Geografski razgledi (34) 05-22 (1999) Skopje 5

UDK 551.44(497.7)

PODZEMNI KARSTNI FORMI VO BISLIMSKA KLISURA

Tome Andonovski*, Ivica Milevski ∗*

IZVOD

Ju`no od gradot Kumanovo, od dvete strani na rekata P~iwa, se nao|a mala varovni~ka oaza. Taa vo geomorfolo{ki pogled se karakterizira so raz-vien proces na karstifikacija pri {to se pojavuvaat raznovidni povr{inski i podzemni formi. Posebno se interesni podzemnite karstni formi - pe{teri i propasti, koi iako imaat pomali dimenzii, poka`uvaat odredeni speci-fi~nosti vo odnos na svojata morfologija i geneza.

ABSTRACT

A small karst oasis exists south of Kumanovo town in Pcinja River gorge. It is

characterized with developed karst action and phenomena on various superficial and under-

ground forms. Very interesting are underground forms-caves and the pits. Despite the fact

that they are small, they indicated some specifications in terms on genesis and morphology.

VOVED

Vo periodot 1994-1999 godina, vo pove}e navrati, vr{eni se terenski istra`uvawa na varovni~kiot prostor ju`no od gra-dot Kumanovo. Iako oblasta e relativno mala, ovde se registri-rani interesni povr{inski i podzemni karstni formi. Bidej}i karstot, vo vid na pomala oaza se protega okolu klisurata na rekata P~iwa, poznata pod imeto ,,Bislimska Klisura,, celiot prostor e nare~en ,,Bislimska karstna oaza,,.

∗ d-r Tome Andonovski, Institut za geografija, Prirodno-matemati~ki fakultet, Gazi Baba b.b., P.F. 162, 91000 - Skopje, Republika Makedonija.

** asist. Ivica Milevski, Institut za geografija, Prirodno-matemati~ki fakultet, Gazi Baba b.b., P.F. 162, 91000 - Skopje, Republika Makedonija.

Tome Andonovski & Ivica Milevski: Podzemni karstni formi . . .

6

Inaku oblasta e na rastojanie od 4 do 14 km ju`no od Kumano-vo i glavno se protega me|u magistralniot pat Kumanovo-Sveti Nikole i lokalniot pat Kumanovo-s. P~iwa. Prostorot e izdol`en vo pravec SSZ-JJI, so dol`ina od 10 km i zafa}a vkupna povr{ina od 25 km2. Celta na istra`uvaweto be{e sogleduvawe na raspro-stranetosta, morfolo{kite karakteristiki, genezata, evoluci-jata i drugite elementi na podzemnite karstni formi. Za da se dobijat egzaktni soznanija, vr{eni se precizni morfometriski merewa i geomorfolo{ka analiza na terenot.

USLOVI ZA RAZVOJ NA PODZEMNI KARSTNI FORMI

Za razvoj na pe{terite i propastite, neophodni se sood-

vetni geolo{ki (litolo{ko-tektonski), geomorfolo{ki i kli-matsko-hidrolo{ki uslovi. Sepak primarno zna~ewe ima li-tolo{kiot sostav, bidej}i bez soodvetna sredina, a toa e kar-bonatna karpesta masa, nemo`no e da se izgradat vakvite formi (ako ne se zemat vo predvid pseudoformite). Ostanatite uslovi pove}e deluvaat kako modifikatori, odnosno go naso~uvaat i odreduvaat intenzitetot na podzemnata karstna erozija (i aku-mulacija). Vo Bislimskata karstna oaza, site prethodni uslovi se zadovoleni, posebno vo odnos na glavniot faktor-litolo{-kiot sostav.

Imeno, podzemnite karstni formi, ovde se izgradeni vo zoogeni sprudni varovnici, dosta ~isti spored minerolo{kiot sostav, taka {to u~estvoto na kalcit dostignuva do 99,5% (Tolkuva~ za OGK. . ., 1976). Varovni~kata masa koja se protega vo pravec SSZ-JJI, re~isi od site strani e ,,zagradena,, so mioceni ili plioceni sedimenti, a vo pomala merka (od ju`nata i severnata strana) i od fli{ni karpi. Miocenite sedimenti go prekrivaat zapadniot raben del od varovni~kata masa koj {to so procesot na recentna erozija postepeno se ekshumira. Spored toa, stanuva zbor za tipi~en zagaten karst, koj edinstveno od severoisto~nata i jugozapadnata strana e prese~en od alogen vo-dotek - rekata P~iwa.

