti. osebnostne lastnosti, stališča

UDK, 351.74-057,159.923

l. Uvod

Večji del kriminoloških raziskav je namenjenproučevanju prestopnikov in problemov v zvezi znjimi. Druga stran (iZvrševalci zakonodaje: policisti,sodniki, pazniki v zaporih) je pri nas in predvsemv vzhodni Evropi manj proučevana, medtem ko sotovrstne raziskave v ZDA, Veliki Britaniji, Avstralijiin Novi Zelandiji bolj pogoste. Proučevanje interakcijmed policisti in (predvsem) manjšinskimi etničnimi,

rasnimi in drugimi marginalnimi skupinami, je biloključno v obdobju,lco so policistom očitali diskrimi­nacijo drugo- in tretje-razrednih ljudi, priseljencev,stalnih prestopnikov. mladih, moških, živečih v getihidr. Obstajajo tudi raziskave o korupciji v policijiin dojemanju ter obravnavanju odklonskostil medpolicisti. Vodilni strokovnjak na področju

proučevanja policije in policistov v Evropi. RobertReiner, je strnil številne raziskave in ugotovil, da sosi raziskovalci pri proučevanju policije in policistovv preteklosti zastavljali naslednja vprašanja3

: Kajpolicisti delajo? Kdo so policisti? Kakšni so policisti

1 Gorazd Meško, magister socialne pedagogike,višji predavatelj za krimmolotQ.jo. Visoka pol1cijsko­varnostna šola, Kotnikova 8, 1000 Ljubljana.

2 Peter Umek. doktor psihologije, izredni profesor,Visoka policijsko-varnostna šola, Kotnikova 8, 1000LNbljana.

Več o tem glej v članku prvega avtorja z naslovomProučevanje policistov in policije v reviji Socialnapedagogika, 1997, št. 2, str.71-86.

26

in kako "mislijo"? Kako policiste oblikuje izo­braževanje in usposabljanje? Kaj javnosti misli opolicistih? Ali se opravljanje policijskega delarazlikuje od zakonskih določil? Ali so policistipravični in pošteni?, Kako učinkovita je pOliCija?Kdo in kako upravlja in nadzira policijo? Kaj jepripeljalo policijo v sedanji pOložaj?

Ob tem pa je bilo ugotovljeno, da obstaja petskupin proučevanja policije in policistov. ki soznačilne za raziskovalce v Veliki Britaniji4 • pri čemerso iskali odgovore o:- policijski organizaciji,- policijskem delu in upoštevanju človekovih praviC,- policijskem delu in oblikovanjU odklonskosti.- odnosih med policijo in javnostmi.- politiki opravljanja policijskega dela.

Temu pa Shopland in Hobbs5 dodajata še:- sociološke študije, ki obravnavajo kulturo opravljanja

policijskega dela ter odnosov med policisti IIIpolicistkami, študije upravljanja policije in

- širše pravne in zgodovinske analiZe.

V naši raziskavi smo se omejili na proučevanje

osebnostnih lastnosti, ki najpomembneje vplivajo nadelo in življenje policistov. Ob tem ugotavljamo tudidirektivnost v stališčih (kar je pomembna dimenzija

: Remer, 1992.prav tam

Gorazd Meško, Peter Umek: Policijska osebnost-dejstvo ali še en mit

2. "Policijska osebnost" in policijska kultura

Stereo't1piziranje policistov ni preveč smiselno, kerso med policisti zelo različni ljudje z različnimi

kombinaCijami osebnostnih lastnosti. Poleg tega jetreba upoštevati še razlike med različnimi službamiin tudi regionalne, .nacionalne in kulturne razlike vizvajanju policijskega dela?

Janez je star 25 let, visok 190 cm, tehta 95 kg,je inteligenten, UŽiva v gledaliških predstavah inogledih filmov. PO poklicu je igralec nogometa. Njegovbrat Robert je Visok 190 cm, tehta 95 kg, jeinteligenten, uživa v gledaliških predstaVah in ogledihfilmov in je policist. Ceprav smo o Janezu in Robertuizvedeli nekaj podatkov, o njunih osebnostih ne vemoprav veliko - ne vemo, kakšna sta pravzaprav. Kougotovimo, da je Janez tih, miren, vase zaprt,ambiciozen in žalosten in Robert glasen, srečen,

brezskrben, družaben in konvencionalen, lahkodomnevamo, da sta si kljUb šteVilnim podobnostimzelo različna. Navedene značilnosti so tiste, ki jihpsihologi običajno razlagajo· kot osebnosule lastnosti,ker označujejo človeško obnašanje in čustvovanje.

Janez in Robert imata veliko skupnega. Skupaj staodraščala, bila deležna enake vzgoje, obiskovala staiste šole, ukvarjala sta se s podobnimi športi, imelasta skupne prijatelje, idr. Kaj je vplivalo na to, dasta si izbrala različne poklicne poti? Si je Robertzaradi določenih osebnostnih lastnosti izbral poklicv policiji? Ali se policisti razlikUjejo v osebnostnihlastnostih od drugih ljudi, ki so zaposleni v državnihslužbah? Ali lahko govorimo o osebnostnih last­nostih, ki so značilne prav za policiste? Ali obstaja"policijska osebnost"?

avtoritarnega vedenja6) indrugih policistov, do sebe,mladoletnih prestopnikov,kaznivih dejanj.

stališča policistov dolika idealnega policista,

kriminalcev in žrtev

Nekateri avtorji pripisujejo idealnemu policistusposobnost poveljevanja in vodenja brez ukazanadrejenih, sposobnost razumevanja ljudi in umir­jenost ter zbranost v stresnih situacijah, nevarnostihin provokacijah9.

Idealni policist naj bi bil zrela osebnost, čustveno

stabilen, zanesljiV, vreden zaupanja samoiniciativen inodgovoren, bil naj bi brez predsodkov, pogumen,pripravljen za akcijo in sposoben predstavljati avto­riteto, -vreden spoštovanja in dobrega zdravja. Pravnisistem potrebUje ljudi, ki se bodo ukvarjali z nasilniki,vstopali v zasebnost ljudi, prevarali goljufe in očrnili

kriminalce. Takšno vedenje je sprejemljivo pri izva­janju pooblastil, opravljanjU aretacij, izvajanju preiskavv imenu zakona, drugače pa je prepovedano. Posledicazakonite avtoritete je tudi policijska subkultura, katereidentifikacijska znamenja so "maskulinost,,10 zaznavanjeokolja kot sovražnega, sumničavost, predsodki,cinizem, Il skrivnostnost, politična konservativnost in

oddaljitev od nekdanjih prijateljev in javnosti12 .Vprašamo se lahko, ali so te osebnostne značilnosti

posledica opravljanja poklica ali gre za značilnosti

igranja vlog (tudi drugi bi se podobno vedli).Nekatere osebnostne poteze so potrebne za dobregapolicista, pričakovanja s formalne strani so takšne,da mora biti policist ustrezno usposobljen, polegtega pa mora biti tudi v podporo policijskisubkulturi, ki nadzorUje vrednote, pripadnostskupini in konservatiVizem.

Mac Innes (1962) temu dodaja l3:

Najbolj izražena značilnost pravega policista jeneizmerni konservativizem in neizmerna ljubezen dokonvencionalnega. Neurejenost, nenavadnost je to,kar policist najmanj sprejema, celo veliko manj kotkriminal. s katerim se poklicno ukvarja. Ne sprejemaljudi, ki se klatijo po ulicah, se nenavadno oblačijo,

govorijo z eksotičnim naglasom, so čudni. Šibki.zaverovani vase, ah" na splošno ne spre;jema manjšinein njihovega početja, v bistvu vseh tistih, katerihobnašanje je težko napovedati.

2.1 Idealni poliCist

Ugotavljajo, da policisti porabijo le manJSI deldelovnega časa za zatiranje kriminalitete, bolj tipična

policijska opraVila pa so: varovanje, usluge invzdrževanje reda in miru. V skladu s tem se odpoliCistov pričakUje zdravorazumsko mišljenje, dobrapresoja, sposobnost obvladovanja izrednih položajevin seveda pogum in ponos, če to zahtevajo okoliščine$.

6 Avtoritarnost je lastnost, ki je pogosto očitanapolicistom, čeprav raziskave kažejo, da so policistipovprečno avtoritarni ali mogoče malo nadpovprečjem. Take ugotOVitve potrjUjejo Reiner, 1992,Y'1j"mey, 1990 in drugi.

8 Yarmey, 1990, s.29.Balch, 1972.

9 Stang, 1969; clUrano po Balchu, 1972.10 Mas:Kwinost pomeni moškost, biti moškega

spola. Vir. Verbinc, 1991, s.437.Il Cinizem je filorofski nauk Cinikov. _Pomeni

preziranje družbenih konvencij in nravnih načel,

nesramnost in neotesano odkritost. Cinik je nekdo, kiprezira nravne motive ljudi in mu ni nič sveto. KdorJe ciničen, se kaže kot nesramen, brezobzirno odkrit,posmehljiv. _prezirljiV. Vir: Verbinc, 1991, 8.115-116.Pagon (1993) ugotavlja, da je cinizem v osrčju vsehtežav policistov li pri tem citira Nied~rhofferja (1967),ki ugotavlja, da je cinizem stališče, za katerega soznačifui trije elementi: (a) občutja sovraštva, zaVISti innezaupanja, (b) nezmožnost odkrito iZraziti občutja dotistih posameznikov in struktur, ki so jih povzrocih in(cl neprestano dOŽivljanje nemočne jeze oZiromanasprotovanja. Cinizem pomeni izgubo zaupanja v ljudi,zanosa glede višjih idealov policijsRega dela in integrItete.

