1

glasilo skupine Hidria IMP KlimaSkupina Hidria IMP Klima

info hidria-imp-klima.siwww.hidria-imp-klima.si]@

2

PARTNERinformativni časopis

IzdajateljHidria IMP Klima d.o.o. Godovič 1505275 Godovičtel.: 05 374 30 00fax: 05 374 30 83

UrednicaMajda Flander

NaslovnicaHotel Livada Prestige, Moravske toplice

Oblikovanje, priprava in tiskGaya Cerkno

Naklada1.500 izvodovLetnik VIII, št. 1/2007januar 2007

Glasilo je objavljeno tudi na naših spletnih straneh: http://www.hidria-imp-klima.si/glasiloPartner.asp

Spremembe so imperativ dana{njega ~asa. Lahko trdimo, da so pravzaprav edina stalnica na{ega ~asa in da so vse hitrej{e, na vseh podro~jih `ivljenja. ^e ho~emo biti uspe{ni, se moramo znati spreminjati, najprej svoje mi{ljenje in nato svoje vedenje.

preminjanje pa je nekaj, kar nam običajno ne leži najbolje. Pravzaprav zna biti sprememba prav nadležna in moti pozicijo, na katero smo na-vajeni in jo poznamo, pa čeprav je

nevzdržna. Zato se v spremembi skriva paradoks. Potrebujemo jo, hkrati pa upamo, da se bo v zadnjem trenutku zgodilo nekaj nepredvidenega in bo šla v resnici mimo nas. Pravzaprav gre po eni strani za usmerjenost vase, v svoja načela, ideje, percepcijo, čustvovanja, ki nas držijo v oklepu in se ji je težko odreči. Po drugi strani pa gre za pogum. Spreminjanje je vprašanje pogu-ma.

Človek vse prevečkrat gleda na spremembo kot na grožnjo in ne kot na nekaj pozitivnega, razvoj-nega in naravnega, dobrodošlega in celo nujnega. Zakaj se uspemo spremembam včasih prav nena-vadno dobro upreti? Ne upiramo se namreč zara-di sprememb kot takih, temveč zaradi občutka, da ogrožajo naš ustaljeni način življenja in nekatere globlje potrebe. Človek se boji izgubiti tisto kar ima, ker ne ve kaj bo dobil potem. Osnovne zavo-re za spremembe so predvsem notranje in ne zunanje.

Ko se pred nas postavi zid iz zgoščenih življenj-skih kriz in neodgovorjenih izzivov, nezadovoljstva, ali samo neskončnega ponavljanja, takrat je čas za soočenje s samim seboj in za odločitev. Za to pa je potreben pogum. Ko spremembo sprejmemo odprto, nas poživi, je vznemirljiva in vzpodbu-dna.

Vse večje spremembe in njihove posledice lahko obvladujemo na različne načine. Učinkovita in preprosta metoda je, da si občasno odgovorimo na nekaj preprostih, a prodornih in ključnih vprašanj, ki nam pomagajo odmakniti se od trenutne misel-ne naravnanosti in pogledati na življenje iz druge, širše perspektive: Kaj v resnici želim? Zakaj to delam? Kaj je najpomembnejše? Kako si predsta-vljam življenje? Kaj bo pomembno čez deset let? Kako bi gledal na to, če bi imel pred sabo le še eno leto življenja?

Bodimo generatorji sprememb. Spremembe, ki jih narekuje okolje, pa vzemimo kot priložnost in jih čimbolje izkoristimo v svoj prid.

Skozi male ali velike bitke pridejo pogumni do zmage. Kdor ne tvega dovolj, tvega v resnici pre-malo. Na srečo je veliko ljudi, ki se pogumno odločijo vstati iz fotelja varnosti in pognati koles-

Veter sprememb

UvodnikMAJDA FLANDER, vodja tr`enja

je novega. Držimo pesti zanje, še več – pridruži-mo se jim.

Kitajska modrost pravi: Ko zapiha veter spre-memb, se ljudje razdelijo na dvoje: tiste, ki gradi-jo vetrobrane in tiste, ki gradijo mline na veter. Zgradimo tudi mi mlin na veter in nastavimo jadra, da v vetru sprememb ulovimo srečo, uspeh in zadovoljstvo v letošnjem letu.

Spreminjati želimo tudi glasilo Partner. Ne radi-kalno, pač pa v procesu stalnih izboljšav in tudi glede na mnenja in predloge bralcev. Hvala vsem, ki ste v novembru odgovorili na anketo o tem kako vam je Partner všeč in kaj še predlagate. Nekatera mnenja smo že upoštevali (npr. izbrali in prevedli smo članek iz tuje strokovne revije), druga pa še bomo. Ponovno vabimo tudi ostale bralce, da odgovorite na anketni vprašalnik, ki ga prilagamo.

S

3

Korektnost in zanesljivost Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja Biro ES, gospodom Jožetom Vrhuncem in vodjo oddelka za strojne instalacije, gospodom Matjažem Mo{kri~em.

Tekst: Majda Flander, vodja tr`enja

G. Jo`e Vrhunc, direktor Biro ES

IntervjuJO@E VRHUNC, direktor Biro ES

ospod Vrhunc, pro-sim da za za~etek na kratko predstavite va{e podjetje (dejav-nost, od kdaj deluje,

{tevilo zaposlenih, letna prodaja, va{ polo`aj na trgu, rast in razvoj od ustanovitve dalje in v zadnjem obdobju).

V Biroju ES se ukvarjamo s projektiranjem strojnih in elektro instalacij, ki predstavlja večino – okrog 95 % posla ter s tehničnim svetovanjem strankam (5 %). Tre-nutno imamo 20 zaposlenih, kar je tudi zasedba, ki je z rahlimi nihanji nespremenjena že od za-četka – torej od naše ustanovitve v letu 1994. Prvih nekaj let smo res hodili po samem robu. Kot biro smo bili neznani, posle smo sklepali izključno na osnovi oseb-nih referenc zaposlenih. Z resnim delom smo si počasi ustvarili do-ločen ugled, ampak naš kruh je trd. Če gledamo primerljive biroje, torej take, ki pokrivajo strojne in električne instalacije, smo v sa-mem vrhu, tako po številu zapo-slenih in dejavnosti kot po obsegu storitev. Naš letni promet znaša okrog 1 mio €, kako je z realiza-cijo konkurence, pa lahko sami pogledate v ibon.

Kako je sestavljen va{ tim zapo-slenih in katera podro~ja pokriva-jo?

V imenu Biro ES je že razodeta glavna dejavnost in delitev na elektro in strojne instalacije. Zno-traj posameznih skupin imamo projektante, ki pokrivajo dokaj ozka področja: klimatizacija – pre-zračevanje, ogrevanje, hlajenje, vodovod – kanalizacija, sprinkler, jaki tok, avtomatika, telekomuni-kacije (signalno komunikacijske instalacije). Ta širina, po drugi strani pa specializacija, omogoča-ta, da projektanti ob sprotnem izobraževanju lahko suvereno obvladujejo svoje področje. Tisto, kar je morda pri nas posebno, je

prav to, da posamezniki samostoj-no, samoiniciativno načrtujejo sisteme in da se jim nihče ne vtika v delo. Pokrivamo večino instalacij, prav vseh pa ne. Med slednje spadajo npr. čistilne napra-ve, bazenska tehnika, pa še kaj bi se našlo. Ob trenutno 16 projek-tantih (9 strojnikov in 7 elektro projektantov) je še nekaj režijske podpore: dva risarja, tajnica, ki je

obenem deklica za vse, in pa jaz, seveda.

Kaj pa va{a osebna poslovna pot? Kje ste delali pred ustanovitvijo Biro ES? Tudi projektirate ali ste samo “manager”?

V življenju sem počel že vse mogoče. S projektiranjem instalacij sem se prvič srečal še kot študent, ko sem v nekem manjšem biroju

računal prve transmisije. Po diplo-mi sem si prva tri leta prakso nabiral v proizvodnji. Z resno projektivo sem začel leta 1983 v takratnem IMP-ju. Čeprav sem v času krize konec osemdesetih spet šel v proizvodnjo, tam nisem zdr-žal dolgo. Naslednji koraki so bili spet v projektivi: Mercator Investa, Energoengineering in zdaj Biro ES. Tu sem na začetku še precej pro-jektiral, zadnja leta pa tega ne utegnem več. Kakšne revizije pa še naredim.

Kako pa ocenjujete razmere na trgu?

