I

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER

Violeta Leitinger

HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POREČJA REKE

PESNICE S POUDARKOM NA VODNOGOSPODARSKIH

UREDITVAH

DIPLOMSKO DELO

Koper 2012

II

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER

Violeta Leitinger

HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POREČJA REKE

PESNICE S POUDARKOM NA VODNOGOSPODARSKIH

UREDITVAH

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: doc. dr. Valentina Brečko Grubar

Somentorica: mag. Mateja Klaneček

Študijski program: Geografija kontaktnih prostorov

Koper 2012

I

Zahvala

je namenjena vsem, ki ste mi v času študija razdajali svoje znanje in izkustva, mi dajali nasvete

in podporo, z mano delili dobro voljo in ustvarjali nepozabne trenutke, ter mi na kakršen koli

način pomagali pri nastanku diplomskega dela, s katerim zaključujem pomembno obdobje v

svojem življenju.

HVALA

~ mentorici doc. dr. Valentini Brečko Grubar,

~ somentorici mag. Mateji Klaneček,

~ sodelavcema Andreju in Idi,

~ VGP-jevcem Zdenki, Branku in Blažu,

~ kartografinji Adrijani,

~ najboljšima sošolkama Špeli in Staši,

~ najboljši cimri Martini,

~ mojim babam Tjaši, Alenki, Ines, Jerneji, Tabiti in Moniki,

~ atiju in mamci,

~ mojemu Tomažu …

II

IZVLEČEK

HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POREČJA REKE PESNICE S

POUDARKOM NA VODNOGOSPODARSKIH UREDITVAH

Diplomsko delo obravnava hidrogeografske značilnosti porečja reke Pesnice in se

dotika problematike vodnogospodarskih ureditev na vodotokih v njenem porečju.

Zaradi izrazitega ravninskega značaja vodnega toka je struga Pesnice v preteklosti

močno meandrirala, počasen tok vode pa je vplival na pogoste poplave. Prve ureditve

vodnih tokov, ki so bile pod močnim vplivom interesa tedanje oblasti, so se začele

izvajati že v drugi polovici 19. stoletja. Hidrogeografske razmere v porečju pa so se

najbolj spremenile po obsežnih regulacijah in melioracijah v šestdesetih letih

20. stoletja, ko so strugo Pesnice z glavnimi pritoki povsem izravnali ter zgradili

večnamenske zadrževalnike (akumulacije). Danes za vzdrževanje vodotokov in

vodne infrastrukture skrbi gospodarska javna služba na področju urejanja voda.

V diplomskem delu je glavna pozornost namenjena vprašanju, kako so izvedeni

posegi oziroma vodnogospodarske ureditve vplivale na izboljšanje pretočnih

značilnosti v porečju Pesnice in kako je to posledično vplivalo na spremembo rabe

zemljišč ob vodotokih.

Ključne besede: hidrogeografija, porečje Pesnice, vodnogospodarske ureditve,

upravljanje z vodami

III

ABSTRACT

HYDROGEOGRAPHICAL CHARACTERISTICS OF PESNICA BASIN WITH

EMPHASIS ON RIVER REGULATIONS

This paper is about hydrogeographical characteristics of Pesnica basin and it covers

the problems of river regulations in its basin. Due to the low land river character of

the area, Pesnica River has strongly meandrated and its slow water flow has

influenced on frequent water flood in the past. First river regulations have started in

the second half of the 19th

century and have been under significant influence and

interest of the leading authorities. Hydrogeographical conditions in the basin have

mostly changed after extensive regulations and land reclamations (land drainages) in

the 1960s, when the Pesnica River with major tributaries have been straightened and

built the multipurpose retarding basins (accumulation). Presently, the maintenance of

watercourses and water infrastructure is taken care by public service – concessionaire

in the field of water management.

This thesis mainly focus is to answer the question, how much of an impact made

interventions on watercourses have on improving the water flow features in the

Pesnica basin, and furthermore, how that influenced on changing the land use along

the watercourses.

Key words: hydrogeography, Pesnica basin, river regulations, water management

IV

IZJAVA O AVTORSTVU

Študentka Violeta Leitinger, z vpisno številko 92061064, vpisana na študijski

program Geografija kontaktnih prostorov, rojena 22. 5. 1987 v kraju Maribor,

sem avtorica

(ustrezno označi)

¨ seminarske naloge

¨ seminarskega dela

¨ zaključnega seminarskega dela

¨ diplomskega dela

¨ magistrskega dela

¨ doktorske disertacije

z naslovom:

HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI REKE PESNICE S POUDARKOM

NA VODNOGOSPODARSKIH UREDITVAH

S svojim podpisom zagotavljam, da:

- je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela,

- sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu,

navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili,

- sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti

prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisala v predloženem delu, - se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih,

kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 –

UPB3),

- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za

predloženo delo in za moj status na UP FHŠ, - je elektronska oblika identična s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je

elektronska oblika posebej zahtevana).

V Kopru, dne ___________ Podpis avtorice:_______________

V

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................... 1

1.1 Namen in cilji diplomskega dela .................................................................. 2

1.2 Hipoteze diplomskega dela ........................................................................... 3

1.3 Metodologija diplomskega dela .................................................................... 3

2 GEOGRAFSKI ORIS POREČJA PESNICE ........................................................ 5

2.1 Geografska lega in osnovne značilnosti porečja ........................................... 5

2.2 Geološke in hidrogeološke značilnosti porečja ............................................ 8

2.3 Reliefne značilnosti porečja ........................................................................ 13

2.4 Pedološke in vegetacijske značilnosti porečja ............................................ 15

2.5 Podnebne značilnosti porečja ...................................................................... 18

2.6 Pretočne značilnosti Pesnice ....................................................................... 20

3 RABA ZEMLJIŠČ, POSELITEV IN GOSPODARSTVO V POREČJU

PESNICE ............................................................................................................. 26

4 VODNOGOSPODARSKE UREDITVE V POREČJU PESNICE ....................... 30

4.1 Upravljanje z vodami .................................................................................. 30

4.2 Gospodarska javna služba na področju urejanja voda ................................ 31

4.3 Zgodovinski pregled vodnogospodarskih ureditev ..................................... 32

4.4 Današnje stanje ........................................................................................... 35

5 ANALIZA PROGRAMOV GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OD LETA 2002

DO 2011 ............................................................................................................... 38

5.1 Opis najpogostejših vodnogospodarskih del in hidrotehničnih objektov ter

njihovi učinki v strugi ................................................................................. 41

5.2 Predstavitev izbranih primerov vodnogospodarskih ureditev .................... 45

6 VPLIV VODNOGOSPODARSKIH UREDITEV NA ODTOČNE ZNAČILNOSTI

IN SPREMEMBO RABE ZEMLJIŠČ V POREČJU PESNICE ............................ 52

6.1 Vpliv ureditev na odtočne značilnosti ........................................................ 52

6.2 Vpliv ureditev na spremembo rabe zemljišč ob vodotokih ........................ 55

VI

7 PREDLOG VODNOGOSPODARSKE UREDITVE NA IZBRANEM ODSEKU .. 64

8 PLAN VODNOGOSPODARSKIH UREDITEV ZA LETO 2012 ..................... 68

9 SKLEP ................................................................................................................. 70

10 SEZNAM LITERATURE IN VIROV ................................................................ 74

10.1 Literatura ..................................................................................................... 74

10.2 Interno gradivo Agencije RS za okolje ....................................................... 79

10.3 Spletni viri ................................................................................................... 80

10.4 Ustni viri ..................................................................................................... 81

10.5 Drugo .......................................................................................................... 81

11 SEZNAM SLIK, GRAFOV IN TABEL .............................................................. 82

12 PRILOGE ............................................................................................................. 84

1

1 UVOD

Hidrogeografske značilnosti porečja so temelj ali podlaga pri gospodarjenju z

vodami, kamor spadajo tudi vodnogospodarske ureditve. Reka Pesnica je po Zakonu

o vodah uvrščena med vodotoke prvega reda, kar pomeni strožji režim varovanja

vodnega in priobalnega prostora. Že od nekdaj se ljudje naseljujemo od vodnih

tokovih, ker nam voda predstavlja enega od najpomembnejših naravnih virov. Vodo

namreč potrebujemo, jo uporabljamo in porabljamo. Privlačnost vodnega in

obvodnega prostora tako zahteva premišljeno gospodarjenje. Upoštevati je treba

predvsem ideje trajnostnega razvoja družbe in načela okolju prijaznega

gospodarjenja z vodami. Glavna izhodišča za urejanje vodotokov so, da je osnovna

naravna funkcija vodotokov pretok energije dolvodno (transport vode in materiala) in

gorvodno (prehranjevalna lestvica), da predstavljajo dinamično sestavino pokrajine,

ki je pod stalnim vplivom preoblikovanja, da lahko ob izjemnih dogodkih ogrožajo

človeka, njegovo lastnino in kulturno krajino, ter da so omejujoči dejavniki za

določena živa bitja (Bizjak, 1998). Za celostno upravljanje s porečjem je zelo

pomembno poznavanje njegovih hidrogeografskih značilnostih, ki se morajo

upoštevati pri načrtovanju posegov. V preteklosti so bile le-te večkrat zanemarjene,

posledice nepovezanega izvajanja posegov pa so se velikokrat pokazale kasneje

(Brečko Grubar, 2009). Večji posegi v vodni režim Pesnice so se začeli že v 19.

stoletju, najbolj intenzivni pa so bili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil

zgrajen hidromelioracijski sistem Pesnice. Regulacije v polvkopanem sistemu z

nasipi so bile izvedene predvsem z namenom povečanja poplavne varnosti

(Kleneček, 2008; Juvan, 1992). Izboljšali sta se kmetijska izraba tal ob vodotokih in

možnost poselitve na nekoč poplavnih ravnicah. Današnje vodnogospodarske

ureditve obsegajo predvsem vzdrževanje obstoječih ureditev in objektov, nanašajo pa

se na vzpostavljanje boljše pretočnosti strug. Za vzdrževanje vodotokov in vodne

infrastrukture sta pristojni Agencija Republike Slovenije za okolje in gospodarska

javna služba na področju urejanja voda, ki letno pripravljata programe dela. Vanje je

vključeno vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, obratovanje, vzdrževanje in

spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene ohranjevanju in uravnavanju

vodnih količin ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda ter v času povečane

2

stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda izvajanje izrednih ukrepov

(Globevnik, 2011). Problem rednega vzdrževanja vodotokov ter sanacije poškodb na

objektih vodne infrastrukture so v največji meri denarna sredstva, ki ne pokrivajo

vseh potreb, zato je zelo pomembno premišljeno načrtovanje v prihodnosti, da bodo

vzdrževani in sanirani vsaj najbolj problematični odseki vodotokov.

1.1 Namen in cilji diplomskega dela

Glavni namen diplomskega dela je predstaviti hidrogeografske značilnosti

porečja reke Pesnice, opisati zgodovinski potek urejanja voda in podrobneje prikazati

vodnogospodarske ureditve v časovnem obdobju zadnjih desetih let (2002–2011) ter

ugotoviti vpliv urejanja vodotokov na odtočne značilnosti in rabo zemljišč ob reki

Pesnici.

Cilji diplomskega dela so:

- opredeliti hidrogeografske značilnosti porečja Pesnice,

- predstaviti delo Oddelka za porečje reke Drave in gospodarske javne službe na

področju urejanja voda ter prikazati zgodovinski potek urejanja vodnih tokov v

porečju Pesnice,

- analizirati programe gospodarske javne službe med letom 2002 in 2011 –

popisati lokacijo, izvor sredstev, vrsto izvedenih posegov in hidrotehničnih

objektov v sklopu vodnogospodarskih ureditev ter predstaviti izbrane primere

vodnogospodarskih ureditev,

- opisati najpogostejše posege in hidrotehnične objekte na vodotokih ter določiti

njihove učinke v strugi,

- ugotoviti vpliv vodnogospodarskih ureditev na odtočne značilnosti in

spremembe rabe tal ob reki Pesnici,

- narediti predlog vodnogospodarske ureditve na izbranem odseku – od

Mezgovcev pri Pesnici do Moškanjcev,

- predstaviti plan vodnogospodarskih ureditev za leto 2012.

3

1.2 Hipoteze diplomskega dela

· Porečje Pesnice je bilo v preteklosti deležno velikih sprememb zaradi

vodnogospodarskih ureditev, ki danes največkrat predstavljajo vzdrževanje

pretočnosti struge.

· Vodnogospodarske ureditve so pozitivno vplivale na odtočne značilnosti reke

Pesnice, kar je privedlo do sprememb v rabi zemljišč.

1.3 Metodologija diplomskega dela

V prvem delu diplomskega dela sem uporabila opisno (deskriptivno) metodo, s

pomočjo katere sem na podlagi domače literature in kartografskega gradiva

predstavila glavne značilnosti porečja Pesnice. Opisala sem geografsko lego in

osnovne značilnosti porečja ter njegove geološke, hidrogeološke, reliefne, pedološke,

vegetacijske in podnebne lastnosti. Hidrološke oziroma pretočne značilnosti porečja

sem preučila na podlagi podatkovnih virov in sicer z analizo hidroloških podatkov, ki

so dostopni v tiskanih virih (Hidrološki letopis) in na spletni strani Agencije

Republike Slovenije za okolje (Hidrološki arhiv). Pri opisu rabe tal in poselitve sem

prav tako uporabila opisno metodo.

V drugem delu diplomskega dela sem s pomočjo opisne metode predstavila

Oddelek za porečje reke Drave, ki je pristojen za upravljanje z vodami tudi v porečju

Pesnice, in gospodarsko javno službo Drava VGP Ptuj (koncesionar), ki je zadolžena

za izvajanje del na vodotokih. Na podlagi pisnih virov sem preučila zgodovinske

spremembe in prikazala časovni potek urejanja voda v porečju Pesnice, od začetkov

v 19. stoletju do danes. V nadaljevanju sem analizirala programe gospodarske javne

službe od leta 2002 do 2011, ki so mi bili dostopni v arhivu Agencije Republike

Slovenije za okolje na Oddelku za porečje reke Drave v Mariboru. Z metodo

klasifikacije oziroma kategorizacije sem definirala najpogostejše posege in

4

hidrotehnične objekte, ki se pojavljajo v sklopu vodnogospodarskih ureditev.

Popisala sem njihovo lokacijo, izvor finančnih sredstev ter vrsto izvedenih posegov

in hidrotehničnih objektov. Kakšen vpliv imajo vodnogospodarske ureditve na

pretočne značilnosti v porečju Pesnice sem prikazala s primerjalno (komparativno)

metodo tako, da sem primerjala pretoke na vodomerni postaji Zamušani I v obdobjih

pred in po izvedenih regulacijah Pesnice s pritoki ter po izgradnji

hidromelioracijskega sistema. Vpliv vodnogospodarskih ureditev na spremembo rabe

zemljišč v Pesniški dolini sem poskušala ugotoviti z induktivno metodo tako, da sem

od konkretnega primera prišla do splošnih ugotovitev. Na podlagi katastrske občine

Biš, kjer je gostota rečne mreže velika, sem primerjala rabo zemljišč po

Franciscejskem katastru iz leta 1828, pred posegi na vodotokih z današnjim stanjem.

Izdelava predloga vodnogospodarske ureditve je temeljila na terenskem ogledu z dne

10. 11. 2012 in predhodnim poznavanjem problematike urejanja vodotokov v porečju

Pesnice. Izbran je bil odsek na glavnem toku Pesnice, od Mezgovcev ob Pesnici do

Moškanjcev. Za predlagan odsek sem se odločila tudi iz razloga, ker se v neposredni

bližini nahajajo naselja, ki so zaradi nezadostnega vzdrževanja struge vedno bolj

poplavno ogrožena. Na koncu diplomskega dela sem z opisno metodo predstavila še

plan vodnogospodarskih ureditev za leto 2012 in poudarila problem prenizkih

finančnih sredstev namenjenih vzdrževanju vodnogospodarske infrastrukture. V

zaključku diplomskega dela pa sem s sintezo združila in povezala svoje ugotovitve v

smiselno celoto.

5

2 GEOGRAFSKI ORIS POREČJA PESNICE

2.1 Geografska lega in osnovne značilnosti porečja

Porečje Pesnice leži v severovzhodni Sloveniji, natančneje v panonski

makroregiji (Perko, Orožen Adamič, 2001). Omejeno je z državno mejo na severu in

jugu, Kozjakom na severozahodu, Dravsko-ptujskim poljem na zahodu in

jugozahodu ter najvišjimi slemeni Slovenskih goric na vzhodu (slika 1).

Slika 1: Geografska lega porečja

Vir: Atlas okolja, 2012

Po regionalizaciji Slovenije skoraj celoten delež porečja pripada mezoregiji

Slovenske gorice – največjemu gričevju v Sloveniji, le skrajni jugovzhodni del

pripada mezoregiji Dravska ravan, zato reka Pesnica predstavlja glavno vodno žilo

Slovenskih goric (Perko, Orožen Adamič, 2001). Široka Pesniška dolina, ki je

vrezana v gričevje Slovenskih goric, poteka v smeri njihove slemenitve od

severozahoda proti jugovzhodu ter vzporedno s tokom reke Drave in Mure, kar je

vidno na sliki 1. Reka Pesnica je poleg Meže z Mislinjo in Dravinje glavni pritok

Drave, kar pomeni, da spada k porečju reke Drave in tako pripada Črnomorskemu

povodju. Razvodnica med Pesnico in Ščavnico (porečje Mure) je površinska oziroma

6

topografska, saj poteka po najvišjih slemenih Slovenskih goric. Enako velja za

razvodnico med Pesnico in Dravo, le da slemena ne pripadajo enemu gričevju. Širše

gledano porečje Drave meji na porečje Save in Mure. Meja s porečjem Mure sovpada

z razvodnico med Pesnico in Ščavnico in poteka od avstrijske meje pri Šentilju preko

Slovenskih goric do meje s Hrvaško (Atlas okolja, 2012).

Pesnica izvira v Avstriji pri istoimenski vasi – avstrijsko Pößnitz, na koti 430 m nad

morjem in od izvira do izliva meri 69 km. Dolžina njenega toka po slovenskem

ozemlju znaša 65 km. Pred Ormožem, na koti 194 m nad morjem, se kot levi pritok

izliva v reko Dravo. Majhna razlika v padcu kaže na izrazito ravninski značaj

vodnega toka Pesnice (Juvan et al., 1997; Klaneček, 2008; Kocjan Barle, Bajt, 2007).

Skupna dolžina vodotokov v porečju Pesnice znaša 1.008,62 km (Kolbezen, Pristov,

1998).

Pri površini porečja prihaja v literaturi do odstopanj, nekateri avtorji navajajo

površino 539 km² (Bukovnik, Ivanuša, 2009; Kolbezen, Pristov, 1998; Plut, 2000),

drugi 556 km² (Kocjan Barle, Bajt, 2007) in 580 km² (Juvan et al., 1997; Klaneček,

2008). Povprečna površina (F) iz pridobljenih podatkov je 558 km² in bo uporabljena

pri nadaljnjih izračunih.

Porečje Pesnice je ozko (izračunana srednja širina je 8,6 km) in podolgovato, kar

dokazuje njegovo slabo razvitost (izračunan koeficient razvitosti je 0,13). Oblikovno

spada med nesimetrična porečja, saj je levi del porečja obsežnejši od desnega. Enako

velja tudi za rečje, kjer so levi pritoki daljši in številčnejši od desnih. Pomembnejši

levi pritoki so: Glančnica, Jedlovški potok, Plački potok (pritok Svečinski potok s

Slatinskim potokom), Dobrenjski potok, Cirknica, Gačniški potok, Jareninski potok,

Vukovski potok, Jakobski potok, Partinjski potok, Globovnica, Velka, Drvanja

(pritok Ročica), Brnca (pritoki Andrenski, Župetinski in Smolinski potok), Krka,

Spodnja Brnca, Tibolski potok, Bresniški potok, Sejanski potok (pritok Badkovski

potok). Desni pa so: Radečki potok, Morski jarek, Črnec, Jablanski potok, Trnovski

potok v zgornjem delu poimenovan Črmlja (pritok Biški in Ločki potok), Pacinjski

potok ter Zvirenčina (Vodnogospodarska osnova območja Drave, 2000). Porečje

Pesnice je prepleteno tudi s številnimi melioracijskimi jarki – skupno 101 km (Juvan

et al., 1997), ki so del hidromelioracijskega sistema. Zaradi regulacij in

hidromelioracij lahko govorimo tudi o vzporednih strugah Pesnice, ki jih

7

predstavljajo izvedeni melioracijski jarki, na primer Južni obrobni jarek in Severni

obrobni jarek, ter stara struga Pesnice. Porečje Pesnice je podrobneje prikazano tudi

na karti v prilogi 1.

Izračunana gostota rečne mreže znaša 1,81 km/km², kar uvršča Pesnico nad

slovensko povprečje, ki je 1,33 km/km² (Plut, 2000). Visoka gostota rečne mreže

porečja Pesnice je pogojena z litološko zgradbo. Velika gostota vodnih tokov je tudi

v porečju reke Drave – 1,88 km/km² (Plut, 2000).

Rečno mrežo Pesnice lahko označimo kot močno preoblikovano, saj je regulirana v

dolžini več kot 50 km, njeni pritoki pa v dolžini 89 km (Juvan et al., 1997; Klaneček,

2008). Posegi v odvodnjo Pesniške doline so bili izvedeni z namenom zaščititi

premoženje ljudi in gospodarsko pomembne objekte oziroma povečati poplavno

varnost predvsem kmetijskih zemljišč, kar bi izboljšalo pogoje kmetovanja in

kmetijske pridelave na ravninskih območjih ob vodotokih (Bukovnik, Ivanuša, 2009;

Klaneček, 2008). Posegi v režim osnovne odvodnje (reka Pesnica s pritoki) in

sekundarne odvodnje iz kmetijskih zemljišč (melioracijski jarki) vključno s terciarno

odvodnjo (podzemne drenaže zalednih vod) so bili izvedeni večinoma v šestdesetih

letih 20. stoletja (Bukovnik, Ivanuša, 2009; Juvan et al., 1997; Klaneček, 2008).

Regulacije so bile izvedene v polvkopanem sistemu z nasipi nad koto terena ob

vodotoku (Klaneček, 2008). Neregulirani odseki vodnih tokov so ostali predvsem v

povirnem delu in v ozkih dolinah, kjer poplave ne povzročajo večje gospodarske

škode. Melioriranih površin na območju Pesniške doline je 7341 ha oziroma 13 %

porečja (Klaneček, 2008). V sklopu ureditev je bilo zgrajenih več vodnih akumulacij

oziroma zadrževalnikov, katerih osnovni namen je bil zadrževanje visokih vod za

nadomestitev retencijskih površin in kot ukrep za zmanjševanje pogostosti poplav

(Klaneček, 2008). Akumulacije v porečju Pesnice so Pernica I z Vukovskim in

Jareninskim potokom, Pernica II in Pristava na Pesnici, Komarnik na Partinjskem

potoku, Radehova na Globovnici, Gradišče na Velki in Savci na pritoku Sejanskega

potoka (Vodnogospodarska osnova območja Drave, 2000). Kljub izvedenim

številnim posegom za izboljšanje poplavne varnosti v porečju Penice, poplavne

površine še vedno obsegajo 8430 ha, kar je 15 % celotnega porečja (Kuzmič,

Suhadolnik, 2005).

8

2.2 Geološke in hidrogeološke značilnosti porečja

Geološko gledano pripada porečje Pesnice Panonskemu bazenu, kjer so na

površju kamnine terciarne in kvartarne starosti. Prevladujejo neogeni sedimenti

(natančneje miocenski in pliocenski sedimenti) ter kvartarni nanosi. Področje

Panonskega bazena je v celoti nastalo s pogrezanjem predneogene geološke podlage,

ki jo je zalilo Panonsko morje. Le-ta je razpadla v več pogrezajočih se enot, z

različno intenzivnostjo pogrezanja, kar je povzročilo nastanek različno debelih

neogenih sedimentov. Območje Panonskega bazena tako razdelimo na več tektonskih

enot, med katere spadajo Slovenske gorice kot najobsežnejša tektonska enota. Zraven

lahko prištevamo tudi pesniški tektonski jarek, ki poteka skladno s Pesniško dolino

vzhodno od Ptuja. V celotnem porečju Pesnice najdemo številne prelome, ki potekajo

v različnih smereh in v večini spadajo v kategorijo pokritih tektonskih prelomov.

