podnebne spremembe in vplivi turizma · moja deæela - lepa in gostoljubna, turizmu pomaga lastna...

PODNEBNESPREMEMBE

IN VPLIVINA RAZVOJ

TURIZMA

PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM

Zbornik referatov s posveta

PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA RAZVOJ TURIZMA

Naslov izdajatelja: Dræavni svet Republike Slovenije, Ljubljana, Øubiœeva 4

Pripravili: Mateja Faletiœ, Meta Œerne

Oblikovanje in priprava za tisk: Moj repro d.o.o.

Naklada: 1000 izvodov

Leto izdaje: 2007

Objavljena besedila so izvirna in niso lektorirana.

KAZALO:

1. PROGRAMPOSVETA..............................................................................7

2. GOVORPREDSEDNIKADRÆAVNEGASVETAJANEZASUØNIKA.....9

3. GOVORDIREKTORJADIREKTORATAZATURIZEM PRIMINISTRSTVUZAGOSPODARSTVORS MAG.MARJANAHRIBARJA................................................................11

4. GOVORPREDSEDNIKATURISTIŒNEZVEZE SLOVENIJEDOMINIKAS.ŒERNJAKA................................................12

5. PREDAVATELJI: Prof.dr.DuøanPlut..................................................................................14 Mag.VidaOgorelecWagner....................................................................23 Doc.dr.IgorJurinœiœ................................................................................26 Prof.BogomirKovaœ................................................................................29 Prof.dr.TanjaMihaliœ.............................................................................37 Dr.LuœkaKajfeæBogataj..........................................................................42 JureÆerjav...............................................................................................48 Prof.dr.DragoSever................................................................................52

CIP-KataloænizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjiænica,Ljubljana

551.588.7:338.48(063)

POSVETPodnebnespremembeinvplivinarazvojturizma(2007;Ljubljana)Podnebnespremembeinvplivinarazvojturizma:zbornik:[zbornikreferatovsposvetaPodnebnespremembeinvplivinarazvojturizma,Ljubljana,19.april2007]/[organizirala]RepublikaSlovenija,Dræavnisvet[in]TuristiœnazvezaSlovenije;[pripraviliMatejaFaletiœ,MetaŒerne].-Ljubljana:DræavnisvetRepublikeSlovenije,2007.-(ZbirkaTuristiœnamisel;22)

ISBN978-961-6453-17-21.Gl.stv.nasl.2.Faletiœ,Mateja3.Slovenija.Dræavnisvet4.TuristiœnazvezaSlovenije235726848


7


VABILOSpoøtovani! Ljubljana,april2007

Klimatske razmere postajajo osrednji problem sodobne civilizacije. Na toprepriœljivoinstrokovnoopozarjajovMednarodniskupiniOZNzapodnebnespremembe,posvetovanje vParizu, filmAlaGora, Sternovoporoœilo, doku-mentiEUindrugaporoœilaspodroœjatrajnostnegarazvojainekologije.Mnogaopozoriladomaœihstrokovnjakovsobilapredstavljenatudinanekaterihposve-tovanjihinstrokovnihsreœanjihvTuristiœnizveziSlovenije(npr.posvetZava-rovana obmoœja in razvoj turizma)vpovezavispogojiinmoænostmirazvojaturizma.Prirazvojuturizmajenaøpristopnajøirøi,temeljinasloganu–turizemsmoljudje.Pripodnebnihspremembahstrokovnjakiutemeljujejo,dajezanjeodgovorenœlovek.Naposvetovanjuæelimospregovorititudioaktivnostihza-interesiranih,kibodoprispevalikprevladovanjurazmer.

VabimovasnaposvetovanjenatemoPodnebne spremembe in vplivi na razvoj turizma,kibo

v œetrtek, 19. aprila 2007, ob 10. uri v prostorih Dræavnega sveta RS, Øubiœeva 4, Ljubljana

PosvetovanjesmopripraviliTuristiœnazvezaSlovenije,DræavnisvetRS,Mini-strstvozaokoljeinprostorRS,MinistrstvozagospodarstvoRS–direktoratzaturizem,Slovenskaturistiœnaorganizacija,TuristiœnogostinskazbornicaSlove-nijeinVisokaøolazaturizemPortoroæ-Turistica.

Programposveta:1. Otvoritevposvetovanjainpozdravi(JanezSuønik,predsednikDSRS,Do-

minikS.Œernjak,predsednikTZSinMarjanHribar,direktorDirektoratazaturizem)

2. Podnebnespremembe–sploøniinturistiœnirazvojno-okoljskiizzivi(DuøanPlut,FilozofskafakultetaLjubljana)

3. Podnebnoopozorilo:razlogizahitroinodloœnoukrepanje(VidaOgorelecWagner,Umanotera)

4. Trajnostni razvoj turizma in klimatske spremembe (Tanja Mihaliœ, Eko-nomskafakultetaLjubljana)

5. Ekonomskiproblemiklimatskih sprememb innjihoviuœinkina turistiœnirazvoj(dr.BogomirKovaœ,EkonomskafakultetaLjubljana)

6. Podnebnespremembeingorskoturistiœnicentri(dr.DragoSever,FakultetazagradbeniøtvoMaribor)

8


9


Janez SuønikPredsednik Dræavnega sveta Republike Slovenije

KLIMATSKE SPREMEMBE IN VPLIVI NA RAZVOJ TURIZMA

Spoøtovanopredsedstvo,spoøtovanegospeingospodje,dovolitemi,davasvimenuDræavnegasvetaRepublikeSlovenijelepopozdravim.Øeposebejbipravlepopozdravil

Poslankeinposlancedræavnegazbora,

Dræavnesvetniceinsvetnike,

bivøegasvetnikadr.DuøanaPluta,

DominikaS.Œernjaka,predsednikaTuristiœnezvezeSlovenije,

Mag.MarjanaHribarja,direktorjadirektoratazaturizem

predstavnikeministrstvazagospodarstvoinvseuvodniœarje,kibostepredsta-vilisvojeprispevkenatemoKLIMATSKESPREMEMBEINVPLIVINARA-ZVOJTURIZMA.

Dræavni svetRepublikeSlovenije inTuristiœna zvezaSlovenije sta æeveœkratskupajorganiziralaposvetenatemoturizma,kot.n.pr.:-Naravnevrednote,kulturnadediøœina:vrednoteturistiœnegarazvoja,-Znanje,mladiinturizem,-UresniœevanjeStrategijeslovenskegaturizmaindruge.

Tudioklimatskih spremembahnanaøemplanetu inposledicahza œloveøtvosmovdræavnemsvetuæegovorili.Vtejdvoranisejevelikokratsliøaloonaøimiselninaravnanostinapotroøniøkodruæbo,kipajevelikokratuniœujoœazaokolje.Zemljo,zrak,vodo,gozdove,torejnaøplanet,smodobiliodnaøihpred-nikovdagaoœuvamozanaøebodoœerodoveinnezato,dagazastrupimoinuniœimo.

Kdajboœloveøtvodoseglo takostopnjozavesti,daboznaloæiveti skladnoznaravo,znaøimplanetom,pajevelikovpraøanje.Kolikojevredengospodar-skirazvoj,kibouniœilnaøozemljo?Vsenegativnosti,kisedanesdogajajonazemlji,odklimatskihspremembdonovihoblikvirusovinbolezni,soposledicaœloveøkegaravnanja.Vhlastanjupomaterialnihdobrinah,pooblasti,pomoœi,vneprestanemtekmovanju,smopozabilinaodnosdonarave,odnosdosamegasebe.Umazali smonaravo,umazali smosvojeduøe inkotdanamvesolje innaravaskoziklimatskespremembepoøiljaopozorilo:spreobrnitese.

Turizem je vsekakor gospodarska panoga, ki bi lahko veliko pripomogla koœuvanju narave. Seveda mora biti naravnana tako, da ne onesnaæuje vode,zraka,zemlje,gozdov,planin.....Turizemkotgospodarskapanoga,kivosno-vinosidvigovanjeœloveøkezavestionujnostivarovanjanarave.Œesedvigne

7. Vpliv globalnihpodnebnih spremembnavrednotenje turistiœnih resursovSlovenije(doc.dr.IgorJurinœiœ,TuristicaPortoroæ)

8. Projekcije priœakovanih podnebnih sprememb in njihov moæen vpliv namednarodniturizeminturizemvSloveniji(dr.LuœkaKajfeæ–Bogataj,ka-tedrazaagrometeorologijonaBiotehniøkifakultetivLjubljani)

9. ZimainklimatskespremembevobœiniKranjskaGora(JureÆerjav,æupanobœineKranjskaGora)

10.KlimatskespremembeizzivnovihstrategijGorskoturistiœnihcentrov–pri-mercentrovUniorturizma(DamjanPintar,UniorZreœe)

11.Gospodarski vidiki podnebnih sprememb (Andrej Kranjc, Ministrstvo zaokoljeinprostorRS)

12.Klimatskespremembe–ukrepivGorenju(VilmaFece,Gorenje,d.d.)

Vabimovas,daseposvetovanjaudeleæiteinnanjemaktivnosodelujete.Posebejbododobrodoølipredlogizazakljuœkeinpobudezaaktivnosti,kinajprispeva-jokobvladovanjurazmer.

Nasvidenjenaposvetovanju!

PredsednikDSRS: PredsednikTZS:JanezSuønik DominikS.Œernjak

10


11


Mag. Marjan Hribar

Generalni direktor Direktorat za turizem

UVOD

Spoøtovani!

Dejstvasoznana.Suøe,visoketemperature,krœenjeledenikovnaenistraniinneurja, poplave, viøanjemorske gladinenadrugi strani, so samodel tistega,œemursmoinøebomopriœa.Klimatskespremembesodelnaøegavsakdanainpotrebnobovelikozavzetostivseh,dasebomoizognilinajhujøemu.Ukrepatijesevedatrebatakoj.

Turizemjezagotovodejavnost,vkateribomomedprvimiœutilivplivklimat-skihsprememb.Pomanjkanjesnegapozimiinvroœinskivalovipoletiæevplivajonasprememboturistiœnihtokov.Hkratipajeturizemvelikuporabnikprosto-rainzatomoramopriznati,datudisamobremenjujeokolje(letalskiprevozi,cestnipromet…).Vsegategasenaministrstvuzagospodarstvo,Direktoratuzaturizem,zavedamoinzatosonaøeaktivnostiusmerjenevpodpiranjetraj-nostnegarazvojaturizma,kijekottemeljnonaœeloopredeljentudivzakonuospodbujanjurazvojaturizma.Naøezavedanjepomenatrajnostnega,okoljuinljudemprijaznegaturizma,jerazvidnotudivstrateøkemdokumentuspodroœjaturizma,vRazvojnemnaœrtu inusmeritvah slovenskega turizma2007-2011,kjerpoudarjamopomenohranjanjanaøihresursovinpoudarjamoizzivprevze-maodgovornostivsehvpletenihvturizem.

Kljubtemu,daklimatskespremembenebodoprizaneslenikomur,paimamoSlovenci sreœo.Æivimovdeæeli, ki jenaravno raznolika, gozdnata,bogata zvodnimiviri.Inzatojezdajprimerenœas,daizkoristimosvojedanosti.Noveokoliøœinepomenijovednotudipriloænostzatiste,kisejimznajopravoœasnoprilagoditi.Ministrstvo za gospodarstvonjihovouvedbo zagotovo spodbuja.UporabaokoljuprijaznihtehnologijjebilanazadnjenagrajenavokvirurazpisazaDvigkonkurenœnostituristiœnegagospodarstva-turistiœneinfrastrukture.

Menim,dajeturizemperspektivnadejavnost,letoønjeletopabozaslovenskiturizemnajverjetnejerekordno.Izkoristimosvojeprednostiinnevarnostisspre-tnimprilagajanjemspremenimovpriloænosti!Verjamem,dabomajhnideæelivelikihlepot,le-tetudiuspeloohraniti.In,kernaszanimasamouspehnadol-girok,jeusmerjenostturizmakvarovanjunaravnegaokolja,trajnostnarabarazpoloæljivihvirovincelostnoohranjanjekulturnedediøœine,tudiedinapot.

sploøninivozavesti,potembodoljudjedrugaœedelovalivsvojihinstitucijah,okoljih,domovih.Nebodoveœuniœevaliplaneta.Sempavsekakornesodijogolfigriøœa,igralnicenasreœo,umetnozasneæevanjepodroœijitd.

Priœakujem,dabonadanaønjemposvetugovorapravotem,kakooœuvatinaøplanet.

Kakonaredititurizemprijazendoljudiindookolja?Kakodvignitizavestljudinatempodroœju?Kakodelovati?Kjezaœeti?Turistiœnazvezajenatempodroœjuæevelikonaredilassvojimiprojekti,kijihjevpeljalavosnovneinsrednjeøoletertudivdrugaokolja,bolnice,zdraviliøœa,krajevneskupnosti.Tosoprojekti:Mojadeæela-lepaingostoljubna,Turizmupomagalastnaglava,Turistiœnispo-minekSlovenije,Kolesarjenjekotturizem,ProjektLipovlistinøtevilnidrugi.

Ovsemtembostespregovorilisami.ÆelimVam,daVaøebesedepadejonaplo-dnatlaindazuœinkovitorazpravooblikujetezakljuœke,kijihbodræavnisvetposredovalVladiRepublikeSlovenijeinDræavnemzboruRepublikeSlovenijeinvsemtistim,kisooperativnoodgovorni,dazaœnemospreminjatinaønivozavestiozaøœitinaøegaplaneta.

12


13


naœrtovanjustanovanjskihsoseskupoøtevavisokepoletnetemperature?!Alipaprinaœrtovanjuinvesticijskepolitikevinfrastrukturo,kibodalanovevsebinenizkoinsrednjeleæeœimgorskoturistiœnimobmoœjem.Podnebnespremembesolahkotudipriloænost.Vpraøanje,kijenamestu,nakateregaveljaiskatiodgo-voreinreøitvejealiznamotupoiskatisvojopriloænost?

Poroœilosvetovnegaekonomskegaforumajeprimerjenjukonkurenœnostimeddræavaminapodroœjuturizmanavisoko44.mestopostaviloSlovenijo.Øepose-bejsokotnaøeprednostipoudarilinaøo(zatujerazmere)neokrnjenonaravoinvodo.Vodo!Spoøtovani,vSlovenijinasjenaravabogatoobdarila.Zatobomoæevelikostorili,zase,zasvojenaslednikeinprispevalikglobalnemuohranjanjuokolja,œebomoznaliohranitinaøoizjemnonaravnodediøœinoinjopozitivnoumestitivturistiœnoponudboterpromocijo.

MnogaopozoriladomaœihstrokovnjakovsobilapredstavljenatudinanekaterihposvetovanjihinstrokovnihsreœanjihvTuristiœnizveziSlovenije(npr.posvetZavarovanaobmoœjainrazvojturizma)vpovezavispogojiinmoænostmira-zvojaturizma.PrirazvojuturizmainznjimpovezanihvpraøanihjepristopTZSnajøirøi, temeljina izhodiøœu– turizemsmo ljudje.Podnebnimspremembam,njihovimposledicaminprilagajanjunanjemoramozaraditega,keronjihøenevemodovolj,vprihodnjeposveœatiøeveœpozornosti.Vbroøuri,kijodræitevrokah,æelimospregovoritinekajostanju,predvidevanjihintudiodejavnostihtistih,kibodoprispevalikizboljøanjurazmer.Vsakodnaslahkoprispevasvojdeleæ.VTZS, turistiœnihdruøtvih, vvsakdanjemæivljenju. Smopripravljeni?Kjezaœeti?OdgovorsemijeponudilnanaslovniciknjigeNeprijetnaresnica.

KDO, œe ne mi? In KDAJ, œe ne zdaj!

Dominik S. Œernjakpredsednik Turistiœne zveze Slovenije

PODNEBNE SPREMEMBE IN TURIZEM

Æivimo na majhnem, modrem planetu, ki plava v ogromnem vesolju. Nudinamtolikolepega,aseneprestanoukvarjamosøtevilnimiproblemi,zakaterepa smoveœinomaodgovorniali vsaj soodgovorni sami. Soodgovornostnosi-motudipripodnebnihspremembah.Podnebnerazmereinnjihovespremembepostajajoosrednjiproblemsodobnecivilizacije.Natoprepriœljivoinstrokov-noopozarjajovMednarodniskupiniOZNzapodnebnespremembe,rezultatiposvetovanjavParizu,Sternovoporoœilo,dokumentiEUindrugaporoœilaspodroœjatrajnostnegarazvojainekologije.Intudivremesamo.

Se vam zdi, da je vreme øe vedno enako kot pred desetletjem?! Zadnje œaseposluøamo,dabopriølodopodnebnih sprememb,kmalu.Drznilbi si trditi,dadopodnebnihspremembnebopriølo.Ampak so æe tu! Izginjanje ledeni-kovvAfriki,JuæniAmeriki,Himalaji,Alpahintudiprinas.Nekaterimnizkimotokom Tihega in Indijskega oceana grozi zaradi dviga morske gladine celoizginotje.Tujesevedatrebapovedati,dasepodnebjespreminjaodvekomaj.Trenutnozelopopularnajetrditev,dasmozasvetovnosegrevanjekriviljudje,kervozraœjespuøœamopreveœtoplogrednihplinov,zogljikovimdioksidomnaœelu.Natrenutkerazpravaopodnebnihspremembahspominjanabibliœnopri-kazovanjebliæajoœegasekoncasveta.Zadevenisotakoenoznaœneinpreproste.Kotvednojeresnicanekjevmes.Øeposebej,keropodnebnihspremembahøenevemodovolj,dabijihlahkozzagotovostjonapovedovali.Anespornodejstvoje,dapodnebnespremembesotu,kotopozorilo,nevarnostalipriloænost.Inpravje,daonjihvemokarnajveœinsenanjetudipripravimo.Tudivturizmu.

Koseturistodloœakjebopreæivelteækopriœakovanioddih,jepodnebjeedenizmed odloœujoœih lokacijskih dejavnikov. Spremembe podnebja bodo torejvplivalenatokturistovpavsemsvetu.Najboljnazornolahkovidimoposledicezaradipomanjkanjasnegavsmuœarskihsrediøœihpozimiinvroœinskihvalovvsredozemskihdræavahpoleti.

Inmi?Sekajnauœimoizpreteklostiinpredvidevanj?Smopripravljeninaizzi-ve?Oœitnozaenkratne,sajzelozanemarjamouœinkovitespremembevsmislupripravnapodnebnespremembe.

Naprimervturizmu;œebotoplejøevremeøkodovalosmuœarskimsrediøœem,bodaljøapoletnasezonakoristilakopaliøœemoziroma,œedræijonapovedi,danajbispremembepodnebjaglobalnopovzroœilepremiketuristovvviøjeleæeœeregije-hgorskemuturizmu,bilahkocelopomenilo,dabibilsploøniuœinekpodnebnihspremembnaturizemvSlovenijicelopozitiven!?Smonatopripra-vljeni?Alikmetijstvu;mordakdodelanaœrtezanamakalnesistemevSlovenijialiposkusespoljøœinami,kibodoustrezaletoplejøemupodnebju.Alikdopri

14


15


Znaœilnostipodnebnihspremembsoposvojinaravidokajpodobneznaœilnostimsvetovnegaterorizma(Dunn,Flavin,2002,s.49):- grezanoveizziveinpotikzagotavljanjuglobalnevarnostiinblagostanja;- zahtevajoodgovoreokratkoroœnih stroøkih,kinisoprimernoopredeljeni

zaradineupoøtevanjavsehposledic;- zahtevajotesnomednarodnosodelovanje,prednostnecilje(agendo)zaglo-

balnoskupnoakcijo.

Œloveøtvomorazaminimizacijoantropogenihpodnebnihspremembnemudo-maizdelati:a) globalnostrategijoincelovit,razvojno-varovalnozasnovansvetovniakcijski

naœrtzmanjøevanjaemisijtoplogrednihplinov;b)prilagoditveno (adaptacijsko) strategijo na priœakovane vplive podnebnih

sprememb.

Zgoljobœutnozmanjøanjeemisijtoplogrednihplinovinœimprejønjastabilizaci-jaatmosferskegaogljikovegadioksidajedejanskareøitev,kipazahtevakombi-nacijoøtevilnihstrategijintudikratkoroœnonekaterihnepriljubljenihukrepovnaglobalni,dræavni,regionalniinindividualniravni.Keremisijetoplogrednihplinovenedræavepovzroœajopodnebneposledicevvsehdræavahsveta,jepo-trebnaglobalnaakcija.Trenutnoobstojajovelikerazlikemedsodobnimitrendiinæeljopozmanjøanjuantropogenihemisijtoplogrednihplinov,karzlastiveljazaemisijeogljikovegadioksidakotvodilnegatoplogrednegaplina(Preglednica1).Prepadmedstanjem/projekcijamiinpotrebamizastabilizacijosvetovnegapodnebjavdrugipolovici21.stoletjakaæenaneprimerenglobalniodzivnaene-gaodeksistenœnihproblemovœloveøtva.Gledenatrendevobdobju1997-2006obstojatudiverjetnost,dagospodarskorazvitedræavedoleta2010nebododo-segledokajskromnegakjotskegaciljaozmanjøanjuemisijtoplogrednihplinovzaokoli5odstotkovgledenastanjevletu1990.Zatojerealnopriœakovanje,dasebodoglobalneemisijedosrede21.stoletjazgoljminimalnozmanjøalealilestabilizirale,paøevtemprimerubodopotrebniradikalnejøiinboljobvezujoœiukrepinasvetovniravni,sicersebodoemisijecelopoveœale.

TakojekonferencamedvladneskupineZNopodnebnihspremembah(IPCC)vBrusljuvzaœetkuaprila2007dramatiœnoopozorilananujnostukrepanjainzmanjøevanjaizpustovtoplogrednihplinov.VendarsobilizlastizaradiodporapolitikovizZDA,SaudskeArabije,Rusije(dræavezvelikimiemisijaminaprebi-valca,med10in20tonamiogljikovegadioksidanaprebivalcaletno!))inKitaj-ske(hitropoveœevanjeporabeenergijeinizpustovtoplogrednihplinov)sprejetizazaskrbljenestrokovnjakenesprejemljivoohlapnisklepigledeprepotrebnegaglobalnegaakcijskegaplanazazmanjøevanjeemisijtoplogrednihplinov.

Preglednica 1:Globalneantropogeneemisijetoplogrednihplinov-trendi,potre-beinrealnemoænosti(1990-2050)

Trendi/projekcije

Nadaljnjepoveœevanjeantropogenihemisijtoplogrednihplinov

100odstotnopoveœanjedoleta2050

Prof. dr. Duøan Plut,Oddelek za geograf ijo F ilozofske fakultete v Ljubljani

PODNEBNE SPREMEMBE - SPLOØNI IN TURISTIŒNI RAZVOJNO - OKOLJSKI IZZIVI

Naraøœanjeglobalnihemisijtoplogrednihplinov

Naravne emisije toplogrednih plinov v ozraœju pomagajo ohranjati stabilnein primerne podnebne razmere za razvoj pestrega æivljenja planeta. Doda-tne, antropogene emisije toplogrednihplinovpa spreminjajo ravnovesjemedprihajajoœo inodhajajoœo energijo v svetovnemozraœju inoœitnoprihajadoireverzibilnih procesov globalnega segrevanja. Skupne letne globalne emisijevsehtoplogrednihplinovsobileleta2000bileocenjenena42milijardtonek-vivalentovogljikovegadioksida.

Emisije ogljikovega dioksida (OGLJIKOV DIOKSID) so bile na zaœetku 21.stoletjaocenjenena28,2milijardtonletno,dotega23,1milijardetonpred-stavljajoantropogeneemisijeogljikovegadioksida,5,1milijardetonogljikove-gadioksidapajeposledicakrœenjatropskihgozdov,kartorejprispeva10-30odstotkovvsehdodatnihglobalnihemisij(Sustainabledevelopment…,2003).Globalneantropogeneemisijeogljikovegadioksidasoleta1973bile15,7mi-lijarde ton, leta 2001 pa 23,7 milijarde ton, 1,1 milijard prebivalcev gospo-darskorazvitihdræav(19odstotkovsvetovnegaprebivalstva)pajeprispevala12,5milijardeantropogenihemisijOGLJIKOVDIOKSID(53odstotkovvsehemisij).Zazmanjøevanjeemisijplinovtoplegredesotorejnajboljodgovornegospodarskorazvitedræave innekdanjeevropske socialistiœnedræave,kjer jekonec20.stoletjaokoli20odstotkovsvetovnegaprebivalstvaproizvajalo63odstotkovemisijogljika,80odstotkovprebivalcevdræavvrazvojupa37od-stotkov(Dunn,Flavin,2002).

Leta2001oziroma2002 jepovpreœenZemljanprispeval3,9 toneogljikove-gadioksida, prebivalec razvitih dræav11,0 ton, Slovenije 7,6 tone,Bosne inHercegovine4,8tone,Kitajske2,4toneinAfrike1,2tone.Dolgoroœnojepokonceptuokoljskegaprostoranaravniplanetasprejemljivaletnakoliœinaemisijogljikovegadioksidanaprebivalcaokoli1,7tone.Kljubopozorilomociviliza-cijskizgreøenosti,etiœnispornostiintveganostinadaljnjegapoveœevanjaemisijtoplogrednihplinov,sosetudiv90.letih20.stoletjaglobalneemisijeogljiko-vegadioksidapoveœaleøeza9,1odstotka(Dunn,Flavin,2002,34).Evropskakomisijapredvideva,dasebodoemisijeogljikovegadioksidavobdobju2000-2030brezpotrebnihukrepovpoveœevaleza2,1odstotkanaletooziroma1,1odstoteknaprebivalcaletno(EuropeanEnergy…,2003;LittleData…,2005).Leta2000sobilesvetovneemisijeogljikovegadioksida23,5milijardton,leta2030panajbiobnadaljevanjutrendovznaøale44,1milijardeton,karpomenipoveœanjeza88odstotkov.

16


17


UKREPI ZA ZMANJØEVANJE EMISIJ OGLJIKOVEGA DIOKSIDA

• ukinitevsubvencijzarabofosilnihgoriv• upoøtevanjeokoljskihøkodproizvodnjeinrabeenergijepricenienergije• odpravomonopolov,kinadzorujejovveœinidræavproizvodnjoinpotroønjo

elektriœneenergije,plinainnafte• daveknaogljik,vendarnekotediniukrep• spodbujanjeinvesticijvuœinkovitoraboenergije,toplotnoizolacijozgradb• kombiniranaproizvodnjainuporabatoploteterelektriœneenergije(kogene-

racija)• spodbujanjeraziskovanjainuvajanjetehnologijrabeobnovljivihenergetskih

virov• podporajavnemuprometuinnemotoriziranemuindividualnemuprometu• spodbujanjevlaganjvveœjorabookoljuprilagojenihdecentraliziranihobno-

vljivihvirov• niæjecenezaokoljskoprimernejøemodelevozil• zelena davœna reforma, davœneolajøave in ugodnejøa posojila za smotrno

raboenergijeinveœjoraboobnovljivihenergetskihvirov• ohranjanjegozdovinneonesnaæenihoceanovkotponorovogljika• okoljskoozaveøœanje, spodbujanjenepotroøniøkihvrednot,okoljskeodgo-

vornostiinmedregionalnetersocialnesolidarnosti

Zatonajbiupoøtevanjeetiœnegaimperativaozagotavljanjuoziromaohranja-njusprejemljivegapodnebjainnaravnihvirovzaprihodnjegeneracijepostalotudipomembnorazvojno-gospodarskovodilo.Omejenostsamoœistilnihzmo-gljivostiplanetainomejenostnaravnihvirovnedvoumnopomeni,dajeneoli-beralnaparadigmapoveœevanjagospodarskerastizavsakoceno,tudizacenoogroæanjaklimatskeindrugeprihodnostinaøihotroktervnukov,etiœnopopol-noma nesprejemljiva. Postopno naraøœanje klimatsko-okoljske ozaveøœenostinekaterihvrhunskihznanstvenikov,umetnikov,zlastipapolitikov(AlGore),vnaøaprepotrebnidodatninabojnujnostipodnebjuprijaznih spremembvre-dnotinnaøeganaœinaæivljenja-napregretemplanetu.