12 Rokeach, Miller, Snyder, 1971; v, Yarmey, 1990;Balch 1972.

13 Citirano po Balchu

27

Revija za kriminalistiko in kriminologijo ! Ljubljana 49 I 1998 I 1

Vsekakor je opisovanje idealnega policista innapovedovanje njegovega vedenja težka naloga. Poli­cisti, ki delajo v urbanih naseljih, imajo bistvenodrugačno vloro, kot tisti v vaških okoljih l5

.

Gilbert, Price in Whiteside (1988) so ugotavljaliznačilnosti najbOlj ~ih policistov v policijskih enotahv ZDA. Ugotovili St da je zanje značilna pripravljenostza sodelovanje s predstojniki, ustrezna usposo­bljenost, motivacij;. za delo, dostojno vedenje,zanesljivost, smisel za humor, pozitivni delovni odnosiin sposobnost spregovoriti o težavah. Pripadnost inpripravljenost slediti predstojnikom je po njihovemnajpomembnejše za zelo učinkovito policijsko delo 16

2,2 Situacijski dejavI i.ki in subku1turni model

Konceptu osebnostnih 1'otez je nasprotna pred­postavka, da je vedenje od 'isno od pretežno situaci­jskih dejavnikov in omejitev. Nekateri psihologi soprepričani, da se osebnost in obnašanje oblikujeta vsocialnih okoliščinah in da položaj, v katerem seposameznik nahaja, vpliva na posameznika. S temni rečeno, da so le situacijski dejavniki tisti, kidoločajo obnašanje. Izkušnje iz podobnih situacij sotudi podlaga: za odzivanje na specifičen način. Razlikomed pristopom, ki poudarja osebnostne poteze, insituacijskim pristopom, dobro predstavlja konceptpoštenosti. Pristop z vidika osebnostnih potezdomneva, da je poštenost trajna in nespremenljiva,situacijsko usmerjene razlage pa poudarjajo, da jepoštenost posameznika odvisna od razmer, v katerihse pojavi. Tako bodo ljudje v nekih okoliščinah

govorili izključno resnico, v drugih pa tudi lagali 17.

Skladno s tem pogledom se lahko naučimo več opoštenosti, če se usmerimo na situacije, ki kličejo

k poštenosti in tiste, ki "provocirajo" neiskrenost.Analiza socialnih sil, kot je vedenje, značilno zarazlične vloge in normativna pričakovanja, je zaželenastrategija za situacijski pristop. Tako lahko ugo­toVimo, da določajo obnašanje tako osebnostnepoteze kot tudi različne situacije. 18

Vastola l9 meni, da je model t.i. policijske osebnostimogoče razumeti na tri načine. Ugotavlja, daprevladUjeta dva modela - preddispozicijski modelin socializacijski model, ki jima dodaja še subkul­turni modeL Pri preddispozicijskem modelu je vospredjU osebnost posameznika, ki se zaradi avto­ritarnih potez odloča za delo v policiji, pri

14 Bartol, 1982; Yarmey 199015 Citirano po Yarmey, 199016 Yarmey, 1986, 199217 Bowers, 1973; v: Yarmey, 199018 197819 1975

28

socializacijskemu modelu pa narava policijskega delaspodbuja avtoritarne osebnosti. Model, ki ga avtorimenuje subkulturni, vsebuje domnevo za vzročnost

avtoritarnosti in odklonskosti policistov v izobra~

zbenem primanjkljaju za ustrezno in profesionalnoreševanje interakcij na ravni policist (policist, ki nidovolj opremljen z znanjem in veščinami ima velikomožnost, da se bo neustrezno odzval) - državljan oz.pri stikih z različnimi družbenimi skupinami. Polegtega pa subkulturi pripisuje tudi osamitev in odmak­njenost policistov od ostale družbe, ki je pretežnosovražna do policistov. Delovna osebnost, kot joimenuje Skolnick20

, da bi se izognil rabi pojmaavtoritarnost, je po Vastali 21 posledica neprofesio­nalnega opravljanja policijskega dela.

Niederhoffer22 ugotaVlja, da po Sheldonovi konsti~tucijski teoriji policisti ustrezajo mezomorfnemu tipus somatotoničnim temperamentom , za katerega soznačilne lastnosti: dominantnost, asertivnost,krutost, tekmovalna agresivnost, želja po moči indruge značilnosti, ki zelo ustrezajo avtoritarnemuosebnostnemu portretu. Ugotavlja, da je tipičen

ameriški policist, ki ima takšne značilnosti, policistirskega porekla. Enake značilnosti Sheldon pripisujekriminalcem23. Poleg tega pa Reming ugotavlja, daimajo zelo sposobni policisti in kriminalni prestop­niki veliko skupnih osebnostnih lastnosti.

Niederhoffer24 tudi ugotavlja, da policiste pa tudidruge z avtoritarnimi značilnostmi, označuje nekajsindromov: uporništvo, neobčutljivost in neomajnost.asocialnost, fašistoidna usmeritev, ekscentričnost inpsihopatija. Niederhoffer tudi meni, da je bil glavnirazlog za zaposlovanje v policiji v prednostih, ki jihta poklic nudi posameznikom, torej neke vrsteprestižnosti. Policijski poklic naj bi po njegOVihugotovitvah nudil predvsem ekonomsko varnost.

V literaturi srečamo različne izraze za spletznačilnOSti, ki so tipične za policiste. Zgodnji avtorjigovorijo o policijski osebnosti, kasneje se pojavi pojemdelovna osebnost in policijska kultura. Vsi trije pojmivsebUjejo podobne značilnosti, ki so lastne policistom.Te so sumničenje, avtoritarnost, mačizem, predsodki,konvencionalnost, cinizem. Avtorji niso enohlegamnenja glede vzročnosti takšnih lastnosti. Eni ugo­tavljajo, da se za delo v policiji odločajo osebe stakšno ali podobno osebnostno strukturo, drUgi paugotavljajo, da si ljudje pridobijo določene lastnostiv procesu socializacije v poklicno okolje. Te lastnostinaj bi jim namreč zagotavljale lažje opravljanje dela.

20 197521 1972;; Sakie, 1991

Več o tem vReming, 1988, PersonalityCharacteristics of Supercops and Habitual Criminals.

24 1975

Gorazd Meško, Peter Umek: Policijska osebnost-dejstvo ali še en mit

Analiza tega, kar policisti počnejo, in njihove vlogev širši politični areni, je nujna za razumevanjepolicijskih opravil. Vsebina večine literature o policijise ukvarja s policisti "z ulice," s tistimi, ki opravljajo"pravo policijsko delo". To so uniformirani policisti,ki predstavljajo večino.

Policijska kultura se kaže v stališčih, vrednotah,normah, pogledih in delovnih pravilih, ki vplivajona sprejemljivo vedenje. Vedenje pa je odvisno odindividualnih osebnostnih spremenljivk, dolžine kari­ere, napredovanja v policijski hierarhiji, nalog inspecializacije. Organizacijski dejavniki in kultura vrazličnih policijskih enotah so različni. Kultura jeodvisna tudi od časa in kraja. Upoštevati moramotudi družbene okoliščine opravljanja policijskega delain interakcijo med policijo in javnostmi.

Policijska kultura se je razvila kot oblika spe­cifičnega vedenja in reševanja problemov, ki pomagapolicistom premagovati in se prilagajati pritiskom innapetostim v zvezi s policijskim delom. Več generacijpolicistov je socializiranih v to kulturo, toda ne kotpasivni ali manipulirani učenci. Kultura preživizaradi izbrane podobnosti njenih pripadnikov, psi­hološke čvrstosti in povezanosti z zahtevami dela naulici. Pri proučevanju poklicne pOliCiJske kUlture jepomembno upoštevati Skolnickov02 ugotovitev odelovni osebnosti policistov, Skolnick je združil vseopravljene sociološke raziskave in svoje ugotovitve opoliciji. Skupni imenovalec je dobil v t.i. delovniosebnosti, ki ni individualni psihološki fenomen (kottennin osebnost zavajajoče implicira), ampak jedružbeno ustvarjena kultura. Delovna osebnost sepojavi kot odziv na enkratno kombinacijo elementovpolicijske vloge. Ugotovil je navzočnost dveh glavnihspremenljivk: nevarnosti in avtoritete (moči), ki juje mogoče razumeti v smislu stalnih pritiskov, dabi bili policisti uspešni pri svojem delu.

Kar moramo dodati Skolnickovi analizi delovneosebnosti je upoštevanje različnih policijskih opravilin razlik med različnimi policijskimi enotami.Skolnickovi predstavitvi manjka politična razsežnostpolicijske kulture, saj ta odseva in VZdrŽuje razlikev moči med različnimi družbenimi strukturami gledena to, kako je opravljeno poliCijsko delo. Policist jemikrokozmičniposredovalec razmerij moči v družbi- je politik na Uličnem vogalu (op. prev.). Vrednotepolicijske kulture lahko igrajo vlogo v procesuvzdrževanja oblasti26.