Sprudnite varovnici le`at preku fli{nata facija. Tie vo dolniot del sodr`at konglomerativni partii, a potoa preku plo~esti i bankoviti preminuvaat vo masivni. Mo}nosta na varovnicite e od 200 do 250 metri. (Tolkuva~ za OGK . . ., 1976). Spored analizite na varovnikot od kamenolomot na zapadnata

Geografski razgledi (34) 05-22 (1999) Skopje 7

strana od ridot Krasta, vr{eni od ,,Geo-Mavrovo,, Skopje, vo 1994 godina, toj se sostoi od 96.31% kalcit, 3.04% dolomit, 0.65% kvarc i limonit vo tragovi (Izve{taj od Geo-Mavrovo . . ., 1994). Celata najdena faunisti~ka asocijacija, varovnicite gi opredeluva kako titonski (S. H.-Mitrova 1958, 1971).

Mo`e da se zaklu~i deka karstot vo Bislimskata Klisura e razvien vo jurski (titonski) varovnici, koi imaat visoko u~e-stvo na SaSO3. Toa, zaedno so ostanatite geomehani~ki svojstva, ovozmo`ilo vo oblasta da se javi intenziven proces na karsti-fikacija i pojava na podzemni karstni formi. Karstnata oaza tektonski pripa|a na Vardarskata zona, koja vo toj pogled e dosta labilna. Taka, vo konkretniot prostor do izraz doa|aat horizontalnite, a posebno vertikalnite, od-nosno radijalnite tektonski dvi`ewa. Vo sredi{niot del, vo pravec zapad-istok se protega P~iwska sinklinala, ~ii krilja imaat glavno centriklinalen pad. Nejzinoto ju`no krilo sekun-darno e nabrano vo t.n. P~iwska antiklinala, ~ija oska ima pravec na protegawe sever-jug. (Tolkuva~ za OGK. . ., 1976). Interesno e {to na nekolku otseci vo varovni~kite karpi se zabele`uvaat pomali nabori. Radijalnata tektonika e dosta izrazena i se karakterizira so sistem na postari rasedi orijen-tirani pribli`no vo pravec sever-jug i pove}e pomladi, vo pravec SZ-JI koi gi se~at prvite. Toa posebno se odnesuva na sredi{niot del na klisurata (nekolku blokovi me|u Kru{~iwa i Bratanov Brest se izdigaat vo vid na mali horstovi). Na odre-deni mesta se voo~uva skalesto rasednuvawe. Ako se sledat pravecite na rasedite, }e se uvidi deka tie zna~itelno se poklopuvaat so pravcite na kanalite od pogolemite speleo-lo{ki objekti*. Takov e glavniot kanal vo Li{kov Pe{ter, Studen Pe{ter, Gradi{kata Propast i dr.

Silnite tektonski pritisoci i kompaktnosta na varov-nicite se pri~ina za nivna intenzivna iznapukanost so razli~ni po golemina, pravec i naklon puknatini. Naj~esto pogolemite puknatini-paraklazi i dijaklazi, se orijentirani vo pravec sever-jug. Od golemo zna~ewe za formirawe na podzemnite kar-stni formi ovde se i dijastromite-me|uslojnite puknatini i brahiklazite-puknatini {to se~at eden sloj.

* Ovaa analogija (analizirana zaedno so nekoi ostanati faktori) poslu`i kako va`en indikator pri ispituvawe na terenot i baraweto na speleolo{ki objekti.

Tome Andonovski & Ivica Milevski: Podzemni karstni formi . . .

8

7562.50 7563.00 7563.50 7564.00 7564.50 7565.004656.50

4657.00

4657.50

4658.00

4658.50

4659.00

Pe{tera

Propast

Protegawe na rased

Sl. 1: Pravecot na rasednite linii i polo`bata na speleolo{kite objekti vo Bislimska klisura Karstnata oaza, vo morfolo{ki pogled se sostoi od ride-st reljef (so viso~ina 500-600 m) koj kon krajnite jugoisto~ni delovi minuva vo niskoplaninski (Kukuqatica, 722 m). Niz sredi{niot del na oblasta, dlaboko e vse~eno koritoto na reka-ta P~iwa formiraj}i kratka sateska. Celiot teren, globalno e navednat kon sever. Sovremeniot reljef e usloven od specifi~niot geolo{-ki sostav, tektonskite karakteristiki, klimata i drugi prirod-no-geografski ~initeli, a vo najgolem del e rezultat na vzaemno dejstvo na fluvijalnata, karstna erozija i spiraweto.