Veliko je nelojalne konkurence. Naročniki oz. investitorji projektov spoznajo razliko med dobrimi in slabimi projekti šele, ko je prepo-zno. Tako zanje, kot tudi za nas. Orodij, ki bi tako prakso prepre-čevala, pa ni. Inženirska zbornica Slovenije se trudi, ampak kakšnih otipljivih rezultatov še ni. Včasih se pojavi problem, ko investitorji prvotno načrtovano investicijo stroškovno zelo oklestijo in pritis-kajo na projektante in izvajalce. Posledica je slabša kakovost, kar pa neupravičeno meče slabo luč tudi na načrtovalce in izvajalce.

Koliko ~asa ̀ e sodelujete s Hidria IMP Klimo in kako ste zadovoljni? Bi kaj pokritizirali ali pohvalili, predlagali?

Kot projektant sem bil speciali-ziran za vodovod, zato s Hidria IMP Klimo nisem neposredno sodeloval, sem jo pa poznal. Vem, da so kolegi, ki delajo na klimati-zaciji in prezračevanju, z vami vedno tesno sodelovali. Takšno sodelovanje pa je možno le, če obema stranema izpolnjuje priča-kovanja. Mirno lahko rečem, da je podpora z vaše strani vzorna. Za nas pa vi povejte.

Kot veste se je skupina Hidria IMP Klima raz{irila z novimi ~lani: IMP Klimat Ljubljana, GIF Nem~ija

G

4

(aktivni kuhinjski stropovi). Kaj to pomeni za vas oz. kako to ob~utite pri projektih v tem letu?

O tem vplivu na nas doslej ni-sem razmišljal. Razširjeni ste lahko samo še močnejši, torej bi to za nas lahko pomenilo le še boljši in pestrejši suport.

Iz va{ega spiska referenc na inter-netu (ki pa je dejansko verjetno {e mnogo obse`nej{i), je razvi-dno, da izvajate projekte za vse vrste zgradb (poslovni in stano-vanjski objekti, trgovski objekti, javni objekti, hoteli, industrijski objekti …). Pa vendar: ali ste za kak{no podro~je {e posebej spe-cialisti?

Kot sem povedal že prej, smo v projektivi dejavni že nekaj deset-letij in smo načrtovali že vse mogoče. Res pa je, da smo pač glede na povpraševanje, predvsem odkar smo Biro ES, projektirali več poslovnih, trgovskih, hotelskih objektov. Vsak projekt je sicer unikaten, obenem pa so fizikalni principi univerzalni. Saj ogrevalna voda ne ve, ali ogreva tovarno, banko ali bolnico.

Projektirali smo tudi precej ve-čjih stanovanjskih kompleksov; npr. 700 stanovanj v Poljanah, 300 stanovanj v Tacenskih dvorih. Industrijskih objektov pa ne dela-mo veliko, čeprav bi si jih želeli.

Kdo so va{i naro~niki? Nismo vezani samo na enega ali

par naročnikov. Še največji nikdar ni presegal 20% letne realizacije. Naše storitve poskušamo prilaga-

jati potrebam trga. Predvsem sko-raj vedno poskusimo sodelovati z naročnikom, ki ga naše storitve zanimajo. Če enkrat odkloniš, te navadno drugič sploh ne povabi-jo.

Velikokrat investitor niti ne ve natančno kaj potrebuje za svojo zgradbo. Mi mu lahko svetujemo kakšen sistem bi bil po našem mnenju najprimernejši, saj imamo veliko izkušenj. Znamo pa obdela-ti tudi posebne specifične projek-tne zahteve po željah naročnika.

Ali se ukvarjate tudi s projektira-njem energetsko var~nih objektov (pasivne hi{e) in ~e da, kak{ne izku{nje imate s tem?

Nepoznavanja te problematike si kot eden vodilnih slovenskih birojev enostavno ne moremo dovoliti in se v tem smislu posku-šamo neprestano izobraževati in slediti razvoju. Že pred časom smo začutili, da med potencialnimi naročniki narašča tovrstno zani-manje, in za nekaj objektov smo že tudi izdelali dokumentacijo. To so pri nas prve lastovke. Pričaku-jemo, da bo z rastjo cen energije tovrstnih projektov vedno več.

Kako bi na splo{no ocenili sode-lovanje med arhitekti in projektan-ti strojnih instalacij in kak{ne konkretne izku{nje imate vi z nji-mi?

Tu ne gre le za strojnike, ampak tudi za električarje, zato bi govoril kar o sodelovanju med arhitekti in “inštalaterji”. Pri sodelovanju so v začetku večinoma kakšne težave.

Potem se pa lahko obrne v eno ali drugo smer. Torej tako, da se te-žave zmanjšujejo, ali pa večajo. Problem je večinoma v tem, da arhitekti običajno daleč na prvo mesto postavljajo izgled, funkcijo pa zanemarjajo. Večini je vse, kar je v zvezi z instalacijami, odveč in moteče. Z mladimi arhitekti je navadno težje. Prej ali slej le spo-znajo, da je za objekt pomebno tudi, da je bivanje v njem prijetno. Temu pa z ogrevanjem, hlajenjem, zračenjem, razsvetljavo ... v dobr-šnem obsegu pripomoremo prav instalaterji. Čeprav so pogledi pogosto različni, eni brez drugih ne moremo.

Kako pa je s pridobivanjem po-slov? Je potrebno tudi lobiranje? Se udele`ujete javnih razpisov?

Opravka imamo s tremi proble-mi: pridobiti posel (zaradi cene, ki se naročniku praviloma zdi previ-soka), zaključiti posel (zaradi kratkih rokov) in izterjati plačilo. Posle pridobimo na račun dobrih referenc, z lobiranjem pa ne. Jav-nih razpisov se praktično ne ude-ležujemo. Tam je edini kriterij najnižja cena (projekta). Poceni in zato nepremišljeni, neusklajeni, skratka slabi projekti pa pokažejo svoje zobe že med izvedbo, med eksploatacijo pa sploh. Koliko to stane, kot kaže, zanima le redke osveščene naročnike.

Projektirate tudi za objekte v tuji-ni?

Da, kar nekaj velikih objektov v tujini so izvedli po naših načrtih,

vendar so bili naročniki vedno slovenska podjetja, večinoma za države bivše Sovjetske zveze. Za-dnje čase je tega manj.

Kaj pa menite o vrednotenju projektantskega dela? Je ustre-zno, se kaj premika v zadnjem ~asu?

Na to vprašanje sem delno od-govoril že prej. Prepričan sem, taka je tudi naša poslovna filozo-fija, da investitor potrebuje dobre, premišljene, usklajene projektne rešitve. To še najbolj koristi njemu samemu, čeprav se tega na začet-ku, ko se prične pogovarjati o na-ročilu, niti ne zaveda. Investitor-jevo spoznanje, da so poceni pro-jekti najdražji, prinese šele čas. Glede vrednotenja je problem tako pri naročnikih, ki se po mojem ne zavedajo vrednosti dobrih projek-tov, po drugi strani pa pri tistih kolegih, projektantih, ki mislijo, da ni nemoralno za nizko ceno izde-lati slabih projektov.

Kako pa spremljate trende in se izobra`ujete?

V prvi vrsti moramo slediti in se držati veljavnih predpisov, ki se spreminjajo. Biro ES dela tudi re-vizije in velikokrat ugotavlja povr-šnosti in napake projektantov, ki izvirajo prav iz nepoznavanja ali neupoštevanja predpisov.

Sicer pa redno beremo strokov-ne časopise (domače in tuje), ho-dimo na sejme, se udeležujemo seminarjev, ki jih prirejate vi, druga podjetja in inženirska zbor-nica.

In {e pogled v prihodnost: kak{na je va{a kratkoro~na in dolgoro~na usmeritev? Boste {irili obseg de-javnosti, kadrovsko, podro~no, programsko …?

Ocenjujemo, da smo po velikosti in zmogljivosti dosegli neko stabil-no formo, ki v tem prostoru opti-malno funkcionira. Bistvenih ka-drovskih sprememb ne načrtuje-mo, dokler bodo gospodarske razmere takšne kot so.

Je karkoli, kar bi {e hoteli pove-dati, izpostaviti?

Iz tistega, kar sem povedal, ste, upam, razumeli, da želimo biti dobri, korektni in zanesljivi. Če-prav je vaša dejavnost zelo dru-gačna, vidim, da to, kar sem naštel, tudi vam predstavlja pozitivne vrednote. Sodelovati s takimi pa je zadovoljstvo in veselje ...