Slovenija in Kjotski sporazum

SpristopomkKjotskemusporazumu jeSlovenija sprejelaobveznosto8od-stotnemzmanjøanju emisij toplogrednihplinovdoobdobja2008-2012gledenakoliœinoleta1986.Vletu2002pasoemisijetoplogrednihplinovznaøale20,383milijonovtonekvivalentovOGLJIKOVDIOKSID,karjebilolenekajveœkotodstotekpodbaznimletom1986(ARSO,2004).Slovenijajevobdobjupo letu1994ponovnozaœelapoveœevati emisije toplogrednihplinov in se jedejanskooddaljevalaodciljevKjotskegasporazuma.Vobdobju1992-2002soseemisijetoplogrednihplinovpoveœalezaokoli14odstotkov.Kljuœnirazlogsozaskorajstoodstotkovpoveœaneemisijeizprometa,zlastiosebnega.Kpora-stusoprispevaletudiemisijezaradirabegorivvgospodinjstvih,komercialnemsektorjuinemisijeizodpadkov.Emisijetoplogrednihplinovjenajboljzniæalaindustrijazgradbeniøtvom,nekolikopatudikmetijstvo.Zaturizempodatkioprispevkuktoplogrednimplinomnisopoznani.Zaskrbljujoœepajedejstvo,dasejevzadnjihletihpoveœaldeleætakoimenovane.umazaneindustrije,vkljuœnosproizvodnjoaluminija,kijevelikporabnikenergije.

Nujnesodræavnepodporemodelumaterialnegarazvoja,kijegledeemisijoglji-kamanjintenzivenodsedanjega,sredstvazaraziskaveinrazvojsenajusmerijovtehnologijezaraboobnovljivihnaravnihvirov.Tehnoloøkirazvoj,veœjapod-poraraziskavamalternativnihvirov,okoljunaklonjenetræneodloœitve,vkljuœnospolnimicenamienergije(vkljuœevanjeokoljskihstroøkovraberazliœnihvrstenergije)sonujnezaveœjeglobalnozmanjøanjetoplogrednihemisij.

Zmanjøevanjeemisijtoplogrednihplinovzahtevakoreniteposegevnaœinpro-dukcijeinporabeterobstojeœipotroøniøkinaœinæivljenja.Tesnojepovezanozgospodarskiminenergetskimrazvojem,kidoloœanaœinoskrbezenergijoternjenoporabovindustrijiinstoritvenemsektorjuternadrugistraniznaœinomzadovoljevanjaæivljenjskihpotreb,kisomoœnoodvisnetudiodsistemavrednot.Potrebnesoøtevilnedejavnostiinukrepi,kisokratkoroœnozaposameznesku-pinedejavnosti,prebivalcevdohodkovnoobvezujoœiinzatopolitiœnotvegani.Potrebnabotorejmoœna,zargumentipodkrepljenapolitiœnainosveøœevalnaakcijaopreæivetveninujnostitakojønjegaukrepanja.

Vprimerunadaljevanjasedanjihtrendovpoveœevanjaemisijtoplogrednihpli-novinstempovezanimipodnebnimispremembamisebodonegativneposle-dicenageografskookoljeinœloveøtvobistvenopoveœale,zatosonujniodziviœloveøtvatakoprilagoditvekottudiodloœniinhitriukrepizazmanjøanjeemisijtoplogrednihplinov(Kemp,2004).Preventivniukrepi,vkljuœnospravoœasnoprilagoditvijonapodnebnespremembe,souœinkovitejøi incenejøi.Ukrepanjejenujno,sajniizkljuœeno,dabodopodnebnespremembesilovitejøekotkaæejosedanjenapovedi.Vnaslednjih30-50letihnadaljevanjespremembepodnebjanemoremoveœprepreœiti,søtevilnimiukrepipalahkovplivamonahitrostpod-nebnihspremembinpribliæamoobdobjestabilizacijepodnebjavdrugipolovici21.stoletja,predvsems(Podnebje-Alpe…,2006,s.32):• prihrankomenergijespomoœjouœinkoviterabe• raboobnovljivihvirovenergije• zaøœitopredpoplavami• hitrejøimisistemizgodnjegaopozarjanja• preusmeritvijorastlinskihkultur

Potrebe a)radikalnozmanjøanjeantropogenihemisijtoplogrednihplinovleta2050

b)zmanjøanjeantropogenihemisijdoleta2020

-50odstotnozmanjøanjenaglobalniravnidoleta2050

-40odstotnozmanjøanjevrazvitihdræavahdoleta2020in80odstotnodoleta2050

Realnejøe moænosti

a)stabilizacijaglobalnihemisijtoplogrednihplinovdoleta2025

b)veœjezmanjøanjetoplogrednihplinovvgospodarskorazvitihdræavahdoleta2020

c)najmanjdoseganjekjotskegacilja(-5,2odstotkov)vdræavahEZdoleta2010

-20(30)odstotnozmanjøanjevrazvitihdræavahdoleta2020

18


19


nagrozizaradidvigamorskegladineceloizginotje.Pogostejøitropskiviharji,poplaveinneurjabodopravtakonegativnovplivalinaturistiœnoprivlaœnostnekaterihobmoœijsveta.

Zelo pogosta pa so opozorila strokovnjakov na øtevilne vplive podnebnihsprememb na pogostost in sezonsko razporeditev turistiœnega obiska v gor-skihobmoœjih.Predvsemsoøtevilnaopozorila,danajbivgorskih obmoœjihzmanjøanjekoliœineinpogostostisneænihpadavinpomembnonegativnovpliva-lonaskrajøanjesezonesmuœanjainvelikozmanjøanjedohodka(Hardy,2003).Vposameznih,niæjeleæeœihgorskihobmoœjihnajbinpr.priœakovanopoveœanjezimskih temperatur za 4-5 stopinj Celzija povzroœilo tudi 50-70 odstotnozmanjøanjeøteviladnismuœanja.ScenarijiOECDovplivupodnebnihspremembna zimski turizemAlpopozarjajo, dabodonajbolj prizadetanizko leæeœa ingledenaosrednjepogorjeAlprobnazimskasrediøœa.Takosonpr.bistvenoboljklimatskoranljivasmuœiøœaavstrijskeØtajerskeinJulijskekrajinekotøvicarskasmuœiøœaalismuœiøœavSavojskihAlpah(ClimateChange…,2007).

Strokovnjakinamreœopozarjajo,dasevobœutljivihAlpahspremembapodne-bjaodraæavelikomoœnejekotjesvetovnopovpreœje.Vzadnjih120letihsejenamreœvAlpahpovpreœnatemperaturapoveœalaza2stopinjiCelzijaoziromadvakrat nad svetovnimpovpreœjem.Tako so lokalni raziskovalci podnebja vfrancoskem departmaju d’Isere ugotovili poveœanje temperature za 2 stopinjiCelzijav40letihinzmanjøanjepovpreœnedebelinesnegaod130cmna70cm.

Kljuœnepriœakovaneposledicespremembepodnebjanapodroœjuzimskegaturiz-mavAlpahsopomnenjustrokovnjakovCipre(Podnebje-Alpe…,2006,s.30):- Zmanjøanjeøteviladni,kosetemperaturanedvignenad0stopinjCelzijaza

veœkotpolovicovseverneminjuænemrobu(legaSlovenije!)Alp.- Bistvenozmanjøanjesneænihpadavinpredvsemspomladiinvpoznijeseniin

stempovezanoskrajøanjezimskesezone.- Bistvenozmanjøanjeøtevilasneænihdnissneænoodejovniæjihlegah-sneæna

mejasebopoviøalaza300do500metrov.Topomeni,dabodolgoroœnozimskiøportzagospodarskorabomoæenzgoljvlegahnadtisiœmetrov.

- Intenzivne ekstremne padavine, povezane z veœjimi hitrosti vetra bodopoviøalenevarnostsneænihplazovzobseænimiposledicamimeddrugimtudizasneæneproge.

Strokovnjaki pa hkrati predpostavljajo, da se bodo v Alpah zaradi posledicspremembpodnebjanasploønoizboljøalemoænostizapoletniturizem(Podne-bje-Alpe…,2006).Takosenajbinpr.vbavarskemalpskempredgorjupodvo-jiloøtevilopoletnihdni(temperaturnimaksimumnad25stopinjCelzija),zara-dipriœakovanegapoveœanjaøtevilazelovroœihdnivSredozemljusepriœakujepoveœanoøtevilopoletnihturistovvAlpah.Zazimskiturizempasepriporoœabistvenarazøiritevturistiœneponudbe,kineboprednostnovezananaalpskosmuœanje(zimskopohodniøtvoinizleti,voænjasvpregami,teknasmuœeh,san-kanje,wellnessponudba,opazovanjedivjihæivali,domaœahrana,voænjezba-loni,kulturnalokalnaponudbaitd.).

Nadrugistranipasebopodaljøalapoletnaturistiœnasezonavzmernihinsu-bpolarnihgeografskihøirinah,turistiœnoøeboljzanimivenajbipostaledræaveseverneEvrope.Vendarsehkrativnekaterihturistiœnopomembnihobmoœjih,

Tako je torejnujno trebauvestidodatneukrepe, zato jevladaRS leta2003sprejelaOperativniprogramzmanjøevanjaemisijtoplogrednihplinov.Œepravzaobdobjepoletu2002ninatanœnihocenemisijtoplogrednihplinov,lahkogledenanadaljevanjemotorizacijeinosebnegaprometaterbistvenopoveœanjeporabeelektriœneenergijesklepamo,dasejevzadnjihletihSlovenijaoddaljilaodsprejetegaKjotskegasporazuma.Evropskaagencijazaokolje(EEA,2003)jeSlovenijogledena3,5odstotnizaostanekodKjotskegasporazumaleta2000uvrstilamededinotakratnodræavokandidatkoEZ,kinibilanapotiudejanja-njazmanjøevanjaemisijtoplogrednihplinov.BrezradikalnejøihukrepovSlove-nijanebodoseglasprejeteobveznostiKjotskegasporazumaozmanjøanjuemisijtoplogrednihplinovvpovpreœjuzaosemodstotkovvobdobjudo2008–2012(Plut,2004).PravtakonebomogoœedoseœizahtevnihnovihciljevEZo20(30)odstotnemzmanjøanjuemisijtoplogrednihter20odstotnemdeleæuobnovljivihvirovenergijevdræavnienergetskibilancidoleta2020.PotrebnabotemeljitaprenovaStrategijerazvojaSlovenijeinvsehsektorskihpolitik,kibodomoralebitirazvojno,okoljskoinklimatskouravnoteæene.Podobnoveljazapredlaganevladnevelikerazvojneprojektedoleta2023,sajsonekaterivnasprotjuzsona-ravnoinpodnebnoprimernozasnovanorazvojnovizijo.

Turistiœni razvoj in podnebne spremembe

Ko se turist odloœa za obmoœje preæivljanja oddiha, je podnebje eden izmedodloœujoœihlokacijskihdejavnikov.Zaradivelikeodvisnostiodpodnebnihinvremenskihrazmersepomnenjuøtevilnihznanstvenikovturizemuvrøœamedti-stegospodarskedejavnosti,kjernajbipodnebnespremembepovzroœileøtevilne,pravilomanegativneposledice(Hardy,2003).Spremembepodnebjabodoto-rej vplivale na tok turistov pa vsem svetu: pomanjkanje snega v smuœarskihsrediøœihpozimi in vroœinski vali v sredozemskihdræavahpoleti æepostopo-maspreminjajoustaljenenavadepoœitnikovanja,potovanj(Podnebje-Alpe…,2006,s.127).Zaradirazliœneintenzivnostipodnebnihspremembinhkratizelorazliœnepodnebneranljivostiposameznihregijsvetabodopriœakovaneposledi-cepodnebnihspremembnaturizemzelorazliœne.Tuditurizem,kijeeksistenœnoodvisenodstabilnostipodnebja,panizgoljærtev, temveœtudisopovzroœiteljpodnebnihsprememb.Naraøœanjesvetovnegaturistiœnegaobiskavseboljvpli-vanasploønonaraøœanjesvetovnihemisijtoplogrednihplinov,predvsemzara-di prevladujoœega naœina turistiœnega prevoza (letala, osebna vozila, avtobu-si) inprevladenesonaravnihoblikturizma,kipovzroœajoøtevilnepritiskenaokolje,naravnevire.Hitrorastoœiletalskipromet,kateregapolovicajedanesturistiœnega,prispeva2,5odstotkasvetovnihemisijtoplogrednegaogljikovegadioksida(Mihaliœ,2006).

StrokovnjakiopozarjajonaturistiœnoinrekreacijskonegativneposlediceboljpogostihobdobijekstremnovisokihpoletnihtemperaturvSredozemlju,izgu-be plaæ in drugih turistiœno pomembnih povrøin ob preplavljenih, erozijskoobœutljivih obalnih obmoœjih. Prav tako se ob Sredozemlju priœakuje veœjeøtevilovroœihpoletnihdni,pogostejøeinboljizrazitesuøe,poveœanapoæarnanevarnostterveœjepotrebepovodiinklimatskihnapravah.Zaradipredvidene-gazmanjøanjapadavinzlastivpoletnemobdobjusebotorejøezaostrilaoskrbaturizma s pitno vodo. Nekaterim nizkim otokom Tihega in Indijskega ocea-

20


21


of…,2004,str.81).Zaproizvodnjoumetnegasneganajbibilaidealnatempe-raturaøtiristopinjeCelzija,umetnozasneæevanjedelujetudipriokolidvesto-pinjiCelzija.Tehnoloøkinapredeknajbizlastispomoœjokemijskihdodatkovomogoœilproizvodnjoumetnegasnegapriviøjihtemperaturah,postavljapasevpraøanjestroøkov,energije,razpoloæljivostivodnihvirov,hrupa,neprivlaœnepejsaænepodobene-belegasnegainokoljskihnegativnihvplivov.Bavarskimi-nisterzaokoljecelosodi,dajepotrebnoalpskosmukozgostitinavisokoleæeœihobmoœjih,niæjeleæeœasmuœarskaobmoœjaparenaturirati.Predlagasepreusme-ritevininvesticijevpoletniturizemgorskihobmoœij(Podnebje-Alpe…,2006,s.94).PoregionalnihscenarijihzaAlpesenajbipovpreœnesrednjetemperaturepoveœalezatridoøtiristopinjeCelzija,karjezazimskiturizemizjemnoslabanapoved.Spremembapodnebjajebrezdvomaenaizmednajveœjihnevarnostizaalpskasmuœarskasrediøœa.Nadrugistranipanajbibilepoletivgorskemsvetupovpreœnemeseœne temperaturebioloøkozabivanjeoptimalne,zatosepriœakujeobœutnarastøtevilapoletnihturistov.