Vo ovoj prostor, fluvijalnite i karstnite formi se tol-ku isprepleteni {to te{ko mo`e da se razgleduvaat odvoeno. Me|utoa, sepak vo genetski pogled, fluvijalnite formi (flu-vio-denudacionite) mo`e da se smetaat za primarni, a voedno i najkrupni, dodeka karsnite se ,,nakalemeni,, (dopolnitelno soz-dadeni, i so pomali dimenzii). Poradi vrskata me|u fluvijalni-te i karstnite formi, vsu{nost stanuva zbor za karakteristi~en fluviokarst.

Geografski razgledi (34) 05-22 (1999) Skopje 9

Sl. 2: Trodimenzionalen blok-dijagram na Bislimska klisura so polo`bata na speleolo{kite objekti: 1. pe{tera D2; 2. Dueni~ki Pe{ter; 3. Li{kov Pe{ter; 4. Golema i Mala Gradi{ka propast; 5. Gradi{a~ki Pe{ter; 6. Studen Pe{ter; Nagori~ki Pe{ter; Fluvijalniot reljef e pretstaven so fosilni i recentni

formi. Vo najvisokiot del od terenot od dvete strani na rekata P~iwa, na viso~ina od 480-520 m se nao|a erozivno zaramnuvawe na koe se javuvaat brojni povr{inski karstni formi: {krapi, vrta~i, groot, skarsteni dolini i dr.

Re~nite terasi se slabo izrazeni i obi~no se vo vid na disecirani podovi. Se istaknuvaat pove}e re~ni terasi i toa: na 110 m, 60-70 m, 30 m, 15 i najniskata na 5 m nad re~noto korito. Najgolemiot del od vlezovite vo pe{terite, se tokmu na ovie viso~ini, {to delumno e pokazatel i za nivnata geneza i starost.

Tome Andonovski & Ivica Milevski: Podzemni karstni formi . . .

10

Bislimska Klisura, gledano vo celina, e najinteresna markantna reljefna forma vo oblasta. Prose~no e dlaboka 150-200 m i so dol`ina od 6,5 km poradi {to pove}e bi odgovaral terminot sateska. Ima sredi{na polo`ba vo oblasta i general-no se protega vo pravec SI-JZ.

Klisurata se karakterizira so ~esti promeni na prave-cot, odnosno so istaknati ,,meandri,, koi Cviji} gi narekuva vkle{teni, a Manakovi} sliznati (Manakovi}, 1977). Sepak tie vo osnova se rezultat na promena na geolo{kiot sostav, tekton-skite karakteristiki (posebno radijalnata tektonika) i sl. Stranite na klisurata se strmni, nekade skoro vertikalni, so izgled na kawonska dolina. Tie se asimetri~ni pri {to postrm-na e desnata (zapadnata) dolinska strana*.

Sl. 3: Bislimska klisura

Bislimska Klisura pretstavuva domna epigenija. Nas-tanala so intenziven proces na fluvijalna erozija i glavno, vertikalno vsekuvawe na re~noto korito vo varovni~ki blokovi koi vo tektonski pogled relativno se izdigaat (mali horstovi). Fluvijalniot (fluvio denudacioniot) proces so odredeno doc-

* Ovoj podatok proizleguva od kvantitativnite merewa na naklonite od dolinskite strani, vr{eni na topografska karta vo razmer 1 : 25.000.

Geografski razgledi (34) 05-22 (1999) Skopje 11

newe e sleden i od karstniot**, pa taka na stranite od klisurata ima brojni povr{inski i podzemni karstni formi.

Na ogolenite i strmni delovi od klisurata, se javuva intenziven proces na mehani~ko drobewe na karpite. Toa e pridru`eno so spirawe (denudacija) pri {to doa|a do pojava na recentni erozivni reljefni formi: brazdi, dol~iwa, to~ila, sipari, ostenci, prozorci i dr.

Za izgraduvawe na podzemni karstni formi od posebno zna~ewe e intenzitetot na cirkulacija na vodata niz puknati-nite vo karbonatnata masa. Kolkava }e e taa cirkulacija, glavno zavisi od klimatskite (odnosno paleoklimatskite) faktori, vo ~ii ramki atmosferskite vrne`i (vidot na vrne`ite, hemizmot, temperaturata i dr.) imaat glavno mesto. Podatocite koi se zemaat vo predvid, uka`uvaat samo na vlijanieto na vrne`ite vrz sovremeniot karsten proces. Sepak i tie mo`at da dadat odredeni sogleduvawa. Taka, prose~nata godi{na suma na vrne`i vo meteorolo{kata stanica vo gradot Kumanovo, za period 1950-1980 godina iznesuva 549 mm (Lazarevski, 1993). Vo poedini godini taa se menuva me|u 320 i 913 mm. Spored toa, ovie pros-tori spa|aat vo posu{nite vo Republika Makedonija. Tabela 1. Prose~na mese~na i godi{na suma na vrne`i vo Kumanovska kotlina za period 1950-1980 godina, (spored A. Lazarevski 1993)