Nevarnost pri tem je tveganje za telesno poškodbo.Tudi drugi delavci, kot npr. rudarji, potapljači intisti, ki delajo z nevarnimi snovmi, so izpostavljenivelikemu tveganju glede bolezni povezane z delom,

26 Shearing, 1981, po Reiner, 1992, s.1I0

ali celo smrti. Za razliko od drugih del, kjer jetveganje mogoče napovedati z veliko mero verjetnosti,tega pri policijskem delu ni mogoče. Policist se morav določenem položaju soočiti npr. z nenadnimnapadom kršitelja cestno-prometnih predpisov. Res­nost ogroženosti policista se razlikUje od primerado primera. Policist težko predvideva, ali se bodržavljan, kateremu bo potrkal na vrata, odzvalsovražno ali prijateljsko.

NeVaTIlost je povezana z avtoriteto, ki je sestavnidel policijskega delovnega okolja. Policisti pred­stavljajo avtoriteto in imajo pravico uporabiti le­gitimno silo zoper tiste, ki kršijo zakone. Problemv tem primeru je, koliko sile uporabiti zoper kršiteljezakonov. Angleška policijska organizacija in taktikaje bila usmerjena v minimiziranje sile in spremin­janja moči v avtoriteto tako, da so policistespremenili v simbol neosebno in splošno sprejetihzakonov. Vsak posameznik občuti izvrševanje zako­nodaje različno in tudi odzive posameznikov zoperpoliciste so nepredvidljivi. Nevarnost in avtoriteta staneodvisna elementa v okolju poliCijskega dela,katerima se POlicijska kultura prilagaja, razvijapravila in recepte za postopke.

Skolnick navaja tudi tretji dejavnik, ki ustvarjapolicijsko kulturo. To je pritisk na posameznegapolicista, da mora biti bolj učinkOvit kot todoloča pravo. Tak pritisk naj bi bil osnovni virkonflikta. Nedvomno policisti v poliCijskih enotahpogosto čutijo pritiske. Pritiski za večjo storilnostso običajno posledica slabih analiz, moralne panike(predstavljanje določenega problema v veliko večjem

obsegu kot to dejansko je) in gibanj v kriminalnistatistiki. Pod pritiskom čim večje delovne storilnostiin npr. čim večje raziskanosti kriminalitete, lahkopolicisti kršijo ustavne pravice posameznikov. Reinernavaja v svojem delu primere iz Velike Britanije, kiso povzročili kar nekaj škandalov v policiji27 in stem omajali tradiCionalno podobo angleškega bobbyja.

Skolnick poudarja tudi stopnjo zunanjih pri­tiskov na policiste. Pričakovanja javnosti in preti­rana propaganda o policiji in njeni sposobnosti vboju proti kriminaliteti lahko povzročita konflikt medpričakovanji in možnostmi, ki jih ima policija v temsmislu. Znano pa je tudi, da so policisti bolj predanivzdrževanju reda in bojU proti kriminaliteti kot paopravljanju različnih socialnih uslug.

Stereotipi o policistih so lahko zelo pozitivni alizelo negativni. Stereotipiziranje nasploh in tudipolicistov je napaka. Med policisti so zelo različni

ljudje z različnimi kombinacijami osebnostnih last­nosti, različnimi Vlogami in nalogami. Poleg tega je

27 Reiner, 1992, s.111

29

Revija za kriminalistiko in kriminologijo j Ljubljana 49 j 1998 I 1

treba upoštevati še razlike med različnimi službami,da ne omenjamo pomena regionalnih. nacionalnihin kulturnih razlik v izvajanju policijskega dela28.

Robert Mark si je v začetku sedemdesetihprizadeval za odprtost metropolitanske policije vLondonu in sodelovanje s sredstvi javnegaobveščanja. Robert Mark je na novinarskem inštitutuob neki priložnosti povedal: "Policisti in novinarjiso kot zakonski par, ki živi v zvezi, ki je trajna,toda ne preveč srečna."

Celostno gledano so bili konflikti med policisti innovinarji običajno vzrok za še večjo pristranskostnovin.arjev v opisovanju in predstavljanju informacijo policiji in njenem delu. Raziskave kažejo. da vdnevnih časopisih namenijo 5-10 odstotkov prostoranovicam o kriminaliteti (črna kronika). Takšneinfonnacije so pogostejše v rumenem tisku kot pav 'kakovostnih' časopisih. Druga študija je pokazala,da je tem temam namenjenih od 22 do 28 odstotkovprostora v dnevnem časopisjU.

Ameriške in britanske raziskave ugotavljaj029. da jeveč poudarka na določenih kaznivih dejanjih. manj paje arializ trendov. vzrokov ali ukrepov. PredstaVitvegibanj kriminalitete v časopiSju niso v zvezi z dejahskimgibanjem kriminalitete. ki ga je mogoče razbrati izstatistike o kriminaliteti Trt glavna protislovja. ki sepojavljajo v študijah medijev in policije v ZDA in VelikiBritaniji (v obojih skupaj in posebej), so:

1. Mediji pretiravajo pri predstavljanju krimi­naliteto, kar pri ljudeh povzroča večjo zaskrbljenost.Take teme so predvsem umori in spolni delikti.Slikarije 'neuspešnosti' policije vodi k ideološkimposledicam v dojemanju in zaznavanju policije.

2. Mediji se usmerjajo na kriminaliteto. ki jeraziskana. Kazniva dejanja. o katerih mediji poročajo.

so največlrrat kazniva dejanja z znaki medosebneganasilja. za katera je' znana visoka stopnja raziskanosti.Večina kaznivih dejanj je objavljena po aretaciji;manjše število pa po sodbi na sodišču.

3. Opisani storilci in žrtve so predstavljeni starejši,kot to ugotavljajo kriminološke raZiskave o storilcihin žrtvah kaznivih dejanj 30.

Na kratko lahko zaključimo, da je predstavljanjekriminalitete ih s tem tudi vloge policije v javnihmedijih pogosto zavajajoče z usmerjanjem predvsemna huda in nasilna kazniva dejanja, ob prikazovanjustarejših pripadnikov višjih družbenih slojev kotžrtev. V poročilih tudi pogosto pretiravajo o policijskiuspešnosti v preiskovanjU in odkrivanju kaznivihdejanj31. Hkrati pa se ob prepričanjU o policiji kot

28 929 Yarmey. 19 O. S.29.30 Reiner. 1992

Felson. 199431 Reiner 1992. s. 175

30

"psu čuvaju" pojavljajo tudi nasprotna stališča vpredstavljanjU policijskega dela. Obstajajo zgodbe onapakah pri policijskem delu in o pokvarjenostipolicistov. O tem govore različni prispevki o korupcijiv policiji (nepošteni policisti) in neustreznemopravlj~ju policijskega dela (opustitve ali prek­oračitve pooblastil). Zgodbe o policijski korupcijitemeljijO na prispodobi o pokvarjenem jabolku. kiga je treba odstraniti. da bo institucija ostala čista.

nepokvarjena.

Predstavljeni vzorci so pravzaprav nasprotjetistemu, kar se policistom dogaja v resničnosti.

Felson (994) predstavlja v okviru teorije običajne

dejavnosti številne zmote v 'dojemanju in pred~

stavIjanju kriminalitete in akterjev družbeneganadzorstva. Predstavlja zmoto dramatiziranja, zmotoo sposobnosti kriminalcev. zmoto v starosti krimi­nalcev in njihOVih žrtev. zmoto v zvezi z učinkoVi­

tostjo policije. o lrriminaliteti kot nalezljivi bolezni,zmoto o tem. kako se spoprijemati s kriminalitetoin zmoto o moralnosti. 32

3 Opredelitev raZiskovalnega problema inhipoteze

3.1 Opredelitev problema

PričUjoče poglavje so ukvarja z ugotavljanjem inanaliziranjem strukturaln1h razlik med vsemi primer­janimi skupinami (dijaki srednih šol. dijaki SPŠ.študenti in policisti) in med policisti (glede na letaslUŽbovanja) na podrOČjU osebnos1nih lastnosti,direktivnosti (dimenzija avtoritarnosti) in staliŠČ dopolicistov. do samega sebe. do lika idealnegapoliCista. do mladoletnih prestopnikov. do kriminal­cev in do žrtev kaznivih dejanj.

Namen prispevka je tudi ugotOViti znaČilnosti

stališč in osebnostnih lastnosti pri policistih ter takodobiti vpogled v latentno strukturo lastnosti izbraneproučevane skupine.

3.3 Hipoteza

Predpostavljamo. da obstajajo strukturalne razlikemed primerjanimi skupinami (kadeti srednje polici­jske šole, dijaki srednjih šol v Ljubljani) vosebnostnih lastnostih. merjenih s Freiburškimosebnostnim vprašalnikom. v avtoritarnosti, merjenis testom direktivnih stališč, in v stališčih dopolicistov, do samega sebe, do lika idealnegapolicista; do kriminalcev, do mladoletnih prestop~

nikov in do žrtev kaznivih dejanj, merjenih ssemantičnimi diferenciali.