V obmoœju Slovenske Istre se priœakuje veœje øtevilo vroœih poletnih dni, patudidvigmorskegladine inpogostejøepoæare.Vobdobju1896-1996se jevbliænjemTrstugladinamorjapovpreœnonaletodvignilaza1,3mm(Impactsof…,2004),priœakujeseøenadaljnje,pospeøenopoveœanjepoplavneogroæenostinpr.Piranaincelotnegaobalnegapasu.Suønejøainvroœapoletjabodopoveœalapotrebepooskrbispitnovodo,zmogljivostvodooskrbnokljuœnihvodnihvirovSlovenskeIstrepasenajbizaradiskromnejøihpoletnihpadavininpoveœanegaizhlapevanjazmanjøala.Priœakovaneomejitveoskrbespitnovodozlastivobal-nemobmoœjupostavljalodoloœeneomejitveinzahtevenaœrtovanjuturizma,sajsoturistiveœjiporabnikpitnevode.

Dvigpovpreœnihinekstremnihtemperaturbonegativnovplivalnabiotskora-znovrstnost Slovenije, ki je pomemben naravni turistiœni potencial. Strokov-njakiEvropskeagencijezaokoljeopozarjajonaveœjopogostostcvetenjamor-jaznegativnimiposledicamiza turizem inribiøtvo.Samoœistilne sposobnostislovenskihrekterjezersebodozniæale,hkratipabodvigtemperaturpoveœalmoænostiinsezonokopanjavrekahinjezerih.

Predlagamo,dasevskladuspriporoœilivStrategijirazvojaSlovenijeinEvropskeagencijezaokoljepripravistrateøkiinoperativninaœrtprilagajanjaobœutljiveturistiœne dejavnosti na podnebne spremembe, ki naj upoøteva zelo razliœnopodnebnoranljivostslovenskihregij.ZaradigeografskeinpodnebnepestrostiSlovenijejetrebaizdelatitudiregionalneplaneprilagajanjaobstojeœegaturizmapodnebnimspremembaminobœutljivostiokoljaprilagojeneganaœrtovanjano-vihturistiœnihdejavnosti.Hkratipajetrebaizdelatinaœrtzmanjøevanjaemisijtoplogrednihplinov,kisoposrednoalineposrednoposlediceturistiœnedejav-nosti. Dodaten argument za takojønje delovanje tudi na turistiœnem polju jesprejeticiljEU,dadoleta2020za20odstotkovzmanjøaemisijetoplogrednihplinov.

S takojønjim zmanjøevanjem emisij toplogrednih plinov lahko torej (le øe)zniæamohitrostdrveœegavlakainsenapodnebnespremembeprilagodimo,karvelja tudi za podnebno zelo obœutljivo turistiœno dejavnost. Œe bomo obojezamudili,sebotveganapodnebnavoænjaœloveøtvainSlovenijenadaljevalapoklancuvseboljstrmegoretoplogrednihplinovnavzdol-brezzavor.

npr. Azije in Sredozemlja, priœakuje poveœano tveganje zaradi raznih bole-zni,karbonegativnovplivalona turistiœnipromet (Mihaliœ,2006).Dodatnipriœakovanipodnebnistresibodovnekaterihturistiœnopomembnihobmoœjihsveta(koralnigrebeni,mokriøœa,zavarovanaobmoœja)povzroœiloøedodatnopospeøeno izumiranje vrst, ki so tudi turistiœno privlaœne. Posebej so ranlji-vi manjøi, izolirani ekosistemi, brez koridorjev do drugih naravnih obmoœij,karonemogoœamigracijo.Æivalske,pa tudi rastlinskevrste,bodovprimerunezmoænostizelohitreprilagoditvenaspremenjenepodnebnerazmereobsojenena izginotje (gorski svet,koralni grebeni, savane,mokriøœa itd.). Spremembetemperaturnihinpadavinskihrazmerbodopravilomanegativnovplivalenavo-dnooskrboturistiœnopomembnihobmoœij,kjerpasehkratizaradiviøjihtempe-raturpriœakujeveœjaporabavode,tudivturizmu.Zaradipoveœanetemperaturevodnihvirovsebozmanjøalavsebnostkisikavvoda,kerprinaøazmanjøanjenjihovihsamoœistilnihsposobnosti.Predvsemprimanjøihinpretoœnozelospre-menljivihvodnihtokovihinøtevilnihjezerih(npr.evtrofnih)bodvigtempera-turepredvsemvøeboljsuønem,poletnemobdobjuzmanjøalsamoœistilnezmo-gljivostiindodatnopoveœalnpr.stroøkezaøeboljuœinkovitoœiøœenjeodpadnihvoda,tudiizturizma,rekreacije.

VsimulacijskemmodeluRaziskovalnegacentrazatrajnostnirazvojokoljaUni-verzevHamburgusocelostnoraziskalipriœakovanevplivespremembpodne-bjanamednarodne,nacionalne inregionalnetokoveturistov(Podnebje-Alpe…,2006,s.127).Ponjihovihnapovedihnajbispremembepodnebjaglobalnopovzroœilepremiketuristovvviøjeleæeœeregije(npr.vAlpevpoletnemobdobju)invviøjegeografskeøirine,vsevernaobmoœja(npr.odSredozemljakAlpam).Turizemznotrajdræavselahkovhladnejøihdeæelahpodvoji,vtoplejøihdeæelahpazaradibegapredvroœinoobœutnozniæa.Verjetnopabodospremembeøevelikoveœje,sajsenajbiposimulacijiøtevilotujihturistovvnekaterihdræavahlahkopotrojilo,vdrugihpazapolovicozmanjøalo.Sevedajetrebapodœrtati,dabodoprirazvojuturizmapolegpodnebnihdejavnikovpomembnoturistiœnovlogoodigralitudidrugivplivnifaktorji.

Podnebnespremembeposrednoinneposrednomoœnovplivajonaøtevilneobli-keturizmainrekreacije.Zaradiprehodnegeografskelegevzmernempodneb-nempasu,stiœiøœaøtirihevropskihmakroregij(Sredozemlje,Alpe,Dinaridiinpanonskaniæina)terpokrajinskemozaiœnostiSlovenijebodopriœakovanepod-nebnesprememberazliœnovplivalenaturizeminrekreacijo.Poscenarijihnajbisetemperaturazrakadoleta2060dvignilanacelotnemobmoœjuSlovenijezaenodo3,5stopinjeCelzija,koliœinapadavinpanajbiseposicermanjzanesljivinapovedizmanjøalaza20odstotkov(KajfeæBogataj,2006).EEA(2004)pred-videva,danajbisenaobmoœjuSlovenijedoleta2080povpreœnetemperaturegledenapovpreœje1961-1990poveœalezaokolitristopinjeCelzija,padavinepoletipazmanjøalezaokoli15odstotkov.

Glede na podnebne scenarije in geografske znaœilnosti Slovenije naj biprevladujoœinegativnivplivipodnebnihspremembpredvsemvplivalinazimskiturizemvslovenskihAlpah,predvsemnanizkoleæeœazimskaøportnasrediøœa(bistvenokrajøasezonasmuœanja,omejenetemperaturnemoænostizaumetnozasneæevanje itd).PomnenjuEvropskeagencijezaokolje jenamreœuporabasneænihtopovvniæjeleæeœihsmuœiøœihdokajkratkoroœnastrategija(Impacts

22


23


Vida Ogorelec Wagner,Umanotera

PODNEBNO OPOZORILO: RAZLOGI ZA HITRO IN ODLOŒNO UKREPANJE - Povzetek predavanja

• NamejerazvojanaøecivilizacijejeprviœopozorilRimskiklubleta1972vknjigiMejerasti(LimitstoGrowth).

• Oœitne posledice podnebnih sprememb v zadnjih letih kaæejo, da jenajpomembnejøiomejitvenidejavnikrazvojaomejenasposobnostozraœjazaemisijetoplogrednihplinov.

• Vnasprotjussploønimprepriœanjemjeozraœje jenajboljobœutljivekosis-temnaøegaplaneta;predvsempoveœanekoncentracijeogljikovegadioksidakot posledica izgorevanja fosilnih goriv so okrepile uœinek tople grede inpovzroœileglobalnosegrevanje.

• Koncentracije ogljikovega dioksida v ozraœju krepko presegajo vrednostivsajzadnjih650.000let,znanstvenikijihprimerjajoskoncentracijamipred20milijonilet.Predvidenaæivljenjskadobaogljikovegadioksidavatmosferijeod50do200let.

• Posledicepodnebnihspremembsorazvidnenavsecelinah:- taljenjeledenikov,karpredvsemvHimalajilahkoposlediœnoogrozioskr-

bo40odstotkovsvetovnegaprebivalstvaspitnovodo- spreminjanje vzorcev povpreœnih podnebnih pojavov in vse pogostejøe

pojavljanjeekstremnihvremenskihrazmer(suøe,poplave,vroœinskivali,hurikani,tornadi)

- viøanjegladinemorskevode:morskagladinanajbiseponapovedihIPCCdokoncastoletjadvignilaza20do60cm(toneupoøtevadvigagladineobpospeøenemtaljenjuGrenlandijeinAntarktike)

- krœenjeobdelovalnekmetijskepovrøine- izginjanjerastlinskihinæivalskihvrst- poveœanjeinøirjenjenekaterihbolezni.

• Finanœneposledicepodnebnihspremembstrmonaraøœajo:vZDAsoorkanivosemdesetihletihpovzroœiliza24milijardøkode,vdevetdesetihletihza113milijard,odleta2000do2005pazakar273milijarddolarjevøkode.

• Najboljnevarnisoprocesi»povratnezanke«,kisoposledicasegrevanjainsegrevanjeøepospeøujejo.Mednjimastanajpomembnejøa:- izgubapolarnegaledunaarktiki(vzadnjih30letihzaveœkot15odstot-

kovpovrøinein40odstotkovdebeline)spreminjaalbedofaktorplaneta- taljenjepermafrostabopovzroœilovelikeemisijemetanavozraœje(znan-

stvenikiocenjujejo,da je toplogrednipotencial emisij iz sibirskegaper-mafrostaenakskupnimindustrijskimemisijamOGLJIKOVDIOKSIDvpreteklemstoletju)

LITERATURA

BrownL.,2006,PlanB2.0,EarthPolicyInstitute,NewYork.ClimateChangeintheEuropeanAlps:AdaptingWinterTourismandNaturalHazardsManagment,2007,OECD.DunnS.,FlavinC.,2002,MovingtheClimateChangeAgendaForward,StateoftheWorld2002,WorldwatchInstitute,NewYork.EuropeanEnergyandTransport-Trendsto2030,2003,EuropeanCommunities,Luxembourg.Europe’sEnvironment:TheThirdAssessment,2003,EuropeanEnvironmentAgency,Copenhagen.HardyJ.,2003,ClimateChange:Causes,EffectsandSolutions,JohnWileyandSons,NewYork.ImpactsofEurope’sChangingClimate,2004,EEAReport2/2004,EuropeanEnvironmentAgency,Copenhagen.Kajfeæ Bogataj L., 2006, Glede spreminjanja podnebja Slovenija ni izjema,Proteus2/69,Ljubljana,s.54-61Kazalciokolja2003,2004,AgencijaRSzaokolje,MOP,Ljubljana.Kemp D., 2004, Exploring Environmental Issues-An Integrated Approach,Routledge,London–NewYork.LittleDataBook,2005,TheWorldBank,Washington.MihaliœT.,2006,Trajnostniturizem,Ekonomskafakulteta,Ljubljana.Plut D., 2004, Zeleni planet? Prebivalstvo, energija in okolje v 21. stoletju,Didakta,Radovljica.Podnebje-Alpe-Spremembe:Turizeminprostorskonaœrtovanjepodvremenskimstresom,2006,Cipra23/2006,Ljubljana.Sustainable Development in a Dynamic World, 2003, The World Bank,Washington.

24


25


• Zakljuœek: Œloveøtvo je verjetno na napomembnejøem razpotju v svo-ji zgodovini. Izbiramo lahko med ohranjanjem sedanjih vzorcev razvojazmanjøimikozmetiœnimiukrepi,kibodoverjetnoøevtemstoletjupovroœilinepovratneplanetarneøkodeinogroziliobstojnaøecivilizacijenaenistrani,terodloœnimukrepanjemsprehodomvdruæboznizkimitoplogrednimiemi-sijaminadrugi.Œaszaodloœitevinukrepanjesehitroizteka.

- zaradi teh nevarnosti znanstveniki opozarjajo, da ima œloveøtvo le øenajveœdesetlet,daodloœnoukrepa

• Moæniuœinkisegrevanjaozraœjavprihodnje:- Medvladniodborzapodnebnespremembe(IPCC)predvidevadvigtem-

perature zemeljskega povrøja do leta 2100 za 1,4 do 5,8 °C. Nekateriscenarijinapovedujejotudiveœjapoviøanja.

- œe se bo led na Antarktiki topil s tem tempom, se bo morska gladinapoviøalazaøestdosedemmetrov.

- pouradnihnapovedihvprihodnostivsepogostejøaneurja,poplavebodopovzroœalevseveœøkode,vroœinskivalovibodopogostejøiinboljizraziti,nekaterebolezni,kijihprenaøajoodpodnebnihrazmerodvisneæuæelke,sebodoøirilenaobmoœja,kjersmobiliprednjimidoslejvarni,trpelibo-stakakovostvodeinzraka.Zaradisegrevanjaoceanabodoboljpogostetropskenevihte(hurikani,tornadi),vsepogostejesebodotudipojavljaletakenevihtezekstremnomoœjo.

- Strokovnjakinapovedujejotudimoænostdestabilizacijeobstojeœihocean-skihtokovzaradisegrevanjaoceanovindrugihvplivovglobalnegasegre-vanja.TaljenjeledunaGrenlandijinajbimeddrugimustaviloZalivskitok,kizahodniinseverniEvropiprinaøasedanjemilopodnebje.