mesec I II III IV V VI VII

mm 38,9 34,6 35,7 42,8 72,1 57,6 43,6

mesec VIII IX X XI XII god. mm 30,2 39,1 52,8 58,8 43,1 549,2

Od prilo`enata tabela se gleda deka re`imot na vrne`i dosta se vklopuva vo srednoevropskiot pluviometriski re`im, koj se karakterizira so vrne`liva prolet i prili~no suva zima (Lazarevski, 1993). Poradi maloto koli~estvo na vrne`i (549,2 mm), podzemnata cirkulacija vo karstot e slaba, {to pokraj ostanatoto e pri~ina izgraduvaweto na podzemnite karstni formi (karstna erozija i akumulacija) da se odviva bavno.

** Postojat indikacii za odreden stepen na paleokarstifikacija, posebno ako se analizira zapadniot del od varovni~kata masa, koj poradi recentna erozija na miocenite sedimenti se ekshumira na povr{inata.

Tome Andonovski & Ivica Milevski: Podzemni karstni formi . . .

12

Rasporedot na vrne`ite isto taka e nepovolen. Tie se naj~esti kon krajot na proletta (maj, juni) koga nivnite temperaturi se povisoki, a rastvoraweto na varovnikot pomalo. Snegot, prose~-no godi{no e prisuten samo 24 dena, {to isto taka e zna~aen faktor bidej}i sne`nicata pointenzivno go rastvora varov-nikot. Poradi specifi~nata morfologija na terenot (golemi nakloni, mala slivna povr{ina, siroma{na vegetacija i dr.), samo mal del od atmosferskata voda ponira niz puknatinite vo ogolenite varovni~ki masi, a pogolemiot del so dezorganizira-no oteknuvawe se vliva direktno vo rekata P~iwa. Vo posledno vreme se zgolemuvaat po{umenite povr{ini, posebno vo sever-niot del na oblasta. So toa }e se namali koeficientot na povr-{insko oteknuvawe, {to bi se manifestiralo vrz intenzivi-rawe na podzemnata cirkulacija (t.e. karstna erozija). Najgolem del od vodata koja ponira, zbogatena so rastvoren kalcium karbonat, preku puknatinite, gravitaciski se spu{ta do re~noto korito koe za karstniot proces pretstavuva dolna erozivna baza (t.e. do visina na zagatot od paleozojski {krilci, jurski fli{ i neogeni sedimenti). Zna~i, koli~estvoto na vrne`i e relativno malo, {to zaedno so golemiot koeficient na oteknuvawe rezul-tira vo slaba podzemna cirkulacija, t.e. oformuvawe na kratki i tesni kanali siroma{ni so akumulativni formi.

PODZEMNI KARSTNI FORMI

Vo prou~uvaniot prostor, karstniot proces e dosta raz-vien i se karakterizira so brojni povr{inski i podzemni formi. Od podzemnite karstni formi zastapeni se pe{teri i propasti, koi re~isi bez isklu~oci se javuvaat po strmnite strani na Bislimska Klisura. Dosega, delumno ili celosno se ispitani i prou~eni 8 pe{teri podolgi od 10 m, so vkupna dol`ina na kanalite od okolu 231 m i 4 propasti podlaboki od 10 m* so dol`ina na kanalite od 183 m i vkupna dlabo~ina od -88 m. Vkupnata dol`ina na kanalite od ovie pe{teri i propasti iznesuva 414 m. Vlezovite od re~isi site speleolo{ki objekti se smesteni po stranite na klisurata. Verojatno nivniot broj e pogolem, no vrz baza na raspolo`ivite soznanija mo`ni se odredeni sogleduvawa i analogii za ostanatite speleolo{ki objekti, pri {to ne mo`e da se o~ekuva otkrivawe na nekoj pogo-lem objekt. Vo naredniot del }e bidat dadeni samo najzna~ajnite

* Dvete od niv imaat karakteristiki na propast i na pe{tera.

Geografski razgledi (34) 05-22 (1999) Skopje 13

karakteristiki na pe{terite i propastite, a morfometriskite podatoci se pretstaveni vo posebna tabela, nadopolneta so skici na pointeresnite objekti.