Najpomembnejši so globovniški, pesniški in drvanjski prelom (poimenovani po

vodotokih, ki tam tečejo). Iz geološke karte (slika 2) je razvidno, da vodnih tokovi

največkrat sledijo prelomom, saj so tam kamnine najbolj pretrte in nagnjene k

preoblikovanju zunanjih eksogenih sil (Mioč, Žnidarčič, 1989; Perko, Orožen

Adamič, 2001).

Miocenski sedimenti prekrivajo osrednji in zahodni del Slovenskih goric ter so po

nastanku klastični. Zastopani so s helvetijskimi, tortonijskimi, sarmatijskimi in

panonijskimi sedimenti, ki ležijo eden nad drugim – spodnja stopnja je helvetijska1,

in so predstavljeni v nadaljevanju (Mioč, Žnidarčič, 1989):

Ø Helvetijski sedimenti (slika 2, oznaka M21) ležijo v severozahodnem delu porečja

in so zastopani s slabo vezanim konglomeratom, med katerim se nahajajo vložki

peščenjaka, peščenega laporja in peska, vmes pa se pojavljajo še posamezne

plasti dacitnega in andezitnega tufa ter posamezne žile dacita. Sedimenti so bili

odloženi na metamorfno podlago vzhodnega Kozjaka, kar dokazuje sestava

prodnikov in zrn iz kremena, amfibolita, gnajsa, kvarcita, filita in tonalita. Fosilni

ostanki so dokaj redki. Debelina helvetijskih plasti znaša približno 750 metrov.

1 Imena na podlagi krajev, kjer so bili odkriti fosili, ki določajo posamezne geološke stopnje (Mioč,

Žnidarčič, 1989).

9

Ø Tortonijski sedimenti (slika 2, oznaka M22) se nahajajo v nekakšnem polkrogu

med Šentiljem, Lenartom in Zgornim Duplekom (ki več ne spada v porečje

Pesnice) in so v primerjavi s helvetijskimi sedimenti dokaj bogati s fosili oziroma

mikrofavno. V podlagi je zastopan prod, nato pesek, peščen lapor in lapor,

litotamnijski apnenec in apnen peščenjak. Debelina tortonijskih plasti znaša

okrog 350 metrov. Litotamnijski apnenec se razprostira v pasu od 1 do 2 km med

Lenartom in Duplekom ter zahodno od Šentilja v območju Plačkega vrha.

Apnenec je precej kavernozen in peščen, tako da večkrat prehaja v apnen

peščenjak.

Ø Sarmatijski sedimenti (slika 2, oznaka M31), debeline okrog 300 m, ležijo

vzhodno od tortonijskih sedimentov ponovno v polkrogu in so nastali v

brakičnem okolju (oslajevanje vode), kar se odraža tudi v pestri dobro ohranjeni

mikrofauni. V spodnjem delu prevladuje peščeni lapor, med katerim so tanjši

vložki peska, v zgornjem delu pa sljudni pesek, z vložki glinastega laporja. V tem

delu nastopa tudi kremenov peščenjak v manjših količinah. Peščene plasti so

večkrat nadomeščene s prodom, ki je ponekod vezan v konglomerat. Prodniki in

zrna so večinoma iz kremena ter drugih metamorfnih in magmatskih kamnin.

Ø Panonijski sedimenti (slika 2, oznaka M32) predstavljajo najvišji del miocena in

se nahajajo v vzhodnem delu porečja Pesnice od Oseka mimo Cerkvenjaka do

Hvaletincev. Zastopajo jih peščena glina, peščeno-glinast lapor, pesek, peščenjak

in peščen prod. Izmed naštetih prevladuje pesek, vsi ostali členi so v podrejenem

položaju. Plasti debeline okrog 300 m so prav tako nastale v brakično

sedimentacijskem okolju, na kar kaže ohranjena mikrofauna.

Pliocenski sedimenti so zastopani v jugovzhodnem delu porečja (slika 2, oznaka Pl).

Predstavljajo jih pesek, peščen prod, ki je ponekod sprejet v konglomerat, glina in

glinast lapor. Ti sedimenti so zelo revni s fosilnimi ostanki, najdene oblike pa so

značilne za sladkovodno okolje. Debelina pliocenskih plasti je različna, ponekod

preseže tudi 1000 metrov (Mioč, Žnidarčič, 1989).

10

Kvartarne usedline iz obdobja pleistocena in holocena, ki so predstavljene v

nadaljevanju, najdemo predvsem v rečnih dolinah ob vodnih tokovih (Mioč,

Žnidarčič, 1989):

Ø Barjanski sedimenti (slika 2, oznaka b) sestavljeni iz melja in gline, se nahajajo v

večjih ali manjših krpah v dolini Pesnice od Lenarta proti Ormožu, kjer je hitrost

vodnega toka počasna ali pa prihaja do občasnih poplav. Debelina je različna,

ponekod doseže 3 metre.

Ø Peščena (puhličasta) glina (slika 2, oznaka l), se nahaja v okolici Lenarta in ob

Sejanskem potoku. Glina je peščena in zelo podobna puhlici, saj je glavni

dejavnik za njen nastanek veter. Njena debelina se giblje od nekaj do 10 metrov.

Ø Peščeno-prodnat terasni material (slika 2, oznaka t) leži v porečju Pesnice v

skrajnem jugovzhodnem delu, pred njenim izlivom v Dravo. Sestavljajo ga prod,

peščen prod, pesek, melj in peščena glina.

Ø Peščena glina z lečami proda (slika 2, oznaka g) se nahaja v dolini Pesnice od

Senarske do Dornave in leži na peščeno prodnati podlagi. Debelina gline znaša

največ 8 metrov.

Ø Mrtva korita (slika 2, oznaka am), ki so zapolnjena z glino, meljem in organsko

glino, najdemo v dolini Pesnice od Ločiča do Dornave. Lahko so popolnoma

odrezana oziroma izolirana od vodnih tokov ali pa imajo še vedno slabo

povezavo z njimi.

Ø Aluvialne naplavine (slika 2, oznaka al) najdemo ob vseh vodotokih v porečju.

Vsebujejo zelo heterogen meljasto-glinast in peščen material, med katerega so

pomešani prodniki. Debelina naplavin meri do nekaj metrov, odvisno od velikosti

in jakosti vodnega toka.

11

Slika 2: Geološka karta porečja

Vir: GZS, Osnovna geološka karta, 2012

Hidrogeološke značilnosti so pogojene z geološko podlago oziroma z vrsto

kamninske zgradbe in njene poroznosti. Iz slike 3 je razvidno, da so v porečju

Pesnice zastopani štirje tipi vodonosnikov, in sicer vodonosnik z razpoklinsko

poroznostjo, plasti z medzrnsko ali razpoklinsko poroznostjo majhne izdatnosti,

vodonosnik z medzrnsko poroznostjo ter vodonosnik s kraško-razpoklinsko

poroznostjo.

Vodonosniki z medzrnsko poroznostjo (slika 3, modra barva) se nahajajo v plitvih

ravninskih prodno peščenih aluvialnih zapolnitvah tektonskih udorin ob vodnih

tokovih in kljub majhni površini predstavljajo pomemben delež dinamičnih zalog

podzemne vode. Napajajo se predvsem s padavinami in z zatekanjem vode iz rek in

potokov (Bat et al, 2003). Najvišji nivo podzemne vode (tabela 1) na Ptujskem polju

v porečju Pesnice se giblje od 2,69 do 4,06 m pod koto terena (ARSO, Arhiv

podzemnih voda, 2012).

12

Na območju, kjer je na površju litotamnijski apnenec, najdemo vodonosnik s kraško-

razpoklinsko poroznostjo (slika 3, oranžna barva), ki je nastala zaradi tektonskih

premikanj (zdrobljene in zakrasele kamnine). Slabše prepustne in manj izdatne so

plasti peščenjaka in laporja, za katere je značilna pretežno razpoklinska poroznost

(slika 3, roza barva). Velik delež porečja Pesnice pa zavzemajo plasti s kombinacijo

medzrnske in razpoklinske poroznosti majhne izdatnosti (slika 3, zelena barva), ki

sovpada z gosto rečno mrežo vodotokov, ki tečejo po slabo prepustnih tleh (Bat

et al., 2003).

Zaradi pestre geološke in hidrogeološke zgradbe so tla v porečju namočena zelo

neenakomerno. Zaradi slabo prepustnih kamnin, ki ne dopuščajo večjih zalog

podtalnice in tako vplivajo na hitrejši odtok padavin, se doline soočajo s

poplavnostjo, pobočja in slemena pa s pomanjkanjem vode. Prebivalstvo na

slemenih, ki so skoraj brez vodnih virov, se mora oskrbovati z vodo iz dolin (Perko,

Orožen Adamič, 2001).

Tabela 1: Najvišji nivo podzemne vode v porečju

obdobje merjenja (leta)2 1981–2010 1990–2010 1982–2010

merilno mesto Dornava Gorišnica Trgovišče

nivo podzemne vode (m n. m.) 215,17 205,94 196,31

kota terena merilne postaje (m n. m.) 219 210 199

razlika (m) 3,83 4,06 2,69

Vir: ARSO, Arhiv podzemnih voda, 2012

V spodnjem toku Pesnice, na Ptujskem polju, se vodonosnik s prispevno površino v

porečju nahaja v vodovarstvenem območju zalog pitne vode (slika 4). Uredba o

vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja

(Ur. l. RS, št. 59/07 in 32/11) – državni nivo, ter Odlok za določitev vodovarstvenega

območja in ukrepov za zavarovanje zajetij za pitno vodo Vodarne Ormož (Uradni

vestnik Občine Ormož, št. 5/00) – občinski nivo, natančno določata omejitve in

pogoje pri posegih v prostor z namenom varovanja podzemne vode.

2 Na merilnem mestu Gorišnica so se meritve podzemne vode začele leta 1990, na merilnem mestu

Trgovišče pa leta 1982, zato je povprečje nivoja podtalnice računano na krajše časovno obdobje od tridesetletnega.

13

Slika 3: Hidrogeološka karta porečja

Vir: Bat et al., 2003 Vir: Atlas okolja, 2012

2.3 Reliefne značilnosti porečja

Gričevje Slovenskih goric reliefno predstavljajo griči, katerih vrhovi le na

severozahodu, kjer prehajajo v predalpsko hribovje, presegajo 500 m (na primer

Plački vrh z nadmorsko višino 510 m). Številne so tudi ploske uravnave na višini

okoli 400 m, ki naj bi bile ostanki erodiranega nekoč enotnega miocenskega ravnika.

Številni levi pritoki Pesnice so izoblikovali značilno pokrajino dolov, njihova

razporeditev pa je bistveno vplivala na poselitev, poljsko razdelitev, rabo zemljišč,

razvoj prometnic in gospodarstvo. Povprečna nadmorska višina Slovenskih goric

znaša 268,3 m, povprečni naklon pa 7,1º in kar 75 % površja spada v višinski pas

200–299 m (Perko, Orožen Adamič, 2001). Najvišja nadmorska višina (Hmax) reke

Pesnice pri vstopu v Slovenijo je 300 m, najnižja nadmorska višina (Hmin) pri izlivu v

Dravo pa 190 m (Kobold, 2012). Absolutni strmec vodnega toka tako znaša 110 m,

relativni pa 1,69 ‰, kar skupaj s podolžnim profilom (graf 1) kaže na ravninski

značaj reke Pesnice. Majhen strmec vpliva na počasen tok reke, kar povzroča

odlaganje plavja in naplavin, vijuganje in prestavljaje struge.

Slika 4: Vodovarstvena območja zalog pitne vode v porečju

14

Graf 1: Podolžni profil Pesnice

Vir: Kobold, 2012

Izoblikovane rečne doline obsegajo velik delež Slovenskih goric (visoka gostota

rečne mreže) in so v spodnjem delu močno razširjene, še posebej dolina Pesnice ob

spodnjem toku. Značilna so ploska dna in plitke struge vodnih tokov. Zaradi

kamninske podlage, ki je slabo odporna, neprepustna in podvržena plazenju, so rečne

terase v porečju Pesnice redkost. Le v južnem delu pred Ormožem, kjer je Pesnica

izoblikovala vršaj, je reka Drava vrezala ormoško-dobravsko teraso (Perko, Orožen

Adamič, 2001).

Velik delež porečja Pesnice spada med erozijsko ogrožena območja (slika 5). Večji

del območja spada v 2. kategorijo erodiranosti – manj razviti erozijski procesi.

Povirno območje levih pritokov Pesnice (Svečinski, Plački in Dobrenjski potok ter

Cirknica) pa spada v 3. kategorijo – srednje razviti erozijski procesi3

(Vodnogospodarska osnova območja Drave, 2000). Erozijsko so ogroženi skoraj vsi

vzpeti deli nad rečnimi dolinami. Glavni razlog za to pa niso veliki nakloni površja,

saj so le ti v povprečju okoli 7º, temveč slabo odporna kamninska podlaga, ki hitro

prepereva oziroma razpada pod vplivom zunanjih sil ter njena slaba prepustnost za

padavinsko vodo, kar povzroči premik zgornje plasti prepereline.

3 1. kategorija (zaznani erozijski procesi) pomeni najnižjo stopnjo erozijske ogroženosti, sledi 2.

kategorija (manj razviti erozijski procesi) in 3. kategorija (srednje razviti erozijski procesi), ki

pomeni najvišjo stopnjo erozijske ogroženosti.

15

Slika 5: Erozijska karta porečja

Vir: Jesenovec, 1995

2.4 Pedološke in vegetacijske značilnosti porečja

Prsti v porečju Pesnice so zelo raznolike (slika 6), saj je na njihov nastanek,

razvoj in lastnosti vplivala predvsem različna matična podlaga oziroma kamnine.

Velik del obravnavanega območja prekrivajo mehke (lapor) in nesprijete (prod,

pesek) karbonatne kamnine, ki dobro preperevajo in se razvijajo v evtrične rjave

prsti. Njihova temeljna značilnost je visoka zasičenost z bazami. Prst je precej

zračna, prepustna za vodo, globoka in zato primerna za kmetijsko obdelavo oziroma

gojenje različnih kultur. Te prsti se nahajajo predvsem v zgornjem delu porečja, v

osrednjem in južnem delu so manj zastopane (slika 6, odtenki sive in rjave barve).

Zelo pogoste prsti v porečju so tudi distrične rjave prsti, ki nastajajo na vseh

nekarbonatnih silikatnih kamninah, v območjih, ki niso prekomerno vlažna. Njihova

glavna značilnost je nizka zasičenost z bazami – kisla prst, ki je manj primerna za

kmetijstvo. Te prsti so pogostejše v osrednjem in spodnjem delu porečja, na

zgornjem delu pa jih najdemo le na skrajnem severozahodu (slika 6, odtenki roza

barve). Znotraj porečja se pojavlja več tipov evtrične in distrične rjave prsti, ki so

poimenovane po kamninah na podlagi katerih so nastale. Ob vodnih tokovih

nastajajo mlade obrečne prsti, ki so stalno pod vplivom premikajoče se vode in

16

dvignjene podtalnice. Delijo se v dve skupini: nerazvite in razvite obrečne prsti.

Nerazvite obrečne prsti najdemo neposredno ob vodotoku in so pogostejše v povirnih

delih vodotokov. Nahajajo se na severozahodu ob Pesnici, Plačkem in Radečkem

potoku od avstrijske meje do Zgornje Kungote ter severovzhodno od Lenarta v

Slovenskih goricah ob Drvanji in Ročici. Razvite obrečne prsti se pojavljajo v

uravnanem reliefu spodnjega toka rek, na primer ob Krki, Bresniškem potoku in

Pesnici nekaj kilometrov pred izlivom v Dravo, kjer vpliv vode ni tako neposreden.

Zraven drobnega gradiva (melj, glina) vsebujejo zelo veliko humusa. Ker so

primerno zračne in globoke, z dobrimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi, jih

imenujemo tudi rjave obrečne prsti. Psevdooglejene prsti ali psevdogleji so prsti, pri

katerih jim eden od horizontov onemogoča nemoten odtok padavinske vode skoznje.

Prevladujejo v spodnjem delu porečja, v osrednjem delu pa jih najdemo pri Lenartu v

Slovenskih goricah (slika 6, rumena barva). Na robovih doline Pesnice se nahajajo

pobočni psevdogleji, ravninski psevdogleji pa so pred hidromelioracijami prekrivali

večino holocenskih ravnin dolin. V ravninskem delu dolin, kjer je stalno prisotna

talna voda in pogoste poplave, najdemo tudi oglejene prsti (hipoglej), ki niso

primerne za kmetijstvo, saj je prst dolgo mokra, hladna in zakisana (slika 6, svetlo

modra barva). V spodnjem delu prsti se stalno zadržuje talna voda (anaerobni pogoji

brez kisika), kar vodi v proces redukcije. S človeškim vplivom – hidromelioracije,

globoko oranje, apnjenje in gnojenje, so se iz psevdoglejev in hipoglejev razvile bolj

rodovitne hidromeliorirane oziroma antropogenizirane prsti (na sliki 6 označene kot

rigolana tla4 – bela barva). V južnem delu porečja najdemo tudi ranker (kisla prst), ki

je nastal na peščeno prodnatih nekarbonatnih silikatnih sedimentih. Akumulacijska

jezera predstavljajo vodne površine in tako na sliki 6 spadajo v skupino urbane,

vodne in nerodovitne površine. Relief in odtočne razmere najbolj vplivajo na erozijo

prsti in vsebnost hranil v prsti. Prsti na strmih pobočjih imajo zaradi izpiranja manj

rastlinskih hranil kot tiste na položnejših. Tla v dolini so večinoma dobro oskrbljena

z mineralnimi snovmi, vendar velikokrat pretirano vlažna in slabo zračna (Perko,

Orožen Adamič, 2001; Repe, 2010).

4 Rigolanje je rahljanje tal z globokim prekopavanjem ali oranjem (Bufon et al., 2005).

17

Slika 6: Pedološka karta porečja

Vir: Atlas okolja, 2012

Rastje je najlepši pokazatelj lastnosti prsti. S poznavanjem posameznih združb

vegetacije lahko določimo na katerih prsteh rastejo, glede na tipe prsti pa lahko

predvidevamo, katere rastlinske združbe se bodo tam pojavljale (Renko, 2010).

Glede na rastje spada porečje Pesnice v prehodno območje med alpskim in

panonskim rastjem. Kot potencialno rastje, brez posegov človeka, bi prevladoval

listnati gozd bukve in bele bekice, ki je pokazateljica kislih prsti. Poleg bukve

najdemo tudi beli gaber, hrast dob in graden. Gozdovi so tukaj močno izkrčeni in

pokrivajo le še dobro četrtino površine. V preteklosti so prebivalci zaradi dobrih

naselitvenih možnosti krčili gozdove in močno spremenili njihovo sestavo. Prvotni

gozdovi so se ohranili v strmih osojnih legah, na vlažnih ali siromašnih tleh, ki niso

bila primerna za obdelavo. Zarast jelše in vrbe se je ohranila na nemelioriranih

zemljiščih stranskih dolin. V današnjem času se ponovno pojavljata in zaraščata

urejene vodotoke zaradi nerednega vzdrževanja oziroma košnje brežin. Le rdeči bor

je na območju Slovenskih goric avtohton, drugi iglavci, na primer smreka, jelka in

macesen, so se iz alpskega sveta razširili s pomočjo človeka, saj so služili za

gospodarske namene. Bor se širi na najrevnejših prsteh, ki so izčrpana zaradi

prekomerne izrabe. Gozdovi hrasta doba in belega gabra so se ohranili na ilovnatih

18

terasah in pobočnih psevdoglejih, na litotamnijskih apnencih z dobro prstjo pa

kakovostni bukovi gozdovi (Perko, Orožen Adamič, 2001).

Gozd s svojimi krošnjami, listnim odpadom ter koreninskim sistemom odločilno

vpliva na vodo, tla in tokove v porečju. Za odtočne značilnosti je pomemben delež

gozda na določenem območju. Gozdnato vodozbirno območje pripomore k boljši

porazdelitvi odtekajočih voda med letom. Ob obilnih padavinah so odtoki manjši, v

sušnih obdobjih pa gozd prispeva k počasnejšemu in enakomernejšemu odtekanju

vode (Fajon, 2007). V porečju Pesnice je delež gozda majhen, giblje se med 5 in

35 % (Skumavec, Šabić, 2005), kar skupaj s kamninsko podlago in tipom prsti vpliva

na hitrejši površinski odtok. Tako v deževnih obdobjih in obdobjih taljenja snega v

ravninskih delih večkrat prihaja do poplav, v sušnih mesecih pa so pogoste suše.

2.5 Podnebne značilnosti porečja

Porečje Pesnice spada po Ogrinovi klasifikaciji v zmerno celinsko podnebje

vzhodne Slovenije – subpanonsko podnebje. Povprečna letna višina korigiranih

padavin5 v porečju, za obdobje med letoma 1971 in 2000, je med 1000 in 1100 mm

padavin na leto. Skrajni severozahodni del porečja (vznožje Kozjaka) prejme več

padavin, in sicer od 1100 do 1200 mm, skrajni severovzhodni del pa od 900 do

1000 mm padavin na leto, kar dokazuje trend zmanjševanja padavin od zahoda proti

vzhodu (Atlas okolja, 2012). Kljub majhnim višinskim razlikam dobijo privetrna

slemena nekaj več padavin kot zatišne doline (Perko, Orožen Adamič, 2001).

Iz tabele 1 je razvidna povprečna letna izmerjena in korigirana višina padavin za

trideset letno obdobje (1971–2000) za padavinske postaje Šentilj v Slovenskih

goricah, Polički vrh in Kadrenci. Padavinska postaja Šentilj v Slovenskih goricah leži

na skrajnem severnem delu porečja na nadmorski višini 306 m, njena povprečna

letna višina korigiranih padavin znaša 1.045 mm. Padavinska postaja Polički vrh leži

sedem kilometrov zračne linije jugovzhodno od padavinske postaje Šentilj v

5 V Sloveniji se dnevne količine padavin merijo s Hellmanovim ombrometrom. Pri meritvah prihaja

do napak zaradi vpliva izhlapevanja, omočenja sten ombrometra in vpliva vetra, ki padavine odnaša mimo ombrometra. Izmerjene padavine so tako korigirane, pri čemer so upoštevani prej našteti vplivi, zato so vrednosti korigiranih padavin večje od merjenih (Bat et al., 2008).

19

Slovenskih goricah na nadmorski višini 280 m. Njena povprečna letna višina

korigiranih padavin je 1.033 mm. Padavinska postaja Kadrenci pa se nahaja na

skrajnem vzhodnem delu porečja na nadmorski višini 310 m, njena povprečna letna

višina korigiranih padavin pa znaša 1.038 mm (Atlas okolja, 2012; Bat et al., 2008).

Tabela 1: Povprečna letna izmerjena in korigirana višina padavin 1971–2000

padavinska postaja nadmorska višina (m)

izmerjene padavine

(mm)

korigirane padavine

(mm)

Šentilj v Slovenskih goricah

306 1.002 1.045

Polički vrh 280 987 1.033

Kadrenci 310 922 1.038

Vir: (Bat et al., 2008)

V namočenih letih lahko pade na slemenih več kot 1300 mm padavin, v sušnih pa le

okoli 600 mm (Perko, Orožen Adamič, 2001). Izbrane padavinske postaje ne ležijo v

najvišjih legah porečja, vendar se njihove maksimalne in minimalne povprečne letne

količine padavin v tridesetletnem obdobju približujejo prej navedeni trditvi.