32 Meško. 1995. s.384.

Gorazd Meško, Peter Umek: Policijska osebllost~dejstvo ali še- en mit

3.4 Metoda

3.4.1 Predstavitev vzorca

Proučevana skupinaProučevano skupino tvorijo polnoletni kadeti 4.

letnika srednje policijske šole pred odhodom nadelo na policijske postaje (generacija, ki je zaključila

šolanje v šolskem letu 1995/96) in uniformiranipolicisti z zaključeno srednješolsko izobrazbo, ki sozaposleni v Ministrstvu za notranje zadeve inopravljajo dela in naloge na policijskih postajah.

Dijaki srednje policijske šole (kadeti) so specifična

skupina srednješolcev, ki se v segregiranem okoljuizobražuje za poklic policista. Kljub prizadevanjemza odprtost šole, ima institucija še vedno znaketotalne institucije 33. Ugotovljeno je že, da imajodijaki srednje policijske šole pozitivnejšo samopo­dobo kot dijaki drugih srednjih šol v Sloveniji 34­

in da so nagnjeni k poveličevanju vsega v zvezi spolicijskim poklicem, kar lahko pomeni kasnejšetežave pri opravljanju policijskega poklica.

Policisti, zaposleni na policijskih postajah vSloveniji, imajo srednješolsko izobrazbo in opravljajonaloge varnosti. Policiste smo razdelUi v tri skupineglede na delovno dobo in v dve skupini glede navstop v policijo (dijaki srednje policijske šole v Tacnuin policisti, ki so se zaposlili v policiji po zaključeni

drugi srednji šoli).

33 Goffman (po Flaker in Urek, 1988) predstavljakot totalne institucije tiste institucije, ki jiIi ponavaaidojemamo kot nekak kraj (zgradbo, sobo, območje),

kjer se redno dogaja neka vrsta dejavnosti, Kjerustanova zajame takorekoč vse Vidike posameznik­ovega življenjskega kroga (delo, zabava, rekreacijaidr.]. Ravno zaradi tega totalnega zajetja jih lallKOimenujemo totalne institucije. Totalnost zajetja sim­bolizirajo tudi pregrade, ki jih taka ustanova zgradimed sebqj in zunanjim svetom. Te ustanove sofiZično locene od ost3lega sveta _(z zidovi, gozdovi,močvirji, ograio idr.). V naši družbi bi lahko naštelipet gr:obo zacrtanih skupin ustanov: ustanove zatiste, ki ne morejo skr6eti zase in so nenevarni(domovi za slepe, ostarele, sirote, revne); ustanoveza tiste, ki so nezmožni skrbeti zase, hkrati pa sonevarni za skupnost (bolnišnice za tuberkolozo,psihiatrične ustanove); ustanove za zavarovanjeskupnosti pred nekaterimi nevarnostmi (zapori,taborišča za vOjne ujetnike); ustanove za izvajanjenekaterih delovnih nalog (ladje, vojašnice, internati,šole internatskep;a tipa, delovni tabori) in ustanoveza verski umik l:klostri, samostani). Skupne značil­nosti predstavljenih skupin ustanov so: vse oblikedela potekajo na istem -kraju in pod isto oblastjo;vsaka faza dnevne aktivnosti se dogaja vpričo velikegaštevila drugih ljudi, ki so enako obravnavani in odkaterih zafitevajo, da delajo isto stvar, skupaj; zavse dejavnosti obstaja urniK, ki je vsiljen s sistemOlTIeksplicitnih pravil lU "telesom uradnikov"; različne

vsiljene dejavnosti sestavljajo enotni racionalni načrt,da se zadovolji uradni cilj ustanove.

34 Umek, Meško, 1995.

Mejnike za delitev v skupine ~lede na delovnodobo smo povzeli po Niederhofferju 5, ki je proučeval

razvoj cinizma pri policistih in ugotOvil, da pripolicistihobstajajo 4 razvojne stopnje glede naprilagojenost policijskemu delu. Prva _faza je fazaalarma (0-5 let dela v policiji), druga faza je fazastreznitve (6-13 let), tretja faza je faza osebnihvrednot in interesov (14-20 let) in faza introspekcije(nad 20 let).

Primerjalni skupiniPrva primerjalna skupina: polnoletni dijaki 4.

letnika srednje šole, ki ustrezajo merilu podobnostiizobraževanja na kadetski šoli: dijaki 4. letnikadružboslovne, naravoslovne in tehn:ične usmeritve,moška populacija in Življenje v internatu, dijaškemdomu.

Druga primerjalna skupina: študentJe Pravnefakultete v Ljubljani, ki ustrezajo merilom: moškapopulacija, pravna usmeritev in starostna skupina(19-25 let).

3.5 Spremenljivke

Neodvisne spremenljivkeSkupine glede na šolanje in zaposlitev: dijaki

srednjih šol v Ljubljani, dijaki srednje policijske šolev Tacnu, študenti Pravne fakultete in policisti.Skupine policistov glede na leta zaposlitve v policiji:do 6 let, od 6-13 let in nad 13 let.

Neodvisne spremenljivkeOsebnostne lastnosti - nevrotičnost, spontana

agresivnost, depresivnost, razdražljivost, družabnost,obvladanost, reaktivna agreSivnost, zavrtost, odkritost,ekstravertiranost, emocionalna stabilnost, možatost(maskulinost). Direktivnost v stališčih ~ individualnatežnja k usmerjanju in nadzorovanju 'li socialnihodnOSih. Stališča ~ stališče do policistov, stališče dosebe, stališče do idealnega (želenega) policista, stališče

do mladoletnih prestopnikov, stališče do kriminalcev,stališče do žrtev kaznivih dejanj.

3.6 Pripomočki

Za pripomočke smo se odločili po pregledunajpomembnejših ugotOvitev na področjU ugotavljanjaosebnostnih lastnosti in merjenja stališč. Uporabilismo Freiburški osebnostni vprašalnik (Naslov origi­nalnega vprašalnika je Das Freiburger person­lichkeitsinventar - FPI). Avtorji so Jochen Fahren­berg, Herbert Selg in Raimner Hampel. Vprašalnikje izdala založba Verlag fur psychologiedr.C.J.Hogrefe, Gottingen 1970, 1973 in 1978. Zaslovenske razmere so vprašalnik (1978) priredili

35 1967, v, Reiner, 1992!b; Umek, 1997.

31

Revija za kriminalistiko in krimino]ogijo I Ljubljana 49 [ 1998 1 1

Ž.Bele-Potočnik, B.Hruševar in M.Tušak. Uporabilismo tudi test direktivnosti stališč (Avtor testa je RBastine (1972), za slovenske razmere so ga zdovoljenjem založbe dr. C. Hogrefe (1979) prirediliDž. Hadžiselimovi~, Ž. Bele~Potočnik in B. Hruševarin semantične diferenciale za merjenje stališč, ki smojih izdelali sami.

3_7 Opis postopka

3_7 _1 Zbiranje podatkov

Pri zbiranju podatkov smo upoštevali določila Zakonao varstvu podatkov Ur.l.RS 1990/8. Izpolnjevanjevprašalnikov je bilo prostovoljno in anonimno_ Izvedenoje bilo skupinsko. Podatke za pilotsko študijo smozbrali februarja 1996 na vzorcu 60 policistov, čemur

je sledila ocena delovanja iZbranih vprašalnikov terkasnejša uporaba v raziskovalne namene.

Podatke pri policistih smo zbirali na vseh upravahza notranje zadeve v Sloveniji in pri tem upoštevalivelikost uprav. Izpolnjevanje vprašalnikov je potekalov času delovnih sestankov na poliCijskih postajah.Iz vsake uprave sta bili izbrani dve policijski postaji,ena mestna in ena v manjšem krajU.

3.7.2 Obdelava podatkov

Podatke iz vprašalnikov smo vnašali v bazo in zaobdelavo podatkov uporabili statistični paket SPSSfor Windows za izvedbo FACTOR - faktorske analizein DISCRIMINANT - diskriminantne analize.

4 PREDSTAVITEV REZULTATOV

4.1 DlSKRlMINANTNA ANALIZA

Tabela 1: Statistična pomembnost diskriminatne funkcije

'Fiik

O ,459394 455.040 30 ,000

l' ,6926 72,04 72,04 ,6397 1 ,777557 147,185 18 ,000

2' ,1623 16,88 88,92 ,3737 2 ,903754 59,201 8 ,000

3' ,1065 1I,08 100,00 ,3102

* Označuje 3 kaninične diskrirninantne funkcije (Fnk), ki ostajajo v analizi.

32

Gorazd Meško, Peter Umek: Policijska osebnost-dejstvo aji še en mit

Tabela 2: Diskriminantna analiza - strukturnamatrika

Tabela 3: Diskriminantna analiza - položaj skupin­ski centroidov

Dijaki SPŠ ,55753

Dijaki SŠ -1,12501

Policisti so ,88252' -,03168 -,03429 Policisti ,41033

Jaz sem ,59136' -,Oil63 -,04912 Študenti -2,06841

IdeaL polic. ,42274' ,17036 ,25904

Zavrtost -,30190' ,28940 ,10340

.2

,77587

,31567

-,25731

-,28666

-,30247

,56216

,03292

-,71905

Depresivn -,10408 ,68680' ,ilOOO

Tabela 4: Diskriminantna analiza - rezultatiklasifikaCije skupin

,Jp<ipadnQst skupini)

po skupinah

Čust. stabiL

Odkritost

Spont. agresiv.