PE[TERI

Spored dosega{nite prou~uvawa, vo karsnata oaza Bis-limska Klisura se registrirani i ispitani okolu triesetina pe{teri. Me|utoa najgolem del od niv se so mala dol`ina, a samo 8 pe{teri se podolgi od 10 m, t.e. nivnata prose~na dol`ina iznesuva 28.8 m. Najdolgata ispitana pe{tera (Studen Pe{ter) ima vkupna dol`ina od 72 m. Pe{terite voglavno se pretstaveni so eden ednostaven kanal, koj naj~esto pred krajot zavr{uva so puknatina. Ispitana e i edna slo`ena pe{tera (Li{kov Pe{-ter) i eden karakteristi~en pe{terski sistem (Studen Pe{ter). Od istra`enite pe{teri (so dol`ina nad 10 m) 4 se nao|aat na levata (vkupna dol`ina 123 m) i 4 na desnata dolinska strana (vkupna dol`ina 108 m.) na rekata P~iwa.

Pe{terite se kratki, so tesni kanali koi dosta go menu-vaat pravecot ({to e rezultat na golemata iznapukanost na va-rovni~kata masa so razli~ni po pravec puknatini). Sepak pre-ciznite merewa, uka`uvaat deka dominiraat kanalite so pravec S-J, odnosno so azimut 0-30o i 150-180o, {to glavno se poklopuva so pravecot na pogolemite puknatini-paraklazi i dijaklazi, dol` koi se predisponirani i najgolemiot del od kanalite. Tabela 2. Orientacija na pe{terskite kanali na istra`enite pe{teri podolgi od 10 m. azimut o 0-30o 30-60o 60-90o 90-120o 120-

150o 150-180o

vk.

dol`. m 80 38 26 44 18 25 231

vo % 34.6 16.5 11.3 19.0 7.8 10.8 100

^esto, oddelni kanali se povrzani so pomali, sporedni vrski bilo da se tie horizontalni ili skoro vertikalni. Del od inversnite kanali zavr{uvaat so mala kru`na sala. Dosega ispitanite pe{teri, osven vo izvesna merka Li{kov Pe{ter i D2, se bez hidrografska funkcija. Spomenatite pe{teri imaat povremena hidrografska funkcija (i toa vo nivniot najnizok del) samo po intenzivni atmosferski vrne`i. Pe{terite se

Tome Andonovski & Ivica Milevski: Podzemni karstni formi . . .

14

siroma{ni so akumulativni formi. Vo toj pogled najinteresen e Li{kov Pe{ter koj se istaknuva so svojot pe{terski nakit, posebno stalaktiti, stalagmiti, mali stolbovi, zavesi i dr. No i toa {to go ima, vo golema merka e uni{teno so poseta na retkite nesovesni posetiteli. Karakteristi~no e {to vo nekoi pe{teri (kako {to se Gradi{a~ki i Li{kov Pe{ter) prisutni se tragi od nekoga{na ~ove~ka naselenost.

Spored postanokot, pe{terite se tipi~no karstni, vo najgolem del izvorski, taka {to kratkite podzemni tekovi naj-~esto direktno se vlevale vo rekata P~iwa ili pak vo kratkite pritoki {to kon rekata se spu{tale od Krasta i Kukuqatica (dol` dnata od kanalite, zabele`ani se mali `lebovi, nastanati vo poslednite fazi od nivnoto aktivno izgraduvawe). Zabele`a-ni se nekolku inversni kanali, verojatno nastanati so ponirawe na vodata dol` puknatinite. No, postanokot na pe{terite podetalno }e bide elaboriran vo posebno poglavje. Denes pe{terite najmnogu se koristat za ~uvawe t.e. zasolnuvawe na dobitokot i sto~arite od vremenski nepogodi, pa zatoa ~esto pri vlezot ima ograda od nafrlani kameni blokovi.

PROPASTI Vo karsnata oaza Bislimska klisura, konstatirani se i nekolku propasti. Me|utoa poradi nedovolnata tehni~ka opre-menost, podetalno (direktno) se ispitani samo 2 tipi~ni pro-pasti: Malata i Golemata Gradi{ka propast. Prvata e dlaboka 22 metri i pripa|a na tipot yvekari, a vtorata e slo`ena pro-past so dva skoro vertikalni kanali koi na dnoto se pro{iru-vaat i soedinuvaat vo mala sala na dlabo~ina od 12 metri. Pos-tojat i dva specifi~ni speleolo{ki objekta koi mo`e da se sme-taat kako pe{teri i kako propasti, bidej}i osven dominantnite vertikalni ili skoro vertikalni kanali, prisutni se i podolgi horizontalni komponenti. Toa se Markova Ku}a, ~ija vkupna dosega istra`ena dol`ina e 98 metri, a dlabo~ina okolu 31 metri i objektot Orlova~ka propast, so dol`ina od 30 metri i dlabo~ina od 23 metri. Dvata objekta imaat vlezen del koj gi ima site karakteristiki na propast, a dnoto e povrzano so horizon-talen kanal-pe{tera, so sopstven vlez, Takvata nivna morfo-logija e rezultat na specifi~niot postanok, taka {to prvin nastanale pe{terskite delovi, koi se i postari, a potoa so korozivnoto dejstvo na atmosferskata voda dol` pogodni puknatini, se izgradeni apsorpcioni propasti koi se pomladi.