Vrednosti za padavinsko postajo Šentilj v Slovenskih goricah so v namočenem letu

dosegle višino 1396 mm, v sušnem pa 728 mm. Za padavinsko postajo Polički vrh je

maksimalna višina padavin 1244 mm in minimalna 720 mm. Za Kadrence pa je

maksimalna višina padavin 1113 mm in minimalna 687 mm (ARSO, Državna

meteorološka služba – Meteo.si, 2012).

Razporeditev padavin med letom je prikazana na grafu 2 in 3 samo za padavinski

postaji Šentilj v Slovenskih goricah in Kadrenci, ker so mesečni podatki v

tridesetletnem obdobju za padavinsko postajo Polički vrh pomanjkljivi. Iz enakega

razloga so bili uporabljeni podatki za obdobje od leta 1982 do 2011. Največ padavin

v porečju Pesnice pade od junija do septembra (poletne plohe in nevihte), najbolj

suhi so zimski meseci, kar kaže na značilno celinsko podnebje (Kobold et al., 2011).

Čeprav pade višek padavin v poletni mesecih – skoraj 50 % letne vsote: Šentilj v

Slovenskih goricah 48,52 %, Kadrenci 45,61 % (ARSO, Državna meteorološka

služba – Meteo.si, 2012), so takrat najpogostejše suše zaradi močnega izhlapevanja

(Perko, Orožen Adamič, 2001).

20

0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

120,00

količina padavin (mm)

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

mesec

Povprečna mesečna količina padavin 1982–2011padavinska postaja Kadrenci

0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

120,00

140,00

količina padavin (mm)

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

mesec

Povprečna mesečna količina padavin 1982–2011padavinska postaja Šentilj v Slovenskih goricah

Graf 2 in 3: Povprečna mesečna količina padavin za obdobje 1982–2011 za padavinsko postajo Šentilj v Slovenskih goricah in Kadrenci

Vir: ARSO, Državna meteorološka služba – Meteo.si, 2012

Zaradi majhnega strmca in zaprtosti se v rečnih dolinah ponoči kopiči hladen zrak,

učinek sončnega obsevanja pa je podnevi zaradi megle pogosto zmanjšan. Dna dolin

imajo zato v povprečju nižje temperature kot sosednja pobočja in vrhovi. Že manjša

višinska razlika omogoča nastanek toplotnega obrata. Najlepši pokazatelj toplega

pasu brez pozeb je na tem območju razširjena vinska trta (Perko, Orožen Adamič,

2001). Povprečne letne temperature zraka v porečju se gibljejo med 8 in 10 ºC. Le

jugovzhodni del porečja ima povprečne letne temperature zraka med 10 in 12 ºC

(Atlas okolja, 2012). Če povprečno temperaturo zraka v porečju primerjamo s

podatki za mezoregijo Slovenske gorice, so vrednosti podobne. Srednje letne

temperature zraka se v Slovenskih goricah gibljejo med 8,7 in 9,9 ºC. Doline so za

1,2 ºC hladnejše od okoliških vzpetin zaradi prej navedenega toplotnega obrata

(Perko, Orožen Adamič, 2001). Na območju celotnega porečja Pesnice v povprečju

na leto izhlapi od 650 do 700 mm. Porečje Pesnice znotraj Podravja pa, skupaj s

Pomurjem, spada med porečja v Sloveniji, za katera je značilno večje izhlapevanje

kot je višina odtoka padavin (Vodnogospodarska osnova območja Drave, 2000).

2.6 Pretočne značilnosti Pesnice

Vodomerne postaje nam dajejo informacije o vodnih količinah in nam tako

omogočajo prepoznavanje odtočnih značilnosti različnih delov porečja (Brečko

Grubar, 2009). Tabela 2 prikazuje osnovne geografske parametre vodomernih postaj.

V porečju Pesnice delujejo tri vodomerne postaje: Ranca, Gočova in Zamušani I,

21

poimenovane po kraju nahajanja, njihova točna lokacija je določena z

Gauss-Krugerjevimi koordinatami položaja merilne postaje na topografski karti

merila 1:25000. Predmetne merilne postaje so avtomatske z limnigrafom in

posredujejo podatke o vodnih količinah glavnega toka Pesnice na različnih odsekih,

kar je določeno s stacionažo (stac.). Glede na stacionažo se Ranca nahaja v zgornjem

delu Pesnice, Gočova nekje na polovici in Zamušani I nekaj kilometrov pred njenim

izlivom v Dravo. Manjša kot je stacionaža, večja je površina porečja (F) oziroma

velikost vodozbirnega zaledja vodomernih postaj. Kota »0« (nulta točka vodomera)

se pri vodomerni postaji Ranca nahaja na 250 m nad morjem, pri Gočovi na 225 m in

pri Zamušanih I na 202 m. Začetki opazovanj segajo pri Ranci v leto 1954, pri

Gočovi v leto 1970 in Zamušanih I v leto 1960. Začetno leto opazovanj vsaj višine

vodne gladine ne pomeni, da je niz opazovanja zvezen, zato je bila pri navedbah

karakterističnih pretokov v obdobju 1971–2000 izločena vodomerna postaja Ranca

(Kobold, 2012). Podatki se na merilnih postajah s pomočjo limnigrafa zbirajo

avtomatsko vsake pol ure, kar je 48 meritev dnevno (Renko, 2010). Zbrani podatki

pa so nato objavljeni na spletni strani Agencije RS za okolje v obliki tabel in grafov.

Tabela 2: Osnovni geografski parametri vodomernih postaj v porečju Pesnice

vodomerna

postaja

vodotok stac.

(km)

F

(km²)

Kota »0«

(m n. m.)

začetek opazovanja

koordinate

GKY GKX

Ranca Pesnica 50,87 83,80 250,270 1954 552580 161940

Gočova Pesnica 32,42 281,14 225,233 1970 567080 157280

Zamušani I Pesnica 9,86 477,80 201,856 1960 579855 141640

Vir: Kobold, 2012

Na odtok vode vplivajo, poleg količine, vrste, trajanja in razporeditve padavin, tudi

temperaturne razmere, geološka sestava (prepustnost in vodna kapaciteta kamnin),

relief (nadmorska višina in naklon/strmec), prsti (infiltracijska kapaciteta), vegetacija

(gozdnatost) ter človekova dejavnost. Zadnja stopnja v vodnem krogu je rečni odtok,

ki ga izrazimo s pomočjo ključnih kvantitativnih kazalcev in sicer s pretokom,

specifičnim odtokom, višino odtoka in odtočnim količnikom (Kobold et al., 2011).

Srednji obdobnih pretok (tabela 3) za vodomerno postajo Gočova znaša 2,88 m³/s, za

Zamušane I pa 4,96 m³/s. Vrednosti pretokov po toku navzdol proti izlivu naraščajo,

22

skupaj z večanjem vodozbirnega zaledja, ki obsega več pritokov in tako večje

količine vode odtečejo po strugi do vodomerne postaje. Tabela 3 prikazuje tudi

ekstremne dogodke z datumi v tridesetletnem obdobju, ko so bili doseženi najmanjši

in največji pretoki. Podatki za vodomerno postajo Ranca so izvzeti zaradi

nekontinuiranih meritev (podatkov o pretokih za določena leta v tridesetletnem

obdobju ni). Izračunan povprečni srednji obdobni pretok za Slovenijo6 je 20,33 m³/s,

kar pretoke Pesnice uvršča daleč pod slovensko povprečje. Majhni pretoki so

značilni za ravninska porečja, kamor spada tudi porečje Pesnice (Bat, M. et al.,

2008).

Tabela 3: Karakteristični pretoki Pesnice v obdobju 1971–2000

vodomerna

postaja

nQnk – najmanjši mali obdobni pretok – konica (m³/s)

sQs – srednji obdobni pretok (m³/s)

vQvk – največji veliki obdobni pretok – konica (m³/s)

datum

konice

mesec

jan. feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. obd.

Gočova 0,184

2,45

27,1

0,058

3,32

46,5

0,219

4,31

39,8

0,269

3,51

55,5

0,058

2,43

59,8

0,028

1,91

40,2

0,013

2,20

62,5

0,006

1,75

51,8

0,006

2,07

57,2

0,041

3,18

51

0,08

3,93

64,6

0,057

3,53

48,8

0,006

2,88

64,6

26. 8. 1992

1. 11. 1990

Zamušani I 0,651

4,73

60,8

0,632

6,16

112

0,757

7,09

90,1

0,799

6,27

120

0,379

4,16

103

0,254

3,16

58,2

0,177

3,84

150

0,12

2,71

92,8

0,12

3,25

107

0,218

5,13

99,4

0,41

6,86

116

0,54

6,27

80,4

0,12

4,96

150

31. 8. 1992

17. 7. 1972

Vir: Bat, M. et al., 2008

Pri normalnih pogojih je specifični odtok ali odtočni modul največji v zgornjem toku,

nato pa po toku navzdol postopoma upada. Vzrok za to je bolj strm relief, ki vpliva

na hitrejši odtok vode. Specifični odtok je obraten od pretoka, ki po toku navzdol

narašča (Kolbezen, Pristov, 1998). V tabeli 4 so na osnovi izračunanih in izmerjenih

pretokov prikazani specifični odtoki za vodomerne postaje v tridesetletnem obdobju

(Kq in Hq), ki se gibljejo od 9,7 do 13,7 l/s/km². Specifični odtoki Pesnice so za več

kot polovico manjši od povprečja Slovenije, ki je 29 l/s/km² (Plut, 2000).

Višina odtoka ali odtočni indeks je eden izmed ključnih členov vodne bilance in se

uporablja za primerjavo s količino padavin in količino izhlapevanja. Letna višina

odtoka je tesno povezana s povprečnimi letnimi padavinami, nadmorsko višino in

reliefom obravnavanega območja. Z nadmorsko višino se zmanjšuje temperatura in z

njo povezano izhlapevanje, istočasno pa se povečuje količina padavin. Z večjim

6 Povprečni srednji obdobni pretok za Slovenijo je izračunan na podlagi dostopnih podatkov za 91

vodomernih postaj na vodotokih v Sloveniji.

23

naklonom pobočij se povečuje hitrost vodnega toka in zmanjšuje izhlapevanje. Torej

z večanjem nadmorske višine in naklona se praviloma povečuje tudi višina odtoka.

Svoj vpliv ima prav tako geološka podlaga, na primer neprepustna preprečuje

ponikanje vode v globino, kar povečuje izhlapevanje, prepustna pa omogoča hitro

pronicanje vode, kar zmanjšuje možnost izhlapevanja. Višina odtoka v tridesetletnem

obdobju za vodomerno postajo Ranca znaša 431 mm, za Gočovo 383 mm, za

Zamušane I pa 357 mm (Bat et al., 2008).

V prejšnjem odstavku navedeni vplivi na višino odtoka veljajo tudi za odtočni

količnik. V tabeli 4 so na osnovi izračunanih in izmerjenih pretokov podani odtočni

količniki (KK in KH) v obdobju 1971–2000, ki se gibljejo med 29,3 in 38,8 %

(Bat et al., 2008). Ponovno so vrednosti pod slovenskim povprečjem in povprečjem

za Podravje, saj z ozemlja Slovenije odteče 58 % vseh padavin, odtočni količnik za

Podravje pa znaša 47 % (Plut, 2000). Razlog za manjše odtočne količnike je

predvsem manjša količina padavin.

Tabela 4: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971–2000

vodomerna

postaja

specifični odtok (l/s/km²) odtočni količnik (%)

Kq – specifični odtok na osnovi

izračunanih pretokov

Hq – specifični odtok na osnovi

izmerjenih pretokov

KK – klimatski

odtočni količnik na osnovi izračunanih

pretokov

KH – hidrološki odtočni količnik na osnovi izmerjenih

pretokov

Ranca 13,7 11,4 38,8 32,5

Gočova 12,1 9,7 36,6 29,3

Zamušani I 11,3 10,6 34,5 32,2

Vir: Bat et al., 2008

Človek s posegi v porečje oziroma oblikovanjem rečne mreže vpliva tako na višino

odtoka kot odtoči količnik. Glavni posegi človeka v odtočne razmere so: posegi v

hidrološko strukturo rek (jezovi, akumulacije, črpanje vode), kmetijske tehnike

(sprememba vegetacije v porečju, obdelava zemljišč, melioracije, regulacije) in

urbanizacija (pozidave). Gradnja vodnih akumulacij povečuje izhlapevanje in

zmanjšuje odtok, saj je njihov glavni namen zadrževanje vode. Krčenje gozdov in

pozidava površin vpliva na zmanjševanje izhlapevanja in povečuje odtok vode.

Povečanje urbanih površin za 1 % naj bi povečalo odtok za 2 do 4 % porečja (Plut,

2000), s čimer se povečuje tudi poplavna ogroženost. Odtok vode prav tako

24

povečujejo hidromelioracije in zmanjševanje naravnih zadrževalnikov vode

(mokrišča), regulacije struge pa vplivajo na hitrejše odtekanje vode v spodnje dele.

Osnovni členi vodne bilance v obdobju 1971–2000 so navedeni v tabeli 5. Na

hidrografsko zaledje vodomerne postaje Ranca pade 1.111 mm padavin, izhlapi jih

680 mm, odteče pa 431 mm. Na hidrografsko zaledje vodomerne postaje Gočova

pade 1.046 mm padavin, izhlapi jih 663 mm in odtok tako znaša 383 mm. Na

hidrografsko zaledje vodomerne postaje Zamušani I pa pade 1.036 mm padavin,

izhlapi jih 679 mm in odtok tako znaša 357 mm (Bat et al., 2008). Za primerjavo so v

tabeli 8 prikazani tudi členi vodne bilance za Podravje in celotno Slovenijo.

Tabela 5: Členi vodne bilance v obdobju 1971–2000 za porečje Pesnice

vodomerna

postaja

padavine

mm m³/s

izhlapevanje

mm m³/s

odtok

mm m³/s

dp

%

Ranca 1.111 2,97 680 1,82 431 2,97 6

Gočova 1.046 6,54 663 4,15 383 6,54 7

Zamušani I 1.036 6,49 679 4,25 357 6,49 2

Vir: Bat et al., 2008

Tabela 6: Členi vodne bilance v obdobju 1971–2000 za Podravje in Slovenijo

padavine

mm m³/s

izhlapevanje

mm m³/s

odtok

mm m³/s

Podravje 1.222 126 650 67 571 59

Slovenija 1.567 1.005 650 417 917 588

Vir: Plut, 2000

Za vodotoke je značilno spreminjanje količine vode skupaj z njenimi lastnostmi.

Sezonske spremembe, ki se letno ponavljajo – povprečno nihanje pretoka reke preko

leta, označujemo kot pretočni režim. Slabost uporabe izraza pretočni režim je, da

zajema samo kolebanje vodnega pretoka, ne pa tudi kolebanje drugih lastnosti vode,

kot so temperatura, trdota, onesnaženost in podobno. Zato je boljši izraz rečni režim, ki

zajema tudi druge lastnosti. Pokrajinotvorni dejavniki, ki vplivajo na pretočni režim

so podnebje, relief, geološka podlaga, prst, vegetacija in človek. V Sloveniji nanj

najpomembneje vpliva podnebje, predvsem letna razporeditev padavin, temperatura

in trajanje snežne odeje. Pretočni režim Pesnice je kombiniran, saj nanj delujeta dva

padavinska dejavnika, zato sta značilna najmanj dva maksimuma in minimuma

25

pretokov. Natančneje spada v skupino panonski dežno-snežni režim, ki je značilen za

reke po gričevjih in ravninah panonskega sveta. Zgodnjepomladanski in

poznojesenski višek sta močno izenačena, na prvega poleg dežnih padavin vpliva še

topljenja snega, na drugega pa poleg padavin manj intenzivno izhlapevanje. Glavni

nižek je poleti, ko je izhlapevanje največje in drugi nižek pozimi, ko padavine padejo

v obliki snega. Viške in nižke pretočnega režima prikažemo s pomočjo pretočnih

količnikov, le-ti so za porečje Pesnice vidni na grafu 4. Ob glavnem pretočnem višku

meseca marca, vrednosti mesečnih pretočnih količnikov za vodomerno postajo

Gočova znašajo 1,50, za vodomerno postajo Zamušani I pa 1,43. Najmanj vode je

avgusta, ko mesečni pretočni količnik za Gočovo znaša 0,61, za Zamušane I pa 0,55

(Bat et al., 2008; Bat et al., 2003). Pretočni količniki za vodomerno postajo Ranca

niso prikazani, zaradi pomanjkljivih podatkov (obdobja brez meritev) za obdobne

srednje mesečne in letne pretoke.

Graf 4: Pretočni količniki za obdobje 1971–2000 za vodomerni postaji Gočova in Zamušani I

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

1,6

jan. feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.

mesec

Pretočni količniki za obdobje 1971-2000 za vodomerni postaji Gočova in Zamušani I

Gočova

Zamušani I

Vir: Bat et al., 2008; Bat et al., 2003

26

3 RABA ZEMLJIŠČ, POSELITEV IN GOSPODARSTVO V

POREČJU PESNICE

Raba zemljišč odraža rezultate človekovega delovanja v določeni pokrajini in

njene naravne dejavnike, ki se jim je moral človek pogosto prilagajati (Renko, 2010).

S pomočjo slike 7, ki prikazuje rabo in pokrovnost tal v porečju Pesnice, lahko

ugotovimo, da so najbolj zastopane površine namenjene kmetijski rabi, ki si sledijo:

nenamakane njivske površine, vinogradi, sadovnjaki in nasadi jagodičja, pašniki,

kmetijske površine drobnoposestniške strukture, pretežno kmetijske površine z

večjimi območji vegetacije. Za prevladujočo kmetijsko rabo so zaslužne matične

kamnine, na katerih so se razvile prsti primerne za kmetijstvo in antropogeni vplivi z

regulacijami reke Pesnice ter hidromelioracije in komasacije zemljišč v dolini. Zaradi

navedenega spada Pesniška dolina med najbolj intenzivno obdelana kmetijska

območja v Sloveniji. Le 2,5 % vse kmetijskih zemljišč v dolini Pesnice ni v kmetijski

rabi (DARS, 2001). Največ njiv je namenjenih za pridelovanje pšenice, koruze in

industrijskih rastlin. Pšenica je namenjena prodaji, koruza, krompir, pesa in buče pa

večinoma živinoreji. Del njivskih površin so celo ponovno zatravili, saj imajo

travniki pomembno vlogo v kmetijstvu. Predstavljajo osnovo govedoreji, ki prispeva

pomemben delež k pridelavi mesa in mleka v severovzhodni Sloveniji. Zaradi manj

kakovostnih zemljišč in omejenih možnosti strojne obdelave (razdrobljena zemljišča)

so se na pobočjih zgodaj pojavile tudi druge oblike kmetijske izrabe – vinogradništvo

in sadjarstvo. Slovenske gorice veljajo za najizrazitejšo vinorodno pokrajino v

Sloveniji, čeprav vinogradi pokrivajo le 4 % površin (Perko, Orožen Adamič, 2001).

Razporeditev vinogradov je neenakomerna, v porečju Pesnice pa so najbolj

skoncentrirani v njegovem severozahodnem delu in na slemenih med rečnimi

dolinami oziroma doli, kjer so zanje primerne podnebne in talne razmere. Podobno

velja tudi za sadovnjake, katerih uspevanje v rečnih dolinah zavira toplotni obrat. Na

sliki 7 je razvidno tudi, da gozd pokriva majhno površino porečja (odtenki zelene

barve) in kot že rečeno se nahaja na strmih osojnih legah, na vlažnih ali siromašnih

tleh, ki niso primerna za kmetijsko obdelavo.

27

Slika 7: Raba in pokrovnost tal v porečju leta 2006

Vir: Atlas okolja, 2012

Opis poselitve, prebivalstva in gospodarstva v porečju Pesnice, ki sledi v

nadaljevanju, je povzet po strokovni monografiji Slovenija : pokrajine in ljudje

(Perko, Orožen Adamič, 2001). Glavno naselje v porečju Pesnice predstavlja Lenart

v Slovenskih goricah, ki leži na stičišču pomembnih prometnih poti (cesta Maribor–

Lenart–Gornja Radgona, cesta Ptuj–Lenart–Trate–Cmurek), zaradi česar se je po

drugi svetovni vojni začelo hitreje razvijati kot ostala naselja. Na njegovem

severnem robu se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja razvila obrtno-

industrijska cona s številnimi industrijskimi obrati (slika 7, lila barva v srednjem delu

porečja). Zaradi dobre prometne lege so mariborske tovarne na tem območju zgradile

največ dislociranih obratov. Pomembno prometno lego, ki je vplivala na razvoj,

imajo tudi naselja Šentilj v Slovenskih goricah, Benedikt v Slovenskih goricah, Sveta

Trojica v Slovenskih goricah, Juršinci in Velika Nedelja. Za porečje Pesnice je

značilna razložena poselitev. Strnjena naselja so se izoblikovala le v večjih dolinah,

kjer so bila varna pred poplavami in preskrbljena s pitno vodo. Na območju

mokrotnih ravnic so bila naselja postavljena na vznožja pobočij. Na slemenih pa so

hiše razporejene v dolgih nizih. Naselja v dolinah so starejša od tistih na slemenih, ki

so nastala šele po razvoju vinogradništva. Tradicionalni kmetijski pokrajini

pomanjkanje naravnih virov ni omogočilo večjega razvoja sekundarnih dejavnosti,

28

razvoj terciarnega sektorja pa so zavirale slabe prometne povezave, vlažne doline in

nestabilna tla, zato je bil gospodarski razvoj odrinjen na obrobje. Celo največja

naselja v porečju so poznala le rokodelske obrate (mlini, oljarne, usnjarne) za

predelavo kmetijskih pridelkov in surovin. Izjema v razvoju je bil le severozahodni

del porečja, ki ga je že v 18. stoletju s svetom povezala »dunajska cesta« in nato še

leta 1846 železnica Dunaj–Trst ter ga vključila v pomembne prometne tokove v

srednji Evropi. Razmahnila se je trgovina z vinom in sadjem, česar posledica je

skoncentriranost vinogradov in sadovnjakov v tem delu. Preostali del porečja se je

začel prometno razvijati po letu 1961 z magistralno cesto Maribor–Lenart–Gornja

Radgona in kasneje z regionalno cesto Ptuj–Lenart–Trate–Cmurek. Nove prometne

povezave so omogočile migracijo delovne sile, kar je povzročilo deagrarizacijo.

Prebivalstvo se je lahko zaposlovalo v nekmetijskih panogah na širšem mariborskem

območju. Modernizacija kmetijstva in preslojevanje prebivalstva v nekmetijske

dejavnosti sta v veliko naselij vnesla prvine mestne arhitekture (nove mestne

soseske, prizidki k staremu domu ali kar nove stanovanjske zgradbe zraven

obstoječih, značilne zidanice po slemenih so se spremenile v počitniške hišice),

povezane z novim načinom življenja. Število stanovanj zgrajenih po posameznih

obdobjih nam prikazuje prostorsko širjenje naselij. Do leta 1918 je bila zgrajena

slaba tretjina stanovanj, med letoma 1919 in 1945 niti desetina, najmočnejša gradnja

pa je bila v šestdesetih in sedemdesetih letih – samo med letoma 1971 in 1980 je bila

zgrajena četrtina stanovanj. Za obravnavano območje je bil značilen počasnejši

gospodarski in prebivalstveni razvoj z izjemo severozahodnega dela – naselja Šentilj

v Slovenskih goricah, Pesnica, Kungota, ki so se skupaj z bližnjim Mariborom in

njegovo okolico industrializirala in razvila v mesta (Klemenčič, 1989). Po letu 1953

sta industrializacija in urbanizacija bližnjih središč pripomogli k intenzivnemu

praznjenju podeželja. Prvi val depopulacije se je zgodil med letoma 1953 in 1961 in

je povzročil zmanjšanje prebivalstva za 2 %. Najbolj kritično obdobje depopulacije

pa je bilo okoli leta 1981, ko je bilo število prebivalcev najnižje od vseh povojnih

popisov. Upadanje števila prebivalcev pospešuje tudi vedno nižja naravna rast

prebivalstva, katere glavni vzrok je padec rodnosti. Prebivalstvena ogroženost naselij

je več kot očitna. Redka središčna naselja, kot so Lenart v Slovenskih goricah,

Benedikt v Slovenskih goricah, Juršinci in Jareninski Dol, imajo vsaj tri otroke na

29

ostarelo osebo, saj jim priseljenci z večjim številom otrok pomlajujejo starostno

sestavo. Pravo nasprotje so odročna kmečka naselja in zaselki s pretežno ostarelim

prebivalstvom, iz katerih se je že zdavnaj odselilo mlajše prebivalstvo. Stari,

velikokrat bolni, ljudje pogosto niso sposobni več skrbeti za lastno preživetje, zaradi

česar naselja odmirajo, kar se kaže na propadanju zgradb in zaraščanju kmetijskih

zemljišč. Znotraj Slovenskih goric, v porečju Pesnice, se je izoblikovalo eno samo

pomembnejše zaposlitveno žarišče Lenart v Slovenskih goricah. Obrati tekstilne,

kovinske, steklarske in kemične industrije dajejo zaposlitev okoli 1000 delavcem, kar

pa ne zadostuje potrebam, saj se jih dvakrat toliko dnevno vozi na delo v večja mesta

v okolici: Maribor, Ptuj, Gornja Radgona, Šentilj v Slovenskih goricah, Ceršak,

Sladki Vrh. Večina naselij je brez nekmečkih delovnih mest, zato je v kraju bivanja

zaposlena le petina prebivalstva.