5

IntervjuMATJA@ MO[KRI^, vodja oddelka za strojne instalacije, Biro ES

Gospod Mo{kri~, vi ste vodja od-delka za strojne instalacije. Ste ̀ e dolgo zaposleni v podjetju Biro ES?

V podjetju sem od njegove usta-novitve. Osnovno jedro zaposlenih v Biroju ES pravzaprav izvira iz bivšega IMP Projektivnega biroja (kjer je bilo zaposlenih 150 projek-tantov, od tega okrog 20 samo na klima oddelku). Ti fantje, ki se poznamo že trideset let, so poleg mene še Jože Vrhunc, Viktor in Mitja Drašler, Matevž Žlender ter Andrej Mešiček.

Katere ve~je projekte imate trenu-tno v teku?

Največji trenutni projekt je Hotel Palace Portorož.

Je to posebej zahteven projekt in zakaj?

Zahteven je zaradi visoke kate-gorije petih zvezdic (5*). Tu ni do-

volj samo predvideti/načrtovati in vgraditi opremo, potrebno za hotel take kategorije (npr. FC za gretje/hlajenje, prisilno prezračevanje ...). Doseženi morajo biti ustrezni pa-rametri notranjega okolja (indoor environment), ki za hotel s 5* spadajo v kategorijo A. Slovenski pravilnik o klimatizaciji/prezrače-vanju stavb pa zahteva doseganje najmanj kategorije C, ki ima bi-stveno nižje zahteve kot kategorija A.

Za tako zahteven objekt, kot je Palace, je potrebno upoštevati:• kakovostno notranje okolje – ka- tegorija A,• energetsko učinkovit sistem (niz-

ka poraba energije – elektrike, kurilnega olja, vode),

• popolno avtomatizacijo in nad-zor delovanja sistemov hišne tehnike prek CNS,

• zahtevo po nizkih stroških obra-

tovanja, ki zahtevajo bolj kom-plicirane rešitve, večje število sistemov in podsistemov ter sklopov, kot npr. sistem zbiranja in uporabe meteorne vode za zalivanje zelenih površin, 4–cev-ni sistemi za ogrevanje/hlajenje s FC, talni konvektorji za ogre-vanje/hlajenje, razni klima–pre-zračevalni sistemi, uporaba TČ pozimi za predgrevanje in po-dobno.Problem načrtovanja notranjega

okolja je v tem, da šele potem, ko je sistem izveden, vidimo oz. ob-čutimo dejanske rezultate načrto-vanja (kakovost zraka, prostorsko temperaturo in vlago, hitrost giba-nja zraka, hrup, ki ga povzroča sistem za prezračevanje). Z načr-tovanjem notranjega okolja želimo doseči, da se bodo dejanski para-metri (v načrtovanem objektu) čim bolj približali parametrom notra-njega okolja, ki smo jih predvide-li v dogovoru z naročnikom v projektni nalogi.

Imate v teku {e kak{ne druge objekte, ~e ni skrivnost?

Npr. Casino Šentilj in še nekaj manjših.

Se udele`ujete na{ih seminarjev, delavnic in kako jih ocenjujete?

V glavnem hodimo redno na vaše delavnice, obiske pa med projektanti razdelimo po temah in poglavjih, kakršna je tudi delitev dela v biroju. Za nas je korist vaših seminarjev večplastna. Se-znanimo se z novimi proizvodi, predstavljena je lahko problemati-ka tudi iz drugačnega zornega kota, nenazadnje je pomembno tudi druženje in izmenjava izku-šenj ter mnenj z ostalimi udele-ženci seminarjev, ki delujejo na teh področjih.

Udele`ili ste se tudi mednarodne-ga Klima Foruma, ki je potekal 28. septembra lani v Hidria In{titutu Klima. Je bil zanimiv, koristen? Imate kak{en predlog v zvezi s tem, saj bomo Forum organizirali tudi v leto{njem letu oz. bo postal tradicionalen?

Prav gotovo je bil Forum kori-sten in zanimiv. Prek predavanj so

bili podani problemi, s katerimi se danes ukvarja stroka tudi drugje po svetu, nakazane so bile usme-ritve v bodočnost, planiranje in doseganje še ustreznejšega notra-njega okolja s ciljem, da bo vedno manj nezadovoljnih oseb (pod 5%), zmanjšanje porabe energije, upo-raba novih materialov, prihodnji predpisi, ipd.

Kako ste na splo{no zadovoljni z na{imi novostmi (novimi produk-ti) in fleksibilnostjo?

Za nas, ki se ukvarjamo z načr-tovanjem sistemov za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje je rdeča nit notranje okolje ter nizka pora-ba energije. Zahteve po obojem so danes vse višje. Temu sledijo tudi novosti, s katerimi se te zahteve lahko uresničijo. Z naše strani se novosti največkrat poslužujemo takrat, ko z obstoječimi elementi ne dosegamo želenih parametrov. Ko spremljamo proizvode drugih proizvajalcev, največ so to nemške firme, vidimo, da Hidria IMP Kli-ma ustrezno drži korak z njimi.

Kako te~e sodelovanje z na{o prodajo: vodjem prodaje Radom Kav~i~em in prodajnimi referen-ti?

Zelo pogosto se slišimo po tele-fonu, z Viča do Godoviča pa je tudi le okrog 45 km, tako da tudi obiski na firmi niso problem, ka-dar je to potrebno. Pogosto si iz-menjujemo informacije in sodelu-jemo pri iskanju rešitev in pravil-ni uporabi/vgradnji vaših izdelkov. Ko se pojavi določen problem, npr. glede ustreznejše distribucije zra-ka, velikokrat skupaj definiramo posebne izvedbe izdelkov, ki lahko zadovoljujejo projektne zahteve.

Glede na dolgoletno sodelovanje in delovne izku{nje: ali vam je karkoli ostalo v trajnem spominu v povezavi s Hidria IMP Klimo (kak{en dogodek, izredno uspe{en projekt, spodrsljaj …)

Najbolj se spominjam tridnevne-ga izleta z avtobusom na ogled sejma ISH v Frankfurtu leta 2005.

Hvala za va{e sodelovanje v inter-vjuju. @elimo vam uspe{no delo tudi v prihodnje.

G. Matja` Mo{kri~, vodja oddelka za strojne instalacije

d.o.o. podjetje za projektiranje in tehni~no svetovanjeLjubljana, Tr`a{ka 51a, tel 200 38 70, fax 200 38 78e-mail: info@biro-es.si

6

LABORATORIJ ^ISTI PROSTOR V HIDRIA IN[TITUTU KLIMA

Konec lanskega septembra smo na uradni otvoritvi Klima Inštituta Hidria poslovnim partnerjem pred-stavili laboratorij čisti prostor. Osnovni namen laboratorija je demonstracija kakovosti vgrajenih izdelkov in avtomatizacije za kli-matizacijo. V njem bo potekalo raziskovalno delo na področju absolutne filtracije, kjer bo s po-močjo merilne opreme omogočeno ugotavljanje kakovosti vgradnje in obratovanja absolutnih filtrov.

Laboratorij je zasnovan iz treh sklopov:1. Klima strojnica

Ogrevanje, vlaženje, sušenje, hlajenje in predfiltriranje s po-močjo HIGIENIK klimatske na-prave.

2. Osebni prehodDovod zraka prek stropnega ohišja ter dodatno filtriranje s pomočjo filtrne enote, odvod zraka prek odvodnih rešetk.

3. Čisti prostorDovod zraka prek stropnih ohi-šij in laminarnega stropa. Odvod zraka prek odvodnih rešetk.Prostor in instalacije v čistem

prostoru so izvedene po US Fede-ral Standard 209 E za klaso 10.000 (delovanje prostorskega prezrače-

vanja in laminarnega stropa), ter za klaso 100.000 (delovanje samo prostorskega prezračevanja).

Prostori so razdeljeni glade na:• požarno ogroženost • eksplozijsko ogroženost,• kontaminacijsko ogroženost,• klimatizacijske zahteve.

Uporabljeni merilni standardi in protokoli:• DIN EN 779 – Particulate air

filters for general ventilation – requirements, testing, marking,

• DIN EN 1822 – High efficiency particulate air filters (hepa and ulpa),

• DIN 1946 – Ventilation and air-conditioning – part 4: ventilation in hospitals,

• DIN 4799 – Heating, ventilationand air-conditioning; testing of air distributions systems serving operating theatres,

• SIST EN ISO 14644 – Clean-rooms and associated controlled environments.