Razdražljiv

Maskolinost

-,11421

-,08493

-,08031

-,02540

,22121

,68292'

,51242'

,35443'

,29856'

-,22733'

,03749

-,34556

-,17809

-,01146

-,085492 3 4

Reakc. agres.

Nevrotičnost

Kriminalci so

Ekstraverz_1

Družabnost

MladoL prest.

Obvladanost

Direktivnost

,19270

-,00861

-,06310

,08838

,27090

,03375

,06268

-,05210

,13807

-,02151

,21059'

,08877'

,12038

,23901

,14974

,19567

,06810

,11103

,09823

,09825

-,05311

-,00407

,59045'

-,44587'

-,36925'

-,28514'

-,27454'

,20948'

-,18236'

-,18169'

skupina 1 98 20 4 74 OSPŠ 20,4% 4,1% 75,5% ,0%

skupina 2 921 37 44 lO

druga SŠ 1,1% 40,2% 47,8% 10',9%

skupina 3 356 11 12 327 6POLIC. MNZ 3,1% 3,4% 91,9% 1,7%

skupina 4 47 O 9 6 32študenti PF ,0% 19,1% 12,8% 68,1%

Odstotek "ustrezno70,15%

razvrščenih";

* Označuje najvišjo absolutno korelacija med spre­menljivko in diskriminantno funkcijo.

33

Revija za kriminalistiko in krimino!ogijo ! Ljubljana 49 I 1998 I 1

4.2 Faktorska analiza

Tabela 5, Latentne ,Ml,.,,'" "} "" "\ " ""

"""j'Y t ,,<iv "" ;"'"d (:j"C' "oh" i'" ,,' 6d~'

Nevrotičnost 45335 · 1 4,52404 226 226Soont. apresivnost 65264 · 2 3,00421 15,0 37,6Denresivnost 78060 · 3 2,11683 10.6 482Razdražljivost 58942 · 4 1.54495 59 56 ODružabnost 76275 · 5 1.18821 61 9Obvladanost 52217 ·Reakt. wresivnost 36194 ·Zavrtost .60220 ·Odkritost 51640 ·Ekstraverziia 82876 ·Čust. stabilnost 83506 ·Maskulinost 57345 ·Policisti so 63274 ·Jaz sem 75979 •Idealni policist je 49170 ·Mlado!. prestopniki so 68750 ·Kriminalci so 70183 ·Zrtve KD so 34327 · IDirektivnost 69470 ·Ekstraverzija 1 58797 ·QBLlMIN rOrr,cija 1 " Nals.ef

" "', _i'Jtjt\t ,',Sf:rukt@ha,.mattika: .J ""·.··z 'J,,' ' ,

h " "". ,. iL 1<'00'6"Čust. stabilnost 91019Deoresivnost 087784Zavrtost 69103Razdražilivost 67199Nevrotičnost 65691Odkritost 62589Maskulinost " 56847Ekstraverzi1a 89244Družabnost 86324Ekstraverzi1a 1 72141Obvladanost 65273Jaz sem 85863Policisti so 77699Idealni nolicist ie 65073Žrtve KD so 52757

IKr;~;nol"; O~ Rry~ qry

IMbl~l mpd <~ RryqR~

Direktivnost R ",qry

Soontana aQ"res. ~R~qCl

Reakt. am.-es.Faktorska korelacilska niatrika: ' , ,', .

F~kthr 1 ji."', ' ,

'" 4 F~ktor 5Faktor 1 1 00000Faktor 2 "105''~ 1 ()()(){)()

Faktor 3 -1557" ()()R~() 100000Faktor 4 _ ()q~A0 _ ()()q7~ " ()~~~1 1 00000

F"ktor 5 1~550 1Cl7R1 _ ()R" lA, " ()()q()R 1 ()()Mo

34

Gorazd Meško, Peter Umek: Policijska osebnost-dejstvo ali še en mit

Faktorska analiza s petimi faktorji pojasni 61,9%skupne variance.

Prvi faktor fF!) je najkompleksnejši in pojasnjuje22.6% variance. Sestavljajo ga osebnostne lastnosti.merjene z osebnostnim vprašalnikom FPI: čustvena

stabilnost. depresivnost, zavrtost, razdražljivost.nevrotičnost, odkritost in maskulinost (negativnakorelacija). Prvi faktor vsebinsko poimenujemoČUSTVENA STABILNOST.

Drugi faktor (F2) pojasnjuje 15.0% variancecelotnega sistema. Z njim najvišje korelirajo spre­menljivke družabnost, dvakrat ekstraverZija (enkratiz vprašalnika FPI in enkrat iz testa direktivnostistališč) in obvladanost. Drugi faktor poimenujemoSOCIABILNOST.

Tretji faktor (F3) pojasnjuje 10.6% skupne vari­ance in vsebUje visoko korelirajoče spremenljivkesemantičnm diferencialov za ocenjevanje stališč dopolicistov, do samega sebe, do idealnega policista inžrtev kaznivih dejartj. Tretji faktor poimenujemoMEDSEBOJNA ODVISNOST POLICISTOV INŽRTEV.

Četrti faktor (F4) pojasnjuje 7,7% skupne variartcecelotnega sistema in vsebUje spremenijivki se­mantičnih diferencialov za ocenjevanje stališč dokriminalcev in do mladoletnih prestopnikov. Četrti

faktor poimenujemo STALIŠČE DO PRESTOP­NIKOV (KRŠITELJEV ZAKONA).

Peti faktor (F5) pojasnjuje 5,9% skupne variancecelotnega sistema in vsebuje spremenIjivki direk­livnost v stališčih in spontana agresivnost Faktorpoimenujemo AVTORITARNOST.

lnterfaktorska korelacijska matrika kaže navečinoma nepomembne medfaktorske korelacije. karpriča o čistosti faktorjev in jasni strukturiranostispremenljivk.

5 Razlaga in razprava

Z ozirom na postavljeno hipotezo o struktu­ralnih razlikah med primerjanimi skupinamiglede stališč in osebnostnih lastnosti smo ugo­tovili, da rezultati diskriminantne analize kažejona statistično pomembne razlike med vsemiprimerjanimi skupinami, kar hipotezo potrjuje.Razvidno je, da so si po značilnostih zelo :fc0dobnidijaki srednje policijske šole in policisti 6. Drugidve skupini, glede na položaj skupinskih centroidov,odstopata. Pri policistih in večini dijakov srednje

36 Kar 75,5% dijakov 4. letnika srednje policijskešole kaže tipične značilnosti policistov.

policijske šole je poudarjeno zelo pOZitivno stališče

do samega sebe in policistov z nizko stopnjozavrtosti. Za manjši del dijakov srednje policijskešole (20,4% dijakov se pomembno razlikUje od večine

drugih dijakov srednje policijske šole, ki imajopodobne značilnosti kot policisti) je značilno, daizražajo pOZitivna stališča do policistov in sebe, dapa imajo številne težave na osebnostnem področju,

ki se kažejo v nerazpoloženju, impulZivnosti, Visokivzdražljivosti in nizki frustracijski toleranci. Zanjeje značilno tudi, da izražajo negativna stališča dokriminalcev, da so zaprti vase in da izražajo pozitivnastališča do žrtev kaznivih dejanj. Podobnost dijakomdrugih srednjih šol se kaže v osebnostnih značil­

nostih, ki so sicer manj močno izražene, pa vendabi lahko sklepali, da gre za tiRične značilnosti

adolescentnega razvojnega obdobja37. Razlike med

dijaki srednje policijske šole in drugimi dijaki sekažejo v stališčih do policistov in samega sebe, tastališča so pri· dijakih drugih šol bistveno manjpozitivna. Glede storilcev kaznivih dejanj in žrtev padijaki drUgih srednjih šol izražajo pozitivnejša

37 Hurlockova (po Djordjevicu, 1988, s.240) govorio problemih ameriške mladine, kjer je opaziti velikraikorak med njimi in starši in. kjer generacijskirazdor postaja vse globji. Hur1ockova meni, da .ievzrok teInu Življenje v neugodnih Življenjskih ok­oliščinah, saj je vse več razvez zakonskih zvez, tempoŽivljenja je hitrejši. Drugi problem pa je pretiranasvoboda adolescentov - prepuščenost samemu sebi ­saj je že skoraj odrase!!? Hurlockova je v svojiraziSKavi predstavila lastnosti, ki se kažejo primladostnikih kot problematične: neodgovornostžpusti drugim, da delajo'; velika skrb za svojSimbolični s1atus. Oblačenje, imeti vse, kar imajo tudidrugi, popolno strinjanj·e z vrstniki (konformizemglede vrednot); antiinte ektualizem - nagnjenost leneintelektualnim dejavnostim, če lahko iZoirajo medobojimi (intelektualne - neintelektua1ne); stališce protivsakemu delu - kot posledica. tarnanja staršev, kiRreživijo veliko časa v službi in se utrujeni vračajoaomov; nespQštovanje stare/·ših generacij - razlike vvrednotenju. Eeprav v nače u ne sprejemajo vrednotstarejših, jih prosijo za nasvete; sprejemanje vrednotod vrstnikov in nesprejemanje vrednot staršev instarejših. Največ je sprejemanja vrednot od vrstnikovglede fIlmskih zvezd, glasbenikov, športnih zvezd;pretirani kriticizem - teznja k reformiranju za vsakoceno. Mladostniki so že itak kritični, :eredvsem sokritični do starejših učiteljev, starsev; kršenješolskih, zakonskih in družbenih pravil je vsepogostejši pojav; ne sprejemajo pravil, ker so jihsprejele starejše generacije; nerealni nivo aspiracije ­precenjevanje svojih sposobnosti - doseči veliko zmalo napora. Havingliurst RJ. in Taba H. (poDjordjevia::u, 1988, s.277) opisujeta .eet osnovnih tipovosebnosti: adaptivni tip, ki je pnla,gojen. zaupljiv,občutljiv na dražljaje iz okolice, odprf in popularen;submisivni tip, ki je nagnjen k posnemanju drugih,ni samoiniciativen in ni agresiven, je sramežljiv;uporniški tip, ki je nepopularen. sovrazno razpolozenproti vsem, upira se vsem avtoritetam; tip usmerjenvase, ki se kaže kot ambiciozen, uporen, Odgovoren,nagnjen k samoopazovanju, socialno aktiven, včasihvodja, nagnjen h konfliktom z drugimi, v socialnihsituacijah se počuti neprijetno; neprilagojeni tip, kije nezadovoljen, počuti se negotovo. včasih agresiven.slabo prilagojen v vsaki situaciji.