30

4 VODNOGOSPODARSKE UREDITVE V POREČJU PESNICE

4.1 Upravljanje z vodami

Nosilec upravljanja z vodami v porečju Pesnice je na najvišjem nivoju

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, sledi Agencija Republike Slovenije za okolje, ki

je upravni organ v njegovi sestavi. Znotraj Agencije RS za okolje sledi Urad za

upravljanje z vodami, nato Sektor za porečje reke Drave in Mure ter najnižji nivo

Oddelek za porečje reke Drave, s sedežem v Mariboru.

Glavne naloge oddelka so, da:

- spremlja dejansko stanje vodotokov in vodne infrastrukture,

- na podlagi ugotovljene problematike stanja voda, skupaj z gospodarsko javno

službo, ki je izvajalec, pripravlja letne programe vzdrževalnih del, tekom

njihove realizacije pa spremlja in nadzira predvidena dela,

- po končanih delih prevzema izvedena dela na vodotokih in vodni infrastrukturi,

- sodeluje pri pripravi sanacijskih programov,

- z gospodarsko javno službo zagotavlja nadzor in ukrepa v času povečane

stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda (izvajanje intervencij),

- pripravlja predloge za strokovne podlage na področju urejanja voda in daje

pobude za izvajanje investicij na vodni infrastrukturi,

- sodeluje v revizijskih komisijah na področju urejanja voda,

- vodi upravne postopke in izdaja vodna soglasja, s katerimi nadzoruje med

drugim tudi gradnjo na vodnih in priobalnih zemljiščih v skladu z veljavno

zakonodajo (Gregorc, 2012; Klaneček, 2012).

Na oddelku se vedno bolj srečujejo s problem pomanjkanja kadra glede na količino

in obseg dela, ki ga imajo na področju upravljanja z vodami. Razmere poslabšujejo

še izjemni dogodki oziroma poplave, ki so zaradi nezadostnega vzdrževanja

vodotokov vedno bolj pogoste. Vplivajo predvsem na zamik rednih aktivnosti

oddelka, saj je reševanje ljudi in premoženja ter vodne infrastrukture njihova

31

prioriteta. Poleg omenjenega so velik problem tudi finančna sredstva, s katerimi

razpolagajo. Vodna infrastruktura potrebuje sanacije, vodotoki pa vzdrževanje,

vendar denarja nikoli ni dovolj za vse potrebno. Dostikrat se zaradi neurij in poplav

predvidena dela iz rednega letnega programa, ki so prav tako nujna, prestavijo v

naslednja leta. Lastniki priobalnih zemljišč želijo velikokrat na svoje stroške sanirati

brežine vodotokov in podrta drevesa po izjemnih dogodkih, vendar hitro naletijo na

ovire. Zakonodaja namreč zahteva, da se za vsak poseg na vodnem ali priobalnem

zemljišču pridobi vodno soglasje na podlagi izdelane projektne dokumentacije, ki

naredi stranki dodatne stroške (Gregorc, 2012; Klaneček, 2012).

4.2 Gospodarska javna služba na področju urejanja voda

Pristojna gospodarska javna služba na področju urejanja voda v porečju

Pesnice, s podeljeno koncesijo7 za opravljanje javne službe, je Drava

vodnogospodarsko podjetje Ptuj d. d. Organizirano vodnogospodarsko urejanje na

področju porečja Drave se je začelo leta 1896 s sprejetjem prvega državnega Zakona

o vodah. Na Ptuju pa je že leta 1894 delovalo Dravsko gradbeno vodstvo, ki se je

ukvarjalo z urejanjem voda. V času med svetovnima vojnama je delovala Terenska

hidrotehnična sekcija za regulacijo Drave. Po drugi svetovni vojni, leta 1946, je

takratno Ministrstvo za gradnje ustanovilo Upravo za vode v Ljubljani, v sklopu nje

pa Upravo za Dravo na Ptuju, ki je leta 1961 z reorganizacijo vodnega gospodarstva

prešla k Vodni skupnosti porečja Drave. Slednja se je leta 1966 preoblikovala v

Splošno vodno skupnost Drava-Mura Maribor, leta 1975 pa v Vodnogospodarsko

podjetje Maribor. V njegovem sestavu je delovala Vodnogospodarska enota Ptuj, ki

se je v letu 1989 preoblikovala v samostojno podjetje in leta 1997 v delniško družbo,

kakršna je danes (Drava VGP Ptuj, d. d., O podjetju, 2012).

7 Koncesijo za opravljanje javne službe podeljuje Vlada Republike Slovenije. Koncesionarja izbere

na javnem razpisu z odločbo, upoštevajoč predlog posebne strokovne komisije petih strokovnjakov,

ki jo imenuje Vlada RS, na predlog ministra, pristojnega za upravljanje z vodami. Po dokončnosti

odločbe o izbiri koncesionarja, se sklene koncesijska pogodba, s katero se podrobneje uredijo

medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem (Gregorc, 2012).

32

Vsa leta, še posebej po letu 2002 oziroma po uveljavitvi sedaj veljavnega Zakona o

vodah, je podjetje izvajalo vodnogospodarsko javno službo na vodotokih v porečju

Drave, katere glavne naloge so:

- graditev vodnogospodarskih oziroma hidrotehničnih objektov in njihovo

vzdrževanje ter vzdrževanje rečnih strug (utrjevanje brežin in dna, nadzor

pretočnosti struge z odstranjevanjem prekomerno odloženih naplavin, košnja in

odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja,

odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi …),

- priprava in izdelava potrebnih strokovnih podlag in projektne dokumentacije,

- upravljanje z vodno infrastrukturo s spremljanjem stanja vodne infrastrukture

in obratovanje z zapornicami na akumulacijah,

- izvajanje omilitvenih in začasnih ukrepov v času povečane ogroženosti in

naravnih nesreč za manjše posledice škodljivega delovanja voda,

- zagotavljanje celodnevne dežurne službe,

- spremljanje nenadnega onesnaženja voda (Drava VGP Ptuj, d. d., Vodno

gospodarstvo, 2012).

V podjetju deluje tudi rečno nadzorna služba, ki opravlja redne terenske oglede, kjer

spremlja stanje na vodotokih v porečju. S pomočjo spremljanja dejanskega stanja in

poznavanja problematike na terenu nato pripravi predloge prioritetnih del, ki naj se

izvedejo v bližnji prihodnosti (Drava VGP Ptuj, d. d., Vodno gospodarstvo, 2012).

Rečni nadzornik za porečje Pesnice je že vrsto let gospod Branko Kelenc.

4.3 Zgodovinski pregled vodnogospodarskih ureditev

Človek je že od nekdaj tesno povezan z rekami, vzdolž katerih se je rad

naseljeval, saj so mu predstavljale vir pitne vode, možnost izrabe obnovljive

energije, vir za namakanje kmetijskih površin ter mu koristile kot plovne oziroma

prometne poti. Danes pa so vedno bolj pomembne za rekreacijo in turizem. Poleg

vseh pozitivnih učinkov pa so vodotoki stalno ogrožali lastnike zemljišč s

preplavljanjem poplavnih ravnic. Ni težko ugotoviti, da so se stara naselja oblikovala

33

tako, da so bila čim bolj poplavno varna (zadosten odmik od vodotoka, na robu

doline ali na vršaju). Prvi ukrepi v boju s tekočimi vodami so bili zelo lokalni in se

nanašali na odpravljanje škode v neposredni okolici, kasneje pa so se posegi začeli

izvajati na daljših odsekih zaradi zagotavljanja plovnosti ali intenzivnejše izrabe

poplavnih ravnic ob vodnih tokovih. Poleg boljše poplavne varnosti bližnjih naselij,

je bil cilj vzpostaviti stabilno strugo s čim večjo sposobnostjo premeščanja plavin.

Posledica navedenega so bile regulacije vodotokov (Mikoš, 2000).

Prve želje in zahteve po ureditvi celotne Pesnice so se pojavile pod vladavino

Avstrijskega cesarstva, natančneje v šestdesetih letih 19. stoletja, ko so poplave

Pesnice povzročale čedalje večjo škodo po Pesniški dolini. Najprej so se za ureditev

Pesnice zavzemali veleposestniki nemške narodnosti, podpirani s strani okrajne

oblasti v Mariboru in Ptuju. Tako je bil v Grazu po naročilu deželne vlade, med

letom 1871 in 1875, izdelan načrt za regulacijo Pesnice od železnice Maribor–Graz

pri Pesniškem Dvoru do izliva v Dravo. V poznejših razpravah (leta 1879) so prej

strinjajoči občani izvedbi načrta, ki ga je izdelala državna oblast, močno

nasprotovali. Kmečki prebivalci so bili prepričani, da bodo z nameravano ureditvijo

Pesnice njihovi zamočvirjeni travniki poslabšani, če ne bodo več poplavljeni in

pognojeni po visoki vodi, čeprav so jim poplave bolj škodile kot koristile. Da bodo

oškodovani so čutili tudi iz razloga, ker veljaki za ureditev ne bi denarno prispevali

skoraj ničesar. Tako so domačini regulacijo Pesnice uspešno zavirali do leta 1896,

dokler niso poplave ponovno prizadele večji del Pesniške doline. Zastopniki oblasti,

občin in strokovnjakov so se po ogledu terena strinjali v naslednjih točkah:

· da se dolina Pesnice v celoti geodetsko premeri in tako ugotovi njen podolžni

in prečni prerez ter vsaj teoretično določi pričakovane visoke vode,

· da se v zgornjem toku Pesnice (Zgornja Kungota–Pesniški Dvor) struga le

očisti, razširi, izravna in utrdi na krajih, kjer je to nujno potrebno,

· da se v srednjem toku Pesnice (Pesniški Dvor–Tibolci oziroma železniška

proga Ptuj–Ormož) izvede ureditev struge in podrobna notranja hidromelioracija

(osuševanje in namakanje z ureditvijo stranskih potokov),

· da se v spodnjem toku (Tibolci–izliv v Dravo) Pesnica regulira brez dodatnih

melioracijskih del (Klaneček, 2008; Vodnogospodarski osnutek Pesnice, 1954).

34

Leta 1898 so začeli z izmero terena in na podlagi pridobljenih podatkov leta 1902

izdelali nov regulacijski načrt Pesnice. Glavne usmeritve so bile, da se struga

pomakne kolikor je to mogoče na najnižje predele, da se ostri meandri odstranijo,

novi pa ne smejo imeti manjšega polmera od 100 m, da se zajezilne naprave

odstranijo ali preuredijo za pretok visokih voda ter da se novi profil struge določi po

količini pričakovane vode. Dvomi tamkajšnjih prebivalcev so se uresničili že z

določitvijo razporeda prej naštetih regulacijskih del. Pod pretvezo, da se bo struga

Pesnice na prvem odseku le očistila, utrdila ter ponekod razširila in izravnala, so se

prav na tem odseku, kjer so imeli posestva skoraj sami nemški veleposestniki, pričela

obsežna regulacijska dela. Istočasno so se začela dela tudi na zadnjem odseku od

izliva v Dravo gorvodno. Najdaljši srednji odsek je ostal nedotaknjen daljši čas, kar

je povzročilo katastrofalne posledice. Visoka voda, ki se je prej razlivala že v

zgornjem delu, se je pričela razlivati pod Pesniškim Dvorom vse do Dornave, kjer so

ponekod nastala prava jezera, ki po več tednov niso izginila. Tam, kjer naj bi se

poplave prenehale, so nepravilno izvedene regulacije povzročile tudi dvigovanje dna

v strugi z nanesenim prodom. Na teh mestih se je voda pričela znova prelivati, česar

niso mogli preprečiti niti z nasipi, ki so jih vsako leto obnavljali in dvigovali.

Nasprotno pa se je od Moškanjcev dolvodno Pesnica tako poglobila, da je znižala

nivo podzemne vode do te mere, da so se bližnja zemljišča preveč osušila. Izvedene

regulacije so bile vseskozi pod močnim vplivom interesa tedanje oblasti, zato so

hoteli, ne glede na posledice in izkustva, ponoviti isto napako kasneje pri ureditvi

srednjega dela. Prioriteta so bile ureditve ob zemljiščih pomembnih veleposestnikov,

vsa ostala zemljišča pa so bila opredeljena kot manj vredna, kjer regulacije niso

potrebne. Zaradi navedenega, so bili po prvi svetovni vojni razumljivi nameni

prebivalstva v srednjem delu, ki so hoteli izboljšati svoj položaj s podaljšano

regulacijo Pesnice vsaj do Lenarta v Slovenskih goricah, ne glede na poslabšanje

razmer dolvodno. Napake pa niso bile storjene samo v zaporedju izvajanja regulacij,

temveč tudi v načinu izračunavanja vodnih količin in določevanju pretočnega profila

(Klaneček, 2008; Vodnogospodarski osnutek Pesnice, 1954).

Med 1. svetovno vojno (1914–1918) in po njej so uspešno izvedli regulacijo od

Tibolcev do Mezgovcev, po 2. svetovni vojni (1939–1945) pa od Mezgovcev do

Dornave. Leta 1960 se je pričela gradnja prvega slovenskega hidromelioracijskega

35

sistema, v sklopu katerega je bila Pesnica regulirana (oblikovanje nove struge z

visokovodnim nasipom) od Gočove do Velike Nedelje, v dolžini nad 37 km. Dela so

bila končana konec leta 1967. V tem obdobju so bila zgrajena tudi akumulacijska

jezera (večnamenski zadrževalniki). Preplavljanje nasipov leta 1972 in 1973 je

ponovno opozorilo na problem obstoječih ureditev, ki niso zagotavljale niti

desetletne varnosti. Izdelanih je bilo več projektov za sanacijo obstoječih ureditev, v

sklopu katerih so bili nasipi rekonstruirani na največ petdesetletno varnost. Nadaljnje

ugotovitve, da zaraščenost v strugi vpliva na odtok vode, pa so pripomogle k

rednejšemu vzdrževanju urejenih vodotokov, kar je postalo stalna praksa vse do

danes (Klaneček, 2008; Mikoš, 2000; Vodnogospodarski osnutek Pesnice, 1954;

Vodnogospodarska uredite Pesnice, 1991).

4.4 Današnje stanje

Iz slike 8, ki prikazuje urejene vodotoke v porečju Pesnice po kategorijah, je

razvidno, da spada med močno preoblikovana vodna telesa, saj je, kot že rečeno,

regulirana v dolžini več kot 50 km, njeni pritoki pa v dolžini 89 km (Juvan et al.,

1997; Klaneček, 2008). Naravni odseki vodotokov (slika 8, rdeča barva) so ostali

predvsem v povirnih delih pritokov Pesnice, kjer problema poplavljanja ni. Največ je

tehnično urejenih vodotokov (slika 8, modra barva), pri katerih je struga poglobljena,

uravnana in kontrolirana s sistemom utrditev brežin in dna z naravnimi materiali.

Poplavljanje je zmanjšano, poplavne površine pa so ponekod ločene od struge.

Transport materiala je omogočen, zato so redkeje oblikovana prodišča. Nekaj

odsekov v porečju spada tudi v skupino sonaravno tehnično urejeni vodotoki (slika 8,

turkizna barva), katerih značilnost je dokaj naraven tok struge z več manjšimi

objekti, ki preprečujejo erozijo ene brežine. Poplavne površine so mestoma ločene od

struge, vendar poplavljanje ni moteno. Prodišča se lahko oblikujejo izjemoma, če je

materiala v strugi preveč. Sonaravno urejeni vodotoki (slika 8, temno zelena barva)

pa imajo naraven tok struge, v kateri je lahko izjemoma več manjših objektov za

varovanje erozije dna ali brežin, ki ne vplivajo na niveleto dna in prodonosnost

(Globevnik et al., 2006).

36

Slika 8: Urejeni vodotoki v porečju Pesnice

Vir: Atlas okolja, 2012

Za gospodarjenje z vodnogospodarsko infrastrukturo oziroma za boljše upravljanje z

objekti vodne infrastrukture in vodnimi zemljišči je potrebno voditi evidenco

dosedanjih ureditev na vodotokih. Za potrebe vodenja le-teh je koncesionar razvil

GIS orodje poimenovano EVON (slika 9), s pomočjo katerega vodi evidenco stanja

voda, vodnih objektov in naprav (Banovec et al., 2006). V kategorijo

vodnogospodarska infrastruktura tako spadajo vsi objekti in ureditve, s katerimi se

vpliva na vodni režim v smislu urejanja vodotokov in rabe vode za potrebe

energetike, kmetijstva, industrije in prebivalstva (Drava VGP Ptuj, d. d., EVON,

2012).

Aplikacija je sestavljena iz grafičnega dela, ki prikazuje prostorsko razporeditev

vodne infrastrukture, ter atributnega dela, ki vsebuje vse pomembne podatke o vodni

infrastrukturi, kot so ime vodotoka, številka in vrsta objekta, dolžina in številka

odseka (na primer: Pesnica – objekt št. 12L, nasip (izkop), vzdolžna zgradba,

L=18967 m, odsek 14). V atributnem delu najdemo tudi podatke iz programa

gospodarske javne službe, po katerem je bila ureditev izvedena. Aplikacija je žal

37

dostopna samo uslužbencem gospodarske javne službe z ustreznim uporabniškim

imenom in geslom. V letu 2012 je pod okriljem Agencije RS za okolje začela

delovati nova izpopolnjena in kompleksnejša aplikacija vodne infrastrukture, ki bo

povezana s podatkovnimi bazami iz EVONA in bo omogočala še podrobnejšo

evidenco nad izvedeno vodnogospodarsko infrastrukturo. Za vnašanje vseh potrebnih

podatkov je še vedno pristojna javna služba koncesionarja, ki dela izvaja (Drava

VGP Ptuj, d. d., EVON, 2012; Ivanuša, 2012).

Slika 9: Aplikacija EVON

Vir: Drava VGP Ptuj, d. d., EVON, 2012

38

5 ANALIZA PROGRAMOV GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

OD LETA 2002 DO 2011

S pomočjo analize programov gospodarske javne službe na področju urejanja

voda, od leta 2002 do 2011, sem poskušala ugotoviti, kateri posegi se v porečju

Pesnice najpogosteje izvajajo. Ugotavljala sem tudi, kateri hidrotehnični oziroma

vodnogospodarski objekti se gradijo v sklopu vodnogospodarskih ureditev ter iz

katerih proračunskih postavk izvirajo finančna sredstva za njihovo realizacijo.

Programi izvedenih del so mi bili dostopni v arhivu Agencije RS za okolje, na

Oddelku za porečje reke Drave v Mariboru, kjer sem jih pregledala in izpisala želena

dejstva (tabele popisa se nahajajo v prilogi 2).

V obdobju zadnjih desetih let (2002–2011) je bilo na vodotokih v porečju Pesnice

izvedenih skupno 93 programov. Iz grafa 5 lahko razberemo, da so bila največkrat

izvedena dela posek zarasti (v 57 programih), odstranitev naplavin (v 51 programih)

in sanacija zajed z utrditvijo brežine (v 31 programih). Drevesa in grmovja, ki rastejo

v pretočnem profilu struge, poslabšujejo prevodno sposobnost, zato jih je potrebno

odstraniti oziroma požagati. Ponavadi se odstranjujejo v celoti, skupaj s koreninami,

štori/panji, da se prepreči njihova nadaljnja rast. Odtok vode prav tako ovirajo v

strugi odložene naplavine, ki se strojno izkopljejo, istočasno pa se odlikuje ustrezen

pretočni profil struge. Odstranjen material se velikokrat odloži in razporedi ob

vodotoku ter uporabi pri sanaciji in nadvišanju obstoječih nasipov na projektirano

stanje – nasipi v porečju Pesnice največkrat zagotavljajo od deset- do tridesetletno

poplavno varnost (največ petdesetletno poplavno varnost).

Na odsekih, kjer zaradi počasnega toka reka vijuga, nastajajo zajede v konkavah, ki

se sanirajo z utrditvijo brežine. Zajeda se najprej zasipa z večjimi prodniki in

izkopanim materialom, nato pa se utrdi s kamnito zložbo. Sanirajo se lahko tudi

obstoječi hidrotehnični objekti v strugi – obstoječa zavarovanja brežin, talni pragovi,

stopnje in drugo. Ustalitev padca oziroma nivelete dna se izvaja s talnimi pragovi in

stopnjami različnih višin, ki dosežejo zmanjšanje hitrosti vodnega toka tam, kjer je to

potrebno. Po močnih neurjih in visokih vodah je potrebno očistiti sifone in prepuste

39

pod cestami in podobno, kjer se zadrži prineseno plavje in odložijo odvečne

naplavine. Določeni urejeni odseki Pesnice so zajeti v program košenj, kjer se letno

kosi travna zarast in tako ni potreb po večjih posegih odstranjevanja prekomerne

zarasti.

Graf 5: Vrste izvedenih posegov v porečju Pesnice od leta 2002 do 2011

Izvedeni posegi v porečju Pesnice od leta 2002 do 2011

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

košnja posek zarasti odstranitev

naplavin

ustalitev

nivelete

sanacija

nasipa

sanacija

zajede z

utrditvijo

brežine

sanacija

obstoječih

hidrotehničnih

objektov

čiščenje

sifonov in

prepustov

drugo

poseg

štev

ilo

Številoposegov po

programih

Skupno

številoizvedenih

programov

Vir: Programi gospodarske javne službe, arhiv Oddelka za porečje reke Drave, 2012

Hidrotehnični oziroma vodnogospodarski objekti so bili obravnavani v 38

programih, kar predstavlja 41 % od vseh popisanih. Na grafu 6 je prikazano, da so

največkrat izvedeni hidrotehnični objekti v sklopu vodnogospodarskih ureditev

kamnite zložbe, ki so bile predvidene v kar 36 programih. Le-te so bile izvedene iz

kamna v suho ali betonu. Talni pragovi za ustalitev nivelete struge glede na okoliški

teren, so se pojavili v 14 programih. Zasledila sem tudi tri primere sonaravnega

zavarovanja brežin s piloti in brunami ter izvedbo dveh stopenj z enako funkcijo kot

jo imajo talni pragovi. Glede na to, da je v porečju Pesnice zgrajenih šest akumulacij,

se občasno pojavijo vzdrževalna dela na le-teh. Pri delih na akumulaciji Radehova in

Gradišče se je saniral talni izpust ali menih.