Merilna in testna oprema:• Climet particle counter – merilec štetja delcev v prostoru,• ATI Photometer TDA 2E / 2G – merilec za PAO-DOP test.

^isti prostorTekst: Mateja Erjavec, ing. str., vodja razvojnih projektov za program Absolutna filtracija, Hidria In{titut Klima

NovostiPREIZKU[ENA KAKOVOST FILTRSKIH ENOT

program absolutna filtracijaA

Tloris ~iste sobe

VFU - Ventilatorska filtrna enota

AFV-8G/RV3A/OD-8

AFV-8G/RV2/OD-9

ZL-2

AFV-8G/RS3A/OD-9

AKF-IILN-2/S/G4

DSS - Strop s sinteti~no tkanino

AFV-8/RV5/KD-6AZR-4 (dovod sve`ega zraka)

Klimatska naprava

V[-5 (odvod)

FR/2/G4

R@

Kanalski ventilator

Shema ~istega prostora

PAO (DOP) test

7

Nov koncept odvajanja sopareTekst: prevod iz internega ~asopisa GIF

NovostiODSESOVALNE [OBE ZA KUHINJE (JET STREAM)

Čim bolj so aktualni kuhinjski koncepti “odprti” in čim bolj se uveljavljajo principi “show kuha-nja”, tem bolj se poveča nevarnost nepopolnega zajetja vlažnega in z maščobami nasičenega odhodnega zraka iz teh prostorov.

Najbolj znana rešitev za zajetje odhodnega zraka v obliki tradici-onalnih nap je pogosto neučinko-vita, saj je navzgor potekajoča pot odhodnega zraka vse do spodnje-ga roba nape precej dolga. Že najmanjši navzkrižni tokovi zado-ščajo za stransko odnašanje in s tem vzporedno nalaganje sledi kondenzata na površinah naprav in na talnih oblogah. Pri tem so dišave, ki se širijo skozi prostore za goste, sicer posebna oblika predstavitve jedi, vendar so veči-noma nezaželene!

“Frontcooking” revolucija! Pripravljanje jedi neposred-no pred gosti

Za take načine so zelo primerne odsesovalne šobe (jet stream) pod-jetja GIF. Pri tem gre za tehnolo-gijo zajemanja, ki je v industrijski odzračevalni tehniki znana že dalj časa in se uporablja na primer tudi pri odsesavanju plinov, ki nastajajo pri varjenju. Vložek je patentiran v obrtni kuhinji v po-vezavi s transparentno tokovno ploščo, v katero je integrirana posebej izoblikovana dovodna šoba. Steklena plošča se pri tem namesti približno 500 mm nad kuhalniki in žarnimi ploščami, kar kuhinjskega osebja nikakor ne moti pri pripravi jedi.

Popolnoma brez dodatnih ele-mentov za zvrtinčenje ali vgradnih delov v cevi za vsesavanje se pri tem tvori vrtinčast zračni tok (pri-merljiv s tornadom), ki zajame dvigajočo se paro in jo vodi nepo-sredno skozi šobo in cevi za vse-savanje do odzračevalnega zaboja, kjer se očisti maščobe, ki jo prine-se s seboj. Spodnja stran steklene

program prezra~evalni stropoviP

plošče ostane pri tem v največji meri brez maščobnih usedlin.

V idealnem primeru tvorita ho-rizontalna steklena plošča ter proti

Odsesovalne {obe za kuhinje

www.gif-web.de

vek za dekorativne predmete ali začimbe, ne sme pa biti izposta-vljena veliki obremenitvi oz. teži.

Večje površine je mogoče opre-miti z večcevnimi sistemi, pri ka-terih naj bi bile za zagotovitev čim popolnejšega zajemanja v skupno stekleno ploščo vgrajene dve ali največ tri enotokovne šobe.

Količine zraka se nastavijo med 600 m3/h in 900 m3/h na posame-zno šobo, kar je odvisno od tipa gospodinjskega aparata, ki je na-meščen spodaj, in od njegove sto-rilnosti.

Odzračevalno komoro je treba namestiti tako, da je dostop do nje neoviran in da je s tem omogoče-no redno čiščenje. Za predstavitev jedilnega lista ali sezonskih akcij je idealna uporaba hrbtne strani komore, ki gleda proti gostu.

Informacije in prodaja: Primož Golob, tel.: 05 37 43 102, e-mail: primoz.golob@hidria-imp-klima.si

Prospekt v slovenščini je v pri-pravi.

gostu usmerjena zaščita pred ka-šljanjem homogeno enoto in sta medsebojno usklajeni. Steklena plošča lahko služi tudi kot podsta-

Naprava za odvajanje sopare in pre~i{~evanje zraka (jet stream)

Vonjave se ne bodo ve~ {irile.

Prednosti:• Optimalno zajemanje z ve~ kot 95-odstotnim izkoristkom.• Naprava povle~e zrak z visoko hitrostjo, zato ni navzkri`nih tokov.• Prostor za goste je brez neprijetnih vonjav oz. {kodljivih snovi. • Optimalno vzdr`evanje zaradi preprostega dostopa do filtrov.• Mogo~a je vgradnja osvetlitve in naprave za ga{enje. • Ro~no ~i{~enje aerosolnih filtrov zaradi avtomatskega ~istilnega sistema ni ve~ potrebno.• Eno-, dvo- ali trocevni sistem.

Idealna re{itev za koncept kuhanja vpri~o strank in za samopostre`ne restavracije.

NOVA RE[ITEV ZA OKENCA ZA IZDAJO HRANE, AKCIJSKE PULTE IN OPREMO "FREE-FLOW"

8

Skupina Hidria IMP Klima, ki trži in partnersko proizvaja hladil-ne agregate vseh vrst, predstavlja novosti v svoji ponudbi:

Paketni mali hladilni agregati z rotacijskim kompresorjem in aksi-alnim ventilatorjem z integriranim hidravličnim modulom KVA/CL v razponu moči od 5 do 17 kW so namenjeni nadstandardnim stano-vanjskim in poslovnim objektom za investitorje, ki zahtevajo maksi-malno udobje v bivalnih prostorih. Tega dosežemo z zelo natančno regulacijo hlajenja; ta pa je dose-gljiva samo z vodnim hlajenjem (hladilni agregat proizvaja hladno vodo, ki jo po cevni mreži distri-buiramo posameznim ventilator-skim konvektorjem). Vse skupaj elegantno nadgradimo s central-nim nadzornim sistemom in vse prostore reguliramo s pomočjo “touch panela”, ki se nahaja npr. na hodniku stanovanja.

Specialni, t. i. procesni hladilni agregati, razviti in izdelani na podlagi tehnoloških zahtev kupca (izvedba free-cooling; vodni kon-denzator; ločeni kondenzator; re-kuperacija kondenzacijske toplote; kaskadni hladilni agregati – ma-

Novi tipi hladilnih agregatovTekst: Uro{ Gro{elj, udis, vodja programa hladilna tehnika, IMP Klimat

NovostiHLADILNI AGREGATI HIDRIA IMP KLIMAT

program hladilna tehnikaH

ster/slave; 2 popolnoma ločena agregata v skupnem ohišju; istoča-sna proizvodnja hladne in tople vode v enem agregatu; dodatna oprema po želji; hladivo R407C ali R134A; uparjalnik tipa “cev v cevi” ali ploščni; spiralni, batni ali vijač-ni kompresor ...).

Novi "multiPower" hladilni agre-gat v razponu moči od 192 do 534 kW. To so namensko razviti “air-conditioning” hladilni agregati, namenjeni trgovskim in poslovnim centrom ter hotelom, kjer so po-trebe po hlajenju predvsem v po-letnem času v trajanju 4–6 ur dnevno. Agregat ima 2 hladilna kroga in do 6 spiralnih kompre-sorjev v posameznem krogu, kar omogoča odlično odzivnost agre-gata na dejanske potrebe objekta. Agregat ne potrebuje rezervoarja hladne vode, kajti posamezni kom-presorji se vklapljajo kaskadno po potrebi, vse skupaj pa se poleg ugodnejše investicije odraža pred-vsem v varčnosti delovanja; posa-mezni kompresorji namreč v fazi mirovanja ne trošijo električne energije. Prihranek električne energije v primerjavi z vijačnim kompresorjem znaša tudi do 9 x (v času najmanjše obremenitve)!