35

Revija za kriminalistiko in krimino]ogijo I Ljubljana 49 I 1998 I 1

stališča do kriminalcev in negativnejša do žrtevkaznivih dejanj. Večina dijakov srednje policijskešole (75,5%) kaže značilnosti, ki so običajne zaslužbujoče poliCiste. Te so: pozitivna samopodobain pozitivna stališča do policistov, nizka stopnjadepresivnosti. čustvena stabilnost, nizka pripravlje­nost za spontano agresivna dejanja in nizka stopnjarazdražljivosti. Rezultat študentov prava pa kaže nanegativna stališča do policistov in negativnejšo (boljkritično) samopodobo, stabilno in čvrsto osebnostnostrukturo ob negativnih stališčih do kriminalcev,pozitivnih do žrtev kaznivih dejanj. Zanje je značilna

tudi težnja k odprtosti in družabnosti, podobno kotpri kadetih oz. dijakih srednje policijske šole, vendarje še močrteje izražena.

Lestvica, ki meri možastost (lestvica maskulinosti)pokaže, da so najbolj možati policisti. sledijo jimdijaki srednje policijske šole. dijaki drugih srednjihšol in študenti prava. Pri razlagi teh rezultatov nesmemo pozabiti na razlike v delovnih obremenitvahprimerjanih skupin, pričakovanj pri igranju različrtih

družbenih vlog in tipične moške drže policistov, kibi v primeru, da priznajo slabosti in ženske poteze.bili izločeni iz (tipično) moškega poklicnega okolja.kjer je slabo, če priznaš slabosti. nemoč,

nepripravljenost za akcijo, nizko samozavest inneuravnovešenost. Ugotavljajo, da tudi ženske priopravljanju policijskega dela privzamejo tipične

moške poteze. 38

Pozitivno mnenje dijakov srednje policijske šolein policistov glede želenih značilnosti in stališč jelahko problematično, predvsem z vidika pričakovanj

o opravljanjU policijskega dela. UgotOvili smo, da sodijaki srednje policijske šole dokaj podobni policis­tom v merjenih značilnostih, kar je seveda lahko vpohvalo izobraževalnemu sistemu v policiji. PO drUgistrani pa se pojavlja tudi vprašanje v predetermini­ranosti in fIlozofiji o podobi policista, ki izhaja izizobraževanja mladih za poklic policista. Tako naeni strani ugotovimo, da sodelUjoči v raziskavi kažejozelo željene značilnosti za opravljanje policijskegadela, vendar pa Seličeva (1994) v svoji raziskavi, vkateri je proučevala slovenske kriminaliste, ugotavlja,da imajo ti veliko psihosomatskih težav ravno zaradiprevelikih pričakovanj in preidealiziranja družbenevloge, ki je v resničnosti skoraj ni mogoče takoodigrati. Umek in Seličeva39 ugotavljata. da naj bikolektivna zavest in vrednostni sistem nekdanjihdijakov srednje policijske šole delovala kot blažilecstresa. Domnevo sta kasneje relativizirala z ugo­tovitvami, da razkorak med idealnim in realnim vzvezi s policijskim poklicem predstavlja stresnidejavnik. Morda je razkorak med "idealnim" (ki bi

mu želeli pripadati; konstrukt, zgrajen na pričak­

ovanjih) in "dejanskim" (stanje. kakršno je) kolek­tivom prevelik, identifikacija z "idealnim" pa prinašastalni občutek nezadostnosti, premajhne učinkovito­

sti in razočaranja. V sklepu avtorja tudi ugotavljata,da ugotOvitve njune raziskave ne dajo odgovora nadilemo o tem ali kadetnica da ali ne. temveč

predlagata spremembe programa srednje policijskešole. Opozarjata, da so kadeti - dijaki srednjepolicijske šole na eni strani obremenjeni znapačnimi, pogosto omnipotentnimi pričakovanji inidentifikacijami z "idealno" policijsko organizacijo,na drugi strani (po vključevanju v prakso) parazočarani; nezadovoljni in sčasoma distancirani od"dejanske" organizacije, apatični zaradi sistemanagrajevarija in napredovanja ter nevešči komuni­kacije v vertikalni in horizontalni sferi sistema.Njihova notranja (intrinzična) motivacija ob vstopuv sistem (začetek šolanja) pa je gotovo obarvana zpredadolescentnimi in adolescentnimi aspiracijami inidealizmom, ki se z leti neredko zruši v resignacijo,občutek neuspešnosti in nezadovoljstva (prav tam,s.86). Podobno je Skalar40 ugotOvil tudi za kadetev Tacnu, za katere je značilen prevladUjoči motivodločanja za miličniški - policijski poklic v ro­mantično obarvani privlačnosti tega poklica (ki sekasneje pokaže kot nekaj Čisto drugega). Umek inSeHčeva (prav tam) razmišljata tudi o spremembiselekcijskega postopka za sprejem v srednjo polici­jsko šolo in sicer iz sedanjega modela41

, ki temeljina izločanju neprimernili kandidatov, v iskanje inizbiro primernih kandidatov. Wilson in Western42

ugotavljata, da je za ta poklic primeren posameznik,ki ima vzoren značaj, odlično telesno in duševnozdravje in nima telesnih, temperamentnih aliznačajskih anomalij. Poseben pomen pripisujetatelesni kondiciji. ki visoko korelira s sposobnostmiin splošnim uspehom pri policijskem delu. Drugiavtorji43 pa temu dodajajo še druge lastnosti (pogum,iznajdljivost, socialna vzgojenost).

Kadeti v Skalarjevi raziskavi (1976, s.168) panavajajo težave oz. manjše probleme v zvezi zrazličnimi osebnostnimi motnjami. vendar ne vtakem obsegu. da bi bili zaskrbljujoči. Ugotovili sotudi nekaj težav z uveljavljanjem in medosebnihodnosih ter psihičnem počutju. Od takšnega trendaodstopajo tisti z boljšim učnim uspehom.

Dijake srednje policijske šole je treba, poleg precejlegalistične usmeritve, tudi čim bolj približati praksiin jih naučiti različnih socialnih spretnosti za lažjiprehod iz šole na delo na policijskih postajah. Vtem oziru bi imeli seveda pomembno vlogo oboji

~~ Reiner, 19921993, s. 77

36

1~ 1976, s. 73- 74, s. 32342 več o tem mej v: Mokorel-OmeroviC,43 1972, v: SKalar 1976, s.76.

po Skalar, 1976.

1993.

Gorazd Meško, Peter Umek: Policijska osebnost-dejstvo ali še en mit

povpraševalci po uslugah šole - ministrstvo zanotranje zadeve in ponudniki - srednja policijskašola Iskanje skupne poti in izdelava oz. ugotovitevželenih značilnosti bodočih policistov je velikegapomena. Problem je seveda selekcija pri 15 letih,saj v štirih letih šolanja v kadetnici ne moremozagotovo napovedati osebnostnega in socialnegarazvoja posameznika.

Ker v policiji ne obstaja samo ena vrsta policijskegadela - npr. policijsko represivno delo, je treba že včasu šolanja razmišljati o usmeritvah za nadaljnjedelo, saj je, kot smo že ugotovili, težko govoriti oenotnem modelu policista, ker policisti pri svojemdelu potrebujejo široko paleto sposobnosti, spret­nosti in znanj. Policist, ki bi morda bil sposobenopravljati vse pričakovane naloge, pa se slej ali prejznajde v položaju, ko nalogi ne bo kos in takomogoče ni zanemarljiv vidik specializacije in pro­fesionalizacije. Seveda se takoj pojavi vprašanje, alije smiselno že v kadetnici delati tak izbor.