• PoroœilopriznanegaekonomistaSiraNicholasaSterna,kijeizølonovembraleta 2006 napoveduje:”stroøki posledic podnebnih sprememb v tem stoletju,bodomordacelopresegliøkodo,kistajopovzroœiliobesvetovivojniingospo-darskakrizavprejønjemstoletju.Œenebomoukrepalitakoj,bodoøkodelahkoznaøaleodpetdo20odstotkovBDPsvetovnegagospodarstva.”• Odzividruæbezaenkratnisoustrezni.Zanikanjesledinaslednjimkorakom:

1. Problemani2. Problemje,grezanaravniproces3. KljuœnirazlogsoemisijeTGP,reøitvesopredrage4. Problemjenereøljiv,procesovnemoremoveœzaustaviti

• Vlade inmednarodna skupnostusmerjajo svojopozornostnaobdobjepoKjotskemsporazumu.Vzadnjemobdobjusopomembninaslednjidogovoriinnapovedi:- Evropskisvet:sklepoenostranskem20-odstotnemzmanjøanjuemisijTGP

doleta2020;30-odstotnemobmednarodnemdogovoru(9.marec2007)- VelikaBritanija:zakono60-odstotnemzmanjøanjuemisijTGPdo leta

2050(13.marec2007)- Predlog Ala Gora v ameriøkem senatu: 90-odstotno zmanjøanje emisij

ogljikovegadioksidavZDAdoleta2050(22.marec2007)• Ti odzivi so velik korak naprej, a po ocenah mnogih znanstvenikov niso

dovoljodloœni.• Britanskavladarazmiøljaoosebnihogljikovihkvotah.Zadologoroœnosta-

bilnostpodnebnjajeokoljskiprostoremisijogljikovegadioksidanaprebi-valcavpovpreœjudvetoninaleto;sedanjepovpreœneemisijevEvropi(inSloveniji)sodesetton/leto,vZDAveœkot20ton.Potrebnazmanjøanjaemi-sijnaosebosotorej80do90odstotkov.

• Priœakujemo lahko uporabo ekonomskih inøtrumentov: ukinjanje sub-vencij za letalski prevoz (obdavœenje goriva in letov), progresivno rastoœeobdavœenjeemisijogljikovegadioksida.

26


27


ManjpadavinboimelonapodroœjuturistiœnihresursovSlovenijepredvidljiveposledice:- vmediteranskihpokrajinahSlovenijeindrugihvodnodeficitarnihpokraji-

nahjemoænopomanjkanjepitnevodeinvodenasploh(zanamakanje,pra-njeindrugorabo…),

- vpoletnemœasubodljeœasaodsoncaoæganarumenapokrajina,- poveœalasebonevarnostpoæarovnaprostem,- vvisokogorjuJulijskihinKamniøko-Savinjskihalp,øeposebejpavsmuœarskih

srediøœihnaniæjinadmorskiviøininaPohorjuinvdrugihpredalpskihpokra-jinah(Cerkno,StarivrhnadØkofjoLoko….)inpokrajinahvisokihkraøkihplanot (Kaliœ,Rog-Œermoønjice…) lahkopriœakujemomanjdni s sneænoodejo.

Zatobotrebapredvsemvturistiœnihregijah,kisoseæeubadalezobœasnimpomanjkanjempitnevode(SlovenskaIstra,Kras,Pomurje…),vzpostavitisis-temevarœevanjespitnovodoinzareciklaæoodpadnevode.Kotsonaprimeræedelujoœi loœeni rezervoarji in vodovodna instalacija za recikliranovodo izœistilnih naprav v Nemœiji za namakanje, spiranja WC in javnih povrøin terdrugo.Z izvedbo takøne instalacije bi lahkobilo turistiœnogospodarstvo, kiizvajaobseæneinvesticijealipajihpravkarnaœrtuje(HotelPalace,Bled,hotelivzdraviliøkihdestinacijah…)vzordrugimintakojavnostiinciljnimskupinamuœinkovito sporoœalo svojo okoljsko in druæbeno odgovornost z vkljuœitvijotakønihinpodobnihukrepovvtrajnostnaporoœilaSkupineIstrabenz,Saveindrugihvodilnihturistiœnihpodjetijterznjihovoobjavonainternetuinvdrugihmedijih.

Priœakovanipogostejøiekstremnivremenskipojavi,kotsopogostejøeinsilnejøepoplavesspremljajoœimizemeljskimiplazoviinusadi,pabodovplivalinatemuprimerno veœjo økoda na prometnicah, pokrajini (gozdarski in kmetijski) inturistiœniinfrastrukturivreœnihdolinah,zatosejetrebaprigradnjituristiœne

indrugespremljajoœeinfrastruktureizognitipotencialnoogroæenimobmoœjemzaradinaravnihnesreœ,oziromagraditiskladnospredpisi,kiveljajozatakønaobmoœja.

Doc. dr. Igor Jurinœiœ,Univerza na Primorskem, Turistica – Visoka øola za turizem

VPLIV GLOBALNIH PODNEBNIH SPREMEMB NA VREDNOTENJE TURISTIŒNIH RESURSOV SLOVENIJE

PopredvidevanjihskupinestrokovnjakovzapodnebnespremembepriZN(poroœila Pariz 2007 in Bruselj 2007) lahko zaradi globalnih podnebnihsprememb priœakujemo tudi pomembne uœinke v turizmu. Kako se bo toodraæalo v vrednotenju turistiœnih resursov v razliœnih turistiœnih regijahSlovenije?

Viøjetemperaturezrakainkopalnihvodaterpoveœanoøtevilovroœihdni(www.arso.gov.si)bopozitivnovplivalona:- daljøo kopalno sezono in æeljo po kopanju predvsem v naøih obmorskih

turistiœnihkrajih(primerjavazdanaønjimirazmeramivnpr.ØpanijiinGrœiji)patudidrugihkopaliøkihinzdraviliøkihturistiœnihkrajihSlovenije(Pomur-je,Posotelje…)

- boljøo inpoveœanoponudboThalasoterapije inklimatskih zdraviliøœ, ozi-roma krajev v Sloveniji in zaradi priœakovanega veœjega povpraøevanja jepriœakovatiponovenvzpontehstoritevvobmorskihingorskihturistiœnihregijah.

Veliko veœ pa je priœakovanih negativnih uœinkov podnebnih sprememb vturistiœnihregijahSlovenije.Zatobopatrebazaradiblaæenjainodpravljanjanegativnihuœinkovzagotavljatinaslednje:- veœ energije za delovanje klimatskih naprav v obmorskih in tudi drugih

turistiœnihregijah,- posodobititoplotneizolacijeturistiœnihobjektov,- zaradiproblemovzzagotavljanjemumetnegasnega(nemogoœeizdelovanje

umetnegasnega,viøjistroøkizazagotavljanjeveœjegaøtevilasmuœarskihdni),izgleda»rjave«in»zelene«pokrajinenamestopriœakovane»bele«,sajtudivsmuœarskemturistiœnemkrajuintudizelenipogledinasmuœarskopokrajinoizkrajabivanjaæedestimulativnovplivajonazmanjøanobisk smuœarskihsrediøœ in æeljo po smuœanju nasploh (primer letoønje smuœarske sezone:Ljubljana–Krvavec,smuœarskasrediøœavSloveniji),botrebavobstojeœihsmuœarskihkrajihoblikovatidodatnoturistiœnoponudbo,

- vzpostavitiukrepezanaœrtnovarœevanjezenergijo,- veœjostopnjouporabeobnovljivihenergetskihvirov(izgradnjasonœnihelek-

trarninkolektorjev,uporababiomase,bioplinaingeotermalneenergije).

28


29


Prof. Bogomir Kovaœ,Ekonomska fakulteta Ljubljana

PODNEBNE SPREMEMBE IN NJIHOVI EKONOMSKI TER POSLOVNI UŒINKI NA RAZVOJ TURIZMA

1. GLOBALNO SEGREVANJE IN NJEGOVI UŒINKI

Æivetisklimatskimispremembamijenekajpovsemobiœajnega.Ekozgodovinanasuœi,dasobileklimatskespremembevpreteklostiedenkljuœnihfaktorjevcivilizacijskegarazvojaincikliœnosti,kijepogostovodiladodramatiœnihspre-membinprilagajanj.Klimatskespremembeinnjihovocikliœnostzatomoramodojematikotobjektivnodejstvo,kizahtevapredvsemuœinkovitoprilagajanje.Dosedanjecivilizacijsketeæavetiœevtem,dasobiledruæbevpreteklostipremaloprilagodljiveindajebilastopnjapredvidljivostidogodkovinrazumevanjapro-cesovprenizka,dabilahkopritemvodilinekakønoaktivnopolitiko.Predvsempadosedanjedruæbeneskupnostinisoimeledovoljekonomske,politiœneinkul-turnemoœi,dabiselahkouœinkovitejeprilagajalepodnebnimspremembam.

Sodobnostprinaøanekajnovihspoznanj.Spremembevremenasovvednoveœjimeripovezanezantropogenimidejavnostmi,odindustrializacijedoagrarnegaimperializma,kihitizuniœevanjemgozdnihpovrøin.Nadrugistraninaraøœavedenjeopodnebnihspremembah,njihovihnetonegativnihuœinkihnaglobalnirazvojœloveøkecivilizacije. Innenazadnje sepoveœuje tudinekakønaglobla-naodgovornostinrazliœnipoizkusi,dabiaktivnoposeglivnaøaravnanja,kipovzroœajonegativnevplivenapodnebneprocese.

Temperaturnespremembesecikliœnospreminjajoinkaæejo,datiœimonavaluzemeljskega segrevanja. Dosedanja analiza vremenskih sprememb v zadnjemtisoœletjudokazuje:- dasmoimelivobdobjumed11.in14.stoletjemtoploobdobje;- dapoznamovobdobjumed15.in18.stoletjemmajhno»ledenodobo«;- datemperaturevpovpreœjunaraøœajovzadnjih150letih(o,6stopinjeCelzi-

javXX.stoletju);- da smo imeli v devetdesetih letih osem najtoplejøih let v zadnjih sto letih

(2003jenajtoplejøeleto);- dasebopovpreœnatemperaturadoleta2100zviøalazadvedotristopinje

Celzija;- dapoveœanjekoncentracijeogljikovegadioksidapoveœujetemperature(pod-

vojitevogljikovegadioksida->zviøanjetemperatureza2,5stopinjeCelzija)- dase jevzadnjih250 letihpoveœalakoncentracijaogljikovegadioksidav

ozraœjuza35odstotkov(povpreœnopoveœanjetemperatureza0,6stopinjeCelzija)

Kotlahkorazberemoizpredvidevanjstaenergijainvodaæeinbostaøenaprej,najbolj kritiœna in ranljiva resursa tudi na podroœju turizma. Kako se bo toodraæalov turistiœnihpodjetjih in regijah,ki imajoobœasnoæe zdaj teæave zzagotavljanjemzadostnihkoliœinvodeinenergije?

Negledenakrivca,jetrebaukrepatitakoj,oziromabimoraliæevœeraj.Kajmo-rajozatonapodroœjuturizmanareditidræava,obœine,podjetjainposamezniki:- dræava mora poskrbeti za izdelavo strategije in programa ukrepov za

ublaæitev ogroæenosti turizma zaradi globalnih podnebnih sprememb inpredvidetisprejemustreznihpredpisov,davœneolajøaveinfinanœnespodbu-dezaraziskaveinuvajanjeizboljøavvturistiœnihpodjetjihingospodinjstvih,vzpostaviticelovitmonitoringnaravnihvirov,

- obœine morajo sprejeti priœakovanim spremembam vsebinsko prilagojeneprostorskeindrugerazvojnenaœrte,spodbujatiuporabojavnegapotniøkegaprometa,øportnihdejavnosti, rekreacije,kulturnegaæivljenja indruæabnihdogodkov, vzpostaviti stalen monitoring okolja, sistem opozarjanja inobveøœanjazaprebivalceinpodjetja,

- turistiœnapodjetjamorajouvestiukrepevarœevanjaznaravnimiinenerget-skimiviri,pospeøitiokoljskooznaœevanjestoritev inproizvodov(Ecolabel…), druæbeno in okoljsko odgovornost (sprejem okoljske izjave, celovitooglaøevanje,sponzoriranjeindonacije…),celovitesistemeravnanjazoko-ljem(ISO14001,EMAS…),

- posamezniki moramo kot rekreativci in turisti varœevati z naravnimi viri,spremeniti nakupovalne navade (nakup kmetijskih pridelkov in æivilskihizdelkov s sledljivim geografskim poreklom, izbira okoljsko certificiranihstoritevinizdelkovokoljskoindruæbenoodgovornihponudnikov/proizva-jalcev),skrbetizakakovostæivljenjazzdravimnaœinomprehranjevanja,veœgibanjavnaravi,skrbetiza izobraæevanjeookoljuterzanadzorovanje inzmanjøevanjevplivovnaokolje(npr.zizraœunomsvojegaogljikovegadio-ksidaodtisnawww.umanotera.org).

30


31


- propadanjeekosistemov(zniæevanjebiotskerazvnovrstnosti,gozdov,koral-nihotokov)

- ogroæanjeœloveøkegazdravja(2003–EU:34.000mrtvih,15mrd$økode)

Ekonomska vrednotenja veœinoma dokazujejo zgolj negativne uœinke (lose-lose),vendarobstajajotudipozitivniuœinki(win-lose),sajnekateraobmoœjaindejavnostilahkotudipridobivajo.Pravtakovseanalize(ZN,SB,OECD)do-kazujejo,dabododræavevrazvojuprejinboljprizadetekotrazvitedræave.Œebodotemperaturnespremembeostalevpredvidljivihmejahrastidoleta2100(/dvedotristopinjeCelzija),bodonekateredræaveimelenetokoristiveœjeodizgub,todaveœinaboimelanetopozitivneizgube.

Ekonomskavrednotenjastroøkovglobalnegasegrevanjasozelorazliœna,gle-denapredpostavke,scenarijerazvojainrazliœnesistemevrednotenja.TakonaprimerCline(Cline,2004)predvideva,dabipodvojitevogljikovegadioksidapovzroœilaøkodevvrednostienodstoteksvetovnegaBDP,priœemerbikmetij-stvoprevzelo25odstotkovcelotneøkode,poveœanaenergetskaporaba13od-stotkovskupnihstroøkov,porastvodnihpovrøininzmanjøanjapitnevodeoce-njujenadesetodstotkovstroøkov,zmanjøanjegozdovpovzroœapetodstotkovstroøkovinpodobno.Nordhausvsvojiøtudijipredvidevaviøjestroøke,okoli1,5odstotkasvetovnegaBDP(Nordhaus,2000).StrokovnjakivokviruglobalneøtudijeIPCCvrednostpoveœujejona1,5dodvaodstotkaBDP.ProfesorSternpredvideva,dabizaohranitevizpustovnaravni550ppmogljikovegadioksidapotrebujemoenodstotekBDP,todatopomeni,dasedejanskomorajoizpustipovpreœnozmanjøevatizadvadotriodstotke(zaradigospodarskerasti).Æeenoodstotnozniæanjepapovzroœi3,5odstotkovglobalnegaBDP,pridvoodsto-tnemzniæanjupridemodopetodstotkovBDP,zniæanjezaøtiriodstotkeprineseæe15odstotkovsvetovnegaBDPintakosenjegovaprojekcijakonœujepri20odstotkihsvetovnegaBDP,œesevedanebomoukrepaliinbomoimelirelativnovisoke stopnje rasti (Stern,2006).BjornLomborgv svoji øtudiji skeptiœnegaokoljevarstvenikapredvideva,dabiuporabaKyotskihkriterijevoziromastabi-lizacijaogljikovegadioksidapovzroœilistroøkevvrednosti4575milijarddolar-jev,karocenjujekotabsolutnovrednostklimatskihstroøkov(økod).