Ločeni hidravlični modul HM za zunanjo ali notranjo postavitev, v štirih velikostih (50, 80, 1500 in 2500 l), z ali brez integrirane enojne/dvojne obtočne črpalke različnih kapacitet.

Hladilni agregati v razponu moči od 6 do 220 kW KVA/HT, prilago-jeni proizvodnji hladne vode za talno hlajenje in hladne grede (chilled beams). Namesto hladne vode klasičnih temperatur 12/7°C agregat proizvaja hladno vodo režima 23/18°C, ki omogoča dis-tribucijo porabnikom brez nastan-ka kondenza v procesu ohlajevanja zraka, kar je pogoj za vgradnjo talnega hlajenja in hladnih gred v objekt.

NOVOSTI V PONUDBI HLADILNIH AGREGATOV HIDRIA IMP KLIMAT

KVA/R 18-71: mali paketni hladilni agregat ali toplotna ~rpalka z aksialnimi ventilatorji, rotacijskim kompresorjem in integriranim hidravlil~nim modulom v razponu mo~i od 5 do 17 kW

KVA 666-18012: zra~no hlajeni vodni hladilni agregat ali toplotna ~rpalka z aksialnimi ventilatorji in spiralnimi (scroll) kompresorji od 192 do 534 kW

Hotel ^ate`

9

Klima ADE 5.3Tekst: Egon Venko, udis, vodja programa Klima, Hidria IMP Klima

program klimaKNOVA VERZIJA PROGRAMA KLIMA ADE 5.3 ZA DISTRIBUTIVNE ELEMENTE

Nova naslovnica programa

Klima ADE 5.3, vpihovalne {obeSlika prikazuje vpih toplega zraka v bi-valno cono s vpihovalnimi {obami V[-5, ki so vgrajene v stene. Pri tem je mogo~e nastavljati kot vgradnje, ki je obi~ajno pomemben predvsem pri vgradnji v okro-gle kanale, kot nastavljanja curka je enak, kakor je bil `e do sedaj. Pri prera~unu se upo{teva tudi sila vzgona, ki je predvsem pri pogojih ogrevanja zelo pomemben pa-rameter pri pravilni izbiri distribucijskega elementa.

GIF SLAVI 30 LET DELOVANJA

Slovesnost ob 30 letnici

OSEBNA IZKAZNICA

Dejavnost: razvoj, na~rtovanje, projekti-ranje in in`eniring, proizvodnja in mon-ta`a aktivnih prezra~evalnih sistemov za velike kuhinje in prehrambeno industri-jo.

Proizvodi: aktivni odvodni in dovodni stropovi, filtronic elektrostati~ni zra~ni filtri, UV-clean naprave, visoko-u~inkoviti lovilci ma{~ob, kombinirani zvo~no-izo-lacijski dovodni stropovi.

Podru`nice (poslovne enote) v Nem~iji: “Mitte” Alzenau in “Nord” Lünen.

Zastopniki v Nem~iji: 7 prodajnih za-stopnikov.

Povezane dru`be v tujini: GIF Middle East, GIF CZ s.r.o.

Novosti 2006: odsesovalne {obe, ogre-valni moduli za prezra~evalne stropove.

Družba GIF iz Freiburga v Nemči-ji od konca leta 2005 spada v Hidri-ino divizijo Klima. Lanskega 21. de-cembra je z jubilejno slovesnostjo obeležila 30 let uspešnega poslova-nja.

Družba, ki se osredotoča na inže-niring in projektivo ter z aktivnimi stropovi opremlja velike kuhinje v hotelih, restavracijah, bolnišnicah, univerzah in drugih objektih, je v zadnjem letu dosegla 17 % rast pro-daje. Vključitev v korporacijo Hidria družbi GIF prinaša številne nove poslovne priložnosti na mednarodnih tržiščih ter možnost intenzivnega ra-zvojnega dela v laboratorijih Hidria Inštituta Klima v Godoviču.

Družba GIF (Geselschaft für Inge-nieur Projekte Freiburg, mbH) je že od začetka poslovanja leta 1976 usmerjena v specializiran segment industrije klimatizacije, gretja in hla-jenja: ustvarjanje sodobnih patentira-nih rešitev za prezračevanje velikih kuhinjskih sistemov. Ob začetku po-slovanja so na tržišče lansirali alter-nativne možnosti prezračevanja, ki so se od konkurenčnih izdelkov razliko-vali predvsem po večji inovativnosti in funkcionalnosti. Aktivni kuhinjski stropovi so že v prvih letih poslovanja prepričali številne nemške kupce, zato je družba GIF v 80. letih razši-rila proizvodnjo in zgradila nove po-slovne prostore. V 90. letih je proda-ja prezračevalnih sistemov presegla nemške meje in se razširila v Belgijo, na Češko, v Italijo, Veliko Britanijo, Savdsko Arabijo, Kuvajt in Izrael. Danes družba GIF na domačem trži-šču dosega kar 30 % tržni delež in na svojem področju predstavlja vodilno nemško podjetje. Blagovna znamka GIF je uveljavljena v Evropi, na Bli-žnjem in Srednjem Vzhodu ter v Avstraliji. V 31. leto poslovanja vstopa

z 31 izkušenimi strokovnjaki, ki svo-jim poslovnim partnerjem zagotavlja-jo prvovrstne izdelke in odličen ser-vis.

Reference:Med svoje renomirane stranke šte-

jejo: de Luxe Hotel Colombi v Fre-iburgu, Brenner’s Park Hotel v Baden-Badnu, parlamentarno kuhinjo v Westministerski palači in kuhinjo v Buckinghamski palači v Londonu, kuhinjo v evropskem parlamentu v Bruslju, World Trade center v Dubaju ter TGI Group v Koreji.

V letu 2006 med svoje največje reference štejejo univerzo Haagen ter kliniko Gütersloh. V letu 2007 pa bo velik izziv predstavljalo prejeto naro-čilo za opremo vseh kuhinj na sej-mišču Landesmesse Stuttgart z akti-vnimi stropovi GIF v višini 600.000 €. Landesmesse je trenutno največje gradbišče v Evropi, na katerem dela istočasno 1700 ljudi, prvi sejem pa naj bi potekal že v septembru 2007.

V februarju bo izšla nova, izpopolnjena verzi-ja programa Klima ADE. Najpomembnejši dopolni-tvi izračunov z novimi izdelki v izdaji ADE 5.3 sta naslednji:• vključeni so novi tipi

jeklenih in aluminija-stih rešetk (JR-3, JR-4, JR-7, JR-8, AR-13, AR-14, AR-17, AR-18),

• vključen je preračun za jekleno in aluminijasto rešetko (JR-8TR in AR-18/TR) s termostatsko regulacijo.

Ostale dopolnitve so še: • dopolnitve izračuna za

linijske difuzorje,• dopolnitve izračunov

za vpihovalne šobe, ki vsebujejo izračun hi-trosti z upoštevanjem vzgona za hlajenje in ogrevanje. Možna je tudi nastavitev vgra-dnega kota pri stenski vgradnji.

• dopolnitve izračuna zavpihovalne šobe s stro-pno vgradnjo,

• drugi dodatni izračuni

NovostiNOVOSTI V PROGRAMU KLIMA ADE 5.3

in posodobitve, ki so bile izvedene na podlagi prejetih predlogov uporabnikov.

Novi software v angleškem jezi-ku bo v februarju dosegljiv iz

našega partnerskega por-tala. Tam bomo objavili tudi podrobnejši se-znam in opis izbolj-šav ter dopolnitev. Če se boste udeležili naših izobraževalnih delavnic 13. februar-ja (program in vabilo

sta objavljena na za-dnji strani), pa boste

CD s programom lahko prejeli ob tej priložnosti.

Vesti iz podjetij30 LET DRU@BE GIF

10

SPREMEMBE V ORGANIZACIJI IN NOVA IMENA NA VODILNIH MESTIH V SKUPINI HIDRIA IMP KLIMA

V hitro rastočo skupino Hidria IMP Klima so bile v začetku lan-skega leta vključene tri nove družbe – ljubljanski IMP Klimat, sarajevska Uniklima in družba GIF iz Freiburga. Postali smo skupina, ki nudi celovite rešitve na področju klimatizacije, ogreva-nja in hlajenja. Toda te spremem-be v velikosti in obsegu poslova-nja so narekovale tudi iskanje novih poslovnih modelov in dol-goročnih usmeritev, da bi bili poslovni rezultati programov, družb in celotne skupine kar najboljši.