Znano je. da tri četrtine policijskega dela tvori delo,ki nima s kriminaliteto posebne zveze44 Gre zarazlične uslužnostrte dejavnosti in vzdrževanje terzagotavljanje javnega reda in miru. Pomembno bi bilobodoče policiste: ozavestiti o njihovi vlogi v skUpnostiin predvsem v okviru v skupnost usmerjenegapolicijskega dela. Odpraviti pa bi bilo treba tudistereotip in predsodek, da edino delo na področjU

kriminalitete nekaj šteje. To seveda pomeDi apriorikonflikt, saj je tega dela v primerjavi z drUgimi opraviliveliko manj. Poleg tega pa je delo na področju

kriminalne preVencije in delo z ljudmi nasploh velikotežje ocenjevati kot represivne ukrepe posameznegapolicista.

"Pomembni drugi", ki vplivajo na izgradnjosamopodobe bodočega policista, so v srednji polici­jski šoli večinoma bivši poliCisti, ki so vzgojitelji inučitelji strokovnih predmetov. Vloga vzgOjiteljev inučiteljev s policijskimi iZkušnjami ima v temkontekstu reprodukcijski pomen v smislu ohranjanjapolicijske kulture in s tem predstave o idealnempolicistu. Strokovne vsebine in komentarji iZkušenJ 45

44 Reiner, 1992.45 Zgodbe. legende imajo velik pomen za VZdrževanje

določenih stereotipov in predsodkov - so namrečmodel za ravnanje v določenih položajih - npr. policistje bil težko poškodovan pri postopku z državljanomnpr. Turčije. Iz tega sledi posploševanje, da so Turkinasilnejši in da Je v pOdobnem primeru treba bitiveliko bolj previden in ravnati v skladu z načelom

lastne varnosti. skeptičnosti.Podobne zgodbe so znanetudi med zaporniki, ki na eni stranI predstavljajoslabosti tistih, ki so bili neuspešni in izpostavljajosposobnosti in podvige uspešnejših krimmalcev, kipostanejo legende. TaKo na eni strani lahko govorimonpr. o liku Dirty Harryja, ki je tipičen neomajenborec zoper kriminal in izprijenost v družbi. Pole.l2:tega pa obstajajo tudi zgodbe o dobrih in slabili

iz prakse pa tudi pripomorejo v procesu iskanjaidentitete dijaka, ki bo kmalu postal poliCist.

Lik policista (in samoopis večine dijakov srednjepolicijske šole), ki ga je mogoče sestaViti izugotovljenih rezultatov, je naslednji. Policist je oseba,ki si pripisuje pozitivno samopodobo in se visokovrednoti, glede osebnostnih značilnosti je zanjznačilna nizka stopnja depresivnosti, ki se kaže vuravnovešenem razpoloženju, pozitivnem in opti­mističnem razpoloženju, ob visoki čustveni stabilnosti,ki se kaže v mirnosti, hladnokrvnosti, gotovosti vasein nemotenem čustvenem odnosu do drugih. Vstališčih do kriminalcev pa je značilno, da policistiprecej nevtralno ocenjujejo kriminalce, s katerimiimajo opravka. Verjetno poznajo svojo klientelo zdobre in slabe plati in jim je stališče bliže kot drugim,ki s to populacijo še niso imeli opravka in izražajostališča, ki so nastala preko "sekundarnih virov".

Umek in Seličeva46 ugotavljata v raziskavi opsihosocialnem statusu delavcev ONZ, da je trebaspremeniti postopek za sprejem v policijo, da jetreba reorganiZirati šolanje za policiste in nareditikadetnico bolj Življenjsko, da je treba v policijosprejemati tudi ljudi z višjo stopnjo izobrazbe, dapripravništvo slabo. delUje irt je treba najprejusposobiti mentorje 47 za delo z mladimi policisti, daje treba izdelati sistem spremljanja kariere policistain iskati njegove talente in sposobnosti, da je trebarazvijati umetnost vodenja, da je treba policiste boljenagrajevati za njihovo delo. Poleg tega pa poudarjata,da je psihohigienska dejavnost pri policistih zane­marjena, saj so različne težave v zvezi spoklicemnekaj povsem normalnega in ne nekaj, česar nesmemo priznati, da bi zato bili slabši od drugih.

6 Sklepne misli

UgotOVitve naše raziskave kažejo, da se proučevani

policisti razlikUjejo po opredeljertih značilnostih oddijakov srednjih šol, posebej pa še od študentovprava. Kot v večini tujih raziskavopolicistih smose tudi v naši raziskavi srečali s problemom izbireprimerne primerjalne skupine, ki bi zagotovilanekatera merila: podobno izobrazbo, delovne pogoje.

policistih, o uspešnih in neuspešnih policistih. opolicijskih idolih, ki jih. policisti pogosto neutemeljenomaliKl!i~o. Thurston (I996) pripiSUje ustnemu izročiluin razlicnim zgodbam, ki spodbUjajo moškost, vlogovzročnega dejavnika glede nasilniške zaporske kulture.Takšne zgodbe so običajno povezane z nasilnos1;joposameznikov in predstavljanjem njihoVih izredmhsposobnosti in obvfadovanja drugih, manj sposobnih.

:~ 1994fb. s.66.Skalar (1975) poudarja pomembnost vloge

mentorja v zaznavanju in re~anju na odklonSKOvedenje mladega policista. Odklonsko vedenje se lahkomanifestira z agresivnim vedenjem, ki lahko pomeninačin samopotfjevanja, sprostitve napetosti zaradidelovnih pogoiev, ali pa je izraz osebnostne nezrelostiin neuravnovesenosti.

37

Revija za kriminalistiko in krimino]ogijo I Ljubljana 49 I 1998 I 1

spol, poklicne kultura ipd. Kljub temu smo ugotovili,da skoraj polovica dijakov drugih srednjih šol vLjubljani kaže značilnosti kot policisti,pri študentihpa je slika zaradi Višjega socialno-ekonomskegaporekla malo drugačna, iz česar lahko razberemotudi drugačno Življenjsko filozofijo bodočih intelek­tualcev. Podobnost večine dijakov srednje policijskešole (kadetov) s policisti ni naključna, saj izo­braževanje vpliva na njihovo poklicno usmerjenost.Rezultati kažejo tudi na neskladje med "osebnim(realnim) jazom" in "poklicnim jazom", ki se močno

razlikUjeta. Osebno ali bolje zasebno so policistiveliko bolj občutljiVi ljudje, kot se kažejo navzven.Upoštevajoč zakonitosti in zahteve tipične moškeorganizacije pa jim ni <;lovoljeno priznati svojihslaposti, saj bi bili potem lahko izključeni. Tukajse postaVi pomembno vprašanje: kaj pomeni socialnaizključitev (ekskluzija) med že tako socialno izk­Ijučenimi. Glede stališč do kršiteljev zakona ugo~

tovimo, da policisti do njih pravzaprav ne izražajonegativnih stališč, kar lahko razlagamo kot posledicopričakovanih profesionalnih zahtev. Mogoče je toposledica tega, -ker poznajo okoliščine in -razmere,kjer, živi večina njihove klientele in delikte, ki jihizvrŠUje, ali pa je v tem vsebovano tudi podobnosporo,čilo kot v JoutsenbVi (1995) ra:ziskavi odejavnikih. ki vplivajo ila stanje kriminalitete vSrednji in Vzhodni Evropi48

, poleg tega pa bi bilomogoče razmišljati še z Vidika. da se policisti čutijo

nesposobne v bOJU proti kriminaliteti in skozi toprizmo tiho občudUjejo uspešne kriminalce.

48 Joutsen ugotavlj-a, da' na stanje kriminalitete vSrednji in Vzliodni Evropi ypliva več dejavnikov:spreminjajoča se statistiKa kaznivih dejanj, spre­membe v zaznavi kriminalitete, naraščanje številaprimernih tarč (žrtev), naraščanie števila potencialnihprestopnikov in povečane tezave formalnega inneformalnega nadzorstva. JOllsten ugotavlja, da je vdeželah v 1ranziciji zelo pogosta miselnost, da sekriminaliteta izplača, da mehanizmi družbeneganadzorstva ne dosegajo svojega namena, da kazenSKOpravosodje ne delUje. da je tveganje za prijetje inobravnavo izredno majhno, da se Izvrševanje Kaznivihdejanj izplača, da se število ciljev kriminalitete spospešenIm družbenim razslojevanjem naglo veča, daobstaja še več nejasnih meja med dovoljenim inprepovedanim, da se p'ovečuje socialna diferenciacija,aa narašča poraba aIlcoholnih pijač, mobilnost seveča. Mehanizmi formalnega nadzorstva imajo velikotežav, predvsem pa se ukvaDajO s samimi seboj, soslabše· opremljenI kot uspesl11 kriminalci, služba vpolic!ji ne omogoča prestiža. Na učinkOVitost inuspesnost predvsem policije pa vpliva tudi nejasnain spreminjajoča se zakonodaja. spreminjanje pos­topkov. viSOK pretok kadra v institucijah formalneganadzorstva, težave z nabavo sodobne opreme,zagotavljanjem prostorov in usposabljanjem.