Ekonomskivplivisestoocenonekonœajo.Globalnosegrevanjebonaekonom-skempodroœjupovzroœilo:- poveœanjejavnihfinanc(zviøanjedavkov,izdatkov,prerazdelitevblaginje),- zniæevala se bo gospodarska rast in s tem akumulacija (niæje varœevanje,

manjøeinvesticije);- poveœalsebopritisknazviøanjecen(inflacijskapriœakovanja,stagflacijski

procesi);- najveœpridobivajosevernedræave(Norveøka,Finska,Øvedska,Kanada…),

najveœizgubijodræavevsubtropskempasu(Sierraleone,Bangladesh,Soma-lia…);

- spreminjasepoloæajposlovnihpodroœij:izgubljajozastarelaenergetika,in-dustrija…,pridobivajopafinance,storitvenisektor…;

- spreminja se poloæaj podjetij glede na njihovo sposobnost globalnegatehnoloøkega,proizvodnegaintrænegaprilagajanja.

Globalnosegrevanjezahtevaglobalnoprilagajanje.Tistedræave,panoge,podje-tjainposlovnapodroœja,kibodouœinkovitejepovezalesvojerazvojnestrategije

Slika 1: Gibanje temperatur v zgodovinskem obdobju 1000-2000Vir: IPCC, 2001

Uœinkiglobalnegasegrevanjasovvelikimerinepredvidljivi in imajorazliœnerazlage.Prevladujoœarazlagadokazuje,dajeveœinasedanjihspremembvve-likimeriodvisnaodœlovekovedejavnosti(toplogredniplinizaradienergetskeporabe,industrializacijeinøkodljivihagrarnihdejavnosti).Nasprotnastaliøœadokazujejo,da sovremenske spremembecikliœne inzato sedanje spremembedejanskoøeneodstopajooddolgoroœnihsprememb,njihovivzrokipasoboljpovezanisspremembamisonœnecikliœnostiinkozmiœnihvetrovkotpassamokoncentracijotoplogrednihplinov.

Globalnosegrevanjepovzroœapozitivneinnegativneuœinke,koristiinøkode.Posledicesoodvisnepredvsemodabsorbcijske,prilagoditveneinrazvojnespo-sobnostiplanetaZemljaindruæbenihskupnosti.Zdise,davsedanjihrazpravahovzrokih,uœinkihinposledicahpodnebnihspremembpozabljamonakljuœnosposobnostprilagajanjanapodnebnespremembe.

Uœinkiglobalnegasegrevanjasorazliœni,zatoomenjamozgoljnekatere,kisopomembnizakasnejøoanalizo:- dvigovanjevodnegladine(termalnaekspanzija,topitevledenikov):20.stol:

10-20cm,doleta2100pa50cm(IPCC,2001)- ogroæanjekroæenjaœisteinpitnevode(porabavodesebopotrojila,pomanj-

kanjevode,suøe)- kmetijstvo in pridelava hrane (poveœanje v srednjih obmoœjih, obœutno

zniæanjevsubtropskempasu)

32


33


Katereklimatskespremembebodoodloœilnezaprihodnjirazvojturizma:- dvigovanjepovpreœnihtemperaturinpoveœevanjetemperaturnihekstremov

spreminjajonaravnemoænostituristiœneponudbenanajboljogroæenihpre-delih;

- poveœanjevremenskihnestabilnosti,orkanov,poplav,suøspreminjajoeksi-stencialnepogojeintemeljneekonomskesposobnostituristiœneponudb;

- dvigovanje morske gladine (termalna ekspanzija), topljenje ledenikov (do2100–0,5metra)ogroæavelikdelturistiœneponudbe,kijevezannanajboljogroæenepredele(obalnaponudba,smuœiøœa);

- ogroæanjepitnevode(pomanjkanjepitnevode)omejujeturistiœnoponudbonanekaterihklasiœnihmorskihdestinacijah(otoki,mediternaksamesta…)

- zmanjøanje ledenikov (arktiœni led zadeset do15odstotkovv50 letih) inzniæanjesneænemejezadesetodstotkovomejujeekonomikozimskegaturiz-ma(nad1400metrov);

- poveœanaobœutljivostposebnihekosistemov inzniæanje raznovrstnosti ra-stlinskegainæivalskegasveta(koralnihgrebenov)zmanjøujemoænostineka-terihturistiœnihdestinacij(otoki,naravniparki);

- ogroæanje œloveøkega zdravja zaradi pomanjkanja pitne vode, hrane, vre-menskihekstremovselektivnozniæujeturistiœnopovpraøevanjeinpoveœujestroøkepotovanj.

Naglobalneturistiœnetokovebodosevedavplivalinaravni,demografski,eko-nomski,socialni,kulturnitrendi,kidelujejonasvetovniravni.Zatotukajturi-zemdeliusodozdrugimidejavnostmi,razlikajezgoljvtem,dabodouœinkiinposlediceklimatskihspremembvturizmuhitrejøekotdrugod.Vplivklimatskihspremembbomedvsemidejavnostminajhitrejeobœutilapravturistiœnadejav-nost.Tubodoprevladalinegativninetouœinki.

Drugaposebnostturizmajenjegovasposobnostprilagajanja.Stopnjaelastiœnostituristiœnegapovpraøevanjajenamreœvvelikimeriodvisnaodpodnebnihspre-memb,pravtakopajetudiponudbaturistiœnihstoritevæezdajtakodinamiœna,da je sposobna najveœje stopnje adaptacij v primerjavi z nekaterimi drugimidejavnostmi.Turizemimatorejgledenasvojospecifiœnodejavnostveœjospo-sobnostprilagajanjainzatobodotukajprevladalipozitivnonetouœinkigledenadrugepanoge.

Tretjalastnostturistiœnedejavnostije,dabodoklimatskespremembespreme-nilenekatereizhodiøœnenaravnepogoje.Poglejmoevropskiprimer.VAlpskemsvetusebozaradidvigovanjatemperaturdvignilamejaaktivnegazimskegatu-rizma(nad1400m),hkratipabodomoralitipiœnialpskicentriponuditidoda-tnoceloletnoinalternativnozimskoponudbostoritev.Obmorjusebozaradidvigagladinemorja(okoli40cmdoleta2100)spremenilaponudbaobplaæah,destabilizacijavremenapaboprizadelaklasiœnemorskeparadiæe(Mediteran,Karibi,JugovzhodnaAzija).Pridobivalebodosevernejøeplaæeinmorja(atlant-skaobala,delnoJadranskomorje,obalesevernihmorij,NovaZelandija),kjerpriœakujemonaraøœanjeturistiœneponudbe.

Œetrtaposebnostturizmaje,dalahkoklimatskespremembehitrejespreminjavposlovnepriloænostikotdrugedejavnosti.VAlpahponujajomanjsmuœanjatodaveœizbireindrugihuæitkov,naøirokihsevernihplaæahDanske,Øvedske,Finske…bodo ljudje lahkouæivali v povsemnovihokoliøœinah.Ekonomija

inpolitikoprilagajanja,bodokljubglobalnimnegativnimuœinkomklimatskihspremembrelativnizmagovalci.

Na podroœju globalnega segrevanja je veliko neznank. Ekonomska teorijadajenaœeloma jasenodgovor,kakønozmanjøanjeemisij jedejanskooptimal-no. Pri tem moramo upoøtevati (1) økode globalnega segrevanja, (2) stroøkezmanjøanje onesnaæenja, (3) koristi zniæanja onesnaæenja, (4) uœinkovitostzmanjøanja emisij toplogrednih plinov, (5) praviœno in moralnost zniæevanjaemisij.Teoretiœnodoseæemooptimalenpoloæajonesnaæenjatedaj,kosomejneøkodeonesnaæevanjaenakemejnimstroøkomzmanjøanjaemisij.

Teæavajesevedavtem,dadoslejnepoznamouœinkovitihpristopovkreøevanjuglobalnihekoloøkihproblemov.Vsirazpoloæljiviekonomskiinstrumenti(ze-leni davek, trgovanje z emisijskimi dovoljenji, finanœne obveznosti …) soomejenizaradikompleksnostidavœnihreform,zamotanihindragihinstituci-onalnihreøitevalipasploønegapomanjkanjapolitiœnoekonomskihinteresov.Pravtakopadosedanjeekonomskeanalizedokazujejo,dasouspeønejøetistevladnepolitike,kiposegajopostrukturnihukrepihekoloøko(trajnostno)na-ravnanerazvojnepolitike(subvencioniranje,koordinacija,usmerjanjezaseb-nihinteresov).

Na podroœju temeljnega æelenega zmanjøevanja emisij toplogrednih plinovdinamiœni razvojni modeli ekonomskih politik dokazujejo, do naj gospodar-stvozmanjøujeemisijetoplogrednihplinov,doklersestroøkizmanjøanjaemisijne izenaœijo s økodami, ki nastajajokotposledicapoveœanja emisijOgljikovdioksid (Norhaus,Boyer,2000).Teekonomskesimulacijehkratipovedo,daskromno zniæanje emisij lahko doseæemo z relativno nizkimi stroøki, da paradikalnejøiposegivzniæanjeemisijpovzroœajohitrozviøevanjestroøkov.TakosonaprimerzahteveKyotskegaprotokolainEUnapodroœjuomejevanjatoplo-grednihplinovdejanskoekonomskoneuœinkovite.

2. TURIZEM IN EKONOMSKI UŒINKI KLIMATSKIH SPREMEMB

Turizemjekompleksnagospodarska,politiœna,sociokulturnadejavnost,kijeizjemnoodvisnaoddanosti,razvojainspremembokolja,vkaterihsedogajainkjerseporajataturistiœnaponudbainpovpraøevanje.Turizemjenaœinæivljenjainœeokoljskespremembepriœenjajospreminjatinaœineæivljenjaljudi,sestemvtemeljuspreminjajotudipogojiinnaœinidelovanjaturistiœnedejavnosti.

Vplivokoljanaturizeminhkratitudivplivturizmanaokoljejeæedobrorazi-skanateoretskapraksa.Bistvenaugotovitevjerelativnopreprosta.Kakovostnookoljejeedentemeljnihpogojevzasedanjiinprihodnjirazvojturizma,turizempajehkrativirpritiskovnaokolje,œepravgalahkonadrugistranitudirazbre-menjuje(Mihaliœ,2001).Turizemjedanespanoga,kivveœjimerikotdrugaposlovnapodroœjarazumeinsledipomenutrajnostnega(uravnoteænega,sona-ravnega)razvoja.Okoljskazavestjepomembnasestavinaturistiœneponudbeinpovpraøevanja,zatovlade,podjetjainposameznikipogostoravnajoskladnoznaœelitrajnostnegarazvojainpritemskrbjozadruæbenoodgovornoravnanje.Sevedasotopredvsemteænje,kisopogostopodprtesformalnimiusmeritvami(politikami),manjpazdejanskimiukrepi.

34


35


gospodarstvovzpostavilonajprejposebnoprojektnoskupinoinkasnejemor-datudirazvojnicenter,kibiskrbelzaspremljanjerazmer,spodbujanjepozi-tivnihrazvojnihspremembingeneriranjeukrepovnapodroœjuturizmazaradinegativnihvplivovklimatskihsprememb(naprimerCTRC-Climateturistre-sponsibilitycenter).Tubitudipripravljaliletnaporoœilaoprilagajanjudræave,podjetij,civilnedruæbe invseh institucionalnihmreænapodroœju turizmanapodnebnespremembe.Takøencenterbilahkopostaltudidelturistiœnepromo-cije,sajbiSlovenijorazglaøalzadestinacijo,kiseaktivnoprilagajapodnebnimspremembamintemeljinasonaravnemrazvojuturizma.

Menedæerji,lastniki,investitorjiindrugideleænikituristiœnihpodjetij,zdruæenjindrugihorganizacij vedo,damorajo sodobne turistiœneorganizacijeposta-ti druæbeno odgovorne z vidika naœel trajnostnega razvoja. Zato bi moraleturistiœneorganizacijegledenapodnebnespremembepreuœiti:- ekonomskeinposlovneuœinkepodnebnihsprememb- stroøkepredpisanegaaliprostovoljnegazniæevanjaonesnaæevanja- razliœnatveganjazaradipodnebnihspremembinukrepovsegrevanja- uœinkovitostekoloøkegamenedæmentanaravniorganizacije- moæneposlovnepriloænostiinkapitalizacijopotencialnihkoristi.

Pritembilahkorazviliposebenmodelvrednotenjainsamoocenjevanjaprila-gajanjaturistiœnihpodjetijnapodnebnespremembe(CCGC–ClimateChan-geGovernanceCheckliste).PodobnegasonaprimerrazvilivokviruameriøkoevropskegapodjetniøkegazdruæenjaCERESinobsegapetskupin,14kriterijevin100vrednostnihtoœk.

Strukturavrednotenjadruæbenoodgovornegaravnanjaturistiœnihorganizacijbilahkovkljuœevala:- vlogovodilnegamenedæmentaglederazumevanjainupoøtevanjapodnebnih

sprememb;- oblikovanjespremembindopolnilstrategijinpolitik,kivkljuœujejoukrepe

prilagajanjanapodnebnespremembe;- javno delovanje in druæbena odgovornost glede razumevanja, ukrepanja,

poroœanja,ravnanja;- ekoloøkoraœunovodstvoinekonomskiukrepizvidikaobvladovanjaemisij-

skihtrendovinøkod;- strateøkepriloænosti glede trænih,ponudbenih indrugihpriloænosti,ki jih

ponujajoklimatskespremembe.

Podnebne spremembe povzroœajo turistiœni dejavnosti fiziœna tveganja,tehnoloøka tveganja, poslovna tveganja, træna tveganja in finanœna tveganja.Vsaka turistiœna organizacija mora zato ugotoviti pomembne povezanostimed:- klimatskimispremembamiinposlovniminevarnostmiinpriloænostmi- klimatskimispremembamiinspremembamistrategijinposlovnihpolitik- klimatskimispremembamiinobvladovanjemposlovnihprocesov- klimatskimispremembamiintrænimispremembami- klimatskimispremembamiinfinanœnimirezultati.