Reorganizacija oz. poslovni model skupine temelji na obliko-vanju profitnih centrov, s ciljem najboljše optimizacije poslovnih procesov in čim večjega izkoristka sinergij, ki jih omogoča skupna prodajna mreža, logistični in dru-gi skupni procesi.

V IMP Klimatu je tako od 1. decembra 2006 poslovna dejav-nost razdeljena na dve poslovni enoti (PE): Klimatske naprave, hladilno tehniko in avtomatiko ter Prenosnike toplote. Družbo po novem vodi direktor Miloš Šturm skupaj z direktorjema poslovnih enot Marjanom Hribljanom (PE Klimatske naprave) in Ivanom Habičem (PE Prenosniki toplote).

Tudi v sarajevski Uniklimi, v katero je bila v zadnjem četrtletju leta 2006 prenesena proizvodnja ventilatorskih koles in radialnih

ventilatorjev, delujeta dve poslov-ni enoti: PE Ventilatorji (kolesa ventilatorjev in radialni ventilator-ji kot OEM programa) ter PE Klimatizacija. Uniklimo še naprej vodi direktorica Dijana Kozadra skupaj z direktorjema poslovnih enot: Đorđem Trifkovičem (PE klimatizacija) in Nerminom Os-manovićem (PE Ventilatorji).

Rotos je z 31. 12. 2006 zaključil svojo poslovno pot kot samostojna pravna oseba in se kot poslovna enota pridružil družbi Hidria IMP Klima. Poslovno enoto Idrija vodi Boštjan Podobnik (dosedanji di-rektor Rotosa). Na lokaciji v Idri-ji bodo še naprej poslovali trije programi: Vrata (industrijska in garažna), Posebni izdelki (večino-ma iz nerjavne pločevine) ter Ventilatorji (končne ventilatorske enote).

V Hidria Inženiringu so lanske-ga maja ustanovili dislocirano poslovno enoto v Ljubljani, ki jo vodi Miran Čukljek, in v katero se je že uspešno integrirala servi-sna dejavnost in avtomatika iz IMP Klimata.

Tudi v družbi GIF je kar nekaj sprememb. Krovni družbi GIF sta se pridružili dve kapitalsko pove-zani podjetji: Hammer Ent- und Belüftungssysteme ter storitveni obrat za čiščenje aktivnih stropov GIF Servicegesselschaft, s čimer se pričakujeta večja optimizacija in uspešnost poslovanja.

UVEDLI SMO NOV INFORMACIJSKI SISTEM

S 1. 1. 2007 smo v poslovanje v vseh družbah skupine Hidria IMP Klima tudi uradno uvedli nov informacijski sistem baan oz. ERP LN 6.1.

Gre za zelo obsežen in zahte-ven projekt, na katerem je celo lansko leto delalo veliko število zaposlenih v vseh družbah sku-pine.

Cilji prenove informacijskega sistema so urejenost in pregled-nost podatkov, racionalizacija vstopnih podatkov, hitra obdela-va, boljša povezanost z divizijami itd. Nov informacijski sistem nam

bo omogočil bolj pregledne po-slovne procese in povečal kako-vost podatkov za poslovne odlo-čitve in vodenje na vseh ravneh.

Veliko angažiranost naših zapo-slenih ste verjetno občutili tudi vi, spoštovani kupci in partnerji, ker vam mnogokrat nismo mogli nuditi tako hitrega in kakovostne-ga servisa kot običajno, čeprav je delo na projektu v veliki meri potekalo v popoldanskih in sobo-tnih terminih.

Hvala za vaše razumevanje, potrpljenje in nadaljnjo lojalnost.

UNIKLIMA SARAJEVO

Podjetje Uniklima d.d. je bilo ustanovljeno leta 1974 v Sarajevu. Do leta 2000 je podjetje poslovalo v sestavi Unioninvest Holdinga, od leta 2003 pa je v lastništvu IMP Klimata, s čimer je od konca leta 2005 postalo sestavni del korpora-cije Hidria.

Uniklima proizvaja elemente za gretje, hlajenje, ventilacijo in kli-matizacijo. Trenutno zaposluje 105 ljudi in razpolaga s 17.000 m2 površin (4.500 m2 proizvodnih hal s skladiščem, 800 m2 tehničnega bloka ter 600 m2 pisarniških pro-storov). Danes je poslovanje orga-nizirano v poslovni enoti Klimati-zacija ter poslovni enoti Ventila-torji (ventilatorska kolesa in radi-alni ventilatorji).

Trenutno v Uniklimi intenzivno

delajo na razvoju novih proizvo-dov. V zaključni fazi je izdelava novega kaloriferja, zračne zavese in klimatske naprave OPTIMA. Funkcijo prodaje, servisa in mar-ketinga opravlja družba Hidria BH. Uniklima je tudi v fazi uvajanja sistema ISO 9001.

S pridružitvijo h korporaciji Hidria je Uniklima resnično na-predovala. Izvršena je rekonstruk-cija objekta, uvajajo se nove proiz-vodne tehnologije, poleg obstoječih kadrov pa so si pridobili tudi nov strokoven kader. Vse je podrejeno cilju, da se v čim večji meri prila-gaja zahtevam trga.

V oktobru se je Uniklima Unio-nivnest d.d. preimenovala v Uni-klimo d.d. in dobila nov logotip.

Vesti iz podjetijSPREMEMBE V SKUPINI HIDRIA IMP KLIMA, NOV INFORMACIJSKI SISTEM, UNIKLIMA SARAJEVO

11

emška smernica VDI 2052 ureja izračun volumskih tokov za obrtne kuhinje ter temeljno izvedbo pre-

zračevanja in odzračevanja z upo-števanjem higienskih zahtev.

Kuhinjski delovni prostori so obremenjeni z najrazličnejšimi, predvsem plinastimi snovmi, ki nastanejo s segrevanjem živil, kar je vodilo k usposobitvi elementov, ki v kuhinji služijo dovodu zraka. Za zagotovitev čim nižje obreme-njenosti z nečistimi snovmi na delovnem mestu so najprimernej-ši elementi za dovod zraka, ki te-meljijo na principu plastnega toka oziroma spodrivnega zračenja (kvalifikacija vseh mešalnih siste-mov tokov občutno pade). Induk-cijski sistemi pa naj bi bili v rabi samo še v posebnih primerih upo-rabe, in to z upoštevanjem poseb-ne formule za izračun količine zraka. Učinka energijskega pri-hranka takih posebnih sistemov v poskusih ni bilo mogoče dokazati.

Rešitev z aktivnimi kasetami podjetja GIF se je nedvomno izka-zala kot idealen tip plastnega toka za vgradno mesto v stropu, pri

Prve {tiri od skupno {estih re{itev predstavljajo stropovi GIF.

Inovativne re{itve prezra~evalnih stropov

NTekst: Volker Eckmann, GIF Freiburg, Nem~ija

AktualnoRE[ITVE GIF-A SO VKLJU^ENE V NAJNOVEJ[O IZDAJO SMERNICE VDI 2052

ne rešitve, ki so vgrajene v strop. GIF–strop iz aktivnih kaset tako predstavlja optimalno rešitev za kuhinje.

Zlasti s pomočjo odgovornih tehničnih sodelavcev v delovni skupini FNH, ki se ukvarja z nor-miranjem zračno–tehničnih kom-ponent na področju uporabe “obrtne kuhinje”, je bilo sprejemlji-vost GIF–stropnih rešitev mogoče stopnjevati še naprej. Na podlagi optimalne možnosti opremljanja z dopolnilnim plenumom je površin-sko aktiven GIF–strop mogoče uporabiti kot tako imenovan “od-prt stropni sistem” kot tudi v “zaprti različici”, pri kateri odho-dni zrak na nobenem mestu ne pride v stik s konstrukcijo. Ta multifunkcionalnost je bila v gra-fični ponazoritvi možnih tipov zračnih stropov v “izvedbi po nemškem industrijskem standardu DIN 18869 v namen pre- in odzra-čevanja obrtnih kuhinj” upošteva-na. Noben drug tip stropa ne omogoča tako raznovrstnih možno-sti uporabe. To so potrdili tudi snovalci smernice VDI 2052 in ga vključili v najnovejšo izdajo junij 2006.

uporabi za dovod zraka pa kot optimalen prepustni element, pri katerem so, od površine odvisne izstopne hitrosti, ki znašajo manj kot 0,2 m/s, primerne predvsem za zračenje obrtnih kuhinj brez prepiha.