38

Kljub poskusu ugotOViti. ali je stereotip o "policijskiosebnosti" sprejemljiv in ga lahko upoštevamo kotdejstvo, je to še vedno odprto vprašanje. NašeugotOvitve namreč delno potrjujejo ugotOvitve odelovni osebnosti (Skalnick, 1966. 1975) in oavtoritarnosti policistov (ki ni bistveno višja od večine

državljanov). V spreminjajoČih se družbenihrazmerah pa se spremembe močno poznajo tudi napolicistih, ki so, kot smo že ugotovili, pripravljeniza policijsko delo, so komunikativni, tudi avtoritarni,saj je narava dela takšna, da je treba izvrševatizakone, kar pa ni več tako preprosta naloga. Vodnosu do žrtev kaznivih dejanj pa je zanimivaugotOvitev (predvsem iz diskriminantne analize), dapolicisti izražajo negativna stališča do žrtev kaznivihdejanj. saj le~te sprOŽijo delovanje kolesja kazenskegapravosodja, kar pa za policiste pomeni veliko novegadela in je z vidika uspešnosti in učinkOVitosti

ponovno velik vprašaj.

UgotOvili smo, da problem ugotaVljanja obstoja tj.

policijske osebnosti še vedno ni rešen. Omenitimoramo, da za kakovostnejšo analiZO potrebUjemoše druge pristope, da bi ugotOvili, ali se za tak poklicodločajo dejansko ljudje s specifičnimi osebnostnimidispozicijami. Rezultati naše študije nakazujejo kom­penzatotno vlogo opravljanja policijskega poklica.Jasno se je pokazalO. da ima najpomembnejšo vlogopri oblikovanjU specifične stališčne in osebnostnestrukture socializacija v poklicno okolje. ki se zavečino začne v kadetnici.

Gorazd Meško, Peter Umek: Policijska osebnost-dejstvo ali še en mit

LITERATURA

1.BALCH, R.W.: The Police Persoriality: Fact orFiction, The Journal of Criminal Law andScience, vol,63, št), 1972J s.106-119. •

2.BELE-POTOCNIK, Z., HRUSEVAR, B., TUSAK,M.: FPI, Preiburški osebnostni vprašalnik,priročnik, Zavod SR Slovenije za produktivnostdela, Ljubljana, 1990,1I2s.

3.BENNETT, B., The Police Mystique, The PoliceChief, April 1978, s.46-49.

4.Djordjevia, D.n. : Razvojna psihologija, GornjiMilanovac, Djeeje novine 1988.

5.FLAKER, V., UREK, M.: Hrastovški anaH zaleto )987, Ljllbljana, 1988. . •

6.HADZISELIN0V1C, D., BELE-POTOCNIK, Z,HRUŠEVAR, Be, DS, Test direktivnih stališč,priročnik; Zavod SR Slovenije za produktivnostdela, Ljubljana, 1979,30s.

7,HENERSON, M.E., MORRIS, L.L., How toMeasure Attitudes?, Sage Publications, Lon­don, 1978,184s.

8.KlM, <1.0., MUELLER, C.W., Factor Analysis,Statistical Methods and Practical Issues, SageUniversity Paper, London, 1978.

9.JOUTSEN, M.' Crime Trends in Central andEastern Europe, v: Paneuropean SeminarCrime Polities and the Rule of Law ­Problems of Transition, Ljubljana, Inštitut zakriJClinologIjo, 1995, s. 11-32.

1O.MESKO, G., UMEK, P., Samopodoba dijakovsrednje policijske šole,. Zbornih strokovno­znanstvenih razprav, Visoka šola za notranjezad~ve, Ljubljana, 1995, s. 82-98.

11.MESKO, G.: Proučevanje policistov in policije,Socialna pedagogika, 2, Ljubljana, 1997,s.71-87.

12.MILLER, D.C., Handbook of Researcb Designand Social Measurement, Sage Publications,London, 1990.

13.MUSEK, J.: Znanstvena podoba osebnosti,Educy, Ljubljana, 1993.

14.NASTRAN-ULE, M.: Temelji socialne pSiholo­gije, Znanstveno in publicistično središče,

Ljubljana, 1995.15.Niederhoffer, A.: Authoritarian Police Personal­

ity, v Police in America, ur. Skolnick, J. inGray, T.C.. LiWe, Brown and Co. ,Boston, 1975,s. 41-45.

16.PAGON, M.: Policijski cinizem: vzroki, značil­

nosti in posledice, Revija policija, Ljubljana,št.4;-5, 1993, s.389-403.

17.PECAR, J., SKALAR, V., Milicionarski odnosisa javnošču, Stručna biblioteka Službe javneBezbednosti, Beograd, 1973, 195 s.

18.REINER, R (1988), Looking at Policing, vCrime and Criminal Policy in Europe, ur.Hood, R., Centre for Criminological research,University of Oxford, s.47-49.

19.REINER, R.: Police Research in the UnitedKingdom: A Critical Review, v Modern Polic­ing, ur. Tonry M., Morris, N., University ofChicago Press, 1992, s. 435-508.

20.REINER, R, The Politics of the Police,Harvester and Wheatshef, New York, 1992,334s.

21. REMING, G. C.: Personality Characteristics ofSupercops and Habitual Criminals, Journal ofPolice Science and Administration, Vol. 16,št. 3,.1988, s.163-167.

22. SELIC, P.: Stres pri policijskem delu, Zbornikstrokovno-znanstvenih razprav, Višja šola zanotranje zadeve, Ljubljana, 1994, s.112-124.

23. SKALAR, V. in drugi,: Izbor, usposabljanjein delovna uspešnost miličnikov kadetov,Inštitut za kriminologijo, raziskava št. 46,Ljubljana, 1976.

24. SKALAR, V.: Vloga mentorjev pri usposabljanjumiličnikov kadetov, Varnost, 11-12, Ljubljana,1975, s.12-15.

25. Skalnick, J.H., Gray, T.C.: Police in America,Little, Brown and Co., Boston, 1975, 299s.

26. Skolnlck, J.H., Why Police Behave the WayThey Do?, v Police in America, ur. Sko1nick,J.H. in Gray, T.C., Litile, Brown and Co,j?osto)l, 1975, s.31-37.

27. SAKIC, V.: Pregled važnijih teorija kriminalnogponašanja, Penološke teme, Zagreb, 1-4,1991, s.I-46.

28. Thurston, R.: Are You Sitting Confortably?Men's Storytelling, .. Masculinities, Prisan Cultureand Violence, v Understanding Masculinities,ur. Mairtin Mac ': An . (}haill, Open UniverSityPress, BUck1ngham, 1996, s. 139-152.

29. THURSTON, R, BEYN'ON, J.' Men's ownStories, Lives, and Violence: Research asPractice, v Gender and Crime, ur.Dobash, RE,Dobash, RP, Neakes, L., University of Wales,Cardiff, 1995, s.181-21O.

30. TRlANDIS, H. C., Attitude and AttitudeChange, John Wiley and Sons, New York,1971,232s.

31. UMEK, P.: Psihologija, učno gradivo, Visokapolicijsko-varnostna šola, Ljubljana, 1997, 73s.

32. UMEK, P.: Kako do dobrega policista?Zbornik strokovno-znanstvenih razprav,Ljubljana, 1994, .s.235-246.

33. UMEK, P., SELIC, P.: Dejavniki zadovoljstvapri delu v organih za notranje zadeverepublike Slovenije, Poročilo o raziskavipsihosocialni status in delovne razmere de­lavcev ONZ, Visoka šola za notranje zadeve,Ljubljana, 1994, 66 s.

34. VASTOLA, A., The Police Personality, AnAlternative Explanatory Model, The PoliceChief, št. 4, 1978, s.50-52.

35. V10LANTI, J.M. et.al, Stress, Coping, andAkohol Use: The Police Connection, Journalof Police and Administration, št. 2, 1985,s.106-110.

36. YARMEY, A.D., Understanding Police andPolice Work, Psychosocial Issue, UniversityPress, New York, 1990.

39

Revija za krimina1istiko in krimino}ogijo I Ljubljana 49 I 1998 ! 1.

Police persol1ality • a fact or another myth

Gorazd Meško, M.A in Social Pedagogy. Senior Lecturer. College of Police and Security Studies, Kotnikova8, 1000 Ljubljana, Slovenia

Peter Umek, .l....h.D. in Psychology. Associate Professor, College of Police and Security Studies, Kotnikova8, 1000 Ljubljan" Slovenia

The article descr "bes findings on so~called "police personality" or in other words, personality propertiesand viewpoints typic:al of police officers. It summarises findings of some research studies carried out inthe USA and Great Britain on police officers and their characteristics, their subculture, work stress,police-public relations etc. In spite of abundant eVidence of personality characteristics supposedly typicalof police officers, there is nevertheless doubt about the validity of such statements, since sociologists ~

in contrast to the psychological study of police officers - pose questions on why police officers are treateddifferently, why they manifest signs of difference vis-il-vis others and what is the purpose of it. ASloveneresearch study exarninel 357 Slovene police officers, 98 students of apolice cadet school, 92 studentsof other secondary sehoo '3 and 47 law students and tried to discover personality properties of the subjectsexamined and their attih des towards the selected objects of measurement. The study explored attitudestowards police officers, at :itudes of police officers toward themselves, toward the image of an ideal policeofficer, juvenile delinquent,>, criminal offenders and victims of crime. Findings indicate that police officershave typical personality pIoperties and that three fourths of police cadet school students manifest signsof a "typical police officer". The research established important factors in police officers, auch as emotionalstability, sociability, interdependency between victims and police officers, attitudes toward law violatorsand authoritarianism, which are all important for the exercise of police work.

Key words: police officers, personality, personality characteristics, Viewpoints, research, Slovenia

UDe 351.74-057 , 159.923

40