Geografski razgledi (34) 05-22 (1999) Skopje 15

Zabele`ani se nekolku propasti koi se javuvaat vo pogolemite pe{teri, kako nivni vertikalni komponenti, kako vrska so nekoe ponisko nivo ili vo vid na vigledi, no poradi nedostatok na soodvetna oprema, najgolem del od niv ne se ispitani. Vlezovite od propastite mo{ne te{ko se nao|aat bidejki imaat mali dimenzii i naj~esto se zadskrieni od varovni~kite bloko-vi. Skoro po pravilo otvorite (vlezovite) na pogolemite pro-pasti e na pogolema relativna visina nad re~noto korito, a naj~esto me|u 60 i 160 m. Obi~no tie se horizontalni, kru`ni i tesni (so {iro~ina do 1 m). So isklu~ok na Markova Ku}a, pro-pastite vo najgolem del se sostojat od eden kanal koj postepeno, kon dnoto se pro{iruva. Dosega ispitanite propasti se siro-ma{ni so akomulativni formi, {to govori za nivnata mala sta-rost. Inaku spored postanokot, najgolem del od propastite, se apsorpcioni t.e. nastanale so ponirawe na pomalo koli~estvo atmosferska voda dol` pogodni puknatini vo varovnikot. Toa pro{iruvawe na puknatinite so korozija i oformuvawe na kana-lite se odvivalo re~isi monofazno. Se voo~uva deka najgole-mite propasti se predisponirani so pomali lokalni rasedi.

POSTANOK I EVOLUCIJA NA PODZEMNITE KARSTNI FORMI

Postanokot na podzemnite karstni formi vo karstnata oaza Bislimska klisura, e vo tesna vrska so evolucijata na samata klisura. Prou~uvaniot prostor, kako del od Kumanovska kotlina, vo neogen bil plaven so vodite na Sredno-vardarsko ezero. Po talo`eweto na ezerskite sedimenti preku varov-ni~kata masa, kon krajot na pliocen, sleduva faza na postepeno oteknuvawe na ezeroto* i formirawe na re~nata mre`a na P~iwa. Rekata vo ovoj del prvin se vsekuva vo ezerskite sedi-menti, a potoa probivaj}i gi istite, prodol`uva da se vsekuva re~isi vertikalno vo varovni~kite blokovi koi tektonski se izdigaat. Pri toa se formira karakteristi~na domna epigenija so viso~ina od 500-540 metri. So spirawe na miocenite i pli-ocenite sedimenti, varovnicite se otkrivaat na povr{inata, po {to zapo~nuva slab povr{inski karsten proces, koj se inten-zivira kako se zgolemuva povr{inata na ,,ekshumiranite,, va-

* Spored D. Manakovi}, Kumanovskata Kotlina, pa so toa i prou~uvaniot prostor, vo neogen bile ispolneti so vodite na Sredno-vardarsko ezero ~ija centralna ezerska ramnina se nao|ala na viso~ina od 600-620 m. (Manakovi}, 1968). Visinata na lokalnata epigenija e vo prilog na prethodnoto.

Tome Andonovski & Ivica Milevski: Podzemni karstni formi . . .

16

rovni~ki masi, odnosno so spu{tawe na zagatot po ramkata. Po-golemata povr{ina na varovnikot pretstavuva pogolema ,,kolek-torska,, povr{ina za atmosferskite vrne`i, a so toa se inten-zivira i cirkulacijata na vodata dol` podzemnite puknatini. Taka, najvisokite pe{terski kanali se sre}avaat ve}e na 110 metri nad re~noto korito (toa e i najvisokata re~na terasa), no tie se dosta kratki. Normalno, pogolemite pe{teri se formi-raat na pomala relativna viso~ina, vo fazite na stabilna dolna erozivna baza (rekata P~iwa) i periodi so pogolemo koli~estvo na vrne`i. Najdolgite pe{terski kanali, se na viso~ina od 6-12 metri nad re~noto korito.