Prav tako je nujno potrebno favorizirati izvirno–zračne preho-de, ki se vgradijo v stene in jih je treba namestiti čim bližje gospo-

dinjskim aparatom. Pri izvedbi izvirno–zračnih prehodov se ve-dno znova pokaže nujnost uskla-ditve med udeleženimi arhitekti in strokovnimi načrtovalci, predvsem pa velja, da po navadi razpoložljiv prostor ne zadošča za celotne zračno–dovodne volumske toko-ve.

Zato se vedno znova kot zelo dobro izvedljive izkažejo spodriv-

12

AktualnoPROGRAM KLIMATSKIH NAPRAV

rogram, ki sem ga začel voditi letos spo-mladi, ima izredne priložnosti, ki jih bo-mo v okviru Skupine

Hidria IMP Klima lažje izpolnili kot v obdobju poprej. Izzivov je veliko, a priprave strategije rasti takšnega programa se je potrebno lotiti sistematsko in skrajno previ-dno. Prepričani smo, da nam je to v IMP Klimatu uspelo. Prenovljena in sveža ekipa je pripravljena na nove podvige, povezane z rastjo in razvojem programa.

Zakaj tako poudarjamo pomemb-nost programa, ni potrebno razla-gati. Klimatske naprave, ki jih iz-deluje IMP Klimat, so srce vsake-ga malo večjega sistema za prezra-čevanje, ogrevanje in klimatizacijo. Če srce ne funkcionira pravilno in optimalno, nam bistveno manj pomagajo udi, še manj pa glava.

Cilji so jasni. Ohraniti in utrditi moramo vodilni tržni položaj v Sloveniji, postati vodilni proizva-jalec klimatskih naprav v JV Evro-pi in eden izmed treh najmočneših proizvajalcev v Rusiji v roku 5 let. Prav tako bo naš program postal vodilni v skupini Hidria IMP Kli-ma v roku 3 let. Poglaviten cilj je zadovoljstvo kupcev, zaposlenih in lastnikov podjetja. Vse to bomo dosegli z izdelavo in trženjem ka-kovostnih, človeku in okolju prija-znih klimatskih naprav. Izdelovali bomo konkurenčne klimatske na-prave, prilagojene kupcu oz. trgu.

[irok izbor klimatskih napravNa trgu je najbolj poznana naša

naprava Klimair2 z debelino stene 50 mm, ki jo razvijamo in dopol-njujemo že od leta 2000. V celoti izpolnjujemo standarde SIST EN 1886, SIST EN 1751, VDI 6022 itd., evropskih direktiv za stroje, nizko napetost, elektromagnetno ustrez-nost, pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji … Naprave so name-njene za centralno pripravo zraka v poslovnih objektih, hotelih, re-stavracijah, gledališčih, športnih dvoranah, pokritih plavalnih baze-nih, v industriji, v čistih prostorih … Glede na našteto ni potrebno poudarjati, da izdelujemo več iz-

Program velikih priložnostiTekst: Marjan Hribljan, udis, direktor poslovne enote Klimatske naprave in hladilna tehnika, IMP Klimat d.d.

P

vedb: notranje, zunanje, higienik, bazenske izvedbe, glede na prila-goditev prostoru pa ležeče, dvoe-tažne, vzporedne, stoječe in kom-binirane izvedbe. Posebna izpe-ljanka so naprave za prezračevanje in ogrevanje nadtlačnih balonov, o katerih sem pisal v prejšnji številki Partnerja. Skratka, izdelujemo fle-ksibilne naprave po meri kupca.

Za klimatske naprave Klimair2 vseh izvedb so izvedene meritve v skladu s SIST EN 1886 na TUV inšitutu v Münchnu, za higienik izvedbo pa smo prejeli certifikat za standarde DIN 1946-4, VDI 6022 in SIST EN 13053.

Novosti v letu 2007Z investicijami v tehnologije v

začetku letošnjega leta bomo zni-žali stroške izdelave vseh klimat-skih naprav ter posledično skraj-šali dobavne roke za določene izvedbe.

Ker so zahteve trga večje, smo se odločili, da bomo kmalu začeli proizvajati klimatsko napravo s tanjšo debelino stene (33 mm). Takšna izvedba se bo uporabljala predvsem za notranjo vgradnjo, za kar se uporabi kar 50 % naprav Klimair2. Nova izvedba bo seveda cenejša, a bo kljub temu zagotav-ljala vse tiste lastnosti kot njena starejša sestra. Na tem segmentu bomo zagotovo bližje kupčevim zahtevam, tudi v Sloveniji.

Zaključujemo postopek GOST certificiranja klimatske naprave s plinskim grelnikom, ki bo zelo aktualna za naš strateški – ruski trg, kjer je plin relativno cenovno ugoden vir energije.

IMP Klimat je že v postopku pridobitve Eurovent certifikata za svoje klimatske naprave. Na ta način bo naš kupec brezskrben in prepričan v to, da kar piše o zmo-gljivostih naprave, tudi velja.

Po meri kupcaGledano v prihodnost sledimo

smernicam razvoja v panogi in razvijamo sisteme z visokimi izko-ristki rekuperacije. Prav tako sle-dimo trendom popolne informati-zacije sistemov, brezžični komuni-kaciji ipd.; na tem področju uspe-šno sodelujemo s Hidria inženirin-gom. Kot je že v prejšnji številki Partnerja pisal g. Čebular iz Hidria inženiringa, želimo čim več naših sistemov opremiti z avtomatiko pri nas v tovarni in prav tako preiz-kusiti. Na ta način bo kupec pri-hranil denar in čas.

Ker verjamemo v kakovost naših naprav in v njihovo regulacijsko opremo, kupcem že nekaj časa nudimo 3 letno garancijo, seveda ob pogoju, da je naprava servisi-rana s strani našega pooblaščene-ga servisa – Hidria inženiringa.

Pogled v prihodnostV naslednjem 5–letnem obdobju

načrtujemo 15 % letno rast. To nam bo uspelo le, če bomo sledili po-trebam trga oz. kupca. Temu pri-merno bomo s prodajno mrežo po celi Evropi oskrbovali naše kupce, projektante in partnerje. Investira-li bomo v nove tehnologije in v nove proizvodne lokacije.

Med ključnimi tržišči je na pr-vem mestu seveda domači trg, kjer bo tudi najboljša poprodajna pod-pora, nato seveda Vzhodna in Ju-govzhodna Evropa, kjer se predvi-deva najvišjo gospodarsko rast in veliko število investicij. Temu pri-merno na tem območju Skupina Hidria IMP Klima aktivno odpira predstavništva. Seveda bomo po-speševali tudi sodelovanje s stra-teškimi partnerji v Zahodni Evro-pi, predvsem v Beneluxu, Švici, na Portugalskem.

Ker ima Skupina Hidria IMP Klima velike ambicije, se že sedaj z našimi napravami potegujemo za velike projekte izven Evrope (Bli-žnji vzhod, Severna Afrika).

S celovito ponudbo, ki jo nudi celotna Skupina IMP Klima, želi-mo slediti konceptu, da kupcu oz. uporabniku nudimo ugodje v kli-matiziranem prostoru in ne samo prodamo kos opreme.

13

ova, četrta generacija ventilatorskega Clim-my prinaša poleg od-ličnih tehničnih la-stnosti tudi prepo-

znaven industrijski dizajn. Z uvedbo izboljšanega toplotnega prenosnika in novega centrifugal-nega ventilatorja smo dosegli za-vidljive tehnične rezultate, saj ventilatorski konvektor Climmy 4 izpolnjuje tako visoke stadnardne zahteve po tihem delovanju, kot tudi zahteve po velikih toplotnih močeh. Bistvene izboljšave v pri-merjavi s prejšnim ventilatorskim konvektorjem so:• izboljšane tehnične karakteristi- ke; • prosta izbira hitrosti ventilatorja (v ključu za naročanje);• neovirana vgradnja in priklop

ventilatorskega konvektorja za-

AktualnoVENTILATORSKI KONVEKTORJI CLIMMY 4

Lep{i, mo~nej{i in ti{jiTekst: dr. Erik Pavlovi~, vodja programa Energetika, Hidria In{titut Klima

N

Hitrost ventilatorja 100 200 300 400 500 600

5 49,5 48,7 51,3 48,3 53,2 50,2

4 45,3 38,2 41,2 41,3 45,3 43,5

3 41,1 32,0 35,7 32,1 39,3 35,4

2 32,3 26,5 26,2 24,1 32,6 26,9

1 23,7 19,9 22,0 20,5 24,6 22,1

Velikost konvekorja Hitrost ventilatorja 100 200 300 400 500 600

5 47,7 48,6 47,9 47,8 53,5 51,4

4 43,5 39,7 41,2 41,4 46,3 45,3

3 39,7 33,7 33,1 33,8 40,2 37,2

2 31,4 27,0 24,9 24,3 33,4 28,1

1 23,5 21,3 20,7 20,2 25,5 24,0

Velikost konvekorja

Zvo~ni tlak dB(A) za Climmy 4 pri 2-cevnem sistemu Zvo~ni tlak dB(A) za Climmy 4 pri 4-cevnem sistemu

radi možnosti popolne razstavi-tve zunanjega ohišja Climmy 4 (izpihovalna rešetka, stranska boka, frontalni del);

• usmerjevalne lamele v izpihoval-ni rešetki za poljubno nastavlja-

nje smeri izpihovanega zraka.