Izvor finančnih sredstev za vodnogospodarske ureditve od leta 2002 do 2011

prikazuje graf 7. Kar 71 % vseh programov se financira iz proračunske postavke, ki

je namenjena gospodarski javni službi za vzdrževanje, za sanacijo po izjemnih

dogodkih pa samo 5 %. Leta 2011 je bilo izvedenih 13 % programov za odpravo

40

posledic poplav iz leta 2010 – sanacijska dela po poplavah 2010. Odseki vodotokov,

ki so bili urejeni v sklopu izgradnje avtoceste (5 % programov), se vzdržujejo iz

proračunske postavke vzdrževanje vodne infrastrukture zgrajene po avtocestnem

programu. Nekaj finančnih sredstev za vodnogospodarske ureditve (5 % programov)

je bilo pridobljenih tudi iz vodnega sklada8. Med sanacijska dela po poplavah 2007 je

v obravnavanem obdobju spadal samo en program.

Graf 6: Hidrotehnični objekti v sklopu vodnogospodarskih ureditev od leta 2002 do 2011

Hidrotehnični objekti v sklopu vodnogospodarskih ureditev od leta 2002 do 2011

0

5

10

15

20

25

30

35

40

kamnita zložba talni prag sonaravno zavarovanje

bežine s piloti in brunami

stopnja talni izpust

hidrotehnični objekt

štev

ilo

Številohidrotehničnihobjektov po

programih

Skupno številohidrotehničnihobjektov

Vir: Programi gospodarske javne službe, arhiv Oddelka za porečje reke Drave, 2012

Graf 7: Izvor finančnih sredstev za vodnogospodarske ureditve od leta 2002 do 2011

Izvor finančnih sredstev za vodnogospodarske ureditve od leta 2002 do 2011

71%

5%

13%

1% 5% 5%

GJS - vzdrževanje

GJS - sanacija

Sanacijska dela po poplavah 2010

Sanacijska dela po poplavah 2007

Vodni sklad

Vzdrževanje vodne infrastrukturezgrajene po AC programu

Vir: Programi gospodarske javne službe, arhiv Oddelka za porečje reke Drave, 2012

8 V vodni sklad priteka denar od plačil za vodne pravice (vodna dovoljenja), od prodaje vodnih

zemljišč, za ustanovljene služnostne in stavbne pravice ter od vodnih povračil.

41

Pri popisu programov gospodarske javne službe sem ugotovila tudi, da so se dela

večkrat izvajala na istih vodotokih (različni odseki – več faz), kar kaže na to, da je

stanje vodne infrastrukture na teh območjih najbolj problematično. Prav tako je

pomembno poudariti, da se struga Pesnice vsako leto vzdržuje tudi v območju

vodomernih postaj Ranca, Gočova in Zamušani I s košnjo in posekom morebitne

zarasti, da so vplivi na merjenje hidroloških podatkov čim manjši.

5.1 Opis najpogostejših vodnogospodarskih del in hidrotehničnih objektov ter

njihovi učinki v strugi

a) Košnja trave

Kosijo se s travo zaraščene površine reguliranega korita in obrežnih nasipov

(slika 10). Izvedba košnje je lahko strojna ali ročna. Strojna košnja s traktorjem

se izvaja na daljših odsekih, ki niso gosto zaraščeni s trajnim rastlinstvom,

ročna pa na krajših odsekih, kje ni možno uporabljati kosilnice. Košnja se

izvaja po letnem programu gospodarske javne službe (program košenj) in se

ponavadi vrši v suhem vremenu od junija do avgusta (Standardi za

vodnogospodarska dela, 1990).

· UČINEK: preprečevanje zaraščanja korita in obrežnih nasipov iz travnih

površin v grmovno in drevesno zarast, ki bi zmanjševala pretočno

sposobnost struge.

Slika 10: Strojna košnja brežin

Vir: Kelenc, 2012

42

b) Posek prekomerne zarasti

Poseki prekomerne zarasti (slika 11) se lahko izvajajo v vodnih koritih

naravnih ali reguliranih strug skozi celo leto, vendar se ponavadi opravljajo

izven vegetacijskega obdobja. Zarast v profilu struge predstavlja oviro, ki

preusmerja vodo, kar lahko povzroči poškodbe na brežini, zato se skupaj s štori

odstrani iz pretočnega profila. Na zgornjem robu brežine se poseki izvajajo

selektivno (zdrava drevesa se ohranijo). Veje dreves, ki ostanejo, se oklestijo

do višine visoke vode. Delo je strojno in ročno. Večja debla ponavadi odpeljejo

pribrežni lastniki, manjše veje pa se strojno zmeljejo in zakopljejo (Standardi

za vodnogospodarska dela, 1990).

· UČINEK: vzpostavljanje boljše pretočnosti struge in preprečevanje

poškodb oziroma zajed na brežinah.

Slika 11: Posek prekomerne zarasti

Vir: Lukman, 2011

c) Odstranitev naplavin

Odvečne naplavine (mulj) se odstranjujejo iz struge, ko le-te močno zmanjšajo

pretočni profil (dvig dna) in s tem poslabšujejo odtok vode, kar povzroča večjo

43

nevarnost za poplave. Izkopan material se porabi pri oblikovanju projektiranega

profila struge (ustrezna širina dna in naklon brežin) ali pa se razporedi ob

vodotoku. Velikokrat se z njim sanira oziroma nadviša obstoječ visokovodni

nasip. Odstranitev naplavin je možno izvajati skozi celo leto, vendar je le-to

najbolj priporočljivo ob nizkih pretokih, ko je v strugi najmanj vode (Standardi

za vodnogospodarska dela, 1990).

· UČINEK: vzpostavitev boljše pretočnosti struge.

Slika 12: Odstranjevanje naplavin in formiranje projektiranega profila struge

Vir: Kelenc, 2011; Program GJS UV 2011, Ločki potok – sanitarni poseg, 2011.

d) Ustalitev nivelete dna s pragom ali stopnjo

S pomočjo praga ali stopnje se umetno stabilizira niveleta dna naravnega ali

reguliranega vodotoka. Za zaščito le-te pred poglabljanjem oziroma globinsko

erozijo se gradijo talni pragovi v niveleti dna (ravno z dnom struge).

Najpogostejši izvedbi sta iz lomljenca v betonu (slika 13) ali iz impregniranih

lesenih brun (slika 14). Za zmanjšanje vzdolžnega padca struge in umiritev

vodnega toka pa se gradijo pragovi oziroma stopnje z višinsko razliko od 20 cm

do 2 m, ki so ponavadi izvedeni v kombinaciji lesenih brun in kamna v betonu

(slika 15). Hidravlični izračuni določajo pravilne dimenzije praga/stopnje in

podslapja od njem/njej. Poleg dna so v območju pragu/stopnje zavarovane tudi

brežine vodotoka s kamnito zložbo (Markič, 2008; Mikoš, 2000; Standardi za

vodnogospodarska dela, 1990).

44

Slika 13: Talni prag v niveleti iz lomljenca v betonu

Vir: Standardi za vodnogospodarska dela, 1990

Slika 14: Talni prag v niveleti iz lesenih brun in pilotov

Vir: Standardi za vodnogospodarska dela, 1990

Slika 15: Prag/stopnja v kombinaciji lesenih brun in kamna v betonu

Vir: Kelenc, 2011

45

e) Kamnita zložba

Kamnita zložba iz tonalitnega lomljenca (slika 16) se uporablja pri sanaciji

zajed in zaščiti brežine izpostavljene močni eroziji. Način izvedbe je lahko s

kamnom v suho ali betonu (razmiki med kamni zaliti z betonom). Obrežno

zavarovanje mora biti ustrezno dimenzionirano in načrtovano tako, da ne

posega v obstoječi profil vodotoka in ne zmanjšuje njegove pretočne

sposobnosti. Na koncu zavarovanja je izveden talni prag iz kamna v betonu, da

se prepreči izpodjedanje temelja kamnite zložbe (Kavčič, 1998; Mikoš, 2000;

Standardi za vodnogospodarska dela, 1990).

· UČINEK: zaščita brežine in preprečevanje škodljivega delovanja voda

oziroma nadaljnjega spodjedanja (erodiranja) brežine.

Slika 16: Kamnita zložba iz lomljenca v betonu

Vir: Lukman, 2011; Program GJS UV 2011, Drvanja – sanitarni poseg, 2011

5.2 Predstavitev izbranih primerov vodnogospodarskih ureditev

Za podrobnejšo predstavitev vodnogospodarskih ureditev na vodotokih sem si

izbrala tri programe gospodarske javne službe, ki so bili izvedeni leta 2011, in sicer

Ruperški potok – ureditev struge v Voličini, Ločki potok – sanitarni poseg in

Drvanja – sanitarni poseg. Ureditev na Ruperškem potoku v Spodnji Voličini sem

izbrala zato, ker je lep primer sonaravne ureditve vodotoka z zavarovanjem brežin z

46

lesenimi piloti in brunami. Sanitarni poseg na Ločkem potoku v Trnovski vasi

predstavlja lep primer oblikovanja novega profila struge z ustalitvijo nivelete dna s

pomočjo talnih pragov. Sanitarni poseg na Drvanji v Spodnjih Verjanah pa sem

izbrala, ker je vključeval odstranjevanje naplavin in na podlagi le-teh nadvišanje

obstoječega visokovodnega nasipa.

a) Ruperški potok – ureditev struge v Voličini

Druga faza ureditve Ruperškega potoka (desni pritok Pesnice) je bila izvedena v

lanskem letu zaradi namere po širitvi pozidave in ureditvi sprehajalne poti ob

potoku, istočasno pa tudi zaradi povečanja poplavne varnosti, ki je v preteklosti

omogočila kmetijsko rabo obvodnega prostora. V dolžini 101,21 m se je povečal

pretočni profil struge z odstranitvijo naplavin ter ustalila niveleta dna z lesenimi

pragovi. Brežine vodotoka so bile na celotnem odseku urejene z zavarovanjem iz

pilotov in brun (Program GJS UV 2011, Ruperški potok – ureditev struge v

Voličini – II. faza, 2011). Podrobnosti izvedenega posega so prikazane na sliki 17.

Slika 17: Lokacija izvedenega posega, prečni in vzdolžni prerez ureditve ter obstoječi in

projektirani prečni profili

Vir: Program GJS UV 2011, Ruperški potok – ureditev struge v Voličini – II. faza, 2011

47

Dela so se začela z zakoličbo trase vodotoka in postavitvijo prečnih gradbenih

profilov. Sledil je strojni posek grmovja in dreves, strojni izkop zemlje oziroma

naplavin ter oblikovanje projektiranega pretočnega profila. Ustrezna širina dna

in zavarovanje brežin vodotoka so bili zagotovljeni z obojestransko postavitvijo

impregniranih smrekovih brun in pilotov. S pomočjo položenega geotekstila bo

preprečena morebitna erozija izza brun. Z udarnim kladivom sta bili odstranjeni

dve obstoječi stopnji (višine 0,5 in 1 m), ki sta bili za ustalitev nivelete dna

nadomeščeni z devetimi talnimi pragovi, višine 20 cm. Talni pragovi so bili

izdelani iz smrekovih pilotov (Ø 20 cm, dolžine 1,5 m) in brun (Ø 20 cm).

Obstoječa zajeda na koncu ureditve se je sanirala z zasipom oziroma

vgraditvijo odpadnih krogel in kamnito zložbo iz tonalitnega lomljenca v suho,

velikosti 30–50 cm. Prav tako so bila popravljena obstoječa zavarovanja ob

mostovih. Brežine vodotoka so se na koncu izravnale in posejale s travo.

Odvečni material, ki se ni porabil v sklopu ureditve, pa je bil odpeljan na

ustrezno deponijo (Program GJS UV 2011, Ruperški potok – ureditev struge v

Voličini – II. faza). Slike od 18 do 26 prikazujejo Ruperški potok pred in med

ureditvijo ter po izvedeni ureditvi.

Slika 18, 19 in 20: Ruperški potok pred izvedeno ureditvijo

Vir: Kelenc, 2011

Slika: 21, 22 in 23: Ruperški potok med ureditvijo

Vir: Kelenc, 2011

48

Slika: 24, 25 in 26: Ruperški potok po izvedeni ureditvi

Vir: Kelenc, 2011

b) Ločki potok – sanitarni poseg

Ureditev Ločkega potoka (desni pritok Trnovskega potoka) je bila izvedena v

lanskem letu iz razloga, ker je bila njegova naravna struga močno zaraščena z

grmovjem in drevjem, pretočno korito pa premajhno, kar je povzročalo prelitje

vode na bližnja kmetijska zemljišča že ob manjšem deževju. V dolžini 600 m se

je povečal pretočni profil struge ter ustalila niveleta dna z lesenimi pragovi.

Brežine v konkavah in ob pragovih so se utrdile s kamnito zložbo iz lomljenca

v betonu (Program GJS UV 2011, Ločki potok – sanitarni poseg, 2011).

Podrobnosti izvedenega posega so prikazane na sliki 27.

Slika 27: Lokacija izvedenega posega ter obstoječi in projektirani prečni profili

Vir: Program GJS UV 2011, Ločki potok – sanitarni poseg, 2011

49

Dela so se ponovno začela z zakoličbo predvidene trase vodotoka. Sledil je

posek dreves in grmovja v pretočnem profilu in na brežinah, ki se je izvedel s

strojnim ruvanje ter kopom štorov in panjev. Nato so se strojno izkopale

oziroma odstranile naplavine, istočasno pa se je formiral projektiran pretočni

profil. Za ustalitev nivelete je bilo izvedenih pet talnih pragov, višine 30 cm.

Izdelani so bili iz lesenih pilotov (Ø 24 cm, dolžine 2 m) in smrekovih brun (Ø

30 cm, dolžine 4 m) z zavarovanjem dna iz kamna v betonu. Na potrebnih

mestih v konkavah in ob talnih pragovih so bile izdelane tudi kamnite zložbe v

suho in betonu iz tonalitnega lomljenca, velikosti 30–50 cm. Odvečni material,

ki se ni uporabil tekom ureditve, se je razporedil na ravni površini ob vodotoku

in se na koncu posejal s travo (Program GJS UV 2011, Ločki potok – sanitarni

poseg, 2011). Slike od 28 do 36 prikazujejo Ločki potok pred in med ureditvijo

ter po izvedeni ureditvi.

Slika 28, 29 in 30: Ločki potok pred izvedeno ureditvijo

Vir: Kelenc, 2011

Slike 31, 32 in 33: Ločki potok med ureditvijo

Vir: Kelenc, 2011

50

Slike 34, 35 in 36: Ločki potok po izvedeni ureditvi

Vir: Kelenc, 2011

c) Drvanja – sanitarni poseg

Prva faza ureditve Drvanje (levi pritok Pesnice) se je izvedla v lanskem letu

zaradi močno zaraščene naravne struge z grmovjem in drevjem, velike količine

odloženih naplavin v pretočnem koritu in prenizkega nasipa, ki je bil ob visokih

vodah vzrok za prelivanje in poplavljanje bližnjih kmetijskih zemljišč. V

dolžini 591 m (dolvodno od lesenega mostu) se je izvedlo čiščenje naplavin,

posek in odstranitev zarasti skupaj s štori, ter nadvišanje nasipa s premetom

naplavin na le-tega (Program GJS UV 2011, Drvanja – sanitarni poseg, 2011).

Podrobnosti izvedenega posega so prikazane na sliki 37.

Slika 37: Lokacija izvedenega posega ter obstoječi in projektirani prečni profili

Vir: Program GJS UV 2011, Drvanja – sanitarni poseg, 2011

51

Dela so se začela z zakoličbo predvidene trase vodotoka in nasipa. Sledila je

strojna košnja trave, strojni posek grmovja in dreves z zlaganjem v deponijo in

drobljenjem ter strojno ruvanje in zakop štorov/panjev. Nato so se postavili

prečni gradbeni profili, s pomočjo katerih se je vršil izkop naplavin in formiranje

projektiranega pretočnega profila. Izkopan material se je porabil za sanacijo

oziroma nadvišanje visokovodnega nasipa na projektirano koto poplavne

varnosti. Brežine vodotoka z nasipom so se na koncu ustrezno izravnale in

posejale s travo (Program GJS UV 2011, Drvanja – sanitarni poseg, 2011). Slike

od 38 do 46 prikazujejo Drvanjo pred in med ureditvijo ter po izvedeni ureditvi.

Slika 38, 39 in 40: Drvanja pred izvedeno ureditvijo

Vir: Kelenc, 2011

Slika 41, 42 in 43: Drvanja med ureditvijo

Vir: Kelenc, 2011

Slika 44, 45 in 46: Drvanja po izvedeni ureditvi

Vir: Kelenc, 2011

52

6 VPLIV VODNOGOSPODARSKIH UREDITEV NA ODTOČNE

ZNAČILNOSTI IN SPREMEMBO RABE ZEMLJIŠČ V

POREČJU PESNICE

Ukrep povečanja pretočne sposobnosti struge vodotoka poznamo tudi pod

imenom regulacija, za katero se danes bolj pogosto uporablja izraz

(vodnogospodarska) ureditev. Struga vodotoka se razširi, poglobi in uravna (ni več

ostrih zavojev), s čimer se poveča padec in pridobi zemljišča; brežine in dno korita

pa se utrdijo z ustreznimi zavarovanji. Ureditve se lahko izvajajo na daljših ali

krajših odsekih. Pri lokalnih ureditvah (krajši odsek), ki jih lahko imenujemo tudi

vzdrževanje vodotoka, se za povečanje pretočne sposobnosti struge uravnajo

posamezni ovinki, lokalno se poglobi struga, odstranijo naplavine ali sipine ter

poseka prekomerna zarast, ki ovira odtok vode. Povečanje pretočne sposobnosti

struge je učinkovit ukrep, ki pa lahko povzroči poplavo pod reguliranim oziroma

urejenim odsekom, če se le-ta ne izvede celostno. V sklopu regulacij se gradijo tudi

objekti za preprečevanje površinskega pretakanja visokih voda, bolj znani kot

visokovodni nasipi, ki potekajo ob vodotoku, ter objekti za zadrževanje visoke vode

– zadrževalniki ali akumulacije (Kuzmič, Suhadolnik, 2005). Struga Pesnice s pritoki

je bila v preteklosti regulirana v polvkopanem sistemu z visokovodnimi nasipi,

zgrajene so bile večnamenske akumulacije in številni melioracijski jarki, kar je brez

dvoma vplivalo na odtočne značilnosti in spremembo rabe zemljišč ob vodotokih.

6.1 Vpliv ureditev na odtočne značilnosti

Metodologija, uporabljena pri ugotavljanju vpliva vodnogospodarskih ureditev

na odtočne značilnosti, je povzeta po članku Ocena hidroloških razmer po

hidromelioraciji Polskavske doline (Avšič, Burja, 1996).

Obsežne regulacije Pesnice in izgradnja hidromelioracijskega sistema so bile

izvedene v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, natančneje med letoma 1960 in 1967.

Kljub temu da so se regulacije izvajale še po letu 1967, lahko predpostavimo, da so

bile do takrat narejene izrazite spremembe odtočnih razmer.

53

Za analizo sem uporabila podatke vodomerne postaje Zamušani oziroma Zamušani I,

ker začetki meritev segajo v leto 1946 in ker vodozbirno zaledje vodomerne postaje

predstavlja skoraj celotno površino porečja Pesnice. Podatke sem v opazovalnem

obdobju od leta 1946 do 2010 razdelila na naslednja podobdobja:

· 1946–1959 obdobje pred regulacijo in hidromelioracijo,

· 1960–1967 obdobje intenzivne regulacije in hidromelioracije,

· 1968–1981 obdobje po regulaciji in hidromelioraciji 1,

· 1982–1995 obdobje po regulaciji in hidromelioraciji 2,

· 1996–2010 obdobje po regulaciji in hidromelioraciji 3.

Zanimala me je predvsem primerjava karakterističnih pretokov pred regulacijo

oziroma hidromelioracijo in po njej. Rezultati statistične obdelave podatkov so

podani v tabeli 7, kjer so prikazani značilni pretoki: srednji nizki pretok (sQn),

srednji letni pretok (sQs) in pretok srednje visoke vode (sQv). Vrednosti za

primerjalna obdobja so podane v m/s², zraven pa je naveden odstotek povečanja (+)

ali zmanjšanja (–) pretokov glede na primerjavo dveh obdobij.

Tabela 7: Prikaz statistične obdelave podatkov za vodomerno postajo Zamušani (I)

obdobje pretok (m/s²)

sQn sQs sQv

1946–1959

1968–1981

0,32

0,68

4,96

5,31

54,59

70,80

razlika v % + 113 + 7 + 30

1968–1981

1982–1995

0,68

0,56

5,31

4,83

70,80

70,06

razlika v % – 18 – 9 – 1

1982–1995

1996–2010

0,56

0,49

4,83

4,60

70,06

69,16

razlika v % – 13 – 5 – 1

Vir: ARSO, Arhiv površinskih voda, 2012

Pri primerjavi karakterističnih pretokov pred in po izvedenih ureditvah je največja

sprememba vidna pri srednjih nizkih pretokih (sQn), ki so se povečali za kar 113 %.

Srednji letni pretoki (sQs) so se po ureditvah povečali za 7 %, srednji visoki pritoki

(sQv) pa za 30 %. Ugotovljene spremembe v rečnem pretoku so prav gotovo

54

posledica izboljšanih odtočnih razmer, saj so regulacije vodotokov izboljšale

osnovno površinsko odvodnjo, hidromelioracije pa sekundarno odvodnjo površinskih

vod iz kmetijskih zemljišč in zalednih vod. S tem so se zmanjšale izgube vode v

podtalnico in ozračje, kar se kaže predvsem v večjem srednjem nizkem pretoku.

Regulirane struge so zaradi omogočenega neoviranega pretoka prevajale tudi do

petdesetletne visoke vode, kar je privedlo do zmanjšanja številnih retencijskih

površin in s tem do večje poplavne varnosti obvodnih zemljišč.

S primerjavo obdobij po regulaciji in hidromelioraciji 2 in 3 sem želela ugotoviti,

kakšni so karakteristični pretoki več let po izvedenih ureditvah. Zanimivi rezultati se

pokažejo že pri primerjavi med obdobjema 1968–1981 in 1982–1995, saj so se tako

nizki, srednji kot visoki pretoki zmanjšali. Vrednosti srednjih nizkih pretokov so bile

za 18 % nižje, srednji letni pretoki so bili nižji za 9 %, srednji visoki pretoki pa za

1 %. Večja razlika pri srednjih nizkih pretokih je bila verjetno zato, ker so se v strugi

že odložile naplavine oziroma mulj, ki najbolj ovira nizke pretoke. V strugi se je

pojavila tudi grmovna in drevesna zarast, ki prav tako ovira pretok vode.

Trend zmanjševanja pretočnosti se nadaljuje tudi v naslednje obdobje 1996–2010, saj

so srednji nizki pretoki nižji za 13 %, srednji letni pretoki za 5 %, srednji visoki

pretoki pa za 1 %. Glavni razlog za slabšanje razmer tiči v vzdrževanju že urejenih

vodotokov in melioracijskega sistema. Od časov izgradnje je minilo že 45 let, za

vzdrževanje pa se namenja vse manj sredstev, zato je stanje vodne infrastrukture

danes bistveno slabše kot je bilo po izgradnji. Visokovodni nasipi so na več mestih

dotrajani in posedeni, v strugah je veliko naplavin in zarasti, zaradi česar so pretočni

profili zmanjšani. Akumulacije so zapolnjene z naplavinami, objekti na le-teh

(nasipi, izpusti, pregrade) so prav tako dotrajani. Akumulacije danes izkoriščajo

predvsem za rekreacijo in ribolov, zaradi česar prihaja do nekontroliranega

dvigovanja gladine vode v akumulaciji in s tem do še večjega ogrožanja že tako

dotrajanih objektov.

Če povzamem: najboljše pretočne sposobnosti Pesnice so bile v prvem obdobju po

izvedenih regulacijah in hidromelioracijah, nato pa se je stanje samo še slabšalo

zaradi nezadostnega vzdrževanja že urejenih strug. Kljub temu pa vrednosti pretokov

niso toliko zmanjšane, da bi bile skrb vzbujajoče, saj so še vedno opazno višje od

tistih pred ureditvami.