90º

Krasta P~iwa Голиќ

rel. viso~ina (m) Sl. 4: Postepeno ekshumirawe na varovnicite, formirawe na poniski pe{terski kanali i probivawe na varovni~kata masa so vertikalna erozija na rekata P~iwa.

Spored polo`bata na pe{terite, nivnata morfologija i morfolo{kite karakteristiki na po{irokata okolina, mo`e da se zaklu~i deka pe{terite ~ii vlezovi se na viso~ina na gornite re~ni terasi (nad terasata od 60-70 m), nastanale vo sredinata na pleistocen, a poniskite (5-15 m) kon negoviot kraj i vo po~etok na holocen. Normalno deka procesot na podzemna karstna erozija se odviva i denes, no zasega ne e zabele`an ni eden pogo-lem objekt koj aktivno se formira, t.e. vo koj postoi podzemen tek, osven nekolkute polupe{teri vo visina na re~noto korito. Natamo{nata evolucija na podzemniot karsten proces pred se e odredena od mo}nosta na varovnicite i re`imot na vrne`i vo idnina. No, varovn~kata masa na odredeni delovi dol` klisu-rata, so vertikalnata erozija na rekata P~iwa, re~isi e probi-

250

200

150

100

50

0

Geografski razgledi (34) 05-22 (1999) Skopje 17

ena, pa re~noto korito zapo~nuva da se vsekuva vo podinata od paleozojski {krilci. Poradi toa, intenzitetot na podzemnata karstna erozija koja te`nee da se usoglasi so normalnata-fluvijalna, }e zavisi glavno od re`imot na vrne`i. Samo pri mnogu popovolen re`im bi mo`elo da se o~ekuva formirawe na pogolemi podzemni formi. Spored toa, vo podale~nata evolu-cija, }e prevladee slaba karstna akumulacija, a ponatamu i sur-nuvawe na delovi od kanalite, pa i potpolno uni{tuvawe na celi speleolo{ki objekti*. Za takviot tek na evolucijata, potvrda se razli~nite fazi vo koi se nao|aat speleolo{kite ob-jekti denes. Dodeka odredeni pomali kanali na visina od re~noto korito doprva se izgraduvaat, kaj drugi (Li{kov Pe{ter) dominira akumulacijata, kaj treti se javuva surnuvawe na blokovi od tavanicata, a kaj povisokite kanali delumno uni{tuvawe (Orlovac), pa i faza koga od nekoga{nata pe{tera zaostanal samo kratok tavani~en del- prozorec. Poradi malata starost, malata mo}nost na varovni~kiot nadsloj i intenzivno surnuvawe na karpesti blokovi od tavanicata, speleolo{kite objekti se siroma{ni so nakit, odnosno toj e vo po~etnata faza od sozdavawe.

Sl. 3: Pe{terski nakit vo Li{kov pe{ter

* Inaku, varovni~kata povr{ina, zemena kako celina, mnogu sporo se erodira. Spored brojnite laboratoriski analizi na varovni~ki tableti, toa erodi-rawe prose~no iznesuva 2-5 mm za iljada godini (I. Gams, D. Gavrilovi}, 1984). Spored toa, za da se erodira celata varovni~ka masa od Bislimskata klisura, potrebni se okolu 70-100 milioni godini!

Tome Andonovski & Ivica Milevski: Podzemni karstni formi . . .

18 Tabela 2: Pregled na podzemnite karstni formi vo karstnata oaza Bislimska klisura (podolgi od 10 m).

Red. br.

I M E a.n.v., dol`ina, dlabo~ina /vo m.

P E [ T E R I

1. Studen pe{ter 280 72 +11

2. Li{kov pe{ter 286 56 -1/+8

3. Dueni~ki pe{ter 333 28 +6

4. Orlova~ki pe{ter 320 18 +4

5. Orlovac 330 17 -

6. D 2 295 17 +4

7. Gradi{a~ki pe{ter 338 12 +1

8. Nagori~ki pe{ter 345 11 +0,5

V k u p n o: 231

P R O P A S T I

9. Markova Ku}a dno 288 m 98 +? -31+?

10. Orlova~ka propast 351 30 -23

11. Gol. Gradi{ka propast 340 31 -22

12. Mala Gradi{ka propast 330 2 h 12 -12

V k u p n o: 183+?

Vlezen del 286 m.

288 m.

278 m.

280 m.

285 m.