Turistiœneorganizacijebi zatopotrebovalepetkorakovzaobvladovanjepo-slovnihsprememb,kiomogoœajohitroprilagajanjenapodnebnespremembe:

mrazasespreminjavekonomikotoplote.Zgodbebodozgoljzamenjane(BaskibodoprevzelidelplaæCostedelSol,BretanijabopostalanovaCoted’Azur..).

Peta posebnost turizma zadeva domala Darwinistiœno prihodnost. Nekateredestinacijebodopreprostoizginile,kersenemorejoprilagajatialipanebodovzdræaliekonomskihøokovradikalnihpodnebnihsprememb.Koralniotokiinlaguneizginjajo,51otoøkihdræavodAfrikeprekIndijskegaocenadoJuænegaPacifika indelno tudivKaribihbodo trajnoprizadete.Todanadrugi stranibodonekaterapodroœjaøelerazprlasvojeturistiœnemoænosti,zlastivpredelihJuænegainSevernegapolainsevernihpodroœijEvrope,AzijeinS.Amerike.

Øesta posebnost poudarja pomen niønega ekoturizma, ki lahko postane veli-kobolj vplivna inmorda celoprevladujoœa turistiœnausmeritevvprihodno-sti.Velikpolitiœnimarketing,ki soga sproæileklimatske spremembe,koristirazvoju ekoturizma,poveœuje seobœutljivostpriœakovanj, izbere inodloœitevturistiœnega povpraøevanja glede na naœela sonaravnega razvoja (turizma).Mnoæiœnituristiœnitrendisebodousmerjalivtræneniøe,vspecializacijoinpri-lagajanjeponudbe,povpraøevanjepasebookoljskosenzibiliziralo(glejnapri-merwww.responsibletravel.com.).

Ekonomskeuœinkeklimatskihspremembjenaglobalniravniteækooceniti,kermoramopolegstroøkovupoøtevatitudikoristi,kipasoodvisnoodsposobnostituristiœnedejavnosti,dasebouœinkovitoprilagodila.Dejstvoje,dabodokli-matskespremembeprizadeleturizemingavnaslednjihletihomejevalevdina-mikirasti.Todakonœnirezultatnetokoristialiøkodbodozagloblanoturistiœnogospodarstvo odvisni od sposobnosti prilagajanj in uœinkovitosti sprememb.Tvegamonapoved,dabomordaturistiœnogospodarstvoedenpomembnejøihglobalnihzmagovalcevpodnebnihsprememb.

3. SLOVENIJA IN RAZVOJ TURIZMA V SPREMENJENIH RAZMERAH KLIMATSKIH SPREMEMB

Slovenijakotturistiœnadestinacijaleæivprostoru,kigasicerzadevajoglobal-nepodnebnespremembe,vendarbodozaradinaravneraznolikostiinrelativnemajhnostiobmoœjaposledicevzdrænejøekotvnekaterihdrugih œlanicahEU.SlovenijaspadamednajboljgozdnatedræaveEvrope,imarelativnorazprøenoposelitev,dobrozastavljenovarovanjenarave(projektNaturaobsega1/3vsegaozmeljaRS).Œeupoøtevamopredpostavke,dabodoimeleklimatskespremem-bevslovenskihokoliøœinahrelativnomanjnegativnihvplivovkotvnekaterihdrugihdræavah,lahkoodtodrazvijemotezoorelativnihprednostihSlovenijevnovihokoliøœinah.Toda teprednosti niso samodejnepriloænosti, œe jihnebomoznaliizkoristitizvidikaveœjesposobnostiprilagajanja,uœinkovitejøihpo-litikvplivovnaokoljeinboljtrajnostnegaravnanjavsehekonomskihsubjektov(dræave,podjetij,dræavljanov).

ZvidikaturizmaveljajopodobnisklepitudivSloveniji.Poslovnookoljesespodnebnimispremembamispreminjaindræava,podjetjainposameznikimorajoprilagoditisvojeposlovneusmeritve,strategijeinpolitikenanovespremembe.

Naøaprimerjalnaprednostjelahkodobraorganiziranost,zatobibilonajbolje,œe biministrstvo za gospodarstvo zapodroœje turizma inkasneje za celotno

36


37


Prof. dr. Tanja Mihaliœ,Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

TRAJNOSTNI RAZVOJ TURIZMA IN KLIMATSKE SPREMEMBEIzhodiøœa za javno razpravo o novem dokumentu TSG Aktivnosti za trajnostni razvoj evropskega turizma in klimatskih spremembah

Povzetek

DokumentjediskusijaopodnebnihspremembahintrajnostnemrazvojuturizmavSloveniji inEvropskiuniji.Opredeljujeglobalneokoljskeprobleme inodnosdoturizmatertrajnostnirazvojturizmakottrenutnoboljalimanjpolitiœnoindruæbenosprejetoalternativo.Podanasoizhodiøœazarazpravoovlogiposame-znihdeleænikovinocenjenjeodnosdruæbedoudejanjanjatrajnostnegarazvoja,takovEUkottudivSloveniji.PredstavljenjenajnovejøidokumentEUotrajno-stnemrazvojuturizma,kijetrenutnovjavnirazpravivvsehdræavahœlanicah.Zvidikatemeposvetovanjajeocenjenodnosdokumentadopodnebnihsprememb.Podanjepredlog,dabisetespremembeopredelilekotsamostojenizzivbodoœegarazvojaevropskega turizma,kerbi toomogoœilopodlagozapodporne instru-mentezaukrepanjeinprilagajanje.

Priœujoœi tekstodpira izhodiøœaza razpravoopodnebnihspremembah in traj-nostnemrazvojuturizmavSlovenijiinEvropskiuniji.Najprejopredeliglobalneokoljske probleme ter mesto podnebnih sprememb. Povezava med globalnimiokoljskimiproblemiinturizmomjeæeprednekajdesetletjivodiladouveljavlja-nja koncepta trajnostnega razvoja turizma. Gre za formulo, ki zagotavlja, darazvojturizmaupoøtevanaravno,kulturnoinsocialnookolje.Topomeni,dasezmanjøujejonegativnivplivirazvojaturizmain/alipoveœujejokoristizaomenjenaokolja.Hkratipajetrajnostenlahkosamotakøenrazvoj,kijetudiekonomskouspeøen.Vdanaønjem trænemgospodarstvubi ekonomskoneuspeønapodjetjaprenehalaobstajatiintorejnemorejobitinosilcitrajnostnegaalitrajnegarazvojainprihodnosti.

Uresniœevanjeformuletrajnostnegarazvojavpraksipajeodvisnoodzavedanja,znanja in ekoloøkeodgovornosti deleænikov.V tekstu izpostavljamodeleænikevnevladneminprofitnemzasebnemsektorju,javneminakademskemsektorju.Druæbanekedræavealiskupnostirazvojnoprehajaizniæjevviøjofazozavedanjaotrajnostnemrazvoju.Vpraøanjeje,vkaterifazitegazavedanjaoziromaodnosasenahaja slovenska, vkateri pa evropska skupnost?To jepomembno,ker sesamodruæba,kijedoseglanajviøjostopnjorazvojaodnosadookolja,doslednje-gatudiobnaøaodgovorno.

DelniindikatorodnosaEvropskeunijedotrajnostnegarazvojaturizmajedoku-

- K1:Menedæerskavodstvaoblikujejoekspertneskupinezapripravocelovi-tegaobvladovanjaposlovnihspremembposlovnegasistemagledenapod-nebnespremembe.

- K2:Vodilnimenedæmentpripravidopolnitevtemeljnihstrateøkihdoku-mentovinspremembposlovnepolitikegledenapriœakovaneklimatskespremembe.

- K3:Izvrønimenedæmentoblikujekonkretnecilje,usmeritve,akcijskeplane,ukrepezaposameznaposlovnapodroœjainposlovnefunkcije,zauœinkovitoekoloøkodelovanje.

- K4:Uveljavljanjeelementovekoloøkegamenedæmentazaspremljanjeuœinkovitostidelovanjaukrepov.

- K5:Uveljavljanjeposlovnihpriloænostizvidikatræenjapodnebnihspre-memb,novihblagovnihznamk,kiupoøtevajoekoloøkodelovanjeinrazvojidentitetedræavekotdruæbenoinekoloøkoodgovorneturistiœnedestinacije.

Ukrepanjenapodroœjuglobalnegasegrevanjajevslovenskemturizmupotreb-no,œeseæelirazvijati.Todaukrepimorajobitiposlovnosmotrniinstroøkovnouœinkovitiintoveljazadræavoinpodjetja.Najboljuœinkovitisohitri,postopniincelovitiukrepi,predvsempamoramoiskatinaœine,kibipolegstroøkovpri-nesliœimveœpozitivnihuœinkov inkoristi.Podnebnespremembesonovipopinternacionalizem,kotbirekelameriøkiekonomistKrugman.Œeæelimojezditinavalovihrazvojnihtrendov,potrebujemotrezenrazmislekinjasnestrateøkeodgovorezaekoloøkoredefinicijoslovenskegaturizma.

Podnebne spremembe so lahko za slovenski turizem pomembna poslovnapriloænost,hkratipanamuœinkovitoukrepanje v velikimeri zniæaposlovnatveganjainutrjujeposlovnokulturouœinkovitegavodenjarazvojnihspremembnaturistiœnempodroœju.

Literatura:

1. CaplanA.(1999),WinnersandLosersintheWorldwithGlobalWarming,JournalofEnvironmentalEconomicsandManagement,vol37

2. Nordhaus,Boyer(2000),WarmingtheWorld,EconomicMOdelsfoGlobalWarming,Cambridge:MITPress

3. PearsonC.(2000),EconomicsandtheGlobalEnvironment,Cambridge:CambridgeUP

4. LomborgB.(2001),GlobalCrises,GlobalSolution,Cambridge:CambridgeUP

5. IPPCC(2001),Climatechange2001,Impacts,AdaptationandVulnerability,/www.ippc

6. IPCC(2007),ClimateChange2007:SummaryforPolicymakers,www.ipc7. Sternreport(2006),TheEconomicsofClimateChange,

www.stern.gov.gb.si8. CERES(2006),CorrporateGovernanceandClimateChange:Makingthe

Connection,9. www.ceres10.Turizeminokolje(2001),ur.A.Lah,Turizeminokolje–Slovenija

turistiœnadeæela,Ljubljana:SvetzavarstvookoljaRS

38


39


V Sloveniji se na Univerzi v Ljubljani problematika odnosa med turizmom inokoljem raziskuje in prouœuje æe odkonca80-ih let, v uœni program so tovr-stne vsebine vkljuœene æe veœ kot desetletje, v novih bolonjskih programih sovrazliœnihprogramihpoSlovenijirelativnomoœnozastopane.ÆenekajœasavSlovenijiteœejorazliœniøtudijiekologije,leta2007jenastalprviskupniøtudijtrehevropskihdeæelEMTM(EuropeanMasterinTourismManagement),kitemeljinakonceptutrajnostnegarazvojaturizma.

Aktivenjetudinevladnizasebnisektor.TuristiœnazvezaSlovenijeseangaæiranoukvarjasproblematikoturizmainokoljaæeodzaœetkadevetdesetihlet,aktivnajenjenaKomisijazavarstvookolja,kijeizvedlaøtevilnaposvetovanjainizdalaknjiæicenatemoturizeminokolje.NapodroœjuturizmajeæetrinajstletaktivnotudiDruøtvozaokoljskovzgojoEvropevSloveniji,kijevSlovenijopripeljalozaenkrat øe edini okoljski simbol Modra zastava, ki oznaœuje varne in okoljuprijazneplaæeinmarine.

Zasebni profitni sektor v svetu se na okoljsko problematiko najraje odziva zekoloøkimiznakiinpobudami,sposnemanjemdobrihekoloøkihpraksindru-gimisistemskimiukrepispodroœjaekoloøkegamenedæmenta,sledijotudivladniregulaciji.VSlovenijijeokoljskimanagementvturistiœnihpodjetjihslaborazvit,zaostajamozaevropskoprakso(PRELECO,2005).Takomisliøestdesetodstot-kovSlovenskihturistiœnihmenedæerjev.Skorajdevetdesetodstotkovpameni,dabomomoralivprihodnostivslovenskemturizmuizboljøatiodnosdookoljainveœinajezainteresiranazauvedboekoloøkegamenedæmenta.

Vjavnemsektorjujekljuœnovpraøanjekakøenrazvojturizmaæelimoinpodpira-mo?Zakonospodbujanjurazvojaturizma(2004),kotnajviøjivladnidokument,vdrugemœlenuutemeljujetemeljnonaœelotrajnostnegarazvoja:»RazvojturizmavRepublikiSlovenijitemeljinanaœelihtrajnostnegarazvoja,kiupoøtevaenako-pravnoobravnavogospodarske,socialneinokoljskerazvojnekomponente.«

Natejpodlagijemoænoopredelitivlogoturistiœnepolitikevreguliranjurazvojaturizma,ajebildoslejsprejetleenukrepvladnegaresorjanapodroœjuekoloøkepolitikeoziromauvajanjaekoloøkegamenedæmentavslovenskohotelirstvo.

4. Udejanjanje trajnostnega razvoja turizma v druæbi

Preden v druæbi postanejo vpraøanja politike varstva okolja in njenegauresniœevanja relevantna, se odnosdruæbedo ekoloøkeproblematike razvojnospreminja.Taprocesdelimovøtiristopnje:• predrazmiøljanjemovarstvuokolja,• po nastanku zavesti o ekoloøki økodi, ki se nanaøa najprej na zavedanje o

okoljskiøkodiinkasnejetudinapripravljenostobnaøatiseekoloøkoodgovor-no;tapripravljenostjelahkodeklarativnaalidejanska,

• razpravaoekoloøkipolitikiin• stopnjaekoloøkeodgovornosti;vtejstopnjiseekoloøkapolitikatudiizvaja,

kosetorejdræavaoziromasubjektitudiobnaøajoekoloøkoodgovorno(prire-jenopoFrey,1985,str.132).

Predenbomoskuøaliopredeliti,vkateriodobravnavanihrazvojnihstopenj senahajaEvropskaunija,katere sestavnidel smo, semoramozavedati,da jena

mentAktivnostizaboljtrajnostenrazvojevropskegaturizma.Dokumentnavajaosemkljuœnihizzivovevropskegaturizma.Mednjimiæalpodnebnespremembenisoposebenizziv.TolahkoomejipolitiœniprostorEvropskeunijezaprilagaja-njenanjeinukrepanje.