55

6.2 Vpliv ureditev na spremembo rabe zemljišč ob vodotokih

Za ugotavljanje vpliva regulacij in hidromelioracij oziroma vodnogospodarskih

ureditev na spremembo rabe zemljišč v porečju Pesnice sem uporabila induktivno

metodo, tako da sem na podlagi konkretnega primera prišla do splošne ugotovite. Za

analizo in ugotavljanje sprememb sem izbrala katastrsko občino Biš, ker ima veliko

gostoto rečne mreže. Glede na to, da prve ureditve Pesnice segajo v drugo polovico

19. stoletja, je bilo najbolj smiselno uporabiti podatke rabe zemljišč iz

Franciscejskega katastra za Štajersko, ki je bil za izbrano katastrsko občino izdelan

leta 1828, torej pred kakršnimi koli ureditvami vodnih tokov in je prikazoval tedanjo

rabo zemljišč. Reprodukcijo kart Franciscejskega katastra sem dobila v digitalni

obliki na zgoščenki v Arhivu Republike Slovenije. Karte so digitalizirane in v slabši

ločljivosti javno dostopne tudi preko spleta (MIZKŠ, Arhiv RS, Franciscejski

kataster za Štajersko, 2012). Katastrska občina Biš je prikazana na petih barvnih

listih (združeni v celoto na sliki 47), ki sem jih s pomočjo programa ArcGIS ustrezno

georeferencirala (slika 48) in nato primerjala z javno dostopnimi grafičnimi podatki

rabe za celo Slovenijo za leto 2012, ki so objavljeni na spletnih straneh Ministrstva

za kmetijstvo in okolje (MKO, Grafični podatki RABA za Slovenijo, 2012).

Slika 47: Franciscejski kataster – katastrska občina Biš

Vir: MIZKŠ, Arhiv RS, Franciscejski kataster za Štajersko, Katastrska občina Biš, 2012

56

Pri preučevanju franciscejskih kart sem s pomočjo barv in znakov določila

posamezne kategorije rabe tal in sicer: travniki, pašniki, njive, vrtovi, gozd,

stanovanjska in gospodarska poslopja, ceste in poti ter vode (reke in potoki). Zaradi

lažje primerjave podatkov iz leta 1828 in 2012 je bilo treba posamezne kategorije

združiti. Tako sem pod kategorijo obdelovalne površine uvrstila njive in vrtove, pod

travnike spadajo tudi pašniki, pod kategorijo pozidano pa vsi objekti, ceste in poti. Z

grafa 8, ki prikazuje rabo zemljišč v katastrski občini Biš leta 1828, lahko razberemo,

da so s 45,9 % prevladovali travniki, sledile so obdelovalne površine s 25,9 %, gozd

z 22,2 %, pozidano s 5 % ter vode z 1 %.

Graf 8: Raba zemljišč v katastrski občini Biš leta 1828

Raba zemljišč v k.o. Biš leta 1828 - Franciscejski kataster

25,9%

45,9%

22,2%

5,0% 1,0%

Obdelovalne površine

Travniki

Gozd

Pozidano

Voda

Vir: MIZKŠ, Arhiv RS, Franciscejski kataster za Štajersko, Katastrska občina Biš, 2012

Treba je obrazložiti tudi razporeditev rabe zemljišč leta 1828, ki je prikazana na

georeferencirani karti Franciscejskega katastra za katastrsko občino Biš, na sliki 48.

Travniki so bili najbolj zgoščeni na severnem delu katastrske občine in ob vodotokih.

Vzrok za to pripisujem pogostim poplavam reke Pesnice, ki niso dopuščale druge

rabe. Obdelovalne površine so se nahajale v neposredni bližini stanovanjskih in

gospodarskih objektov, zato da so bile poti do njih čim krajše, saj so v preteklosti

brez strojne mehanizacije njive obdelovali ljudje z živino. Vidna je tudi stara struga

Pesnice pred ureditvami, ki predstavlja severno mejo katastrske občine. Le-ta ima v

tem delu veliko zavojev oziroma meandrov. Listnat gozd srednje starosti je bil

ohranjen med travniki in obdelovalnimi površinami oziroma tam, kjer zemljišča prav

tako niso bila primerna za drugo izrabo.

57

Slika 48: Raba zemljišč v katastrski občini Biš po Franciscejskem katastru leta 1828

58

Raba zemljišč leta 2012 je odraz izrazitih posegov v odvodnjo reke Pesnice oziroma

izvedenih obsežnih regulacij in izgradnje hidromelioracijskega sistema, katerih

glavni cilj je bil izboljšati kakovost zemljišč in povečati kmetijsko izrabo Pesniške

doline. Zaradi tega danes obdelovalne površine, med katere spadajo kategorije njive

in vrtovi, rastlinjaki, intenzivni in ekstenzivni sadovnjaki ter drugi trajni nasadi,

kmetijska zemljišča v zaraščanju in neobdelana kmetijska zemljišča, pokrivajo kar

62,5 % katastrske občine. Z 18,1 % jim sledi gozd, kamor spada tudi kategorija

drevesa in grmičevje. Na tretjem mestu so travniki s 15 %, nato pa pozidana in

sorodna zemljišča s 3,8 % in vode z 0,5 % (graf 9). Vzrok za tako majhen delež voda

je ta, da veliko vodotokov ni odmerjenih oziroma njihovo zemljiškoknjižno stanje ni

urejeno (nimajo svoje parcelne številke), zato je na sliki 49, ki prikazuje rabo

zemljišč v katastrski občini Biš za leto 2012, dodan sloj vodotokov. Mednje spadajo

stara neurejena in nova regulirana struga Pesnice s svojimi pritoki in številni

melioracijski jarki. Delež voda bi tako moral biti dosti večji. Če pogledamo

razporeditev sedanje rabe zemljišč, je ta bolj razgibana kot leta 1828. Obdelovalne

površine prevladujejo po celotni katastrski občini, najbolj sklenjene so v severnem

delu, v bližini naselitve pa se pojavljajo posamezni travniki, ki lahko nakazujejo na

opuščanje obdelovalnih površin in s tem na proces deagrarizacije ali pa predstavljajo

površine, ki so jih namensko zatravili za potrebe živinoreje.

Graf 9: Raba zemljišč v katastrski občini Biš leta 2012

Raba zemljišč v k.o. Biš leta 2012

18,2%

3,8% 0,5%

62,5%15,0%

Obdelovalne površine

Travniki

Gozd

Pozidano

Voda

Vir: MKO, Grafični podatki RABA za Slovenijo, 2012

59

Slika 49: Raba zemljišč v katastrski občini Biš za leto 2012

60

Katastrska občina Biš obsega 6.916.292 m² oziroma 692 ha. V tabeli 8 so navedene

površine, ki jih pokrivajo posamezne kategorije rabe zemljišč leta 1828 in 2012. Če

jih med seboj primerjamo, ugotovimo največje razlike pri kategorijah obdelovalne

površine in travniki. Slednji so leta 1828 prevladovali in zavzemali 45,9 % površin v

katastrski občini, danes pa pokrivajo samo 15 % površin. Pri obdelovalnih površinah

je situacija obratna, saj so leta 1828 pokrivale 25,9 % površin, danes pa prevladujejo

s kar 62,5 %. Spremembe v povečanju obdelovalnih površin in zmanjšanju travnikov

na račun le-teh, so najbolj izrazite ravno ob vodotokih, zato lahko trdim, da so

posledica regulacij ter hidro- in agromelioracij. Tudi nekaj odstotkov gozda se je

zmanjšalo zaradi povečanja obdelovalnih površin. Pri kategoriji pozidano lahko leta

2012 manjši odstotek pripišem napaki, ki je nastala pri georeferenciranju karte

Franciscejskega katastra. Današnje parcelne številke so velikokrat razdeljene na več

delov, kar pomeni, da je lahko znotraj ene parcele več tipov rabe zemljišč. Po navadi

je objekt odmerjen in opredeljen kot pozidano, okoli njega pa je raba največkrat njiva

oziroma vrt ali travnik. Pri georeferenciranju karte iz leta 1828 pa sem posameznim

parcelam določala rabo zemljišč na podlagi tega, katera raba je prevladovala. Če se je

na določeni parceli nahajal objekt, sem le-to v celoti uvrstila v kategorijo pozidano.

Zaradi navedenega bi moral biti delež pozidanih zemljišč danes večji kot je bil

nekoč. Vzrok za manjši delež vodnih površin pri sedanji rabi pa je, kot sem že

navedla, da novi vodotoki v večini niso odmerjeni, tako da imajo parcele preko

katerih tečejo rabo tal, ki prevladuje.

Tabela 8: Površine posameznih kategorij rabe zemljišč v katastrski občini Biš leta 1828 in 2012

kategorija

leto 1828 leto 2012

površine v k.o. Biš površine v k.o. Biš

m² ha % m² ha %

obdelovalne

površine 1.794.767 179,5 25,9 4.322.364 432,2 62,5

travniki 3.171.490 317,1 45,9 1.040.263 104,0 15,0

gozd 1.536.429 153,6 22,2 1.255.314 125,5 18,1

pozidano 346.985 34,7 5,0 263.874 26,4 3,8

voda 66.621 6,7 1,0 34.477 3,4 0,5

Vir: MIZKŠ, Arhiv RS, Franciscejski kataster za Štajersko, Katastrska občina Biš, 2012;

MKO, Grafični podatki RABA za Slovenijo, 2012

61

Iz grafa 10, ki prikazuje spremembe rabe zemljišč od leta 1828 do 2012, je razvidno,

da je 40,3 % površine katastrske občine Biš, glede na rabo zemljišč, ostalo

nespremenjene. Naslednja največja sprememba v rabi zemljišč s 36,6 % je bila iz

travnikov v obdelovalne površine. 5,9 % površin gozda se je spremenilo v

obdelovalne površine, 5,3 % obdelovalnih površin v travnike, 3,1 % travnikov v

gozd ter 2,9 % gozda v travnike. Ostale spremembe v rabi zemljišč so zanemarljivo

majhne.

Graf 10: Spremembe rabe zemljišč od leta 1828 do 2012

Spremembe rabe zemljišč od leta 1828 do 2012

5,33%0,50%

0,03%

0,22%

0,86%

1,36%

0,26%

0,05%

0,30%

0,08%

0,46%

0,01%

40,26%

36,58%

0,30%

0,50%

3,08%

2,89%

5,88%

1,04%

obdelovalne površine v travnike

obdelovalne površine v gozd

obdelovalne površine v pozidano

obdelovalne površine v vodo

travniki v obdelovalne površine

travniki v gozd

travniki v pozidano

travniki v vodo

gozd v obdelovalne površine

gozd v travnike

gozd v pozidano

pozidano v obdelovalne površine

pozidano v travnike

pozidano v gozd

pozdiano v vodo

voda v obdelovalne površine

voda v travnike

voda v gozd

voda v pozidano

ni sprememb

Vir: MIZKŠ, Arhiv RS, Franciscejski kataster za Štajersko, Katastrska občina Biš, 2012;

MKO, Grafični podatki RABA za Slovenijo, 2012

Spremembe v rabi zemljišč med letoma 1828 in 2012 so prikazane tudi na sliki 50, s

pomočjo grafov 11, 12, 13, 14 in 15, ki podrobneje prikazujejo spremembe rabe

zemljišč po posameznih kategorijah, pa lahko razberemo deleže sprememb. Najbolj

izstopajoča sprememba je vidna na severnem delu katastrske občine (slika 50,

oranžna barva) in predstavlja spremembo iz travnikov v obdelovalne površine. Kot

že rečeno, lahko vzrok za to pripišemo obsežnim posegom v vodno mrežo. Na

podlagi grafa 11 vidimo, da se je v obdelovalne površine spremenilo kar 79,8 % vseh

62

travnikov, le 6,7 % se jih je opustilo in s procesom zaraščanja preoblikovalo v gozd.

Na grafu 12 je prikazano, da se je 20,5 % obdelovalnih površin, ki se nahajajo v

bližini poselitve (slika 50, svetlo turkizna barva), nehalo obdelovati ali pa je njihova

raba namensko prešla v funkcijo travnikov. Nekdaj 39,4 % z gozdom pokritih

površin se je do danes spremenilo v obdelovalne površine (26,4 %) in travnike

(13 %). Za potrebe njivske obdelave se je gozd krčil predvsem v bližini naselij in

tam, kjer so bile prsti primerne za obdelavo (slika 50, temno rjava barva), krčenje

gozda za potrebe travnikov pa je potekalo na območjih gozda, kjer se je nekdaj že

pasla živina (slika 50, svetlo zelena barva).

Graf 11, 12, 13, 14 in 15: Spremembe rabe zemljišč po posameznih kategorijah

Vir: MIZKŠ, Arhiv RS, Franciscejski kataster za Štajersko 1823–1869, Katastrska občina Biš, 2012;

MKO, Grafični podatki RABA za Slovenijo, 2012

V severnem delu katastrske občine je bilo izvedenih tudi največ parcelacij zaradi

poteka nove regulirane struge Pesnice in oblikovanja novih melioracijskih jarkov, kar

mi je oteževalo delo predvsem pri usklajevanju kart iz Franciscejskega katastra z

63

današnjim stanjem. Vodnogospodarske ureditve vodotokov (regulacije in

hidromelioracije) so izboljšale odvodnjo na obravnavanem območju do te mere, da

so nekdaj redno poplavljeni travniki (poplavne ravnice ob stari strugi Pesnice) postali

primerni za kmetijsko obdelavo oziroma izrabo.

Slika 50: Spremembe rabe zemljišč v katastrski občini Biš od leta 1828 do 2012

64

7 PREDLOG VODNOGOSPODARSKE UREDITVE NA IZBRANEM

ODSEKU

Za predlog vodnogospodarske ureditve na glavnem toku Pesnice je bil izbran

odsek od Mezgovcev ob Pesnici do Moškanjcev, v dolžini okoli 2 km (slika 51).

Terenski ogled je bil opravljen nekaj dni po katastrofalnih poplavah v porečju Drave,

kar se je še vedno odražalo na visokem pretoku oziroma vodostaju v strugi Pesnice.

Na obravnavanem odseku je struga Pesnice regulirana in zavarovana z visokovodnim

nasipom na obeh straneh (polvkopan sistem), ki je bil projektiran na tridesetletno

poplavno varnost, danes pa je ta zaradi njegove dotrajanosti veliko manjša.

Leta 2011 so se gorvodno od izbranega odseka izvajala redna vzdrževalna dela in

sicer izmenični enostranski posek odvečne (moteče) zarasti, v dolžini okoli 1 km.

Leta 2010 pa se je struga Pesnice urejala dolvodno – v območju mostu, kjer se konča

izbran odsek, je bil izveden obojestranski posek prekomerne zarasti, naprej pa

ponovno izmenični enostranski posek dreves in grmovja, v dolžini okoli 0,5 km.

Omenjeni lokaciji sta bili uvrščeni v letni program izvajanja vzdrževalnih del iz

razloga, ker je zarast zmanjševala pretočno spodobnost struge do te mere, da so na

določenih odsekih nekoliko višje vode že prelivale nasipe in poplavljale okoliške

kmetijske površine (največ je njiv in nekaj travnikov) ter ogrožale bližnje

stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Gorvodno odstranjena zarast iz

pretočnega profila omogoča hitrejši odtok vode po strugi, kar lahko na spodnjem

neurejenem odseku povzroči še večjo škodo – voda naleti na oviro (zarast) in tako

hitreje prestopi bregove. Zaradi letno omejenih finančnih sredstev se vodotoki

urejajo le na krajših odsekih oziroma na mestih, kjer je to nujno potrebno. Verjetno

so bila ravno finančna sredstva razlog, da se Pesnica še ni uredila na odseku, ki sem

ga izbrala.

65

Slika 51: Lokacija izbranega odseka Pesnice

Vir: Atlas okolja, 2012

Že na zgornji satelitski sliki lahko opazimo, da je struga Pesnice na obravnavanem

odseku močno zaraščena, kar je dobro vidno tudi na slikah 52, 53 in 54. Drevesa in

grmovje rastejo znotraj pretočnega profila struge, kar zmanjšuje pretočno sposobnost

in povzroča spodjedanje brežin z bočno erozijo, saj si voda utira pot okoli zarasti

(slika 55). Zaradi navedenega sem na več mestih v strugi zasledila tudi manjše zajede

(slika 56). Za izboljšanje pretočnosti bi bilo treba izvesti obojestranski posek zarasti

in odstraniti štore/panje iz profila struge. Zajede pa bi bilo treba zasipati in ustrezno

utrditi. V strugi se nahajata tudi dve obstoječi kamniti zložbi iz tonalitnega lomljenca

v suho, ki sta bili izvedeni v sklopu vzdrževalnih del leta 2007. Obrežno

zavarovanje, ki se nahaja na začetku obravnavanega odseka, bi bilo treba obnoviti in

razmike med kamni zaliti z betonom, saj je voda v spodnjem delu že odnesla vmesni

material in ponekod teče že med kamni (slika 57). Obstoječi visokovodni nasip ob

strugi je zaradi bližnjih kmetijskih površin prevozen za kmetijske stroje, ki pa

sčasoma dodatno vplivajo na njegovo posedanje. S tem se zmanjšuje poplavna

varnost bližnjih naselij, zaradi česar bi bila potrebna sanacija z nadvišanjem na vsaj

stoletno poplavno varnost.

66

Slika 52, 53 in 54: Zaraščenost struge Pesnice na obravnavanem odseku

Foto: V. Leitinger, 2012

Slika 55: Preusmerjanje vodnega toka zaradi zarasti v strugi

Foto: V. Leitinger, 2012

Slika 56: Zajeda brežine zaradi bočne erozije

Foto: V. Leitinger, 2012

67

Slika 57: Obstoječa kamnita zložba potrebna sanacije

Foto: V. Leitinger, 2012

Slika 58: Visokovodni nasip potreben nadvišanja

Foto: V. Leitinger, 2012

68

8 PLAN VODNOGOSPODARSKIH UREDITEV ZA LETO 2012

V letošnjem letu 2012 naj bi se v porečju Pesnice izvedle vodnogospodarske

ureditve prikazane v tabeli 9. Pri predvidenih posegih ponovno prevladujejo poseki

prekomerne zarasti in odstranitev naplavin, na lokacijah, kjer je potrebno, pa so

predvidena tudi zavarovanja brežin in sanacije visokovodnih nasipov z nadvišanjem

na projektirano koto.

Tabela 9: Predvidene ureditve v letu 2012

vodotok lokacija predviden poseg izvor sredstev

Krka Juršinci

posek zarasti, odstranitev

naplavin, ustalitev

nivelete, sanacija nasipa,

zavarovanje brežin

sanacijska dela po

poplavah 2007

Dobrenjski potok Pesnica pri Mariboru košnje in posek zarasti vzdrževanje vodne infrastrukture zgrajene po

AC programu

Pesnica Ranca, Gočova, Zamušani

vzdrževanje strug v območju vodomernih postaj – košnja in posek

zarasti

GJS – vzdrževanje

Sejanski potok Sodinci posek zarasti, odstranitev

naplavin in štorov, sanacija nasipa

GJS – vzdrževanje

Odvodni jarek I - AK

Savci Savci odstranitev naplavin GJS – vzdrževanje

Pesnica Gorišnica–Zamušani posek zarasti GJS – vzdrževanje

Južni obrobni jarek Mostje posek zarasti, odstranitev

naplavin GJS – vzdrževanje

Trnovski potok Trnovska vas odstranitev naplavin,

zavarovanje brežin GJS – vzdrževanje

Biški potok Biš odstranitev naplavin,

zavarovanje brežin GJS – vzdrževanje

HS Pesnica več lokacij vzdrževanje pretočnosti struge – košnje, posek

zarasti

GJS – vzdrževanje

Vir: Letni program dela javne službe na območju reke Drave za obdobje I-XII 2012, 2011

Na področju urejanja voda število izvedenih oziroma predvidenih programov ni tako

pomembno kot finančna sredstva, ki so namenjena urejanju vodotokov znotraj

porečja. Glede na to, da se katastrofalne poplave pojavljajo že vsake dve do tri leta,

je skrb vzbujajoč podatek, da se za redno dejavnost gospodarske javne službe na

področju urejanja voda letno namenja vedno manj denarja iz državne blagajne. V

Sloveniji so se samo v zadnjih treh letih zmanjšala denarna sredstva iz 12 milijonov

69

evrov na 8 milijonov (2010 = okoli 12 milijonov evrov, 2011 = okoli 10 milijonov

evrov, 2012 = okoli 8 milijonov evrov). Prav tako je veliko zmanjšanje sredstev

prizadelo vodnogospodarsko vzdrževanje v porečju reke Drave, iz katerega se

financira tudi porečje Pesnice. Leta 2008 je bilo za vzdrževanje celotnega porečja

Pesnice namenjenih 2.315.334,00 EUR, leta 2012 pa le 1.024.787,09 EUR, kar

pomeni zmanjšanje za kar 56 % (Gregorc, 2012; Koren, 2010).

Porečje Pesnice se kot že rečeno financira iz proračuna za porečje Drave. Na grafu

16 so prikazana denarna sredstva namenjena vzdrževanju porečja Pesnice od leta

2005 do 2012. Razberemo lahko, da se vrednosti med leti dokaj razlikujejo, kar je

posledica, da so letni plani določeni na podlagi prioritet, kjer je stanje najbolj kritično

in nujno potrebno ureditve oziroma sanacije. Leto 2011 je bilo izjemno leto in na

grafu 16 močno izstopa v pozitivni smeri. K tolikšni višini sredstev (1.175.445 EUR)

sta prispevala tudi denar iz vodnega sklada in sanacijskega programa po poplavah iz

leta 2010, ko je bilo porečje Pesnice zelo prizadeto. V negativni smeri pa najbolj

izstopa letošnje leto 2012 (217.508 EUR), ko je za porečje Pesnice do sedaj

namenjenih najmanj sredstev. Razlog tiči v rebalansu državnega proračuna, saj so

strogi varčevalni ukrepi posegli tudi na področje urejanja voda. Ker je v državni

blagajni vedno manj denarja, je pomembno dobro sodelovanje z lokalnimi

skupnostmi, ki lahko same zagotovijo in prispevajo nekaj dodatnih sredstev za

urejanje vodotokov ter vzdrževanje vodne infrastrukture.

Graf 16: Finančna sredstva namenjena vzdrževanju porečja Pesnice od leta 2005 do 2012

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

vre

dn

os

t

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

leto

Finančna sredstva namenjena vzdrževanju porečja Pesnice od leta 2005 do 2012

Vir: Drava VGP Ptuj, d. d., 2012

70

9 SKLEP

Porečje reke Pesnice ima izrazito gričevnato ravninski značaj, ki vpliva

predvsem na odtočne značilnosti v smislu hitrosti vodnega odtoka. S povirnih delov

v gričevju voda hitro odteče in se nakopiči v vodnih tokovih. Zaradi slabo prepustne

kamninske osnove namreč večina padavin odteče, nakloni pa pospešujejo odtok,

zaradi katerega ima vodna erozija večjo moč. V ravninskem delu rečnih dolin imajo

vodni tokovi močno upočasnjen tok zaradi zmanjšanega strmca, kar povzroči

odlaganje erodiranega materiala iz pobočij, saj transportna moč vode ni več zadostna

za prenos le-tega dolvodno. Tako so struge v porečju Pesnice že v srednjem in

spodnjem toku polne naplavin, kar vpliva na njihovo zmanjšano pretočnost in

pogostejše poplavljanje zemljišč ob vodotokih. V preteklosti so na počasen odtok

vode, in s tem na mokrotnost in poplavljanje dolin, pomembno vplivale tudi neravne

plitve struge z meandri. Zaradi premajhnega pretočnega profila niso zagotavljale

odtoka višjih voda in le-te so se razlivale po poplavnih ravnicah, ki so bile del

obvodnega prostora. Pred vodnogospodarskimi ureditvami je bilo zato v porečju

Pesnice veliko retencijskih površin, ki so zadrževale vodni odtok. V porečju Pesnice

je, tako kot v širšem območju Slovenskih goric, zaradi pomanjkanja drugih naravnih

virov rodovitna prst omogočala tamkajšnjim prebivalcem možnost preživetja in

gospodarskega razvoja. Prsti v ravnini, ki bi bile primerne za kmetijstvo, pa so bile

prekomerno namočene. Iz tega razloga so bile potrebe po zmanjšanju poplavljanja

Pesnice in osuševanju zemljišč ob vodotokih tako velike. Glavni cilj posegov v

odvodnjo v porečju Pesnice je bil izboljšati pogoje za kmetijsko izrabo ter doseči

večjo poplavno varnost kmetijskih zemljišč oziroma zavarovati premoženje lastnikov

teh zemljišč. Da bi zagotovili hitrejši odtok voda iz porečja, so bili potrebni obsežni

posegi v obstoječo vodno mrežo (izravnave vodnih tokov, poglobitve strug itd.) ter

izgradnja številnih umetno narejenih strug (nova struga Pesnice, glavni razbremenilni

kanali in melioracijski jarki). Gostota rečne mreže se je, kljub skrajšanju naravnih

tokov, povečala vsaj za desetino.