S

LI[KOV PE[TER

0 5 10 15 20 m

Geografski razgledi (34) 05-22 (1999) Skopje 19

Dolen vlez, 280 m.Goren vlez, 285 m.

290 m.

287 m.

?

?

?

Pe{terska sala

281 m.

N

STUDEN PE[TER

E

N

DUENI^KI PE[TER

333 m.

340 m.

Pe{terska

sala 335 m.

Vlez

0 5 10 15 20 m

Tome Andonovski & Ivica Milevski: Podzemni karstni formi . . .

20

Sl. 5: Skici na najzna~ajnite speleolo{ki objekti vo Bislimskata Klisura

ZAKLU^OK

Iako mala po povr{ina (25 km2), vo karstnata oaza Bis-limska Klisura se sre}avaat pove}e interesni podzemni karstni formi. Od niv pokarakteristi~ni se 8 pe{teri i 3 propasti. Pe{terite se suvi, mali po golemina, so kratki i tesni kanali, siroma{ni so akomulativni formi koi delumno se i o{teteni od retkite nesovesni posetiteli. Propastite se so mala dlabo~ina i imaat strmni i tesni kanali. Najspecifi~en i najgolem objekt e Markova Ku}a koj ima karakteristiki i na propast i na pe{tera. Analizata na podzemnite karstni objekti dava odredeni soznanija za lokalnite specifi~nosti na fluvio-karstniot proces, a vo odredena merka i za vlijanieto na neo-tektonskite dvi`ewa vrz negovata geneza i evolucija.

Inaku samiot predel so svojata sevkupna priroda e mo{ne atraktiven. Ne samo {to ima interesna reljefna fizionomija (izgled na mala kawonska dolina), tuku se karakterizira i so bogatstvo na rastitelen i `ivotinski svet. Poradi relativnata nepristapnost, seu{te se oddr`uvaat nekoi retki, pred se, `ivotinski vidovi. No so pretvoraweto na rekata P~iwa vo kolektor na otpadni vodi od gradot Kumanovo i ovaa prirodna oaza e izlo`ena na intenzivna degradacija.

NW

GOLEMA GRADI[KA PROPAST

-0

-5

-10

-15

-20

-22

Geografski razgledi (34) 05-22 (1999) Skopje 21

LITERATURA:

Gavrilovi} D. (1984): Eksperimentalna istra`ivanja intenziteta povr{inske

korozije u krasu Srbije, IX Jugoslovenski speleolo{ki Kongres, Karlovac Ga{evski M. (1979): Osnovni hidrografski osobenosti na glavnite pritoki na rekata Vardar vo S.R.M. Geografski razgledi kn.17 Skopje Lazarevski A. (1993): Klima na Makedonija, Skopje Manakovi} D. (1968): Srednovardarsko Ezero, Zbornik na VIII kongres na geografite od SFRJ, Skopje Manakovi} D. (1976): Oazni tip karstne hidrografije Makedonije, referat od sedmi Jugoslovenski speleolo{ki kongres odr`an vo Herceg-Novi Petrovi} D. (1977): Geomorfologija, Beograd

Haxi-Mitrova S (1958): Fauna iz gorwejurskih kre~waka u okolini Kumanova. Trudovi na Geolo{kiot zavod na NR Makedonija, sveska 6, Skopje Haxi-Mitrova S (1971) prilog za rasprostranetosta na gorna jura vo po{irokata okolina na Kumanovo-trudovi na geolo{kiot zavod na S.R.M. kn.15, Skopje Glaven rudarski proekt za eksploatacija na varovnik na lokalnosta ,,Krasta,,- Kumanovo (1979), Rudoproekt, Skopje Grupa avtori (1976): OGK - 1:100 000, Tolkuva~ za list Kumanovo K34-68 Izve{taj od geomehani~ki ispituvawa na drobeniot kamen od kamenolomot ,,Krasta,, -Kumanovo za izrabotka na tamponski sloj, GP Mavrovo, EE Geo-Mavrovo -Skopje, april 1994

UNDERGROUND KARST FORMS IN BISLIM GORGE

Tome Andonovski & Ivica Milevski

S U M A R R Y

In the karst oasis Bislim gorge who is small in range (25 km2), several

interesting underground objects were find. From them, 8 caves and 4 pits are

relatively bigger. Both are without water, with short channels, and poore in terms

of accumulative forms. Most specific and the biggest object is Markova Kukja,

who is half a cave and half a pit. The analyses of these underground forms give us

some knowlege for local specifics of fluvial-karst process, and in some sense for

neotectonic movements.

Whole landscape with its own nature is very attractive in terms of

morphological characteristics, flora and fauna.