1. Globalni okoljski in ekonomski problemi

Zaprouœevanjeodnosamedturizmominokoljem,globalneokoljskeproblemerazdelimovtriskupine:1. tanjøanjeozonskeplasti(zaøœitaæivljenjanaZemljipredUVæarki)2. izgubabioloøkeraznovrstnosti3. podnebnespremembe(globalnosegrevanjeinglobalnomraœenje).

Vsitrijeproblemizadevajorazvojturizma,anaprvipoglednastajajoizvenglo-balnegaekonomskegaoziromatrænegasistema.Kerjeekonomskioziromatrænisistemalfainomeganaøegaurejanjasveta,lahkoøelepovezavamedslednjiminokoljskimispremembamivzbudiaktivnoreakcijovkapitalistiœnidruæbi.To jepotrdilo Sternovoporoœilo (SternReview…,2007), ki je spregovoriloo eko-nomskiøkodipodnebnihsprememb.Izhajaizugotovitve,dajedoseæenakritiœnamasaznanstvenihdokazov,da sopodnebnesprememberesnanevarnost indazahtevajotakojønjeukrepanje.Pokazalesebodokotzmanjøanjedostopadovode,negativnihvplivovnaproizvodnjohrane,zdravje,okolje,vremenskeujme,dvigtemperatureitd.Stroøkitehspremembbodoletnoznaøaliodpetdo20odstotkovbrutodomaœegaproizvodaaliceloveœ.Sternovoporoœilonakoncuoptimistiœnougotavlja,dajeøeœas,daseizognemonajhujøim(ekonomskim)posledicam,œeukrepamozdaj.

2. Povezava med globalnimi okoljskim problemi in turizmom

Turizem ni najveœji onesnaæevalec okolja in generator podnebnih sprememb.Vendar del økodljivih emisij nastaja tudi zato, ker ljudje potujejo. Zato moraturistiœnadejavnostsprejetisvojdelodgovornostiinprispevatikzmanjøanjune-gativnihvplivovnaglobalnookolje.Hkratipapodnebnespremembeturizemboljprizadenejokotdrugedejavnosti,zatoboturizemnajveœjioøkodovanecmorebi-tnihprihajajoœihsprememb.Iztegaizhajamoœaninteres,daseukrepanjeprotispremembampriœneœimprej.Potrebnebodoprilagoditvenestrategije,kibodolahkozahtevaleprecejønjasredstva.Hkratipabodotemperaturnespremembezanekateredestinacijelahkopomeniletudinovepriloænostizarazvoj(novih)oblikturizma,zakarbodospetpotrebnavisokasredstva,sajjerazvojturizmakapi-talnointenziven.Tudivtehprimerihbopotrebnozagotoviti,daborazvojnovihdestinacijtrajnosten,tojeekonomskoinokoljskouspeøen.Navsehnavedenihpodroœjih bo potrebna aktivna trajnostna politika razvoja turizma. Slednja jemoænaleobpodporivsehdeleænikovrazvojatervdruæbi,kijepreølavrazvitofazoekoloøkeodgovornosti.

3. Deleæniki trajnostnega razvoja turizma

Vprocesuudejanjanjatrajnostnegarazvojaturizmasodelujejoøtevilnipartner-ji iz razliœnih sfer znanstvenega, druæbenega, podjetniøkega in tudi politiœnegaokolja.

40


41


mejaEvropskeunije,kakortudinapotovanjaEvropejcevpocelemsvetu.

VokvirupogajanjznotrajTSGsorazliœneinteresneskupinepredlagaleinsprejele(konsenz)oosmihkljuœnihizzivihzarazvojevropskegaturizma.Tiizzivioziro-makljuœnapodroœjaso:• sezonskanaravaposlovanja• turistiœnitransport• kakovostzaposlovanjavturizmu• prosperitetalokalnihskupnostiinkakovostæivljenja• zmanjøevanjeuporabevirovinprodukcijeodpadkov• zaøœitainvalorizacijanaravneinkulturnedediøœine• potovanjazavse• turizemkotsredstvozaglobalnodoseganjetrajnostnegarazvoja

6. Predlog za eksplicitno obravnavo podnebnih sprememb v dokumentu TSG

Podnebnespremembeporoœiloomenjananekajmestih,torejjihzaznava,vendarnibilokonsenza,dabibileposebejspoznanekotenoizmedpodroœijoziromakotkljuœni izziv,œetudi jebilotopredlagano.Takøendokumentzatoni ideal-napodlagazaimplementacijoinstrumentovzaprilagajanjeturistiœnihdestinacijpodnebnimspremembam.Jepadokumenttrenutnovjavnirazpravivdræavahœlanicahinodprtzadograditveinpredloge.

Gledenavednoveœjonaklonjenostpolitiœnegaindruæbenegaokolja,daseukre-paprotipodnebnimspremembam,jesmiselno,datudinapodroœjuturizmainturistiœnepolitikesledimoSternovemuporoœilu.Niveœmogoœezaustavitipod-nebnihsprememb,øevednopalahkodelujemostabilizacijskoinseprilagodimoterzniæamostroøkeprilagajanja(Stern,2007).Turizemprispevakpodnebnimspremembaminjehkratitudioøkodovanec.Stroøkistabilizacijeinprilagajanjana nevarnosti iz okolja bodo ogromni tudi za turistiœne destinacije, a bi jih zdobrimnaœrtovanjeminpodporozmogli.Stroøkinastankamorebitnihnovihde-stinacij,kibodonastalekotodzivnanovepriloænostiizokolja,bodopravtakovisoki,hkratipabopotrebnosistemskousmerjanje,dabonovrazvojtemeljilnaprincipih trajnosti.Zato sopodnebne spremembe eden izmedkljuœnih izzivovevropskegaturizma.PotrebujejosamostojnoobravnavovdokumentuTSGinja-snoopredeljenepodporneinstrumentezaprilagoditvepodnebnimspremembam.

Reference

• ActionformoresustainableEuropeanTourism.ReportoftheTourismSustainabilityGroup(2007).EuropeanCommission:TSG,Brussels.Dostopnona:http://ec.europa.eu/enterprise/services/tourism/tourism_sustainability_group.htm(obiskano15.4.2007).

• Frey,B.,S.(1985):Umweltoekonomie.V&R,Goettingen.• PRELECO(2005).Ekonomskafakulteta,UniverzavLjubljani,Ljubljana.• SternReviewontheeconomicsofclimatechange(2007),dostopnona:

http://www.hm-treasury.gov.uk/independent_reviews/stern_review_economics_climate_change/sternreview_index.cfm,obiskano15.4.2007.

• Zakonospodbujanjurazvojaturizma,UradnilistRS,øt.2/04.

sploøno politiœna diskusija o ekonomskih instrumentih ekoloøke politike napodroœjuturizmanovejøegadatuma.NaravniEvropskeunijeimamonekaterein-strumentenapodroœjudrugihpolitik,kidelujejotudinapodroœjuturizma(npr.Direktivaookoljskipresojiinvesticijvturizem).VendarEvropasamaugotavlja,da jenapodroœjuuresniœevanjapolitikeokoljuprijaznega (torej trajnostnega)razvoja turizmaprepoœasna (EC,2003), in se v resnicinahajana tretji, nenaœetrtirazvojnistopnjiodnosadoekoloøkeproblematike,tojevfazidiskusijeoekoloøkipolitiki.Pravzapravgrezatretjostopnjoodnosadoturistiœnepolitikenasploøno,kitrenutnokottakønavEUsplohneobstaja.Oktobra2005jenaMaltikomisarEUVerHeugenprviœjavnospregovorilonovituristiœnipolitikiinstemvzvezionujnostiinstrumentalnegazagotavljanjatrajnostnegaturistiœnegarazvoja.Evropskakomisija jepredtemustanoviladelovnoteloTSG(TourismSustainabilityGroup),kijepripravilonovakcijskidokument,predlogEvropskikomisijizatrajnostnirazvojevropskegaturizma,kipredlagatudinekatereinstru-mente(Actionfor…,2007).Vfaziobravnave(sprejemanja)injavnerazpravetegadokumentasstraniEvropskekomisijeinœlanicseboøelepokazalo,kakønajepolitiœnavolja,dasedoloœeniinstrumentinaravniEUtudisprejmejo.Vendar,kerjetadokumentøevrazpravi,inkerprinjegovipripravisodelujejopredstavni-kirazliœnihinteresnihskupin,øenemoremosoditinititega,kolikønabonjegovainstrumentalnanaravnanost.

Raziskavoekoloøkiodgovornosti,turistiœniekoloøkietikiinnasploønooodnosuturizmadookoljaterdokonceptatrajnostnegarazvojaturizmavSlovenijiskorajnimamo oziroma so redke in predvsem nezadostne. Parcialne in preliminarneraziskave na delu slovenskega turizma, to je na podroœju slovenskega hotelir-stva(EkonomskafakultetaUniverzevLjubljani,PRELECO,2005)kaæejo,dajeekoloøkoravnanjevslovenskihhotelihslaborazvito,daokoljskihaktivnosti,kijihizvajajokonkurentivdrugihevropskihdræavah,splohneizvajajo.Dejstvo,dajetudidialogospodbujanjucelovitegatrajnostnegarazvojaturizmaslaborazvit,Slovenijouvrøœabliæjedrugirazvojnistopnjiodnosadoturistiœneekoloøkepro-blematike.Sklepamo,dabimoraliprinasøevelikonareditinapodroœjuobliko-vanjaekoloøkeodgovornostiinøeprejtudiekoloøkezavesti(inetike)vturizmu.Naøegospodarsko,druæbenoinpolitiœnookolje,kirazliœnovkljuœujestrokovne,politiœneakterjeindrugejavnosti,kioblikujejomodernoekoloøkopolitiko,zatoøeninaististopnjirazvitosti,kotprejomenjenaEvropskaunijainnekaterenjeneœlanice.Vzadnjemœasusosiceropaznihitrejøipremikinapodroœjusprejemanjatrajnostnihturistiœnihrazvojnihstrategijvnekaterihturistiœnihsredinah.Boljpabisemoraliusposobitizainstrumentalnopolitiœnipristopkreøevanjuekoloøkeproblematikeinomogoœiliekoloøkoodgovornoravnanjenapodroœjuturizma.HkratibisetakousposobilitudizaprehodnaviøjostopnjonaFreyevilestviciodnosadoekoloøkeproblematiketerzapartnerstvoEvropskiunijinapodroœjunovonastajajoœeturistiœne(ekoloøke)politikeoziromanapodroœjuaktivnostizatrajnostnirazvojevropskegaturizma.

5. TSG poroœilo Aktivnosti za trajnostni razvoj evropskega turizma

Poroœilojedeloskupinezatrajnostnirazvoj(TSG,TourismSustainabilityGro-up). Imenuje se Aktivnosti za trajnejøi razvoj evropskega turizma (Action formore…,2007) in senanaøana tako receptivni turizem, torej turizemznotraj

42


43


Vkotlinahjetudiprecejmanjmegle.LetnakoliœinapadavinvSlovenijiupadavprvipolovici letainnaraøœavjesenskemœasu.Srednjipretokirekupadajo.Manj je tudinevihtnihdni terdni s sneænoodejo,pa tudinjenadebelina setanjøa.ŒepravletnakoliœinapadavinvSlovenijilerahloupada,beleæimovsepogostejøe poletne suøe. Listavci olistajo prej, mnoge rastline pa bolj zgodajcvetijo.

2. Kaj nas torej œaka v prihodnje?

Klimatologi predvidevamo, da se bodo podnebne spremembe øe stopnjevale.VSlovenijibodopostopnodokoncastoletjavsiøtirjeletniœasitoplejøi.Naj-boljsebodoogrelapoletja(med3.5inosemstopinjCelzija),sledilebodozime(med3.5 in sedemstopinjCelzija),pomladi (med2.5 in øest stopinjCelzija)injeseni(med2.5inpetstopinjCelzija).Vpomladnihinjesenskihmesecihnepriœakujemoizrazitihspremembvkoliœinipadavin,pozimijepredvidenporastkoliœinepadavin(do+30odstotkov),poletipazmanjøanjekoliœinepadavinza20odstotkov(Slika1).Ti izsledkisogledetemperaturedokajzanesljivi,boljproblematiœnesonapovedibodoœekoliœinepadavin.Vsetopomeni,dasebozviøevalatudi temperaturatal inmorja,dasebospreminjalavlaænostzraka,oblaœnost,jakostnalivovtertudijakostiinpogostnostimeteoroloøkihpojavov(megla,sneænaodeja,nevihte).Izrazitejøepabodonajverjetnejetudivremenskeujmevsehvrst,takosuøekotpoplave.

VEvropinaprimerbodoprecejønjerazlikevposledicahpodnebnihsprememb,zato bodo te moœno poglobile evropske regionalne razlike v dostopnosti donaravnihvirovinvpremoæenjskemstanju.KmetijstvoboprosperiralovseverniEvropivnasprotjuzSredozemljeminJVEvropo.Gozdovisebodoøirilinase-veruinseumikalinajuguEvrope.VodnistresvEvropisebopoveœal.VAlpahboogroæenodo50odstotkovalpskeflore.

3. Podnebne spremembe in turizem

Podnebjejepomembennaravniresurszaturizem.Vplivanaizbirokrajainœasaletovanja,doloœaturistiœnoinfrastrukturoinponudbodejavnosti.Sturizmomsotesnopovezanitudiøport,rekreacijainizrabaprostegaœasa.Polegpodnebja,ki vpliva na dinamiko v turizmu dolgoroœno, kratkoroœno bistveno vplivajovremenskerazmere.Pogostostposameznihtipovvremenskihrazmerinizrednihvremenskihdogodkovpajeodvisnoodpodnebja,œesebole-tospremenilo,sebodospremenilitudivremenskivzorci,kakrønihsmovajeniinjihturistitudipriœakujejo.

Podnebnespremembebodozlastivplivalenapotreboinæeljoturistovpospre-membipodnebjavsajvœasudopustaalipoœitnic.Vplivalebodotudinamobil-nost,tojerazpoloæljivaprevoznasredstvainvarnostterudobnosttransporta;ceno letalskih in ostalih prevozov, ki bo znatno viøja. Moœno pa bodo tudivplivalenaponudboturistiœnih

podnebne spremembe in vplivi turizma · moja deæela - lepa in gostoljubna, turizmu pomaga lastna...

Documents