Da je bilo porečje Pesnice v preteklosti deležno velikih sprememb zaradi

vodnogospodarskih ureditev, sem poskušala dokazati s pregledom časovne

71

razporeditve le-teh. Prve ureditve v porečju segajo že v drugo polovico 19. stoletja,

najbolj intenzivne pa so bile v šestdesetih letih 20. stoletja, ko so bile izvedene

obsežne regulacije Pesnice s pritoki in izgradnja hidromelioracijskega sistema

(melioracijski jarki v dolžini 101 km). Tako lahko danes rečje Pesnice označimo kot

močno preoblikovano vodno telo, saj je reka Pesnica regulirana skoraj v celotnem

toku – več kot 50 km, njeni pritoki pa v dolžini 89 km. Z navedenim je potrjen prvi

del prve hipoteze. Drugi del prve hipoteze, da vodnogospodarske ureditve danes

največkrat predstavljajo vzdrževanje pretočnosti struge, pa sem skušala dokazati z

analizo izvedenih programov gospodarske javne službe v porečju Pesnice, v obdobju

zadnjih desetih let (2002–2011). Rezultati analize so potrdili drugi del prve hipoteze,

saj se je več kot 50 % vseh programov nanašalo na vzpostavljanje boljše oziroma

vzdrževanje obstoječe pretočnosti struge vodotoka. Med prevladujočimi posegi sta

odstranjevanje naplavin, ki so se odložile na rečno dno zaradi zmanjšanja strmca in

počasnejšega vodnega toka ter poseki prekomerne zarasti, ki se nahaja v pretočnem

profilu. Vpliv vodnogospodarskih ureditev na hitrejši vodni odtok oziroma boljše

odtočne značilnosti reke Pesnice, kar je bil prvi del druge hipoteze, sem potrdila s

primerjavo karakterističnih pretokov v obdobjih pred in po izvedenih najobsežnejših

ureditvah v porečju. Največje spremembe v pretokih so se pokazale v prvem obdobju

po izvedenih ureditvah. Kar za 113 % so se povečali srednji nizki pretoki, saj so se iz

obstoječih strug odstranile naplavine in s tem poglobile struge, kar je povečalo

odtekanje vode, zlasti bazični odtok, in s tem so se srednji nizki pretoki povečali.

Srednji visoki pretoki so se povečali za 30 %, saj so bili novi pretočni profili

oblikovani za prevajanje večjih količin vode, kar je ob deževjih omogočilo visokim

vodam, da so dalj časa ostale znotraj struge in se niso razlivale po retencijskih

površinah. Srednji letni pretoki pa so bili večji za 7 %. Na podlagi rezultatov lahko

trdim, da so izvedeni posegi v odvodnjo z regulacijami in hidromelioracijami

povečali vodni odtok v porečju Pesnice in zmanjšali mokrotnost zemljišč.

Poglobljene in izravnane struge so omogočale tudi hitrejši odtok vode, večji prečni

profili pa so omogočali pretok večjih količin vode, kar je na izlivu Pesnice v Dravo

povečalo količine vode. Istočasno z regulacijami se je zmanjšalo odtekanje vode v

podtalnico, zadrževanje vode v prsti, zmanjšalo se je izhlapevanje in zmanjšale so se

retencijske površine visokih voda. Drugi del druge hipoteze, da je večja poplavna

72

varnost v porečju Pesnice najbolj vplivala na spremembo rabe zemljišč, je bil potrjen

z ugotovljeno spremembo v rabi zemljišč. V 19. stoletju so poplavne ravnice

pokrivali travniki in pašniki, po 60. letih 20. stoletja pa so z boljšo odvodnjo ta

zemljišča postala primerna za kmetijsko obdelavo, kar je bil tudi glavni namen

izvedenih vodnogospodarskih ureditev. Navedeno sem prikazala s spremembo rabe

zemljišč v katastrski občini Biš med obdobjema pred ureditvami (leta 1828) in

današnjim stanjem. Rezultati so potrdili, da se je kar 36,6 % površin v katastrski

občini spremenilo iz travnikov v obdelovalne površine.

Glede na moje poznavanje razmer v porečju Pesnice lahko trdim, da je veliko

odsekov vodnih tokov slabo vzdrževanih. Pesnica in njeni pritoki so ponekod zelo

zaraščeni in polni naplavin, kar zmanjšuje pretočno sposobnost. Obstoječe razmere

se poslabšujejo s pogostimi izjemni dogodki (neurja, poplave), po katerih se sanirajo

le poškodbe na vodnogospodarskih objektih, namesto da bi objekte redno vzdrževali.

Vsako leto nižja finančna sredstva iz državnega proračuna, namenjena urejanju voda,

že dolgo ne zadostujejo vsem potrebam. Ne drži trditev, da se porečje Pesnice ne

vzdržuje, le obseg del, ki se zaradi razpoložljivih sredstev lahko izvajajo, je tako

majhen, da bistveno ne pripomore k izboljšanju stanja. Menim, da bi morala država

več vlagati v preventivo ter že urejene vodotoke in vodno infrastrukturo redno

vzdrževati. S tem bi se zmanjšale poškodbe in ne bi bilo treba v tolikšni meri

odpravljati posledic po poplavah oziroma povodnjih. Sredstva za odpravo škode so

namreč dosti višja, od tistih namenjenih rednemu vzdrževanju.

Pri izvajanju vodnogospodarskih ureditev na vodotokih je treba dobro poznati in

upoštevati hidrogeografske značilnosti porečja, tako naravnogeografske značilnosti

kot njihov vpliv na človeka in njegove dejavnosti v pokrajini. Posegi se morajo

načrtovati celostno in ob tem upoštevati načela trajnostnega razvoja. Dober primer

nepovezanega urejanja vodotokov je ravno porečje Pesnice, kjer so se v preteklosti

regulacije na določenih odsekih izvajale nepremišljeno in pomanjkljivo načrtovano s

strani stroke, saj so se izvajale pod močnim vplivom tedanje oblasti. Obsežne

ureditve v zgornjem toku Pesnice so tako povzročile še bolj katastrofalne poplave

dolvodno, v njenem srednjem delu, kjer je struga ostala v naravnem stanju. Kasneje

je bilo zato nujno, da so bili urejeni tudi drugi deli vodnega toka. Negativne

73

posledice necelovitega urejanja vodotokov se lahko pokažejo takoj, lahko pa tudi

mnogo let kasneje ali šele ob izjemnih vodnih stanjih. Tako obsežnih

vodnogospodarskih posegov v odvodnjo porečja Pesnice, kot so bili izvedeni v

preteklosti, zaradi boljših možnosti za kmetovanje, danes ne bi realizirali. Prvi in

najpomembnejši razlog je zagotovo veliko manjši interes za kmetovanje in lastno

pridelavo hrane, drugi pa je pomanjkanje finančnih sredstev, ki bi bila potrebna za

investicijo, denarja pa ni dovolj niti za vzdrževanje. Dejstvo je, da zatečenega stanja

na vodotokih ni mogoče zanemariti, temveč je treba z njim premišljeno upravljati.

Ko je vodni tok spremenjen oziroma ni več naraven, mora človek vzdrževati njegovo

stanje, sicer so razmere lahko še slabše, kot so bile pred posegi.

Zastavljeni cilji diplomskega dela so bili v celoti realizirani. Morda bi bilo pri

ugotavljanju vpliva vodnogospodarskih ureditev na spremembo rabe zemljišč, po

izvedenih regulacijah Pesnice s pritoki in izgradnji hidromelioracijskega sistema,

boljše, če bi prikazala rabo zemljišč tudi v vmesnem obdobju, na primer po drugi

svetovni vojni in po letu 1970. Zaradi težje dostopnih starejših podatkov sem se

odločila le za primerjavo rabe zemljišč pred vsakršnimi ureditvami v 19. stoletju z

današnjim stanjem. Prepričana pa sem, da se glavne ugotovitve v spremembi rabe

zemljišč ne bi dosti razlikovale z obstoječimi rezultati diplomskega dela, saj se raba

zemljišč po vodnogospodarskih posegih ni dosti spreminjala. To velja tudi za izbrano

katastrsko občino, pri kateri se spremembe v rabi zemljišč nahajajo predvsem v

severnem delu katastrske občine Biš, kjer se je izvedlo največ posegov v rečno

mrežo. Do odstopanj bi verjetno prišlo v deležu vseh obdelovalnih površin, ki jih je

bilo v obdobju po izvedenih ureditvah verjetno več kot jih je danes, saj vemo, da

postaja v današnjem času kmetijstvo vedno manj intenzivno.

Delo na Oddelku porečja reke Drave mi je omogočilo dostop do njihovega internega

gradiva in pridobitev izkušenj, kar sem uporabila pri izdelavi diplomskega dela in

menim, da je pripomoglo k boljšemu prikazu vodnogospodarskih ureditev in

sprememb v porečju Pesnice. S problematiko urejanja voda v porečju Pesnice

oziroma v celotnem porečju Drave se tako srečujem vsakodnevno, zato se mi je

zdelo pomembno le-to predstaviti tudi širši (geografski) javnosti.

74

10 SEZNAM LITERATURE IN VIROV

10.1 Literatura

Adamič, F. et al. (1978): Splošni tehnični slovar. Ljubljana, Zveza inženirjev in

tehnikov SR Slovenije, Komisija za založništvo, Tehniška sekcija Terminološke

komisije SAZU.

Avšič, F. (2007): Gospodarjenje z vodami – gradnje na vodah za njih trajno rabo in

varovanje. V: Vukelić, Ž. (ur.): Gospodarjenje z vodami, zbornik 7. dneva inženirjev.

Ljubljana, IZS – Inženirska zbornica Slovenije, 7.

Avšič, F., Burja, D. (1996): Ocena hidroloških razmer po hidromelioraciji

Polskavske doline. V: Mišičev vodarski dan 1996 – Predstavitev aktualnih projektov

in problemov. Maribor, Vodnogospodarski biro Maribor, Drava vodnogospodarsko

podjetje Ptuj, 99–104.

Banovec, P. et al. (2006): GIS za vodenje evidence vodne infrastrukture v

upravljanju koncesionarja. V: Mišičev vodarski dan 2006 – Aktualni projekti s

področja upravljanja z vodami in urejanje voda. Maribor, Vodnogospodarski biro

Maribor, Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj, 115–119.

Bat, M. et al. (2003): Vodno bogastvo Slovenije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje,

prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje.

Bat, M. et al. (2008): Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Ljubljana, Ministrstvo za

okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje.

Bizjak, A. (1998): Vidiki urejanja in vrednotenja vodotokov in rečnih koridorjev. V:

Mlakar, A., Simoneti, M., Matjašec, D. (ur.): Voda – raba, varovanje, oblikovanje,

zbornik 5. letnega strokovnega srečanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije.

Ljubljana, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, 98–102.

75

Brečko Grubar, V. (2009): Hidrogeografske značilnosti porečja kot osnova za

celostno upravljanje s porečjem Mure. Pomurje: trajnostni regionalni razvoj ob reki

Muri, 20. zborovanje slovenskih geografov, Ljutomer - Murska Sobota, 84–92.

Brečko Grubar, V. (2007): Vloga naravnogeografskih značilnosti porečja pri

sonaravnem upravljanju z vodnimi viri v porečju Kamniške Bistrice. Dela 28,

Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 305–

321.

Bufon, M. et al. (2005): Geografski terminološki slovar. Ljubljana, Založba ZRC,

ZRC SAZU.

Bukovnik, S., Ivanuša, B. (2009): Presoja poplavne varnosti in analiza vzrokov

poplav v Pesniški dolini avgusta 2009. V: Mišičev vodarski dan 2009 – Stanje,

vzdrževanje in obratovanje grajenih hidrosistemov. Maribor, Vodnogospodarski biro

Maribor, Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj, 22–29.

DARS (2011): Poročilo o vplivih na okolje za AC na odseku Maribor–Lenart,

Povzetek poročila s sklepno oceno sprejemljivosti. Ljubljana, pro LOCO.

Dular, M. et al. (1997): Izrazje s področja voda. Ljubljana, Slovensko društvo za

zaščito voda.

Fajon, Š. (ur.) (2007): Gozd in voda – rezultati projekta Intereg III A. Ljubljana,

Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije.

Globevnik, L. et al. (2006): Izvajanje Vodne direktive v Sloveniji: predstavitev prvih

ocen možnosti doseganja okoljskih ciljev za vodna telesa v Sloveniji po načelih

Vodne direktive. Ljubljana, Inštitut za vode Republike Slovenije.

Globevnik, L. (2011): Upravljanje s poplavami, prostorska politika in vzdrževanje

vodotokov. V: Volfand, J. (ur.): Upravljanje voda v Sloveniji. Celje, Fit media,

d. o. o., 196–203.

76

Jesenovec, S. (1995): Pogubna razigranost, 110 let organiziranega hudourničartva na

Slovenskem: 1884–1994. Ljubljana, Podjetje za urejanje hudournikov.

Juvan, S. et al. (1997): Presoja vplivov načrtovanega poteka AC po Pesniški dolini

na vodni režim in vodno okolje. V: Mišičev vodarski dan 1997 – Aktualni

vodnogospodarski projekti. Maribor, Vodnogospodarski biro Maribor, Drava

vodnogospodarsko podjetje Ptuj, 89–92.

Juvan, S. (1992): Možnosti zadrževanja visokih vod v obstoječih in predvidenih

retenzijah na povodju Pesnice in Dravinje. Poplave v Sloveniji. Ljubljana, Republika

Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Republiška uprava za zaščito in reševanje, Center

za multidisciplinarno proučevanje naravnih nesreč Geografskega inštituta Antona

Melika ZRC SAZU.

Kavčič, I. (1998): Nekateri primeri vodnogospodarskih ureditev in urejanja

vodotokov. V: Mlakar, A., Simoneti, M., Matjašec, D. (ur.): Voda – raba, varovanje,

oblikovanje, zbornik 5. letnega strokovnega srečanja Društva krajinskih arhitektov

Slovenije. Ljubljana, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, 46–50.

Klaneček, M. (2008): Presoja vodnogospodarske urejenosti povodja – magistrsko

delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Klemenčič, M. (1989): Družbenogospodarski prehod v Sloveniji. V: Plut, D. (ur.):

Geografija in aktualna vprašanja prostorskega razvoja : 70 let geografije na

ljubljanski univerzi. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 230–243.

Kobold, M. et al. (2011): Vpliv padavin na pretočni režim Slovenije. V: Volfand, J.

(ur.): Upravljanje voda v Sloveniji. Celje, Fit media, d. o. o., 181–193.

Kobold, M. (ur.) (2012): Hidrološki letopis Slovenije 2009. Ljubljana, Ministrstvo za

kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje.

77

Kocjan Barle, M. (ur.), Bajt, D. (ur.) (2007): Slovenski veliki leksikon, NE–PI.

Ljubljana, Mladinska knjiga Založba.

Kolbezen, M., Pristov, J. (1998): Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije.

Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod Republike

Slovenije.

Komac, B. et al. (2008): Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Ljubljana, Geografski

inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC.

Koren, S. (2010): Pregled sredstev za izvajanje obvezne gospodarske javne službe na

področju urejanja voda. V: Mišičev vodarski dan 2010 – Zagotavljanje pogojev za

učinkovito ravnanje z vodami. Maribor, Vodnogospodarski biro Maribor, Drava

vodnogospodarsko podjetje Ptuj, 105–107.

Kuzmič, R., Suhadolnik, A. (2005): Urejanje voda kot varstvo pred poplavami. V:

Mišičev vodarski dan 2005 – Poplavna ogroženost in ukrepi za zmanjšanje posledic

poplav. Maribor, Vodnogospodarski biro Maribor, Drava vodnogospodarsko podjetje

Ptuj, 65–71.

Markič, T. (2008): Stabilizacijski objekti v vodotokih – magistrsko delo. Ljubljana,

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Mikoš, M. (2000): Urejanje vodotokov – skripta. Ljubljana, Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Mikoš, M. et al. (2002): Hidrološko izrazje. Ljubljana, Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Mioč, P., Žnidarčič, M. (1989): Osnovna geološka karta 1:100 000, Tolmač za lista

Maribor in Leibniz – L 33–56, L 33–44. Beograd, Zvezni geološki zavod.

78

Perko, D. (ur.), Orožen Adamič, M. (ur.) (2001): Slovenija : pokrajine in ljudje.

Ljubljana, Mladinska knjiga.

Petek, F., Urbanc, M. (2004): The Franziscean Land Cadastre as a key to

understanding the 19th-century cultural landscape in Slovenia – Franciscejski

kataster kot ključ za razumevanje kulturne pokrajine v Sloveniji v 19. stoletju. Acta

geographica Slovenica, 44, 1, Ljubljana, 89–113.

Renko, M. (2010): Hidrogeografske značilnosti porečja Gradaščice in možnosti

uporabe ekoremediacij za varovanje pred poplavami – diplomsko delo. Maribor,

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Repe, B. (2010): Prepoznavanje osnovnih prsti slovenske klasifikacije. Dela, 2010,

34. Ljubljana, 143–166.

Skumavec, D., Šabić, D. (2005): Pokrovnost tal v Sloveniji 1993-2001. Ljubljana,

Statistični urad Republike Slovenije.

Steinman, F. (1998): Osnovne naloge na področju gospodarjenja z vodami. V: Voda

– raba, varovanje, oblikovanje. Ljubljana, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije,

1–4.

Steinman, F. (2007): Vodnogospodarske zgradbe, naprave in ureditve. V: Vukelić, Ž.

(ur.): Gospodarjenje z vodami, zbornik 7. dneva inženirjev. Ljubljana, IZS -

Inženirska zbornica Slovenije, 9–17.

Steinman, F., Banovec, P. (2008): Hidrotehnika – vodne zgradbe 1. Ljubljana,

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

79

10.2 Interno gradivo Agencije RS za okolje (Oddelek za porečje reke Drave)

Hidrogea inženiring za vodno gospodarstvo, d. o. o. (1990): Standardi za vodnogospodarska

dela, Maribor.

Letni program dela javne službe na območju reke Drave za obdobje I-XII 2012

(2011), Arhiv Agencije RS za okolje, Oddelek za porečje reke Drave.

Programi gospodarske javne službe Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj (2002–

2011), Arhiv Agencije RS za okolje, Oddelek za porečje reke Drave.

~ Program GJS UV 2011, Drvanja – sanitarni poseg, Arhiv Agencije RS za

okolje, Oddelek za porečje reke Drave.

~ Program GJS UV 2011, Ločki potok - sanitarni poseg, Arhiv Agencije RS za

okolje, Oddelek za porečje reke Drave.

~ Program GJS UV 2011, Ruperški potok – ureditev struge v Voličini – II.

faza, Arhiv Agencije RS za okolje, Oddelek za porečje reke Drave.

Projekt Nizke zgradbe Ljubljana (1954): Vodnogospodarski osnutek Pesnice,

Ljubljana.

Vodnogospodarski biro Maribor (2000): Vodnogospodarska osnova območja Drave,

Maribor.

Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d. d. (2009): Presoja poplavne varnosti in analiza

vzrokov poplav v Pesniški dolini – elaborat, Maribor, Vodnogospodarski biro

Maribor, d. o. o.

Zveza vodnih skupnosti Slovenije – Strokovna služba v sodelovanju z

Vodnogospodarskim podjetjem Maribor (1978): Vodnogospodarske osnove

Slovenije. Ljubljana, Zveza vodnih skupnosti Slovenije.

80

10.3 Spletni viri

Agencija Republike Slovenije za okolje (2012-03): Atlas okolja.

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/

Agencija Republike Slovenije za okolje (2012-03): Arhiv podzemnih voda.

http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pod_arhiv_tab.php?p_vodotok=Ptujsko%20polje

Agencija Republike Slovenije za okolje (2012-10): Arhiv površinskih voda.

http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Pesnica

Agencija Republike Slovenije za okolje (2012-04): Državna meteorološka služba –

Meteo.si. http://www.meteo.si/met/sl/app/webmet/

Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d. d. (2012-10): O podjetju.

http://www.vgp-drava.si/o-podjetju.html

Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d. d. (2012-10): Vodno gospodarstvo.

http://www.vgp-drava.si/dejavnosti.html

Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d. d. (2012-10): EVON – evidenca voda,

vodnih objektov in naprav. http://www.evon.si/

Geološki zavod Slovenije (2012-03): Osnovna geološka karta Slovenije.

http://kalcedon.geo-zs.si/website/OGK100/viewer.htm

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije

(2012-10): Prostorski portal, Dostop do podatkov, Brezplačni podatki, Katastrske

občine, Grafični podatki (shape). http://e-prostor.gov.si/index.php?id=426

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Arhiv Republike Slovenije

(2012-10): Franciscejski kataster za Štajersko 1823–1869, katastrska občina Biš.

http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=211362

81

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (2012-10): Aplikacije, registri in obrazci, Javni

pregledovalnik GERK/RABA, Javno dostopni podatki: Grafični podatki RABA za

celo Slovenijo (shape). http://rkg.gov.si/GERK/

PIS – Pravno informacijski sistem (2012-10): Zakon o vodah (ZV-1B), Uradni list

RS, št. 67/02, 102/04-ZGO-1-UPB1, 126/07-ZGO-1B, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1,

57/08 in 57/12. http://pisrs.si/Predpis.aspx?id=ZAKO1244&pogled=osnovni

PIS – Pravno informacijski sistem (2012-10): Uredba o vodovarstvenem območju za

vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja, Uradni list RS, št. 59/07 in 32/12.

http://pisrs.si/Predpis.aspx?id=URED4395&pogled=osnovni

Uradni vestnik občine Ormož (2012-10): Odlok za določitev vodovarstvenega

območja in ukrepov za zavarovanje zajetij za pitno vodo vodarne Ormož, št. 5/00.

http://www.ormoz.si/dokument.aspx?id=153

10.4 Ustni viri

Ivanuša, B. (2012): Blaž Ivanuša, samostojni projektant javne službe Drava

vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d. d. Ustno izporočilo. Zapiski v arhivu avtorice.

Klaneček, M. (2012): Mateja Klaneček, vodja Oddelka za porečje reke Drave. Ustno

izporočilo. Zapiski v arhivu avtorice.

10.5 Drugo

Kelenc, B. (2011): Branko Kelenc, rečni nadzornik javne službe Drava

vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d. d. Avtor slik ureditve Ruperškega potoka, Drvanje

in Ločkega potoka. Slike v arhivu avtorice.

Lukman, A. (2011): Andrej Lukman, višji svetovalec Oddelka za porečje reke Drave.

Avtor slike kamnite zložbe na Zelenbreškem potoku v Ravnah na Koroškem. Slika v

arhivu avtorice.

82

11 SEZNAM SLIK, GRAFOV IN TABEL

Seznam slik

Slika 1: Geografska lega porečja ............................................................................................................ 5

Slika 2: Geološka karta porečja ............................................................................................................ 11

Slika 3: Hidrogeološka karta porečja .................................................................................................... 13

Slika 4: Vodovarstvena območja zalog pitne vode v porečju ............................................................... 13

Slika 5: Erozijska karta porečja ............................................................................................................ 15

Slika 6: Pedološka karta porečja ........................................................................................................... 17

Slika 7: Raba in pokrovnost tal v porečju leta 2006 ............................................................................. 27

Slika 8: Urejeni vodotoki v porečju Pesnice ......................................................................................... 36

Slika 9: Aplikacija EVON .................................................................................................................... 37

Slika 10: Strojna košnja brežin ............................................................................................................. 41

Slika 11: Posek prekomerne zarasti ...................................................................................................... 42

Slika 12: Odstranjevanje naplavin in formiranje projektiranega profila struge .................................... 43

Slika 13: Talni prag v niveleti iz lomljenca v betonu ........................................................................... 44

Slika 14: Talni prag v niveleti iz lesenih brun in pilotov ...................................................................... 44

Slika 15: Prag/stopnja v kombinaciji lesenih brun in kamna v betonu ................................................. 44

Slika 16: Kamnita zložba iz lomljenca v betonu ................................................................................... 45

Slika 17: Lokacija izvedenega posega, prečni in vzdolžni prerez ureditve ter obstoječi in projektirani

prečni profili ......................................................................................................................................... 46

Slika 18, 19 in 20: Ruperški potok pred izvedeno ureditvijo ................................................................ 47

Slika: 21, 22 in 23: Ruperški potok med ureditvijo .............................................................................. 47

Slika: 24, 25 in 26: Ruperški potok po izvedeni ureditvi ...................................................................... 48

Slika 27: Lokacija izvedenega posega ter obstoječi in projektirani prečni profili ................................ 48

Slika 28, 29 in 30: Ločki potok pred izvedeno ureditvijo ..................................................................... 49

Slike 31, 32 in 33: Ločki potok med ureditvijo .................................................................................... 49

Slike 34, 35 in 36: Ločki potok po izvedeni ureditvi ............................................................................ 50

Slika 37: Lokacija izvedenega posega ter obstoječi in projektirani prečni profili ................................ 50

Slika 38, 39 in 40: Drvanja pred izvedeno ureditvijo ........................................................................... 51

Slika 41, 42 in 43: Drvanja med ureditvijo ........................................................................................... 51

Slika 44, 45 in 46: Drvanja po izvedeni ureditvi .................................................................................. 51

Slika 47: Franciscejski kataster – katastrska občina Biš ....................................................................... 55

Slika 48: Raba zemljišč v katastrski občini Biš po Franciscejskem katastru leta 1828 ........................ 57

Slika 49: Raba zemljišč v katastrski občini Biš za leto 2012 ................................................................ 59

Slika 50: Spremembe rabe zemljišč v katastrski občini Biš od leta 1828 do 2012 ............................... 63

83

Slika 51: Lokacija izbranega odseka Pesnice........................................................................................ 65

Slika 52, 53 in 54: Zaraščenost struge Pesnice na obravnavanem odseku ............................................ 66

Slika 55: Preusmerjanje vodnega toka zaradi zarasti v strugi ............................................................... 66

Slika 56: Zajeda brežine zaradi bočne erozije....................................................................................... 66

Slika 57: Obstoječa kamnita zložba potrebna sanacije ......................................................................... 67

Slika 58: Visokovodni nasip potreben nadvišanja ................................................................................ 67

Seznam grafov

Graf 1: Podolžni profil Pesnice ............................................................................................................. 14

Graf 2 in 3: Povprečna mesečna količina padavin za obdobje 1982–2011 za padavinsko postajo Šentilj

v Slovenskih goricah in Kadrenc .......................................................................................................... 20

Graf 4: Pretočni količniki za obdobje 1971–2000 za vodomerni postaji Gočova in Zamušani I .......... 25

Graf 5: Vrste izvedenih posegov v porečju Pesnice od leta 2002 do 2011 ........................................... 39

Graf 6: Hidrotehnični objekti v sklopu vodnogospodarskih ureditev od leta 2002 do 2011 ................. 40

Graf 7: Izvor finančnih sredstev za vodnogospodarske ureditve od leta 2002 do 2011 ........................ 40

Graf 8: Raba zemljišč v katastrski občini Biš leta 1828 ....................................................................... 56

Graf 9: Raba zemljišč v katastrski občini Biš leta 2012 ....................................................................... 58

Graf 10: Spremembe rabe zemljišč od leta 1828 do 2012 .................................................................... 61

Graf 11, 12, 13, 14 in 15: Spremembe rabe zemljišč po posameznih kategorijah ................................ 62

Graf 16: Finančna sredstva namenjena vzdrževanju porečja Pesnice od leta 2002 do 2012 ................ 69

Seznam tabel

Tabela 1: Najvišji nivo podzemne vode v porečju ................................................................................ 12

Tabela 2: Osnovni geografski parametri vodomernih postaj v porečju Pesnice ................................... 21

Tabela 3: Karakteristični pretoki Pesnice v obdobju 1971–2000 .......................................................... 22

Tabela 4: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971–2000 ............................................... 23

Tabela 5: Členi vodne bilance v obdobju 1971–2000 za porečje Pesnice ............................................ 24

Tabela 6: Členi vodne bilance v obdobju 1971–2000 za Podravje in Slovenijo ................................... 24

Tabela 7: Prikaz statistične obdelave podatkov za vodomerno postajo Zamušani (I) ........................... 53

Tabela 8: Površine posameznih kategorij rabe zemljišč v katastrski občini Biš leta 1828 in 2012 ...... 60

Tabela 9: Predvidene ureditve v letu 2012 ............................................................................................ 68

84

12 PRILOGE

Priloga 1: Karta porečja Pesnice

85

Priloga 2: Tabele popisa programov gospodarske javne službe od leta 2002 do 2011

leto 2011

projekt lokacija (naselje) izvor sredstev izveden poseg hidrotehnični

objekt PESNICA – sanitarni

posek na odseku Formin-Zamušani

Gorišnica GJS – vzdrževanje posek dreves in

grmovja /

PESNICA – sanitarni

posek v občini Dornava

Dornava GJS – vzdrževanje posek dreves in grmovja

/

LOČKI POTOK – sanitarni poseg

Trnovska vas GJS – vzdrževanje

posek dreves in

grmovja, odstranitev

naplavin, ustalitev nivelete, utrditev brežin v konkavah in ob

pragovih

prag, kamnita zložba

LOČKI POTOK –sanitarni poseg

Trnovska vas GJS – vzdrževanje

posek dreves in

grmovja, odstranitev

naplavin, ustalitev nivelete, utrditev brežin v konkavah in ob

pragovih

prag, kamnita zložba

DRVANJA – sanitarni

poseg Spodnje Verjane GJS – vzdrževanje

posek dreves in grmovja, odstranitev

naplavin, nadvišanje nasipa

/

DRVANJA –sanacijska dela od izliva v Pesnico do

vtoka SOJ-a

Spodnje Verjane

Sanacijska dela po

poplavah 2010 (odprava posledic

poplav)

posek dreves in

grmovja, odstranitev

naplavin, sanacija/nadvišanje nasipa, zasip in

zavarovanje zajede

kamnita zložba

SOJ – sanacijska dela v

Drbetincih Drbetinci

Sanacijska dela po poplavah 2010

(odprava posledic

poplav)

odstranitev naplavin,

sanacija nasipa /

PESNICA V GOČOVI – sanitarni posek in sanacija nasipa

Gočova

Sanacijska dela po poplavah 2010

(odprava posledic

poplav)

posek dreves in

grmovja, odstranitev

naplavin, sanacija/nadvišanje nasipa

/

JOJ – sanacijska dela

na odseku Svetinci Levanjci

Svetinci–Levanjci

Sanacijska dela po poplavah 2010

(odprava posledic

poplav)

posek zarasti,

odstranitev naplavin, zasip zajede

kamnita zložba

GLOBOVNICA V

LENARTU – sanitarni

poseg in sanacija nasip

Lenart

Sanacijska dela po poplavah 2010

(odprava posledic

poplav)

posek zarasti, odstranitev naplavin,

sanacija/nadvišanje nasipa

/

RUPERŠKI POTOK –

ureditev struge v Voličini, 2. faza

Spodnja Voličina GJS – vzdrževanje

posek dreves in

grmovja,

odstranitev/premet naplavin, zasip zajede,

ustalitev nivelete

prag, sonaravno zavarovanje brežine s piloti in brunami,

kamnita zložba

Vzdrževanje strug v območju vodomernih postaj

Ranca, Gočova, Zamušani

GJS – vzdrževanje košnja in posek zarasti /

HS PESNICA –

vzdrževanje pretočnosti struge –košnje

več lokacij GJS – vzdrževanje vzdrževanje pretočnosti struge – košnja

/

PESNICA – sanacija

brežin v Tibolcih (gorvodno od

železniškega mostu)

Tibolci

Sanacijska dela po

poplavah 2010 (odprava posledic

poplav)

zasip zajede,

zavarovanje brežine, odstranitev naplavin

kamnita zložba

86

HMS PESNICA –

čiščenje sifonov in prepustov

več lokacij

Sanacijska dela po

poplavah 2010 (odprava posledic

poplav)

čiščenje zamašenih sifonov in prepustov

/

PESNICA – sanacija

desnoobrežnega nasipa v Pacinju

Pacinje

Sanacijska dela po poplavah 2010

(odprava posledic

poplav)

posek zarasti, sanacija

nasipa /

PESNICA – sanacija

nasipa v Gabrniku Gabrnik

Sanacijska dela po poplavah 2010

(odprava posledic

poplav)

sanacija nasipa s

posekom zarasti /

JOJ – sanacijska dela v

Bišu Biš

Sanacijska dela po

poplavah 2010

(odprava posledic poplav)

čiščenje naplavin, posek zarasti

/

JOJ – sanacijska dela v Gočovi

Gočova

Sanacijska dela po

poplavah 2010 (odprava posledic

poplav)

čiščenje naplavin, posek zarasti

AK SAVCI –vzdrževanje nasipa

Savci Vodni sklad –

sanacijska dela sanacija brežine nasipa kamnita zložba

SEJANCA – urejanje brežin v Svetem Tomažu

Savci

Sanacijska dela po

poplavah 2007

(odprava posledic poplav)

sanacija zajed in praga,

odstranitev naplavin kamnita zložba, prag

DOBRENJSKI POTOK – vzdrževanje pretočnosti struge

Pesnica pri Mariboru

Vzdrževanje vodne infrastrukture

zgrajene po AC programu

košnja in posek zarasti /

PESNICA – sanacijska

dela pri Kozjaku in

Zgornji Kungoti

Kozjak nad Pesnico,

Zgornja Kungota,

Plintovec

Sanacijska dela po

poplavah 2010 (odprava posledic

poplav)

sanacija zajed in praga,

odstranitev naplavin in podrtih dreves, posek

zarasti

kamnita zložba, prag

AK RADEHOVA –

sanacija talnega izpusta Radehova

Vodni sklad –vzdrževalna dela

sanacija talnega izpusta talni izpust (menih)

leto 2010

projekt lokacija (naselje) izvor sredstev izveden poseg hidrotehnični

objekt PESNICA – vzdrževanje

pretočnosti struge v občinah Gorišnica in Dornava

Gorišnica, Dornava GJS – vzdrževanje posek dreves in grmovja

/

PESNICA –nadaljevanje vzdrževalnih del pri Lormanju

Lormanje GJS – vzdrževanje

posek dreves in

grmovja, odstranitev naplavin, nadvišanje nasipa

/

BRESNIŠKI POTOK – sanacija poškodb nad Podgorci

Podgorci GJS – vzdrževanje

posek zarasti,

popravilo prepustov in pragov, sanacija

zajede

prepust, prag, kamnita zložba

MJ 7 – vzdrževanje pretočnosti pri Bišu

Biš GJS – vzdrževanje odstranitev naplavin, čiščenje cevnega prepusta

/

MJ 12 – vzdrževanje pretočnosti v Ruperčah

Ruperče GJS – vzdrževanje

odstranitev naplavin,

čiščenje cevnega prepusta

/

VODOMERNE

POSTAJE – vzdrževanje strug v območju vodomernih postaj

Ranca, Gočova, Zamušani

GJS – vzdrževanje košnja in posek zarasti /

87

HS PESNICA –

vzdrževanje pretočnosti struge –

košnje

več lokacij GJS – vzdrževanje

vzdrževanje pretočnosti struge –

košnja

/

RUPERŠKI POTOK

– ureditev struge v Voličini, I. faza

Spodnja Voličina GJS – sanacija

zavarovanje brežine, porušitev stopnje, izvedba pragov

kamnita zložba, prag, sonaravno

zavarovanje brežine s piloti in brunami

JOJ – čiščenje naplavin od Velovleka

gorvodno

Velovlek GJS – vzdrževanje odstranitev naplavin /

AK SAVCI – sanacija brežin

Savci GJS – sanacija sanacija brežine nasipa

kamnita zložba

PESNICA –

intervencijska dela na Pesnici med

Cvetkovci in

Trgoviščem

Cvetkovci–Trgovišče GJS – vzdrževanje posek zarasti, odstranitev plavja in

naplavin

/

DOBRENJSKI POTOK –

vzdrževanje vodne infrastrukture zgrajene po AC programu

Pesnica pri Mariboru

Vzdrževanje vodne infrastrukture zgrajene

po AC programu

posek zarasti, odstranitev

premostitvenega

objekta, zavarovanje brežin

kamnita zložba

PESNICA –

intervencijska dela na Pesnici – odstranitev

naplavin in poseki na

Pesniškem dvoru

Pesniški Dvor GJS – vzdrževanje posek zarasti, odstranitev naplavin,

sanacija zajed

kamnita zložba

LOČKI POTOK – sanitarni poseki

Trnovska vas GJS – vzdrževanje posek zarasti /

KRKA – čiščenje naplavin v Oblakih

Oblaki GJS – vzdrževanje

posek zarasti,

odstranitev naplavin, čiščenje prepustov

/

leto 2009

projekt lokacija (naselje) izvor sredstev izveden poseg hidrotehnični

objekt PESNICA – vzdrževanje pretočnosti struge v občinah Gorišnica in Dornava

Gorišnica, Dornava GJS – vzdrževanje posek dreves in grmovja

/

KRKA – čiščenje naplavin v Oblakih

Oblaki GJS – vzdrževanje posek zarasti,

odstranitev naplavin, čiščenje prepustov

/

SEJANCA –

Sanacijska dela v Sodincih po visokih

vodah 2007

Sodinci GJS – vzdrževanje posek zarasti, sanacija praga in zajed

kamnita zložba, prag

Vzdrževanje strug v območju vodomernih postaj

Ranca, Gočova, Zamušani

GJS – vzdrževanje košnja in posek zarasti /

HS PESNICA –

vzdrževanje pretočnosti struge –

košnje

več lokacij GJS – vzdrževanje vzdrževanje

pretočnosti struge –

košnja

/

ZVIRENČINA –

vzdrževanje pretočnosti struge nad MJ Lemberga

Formin GJS – vzdrževanje posek zarasti, odstranitev naplavin

/

PESNICA – sanacija zajed v Gradiški

Gradiška GJS – vzdrževanje sanacija zajed kamnita zložba

PESNICA –

vzdrževanje pretočnosti in nadvišanje nasipa pri Lormanju

Lormanje GJS – vzdrževanje posek zarasti,

nadvišanje nasipa /

88

leto 2008

projekt lokacija (naselje) izvor sredstev izveden poseg hidrotehnični

objekt Pesnica – posek

zarasti pod AK Pristava

Pristava GJS – vzdrževanje posek zarasti /

Sanacija zajede pri

Forminu Formin GJS – vzdrževanje sanacija zajede kamnita zložba

Krka – vzdrževanje pretočnosti

Gabrnik GJS – vzdrževanje odstranitev naplavin, popravilo obstoječih zavarovanj

kamnita zložba

Zvirenčina in MJ

Lemberg – vzdrževanje pretočnosti

Formin GJS – vzdrževanje posek zarasti, odstranitev naplavin

/

SOJ odsek Mostje – Gabernik, vzdrževanje pretočnosti struge

Mostje GJS – sanacija posek zarasti,

odstranitev naplavin /

Pesnica – vzdrževanje pretočnosti in utrjevanje brežin

Pesnica pri Mariboru GJS – vzdrževanje posek zarasti, odstranitev naplavin,

utrjevanje brežin

kamnita zložba

Pesnica – nadvišanje nasipov pri Osluševcih

Osluševci GJS – vzdrževanje nadvišanje nasipa /

Jakobski potok –

sanacija plazu v Jakobskem dolu

Jakobski dol GJS – sanacija

sanacija zajed,

odstranitev naplavin, zavarovanje brežin

kamnita zložba, talni prag

Brežnica – čiščenje naplavin od izliva v

Pesnico do Cvetkovcev

Osluševci GJS – vzdrževanje odstranitev naplavin,

formiranje nasipa, /

HS Pesnica –

vzdrževanje pretočnosti struge –

košnje

več lokacij GJS – vzdrževanje

vzdrževanje pretočnosti struge - košnja

/

Desni pritok

Radečkega potoka – sanacija struge potoka

od km 0,045 do km

0,100

Pesnica pri Mariboru GJS – sanacija odstranitev naplavin, zavarovanje brežin, ustalitev nivelete

kamnita zložba, prag

leto 2007

projekt lokacija (naselje) izvor sredstev izveden poseg hidrotehnični

objekt Dobrenjski potok –vzdrževanje pretočnosti v sklopu

AC programa v območju Dumida

centra

Spodnje Dobrenje Vzdrževanje vodne infrastrukture zgrajene

po AC programu

posek zarasti /

HS PESNICA –vzdrževanje pretočnosti struge –košnje

več lokacij GJS – vzdrževanje

vzdrževanje pretočnosti struge – košnja

/

Vzdrževanje pretočnosti v območju vodomernih postaj

Ranca, Gočova, Zamušani

GJS – vzdrževanje košnja in posek zarasti /

SOJ – vzdrževanje pretočnosti struge v Hlaponcih

Biš, Trnovska vas GJS – vzdrževanje posek zarasti,

odstranitev naplavin /

Rekonstrukcija AK

Pristava, I. faza Pristava

Vodni sklad –vzdrževalna dela

zavarovanje brežin nasipa, odstranitev naplavin

sonaravno

zavarovanje brežine s piloti in brunami

Pesnica – vzdrževanje pretočnosti na odseku Mezgovci-Velovlek

Dornava GJS – vzdrževanje posek zarasti /

89

leto 2006

projekt lokacija (naselje) izvor sredstev izveden poseg hidrotehnični

objekt HS Pesnica – vzdrževanje pretočnosti strug

(košnje)

več lokacij GJS – vzdrževanje

vzdrževanje pretočnosti struge – košnja

/

Dobrenjski potok –

vzdrževalna dela po AC programu

Spodnje Dobrenje

Vzdrževanje vodne infrastrukture zgrajene po AC programu

posek zarasti,

odstranitev naplavin,

vzpostavitev nivelete in stabilizacija dna,

zavarovanje brežin

prag, kamnita zložba

Vzdrževanje pretočnosti v območju vodomernih postaj

Ranca, Gočova, Zamušani

GJS – vzdrževanje košnja in posek zarasti /

Trnovski potok –Čmrlja, vzdrževanje pretočnosti

Trnovska vas GJS – vzdrževanje

posek zarasti,

odstranitev naplavin, zavarovanje brežin in stabilizacija dna

kamnita zložba, talni prag

Vzdrževanje pretočnosti struge MJ 10 – Lormanje

Lormanje GJS – vzdrževanje posek zarasti,

odstranitev naplavin /

leto 2005

projekt lokacija (naselje) izvor sredstev izveden poseg hidrotehnični

objekt HS Pesnica –

vzdrževanje pretočnosti struge – košnje

več lokacij GJS – vzdrževanje vzdrževanje pretočnosti struge –

košnja

/

TRNOVSKI POTOK

– sanacija zavarovanja in zagotavljanja

pretočnosti

Trnovska vas GJS – vzdrževanje

posek zarasti,

odstranitev naplavin,

ustalitev nivelete

prag, kamnita zložba

VELKA – sanacija

korita in poškodovanih nasipov od IC do načrtovane ČN v Lenartu

Lenart v Slovenskih

goricah vodni sklad

posek zarasti, odstranitev naplavin,

sanacija nasipa

/

AK Gradišče –

sanacija zajed na

nasipu in iztočnih objektov

Sveta Trojica vodni sklad

posek zarasti,

odstranitev naplavin,

sanacija nasipa in iztočnih objektov

talni izpust (menih),

kamnita zložba

Vzdrževanje pretočnosti struge v območju vodomernih postaj na Pesnici

Ranca, Gočova, Zamušani

GJS – vzdrževanje košnja in posek zarasti /

Dobrenjski potok v

območju AC Šentilj –Pesnica – vzdrževanje pretočnosti struge

Spodnje Dobrenje

Vzdrževanje vodne infrastrukture zgrajene

po AC programu

odstranitev naplavin,

sanacija poškodb na pragovih in brežinah

prag, kamnita zložba

Levi pritok Krke v Juršincih –

vzdrževanje pretočnosti

Juršinci GJS – vzdrževanje odstranitev naplavin /

VELKA – obnova profila ob ČN v Lenartu

Lenart v Slovenskih

goricah GJS – vzdrževanje

posek zarasti, odstranitev naplavin,

nadvišanje nasipa

/

90

leto 2004

projekt lokacija (naselje) izvor sredstev izveden poseg hidrotehnični

objekt Nujna interventna dela – utrjevanje

bregov na Svečinskem potoku

Kungota GJS – vzdrževanje

posek zarasti,

odstranitev naplavin, utrjevanje brežin

kamnita zložba

HS Pesnica –

vzdrževanje pretočnosti struge (košnje)

več lokacij GJS – vzdrževanje vzdrževanje pretočnosti struge –košnja

/

Vzdrževanje pretočnosti

razbremenilnika in struge Pesnice od

pregrade do mostu v

Osluševcih

Osluševci GJS – vzdrževanje posek zarasti, odstranitev naplavin

/

leto 2003

projekt lokacija (naselje) izvor sredstev izveden poseg hidrotehnični

objekt Sanitarni posek na

Pesnici Lormanje –Gradiška

Lenart GJS – vzdrževanje posek zarasti /

Vzdrževanje pretočnosti struge Drvanje v Benediktu

Benedikt GJS – vzdrževanje

posek zarasti,

odstranitev naplavin,

utrjevanje brežin

kamnita zložba

Vzdrževanje pretočnosti strug HS

Pesnica

več lokacij GJS – vzdrževanje

vzdrževanje pretočnosti struge –

košnja

/

Vzdrževanje pretočnosti struge Trnovski potok

Trnovska vas GJS – vzdrževanje posek zarasti,

odstranitev naplavin /

leto 2002

projekt lokacija (naselje) izvor sredstev izveden poseg hidrotehnični

objekt

Košnje na HS Pesnica več lokacij GJS – vzdrževanje vzdrževanje pretočnosti struge –

košnja

/

Čiščenje naplavin na Drvanji v Benediktu

Benedikt GJS – vzdrževanje odstranitev naplavin, zavarovanje brežin, ustalitev nivelete

kamnita zložba, stopnja

Sanacija zajede na

Sejanci v Sodincih Sodinci GJS – vzdrževanje

odstranitev naplavin,

sanacija zajede, popravilo praga

kamnita zložba

Sanacija zajede na

Pesnici v Forminu Formin GJS – vzdrževanje sanacija zajede kamnita zložba

Sanacija zajede na Pesnici v Mezgovcih

Mezgovci GJS – vzdrževanje sanacija zajede kamnita zložba

Velka – popravilo nasipa

Lenart GJS – vzdrževanje

posek zarasti,

odstranitev naplavin, popravilo nasipa,

sanacija zajede

kamnita zložba

Čiščenje naplavin na Svečinskem potoku in pritokih v občini Kungota

Kungota GJS – vzdrževanje

posek zarasti, odstranitev naplavin,

popravilo

zavarovanja, nadvišanje stopnje

kamnita zložba, stopnja

Sanacija poškodb po visoki vodi na Drvanji

Benedikt GJS – vzdrževanje odstranitev naplavin,

zavarovanje brežin kamnita zložba