Tehni~ne lastnostiOsnovne tehnične karakteristike

lahko odčitate iz hitrega izbornega diagrama.

Novosti v regulaciji in drugi opremi

Poleg obstoječih dodatkov smo uvedli kar nekaj novosti. Povečali smo ponudbo termostatov, ki so lahko stenskega ali vgradnega tipa

14

V hotelskih sobah novega hotela Livada Prestige v Moravskih toplicah je vgrajenih ve~ kot 300 naprav Climmy 4 v skriti izvedbi.

Sobni kronotermostat (skrita izvedba) (011D)

Sobni kronoter-mostat (011E)

Digitalni krmilnik (LON) Digitalni sobni termo-stat (LON)

Mo~nostni vmesnik

Izborni program Klima C4

(lahko v ventilatorski konvektor ali tudi v steno), programski termo-stati z urnimi nastavitvami, moč-nostni vmesnik za vezavo večih različnih ventilatorskih konvektor-jev na en termostat, termostat in krmilnik za LON omrežje. Dodatna kad je po novem vključena v osnov-no izvedbo ventilatorskega konvek-torja.

Software Klima C4Kot je običajno za izdelke iz

programa Energetika, ima tudi Climmy 4 programsko orodje Kli-ma C4 (Climmy 4) 1.0 za izbor enot na zahtevane režime hladil-nih in grelnih moči, pretokov zraka, šumnosti in eksternih sta-tičnih tlakov. Programsko orodje preračuna vse vrednosti na eno od petih izbranih hitrosti ventila-torja. Ključ za naročanje, podatke in risbo je mogoče tudi natisniti. Novi software Klima C4 je trenu-tno na voljo v angleškem jeziku in ga lahko najdete na spletnem por-talu za partnerje http://partnerji.imp-klima.si v rubriki Software.

Raz{irjena in izpopolnjena navodila za monta`o, zagon in vzdr`evanje

Pri novem Climmy 4 smo obču-tno izboljšali in povečali obseg navodil za montažo, zagon in uporabo tega ventilatorskega kon-

vektorja. V navodilih so natančno opisana vsa dela, ki so potrebna, da bo Climmy 4 deloval brezhibno. Navodila se bodo standardno pri-lagala ventilatorskem konvektorju,

dostopna pa bodo tudi s spletne strani – portala za partnerje.

Tehni~ni katalogKatalog je v pripravi za tisk. V

pdf obliki ga lahko dobite na na-šem spletnem portalu za partnerje http://partnerji.imp-klima.si.

AktualnoVENTILATORSKI KONVEKTORJI CLIMMY 4

15

Ocena prezra~evanja in udobja

V

AktualnoSTROKOVNI ^LANEK IZ REVIJE REHVA

Tekst: prevedeno iz revije Rehva, december 2006

anketi ste nam neka-teri bralci predlagali, naj objavimo tudi kakšen strokoven čla-nek iz tujih revij.

Izbrali smo članek iz revije Rehva, ki ga bomo zaradi dolžine objavi-li v dveh delih (v tej in prihodnji številki Partnerja).

Prispevek na kratko obravnava odnos med načrtovanjem, predajo v uporabo in nadzorom nad pre-zračevalnimi sistemi stavbe z na-menom doseganja optimalnega ravnotežja med udobjem in ener-getsko učinkovitostjo. Poleg tega opisuje tudi praktično merjenje parametrov prezračevanja in udo-bja, ki so v pomoč pri nastavitvi sistemov stavbe z namenom izpol-njevanja potreb in pričakovanj uporabnikov prostorov.

Članek je del projekta VENT DIS.COURSE, ki ga financira pro-gram Inteligentna energija – Evropa (januar 2005 – december 2006).

Glavni cilj projekta je pospešiti izvajanje osnovnega področja pre-zračevanja v okviru direktive o energetski učinkovitosti stavb (Energy Performance of Buildings Directive – EPBD) na evropski in državni ravni ter tako povečati energijsko učinkovitost v stavbah z neposrednim prenosom obstoje-čega znanja, v tem primeru s se-znanitvijo inženirjev s kratkim povzetkom o uporabi naravnega prezračevanja v urbanih območjih. To je prvi izmed štirih podobno oblikovanih člankov, ki bodo ob-javljeni v naslednjih izdajah ve-stnika Rehva.

Od na~rta do vselitveProjektant prezračevalnega sis-

tema mora izpolniti zahteve glede notranjega udobja, kot je določeno v skladu z navodili naročnika in v okviru praktičnih omejitev glede na:• kapitalske in operativne stroške,• upoštevanje predpisov,• videz in strukturo stavbe.

Za pomoč pri razvoju izbrane strategije prezračevanja od zače-tnega koncepta do funkcionalnega načrta, ki izpolnjuje navodila na-

ročnika, so projektantu na voljo različna orodja in smernice. Ven-dar pa je za predajo inštaliranega sistema v uporabo treba začetna navodila iz vrste kriterijev za udo-bje ter kakovost zraka znotraj bi-valnih prostorov pretvoriti v vrsto temperatur in pretokov v zračnih in vodnih sistemih, kar lahko iz-vede odgovorni projektant. Pri večini stavb se dejanske notranje razmere podrobneje preučijo šele v primeru, kadar omenjenim pa-rametrom za predajo v uporabo ne uspe doseči želenega rezultata. Dejstvo, da se zadeve, ki se nana-šajo na notranje udobje, ne obrav-navajo neposredno v okviru po-stopka predaje sistema v uporabo, se lahko zdi nelogično, vendar pa obstajajo povsem veljavni razlogi za tako ravnanje:

1. Stavba je lahko dograjena v katerem koli letnem času, vendar pa je treba doseganje pogojev glede udobja, vključno s kakovo-stjo notranjega zraka, preizkusiti v skrajnih zunanjih razmerah, npr. sredi poletja ali zime, čeprav teža-ve nastajajo tudi v prehodnem času med sezono ogrevanja in hlajenja.

2. Predaja stavb v uporabo se izvaja pred vselitvijo, po njej pa se razmere v stavbi spremenijo. Ne-katerih zadev, ki se nanašajo na udobje in kakovost zraka, kot npr. notranjih ravni onesnaženja, ni mogoče predvideti, dokler stavba ni v celoti zasedena, medtem ko

nekatere druge stavbe nikoli ne dosežejo načrtovane gostote ljudi in opreme.

V idealnem primeru mora na-ročnik oz. upravnik stavbe začetno izvedbo predaje v uporabo imeti za izhodišče ter po vselitvi nada-ljevati razvoj in optimiranje delo-vanja stavbe ter prezračevalnih sistemov. Na žalost pa se to izvaja le redko, zato je učinkovitost obra-tovanja stavb manjša, kot bi lahko bila. Za namen preiskave učinko-vitosti stavbe, bodisi zaradi do-mnevnih težav bodisi zaradi oza-

veščenega upravnika, ki skuša najti način za povečanje učinkovi-tosti, lahko uporabimo različne tehnike. Te so:

Ponovna predaja v uporabo. Pri tem se uporabijo izvirna orodja in modeli iz načrta, vendar pa se po-sodobijo začetne predpostavke, da odražajo trenutno obratovanje. To privede do nastanka novega niza nastavitev za predajo v uporabo, ki se lahko uporabijo na običajen način. Slaba stran tega je, da se lahko v primeru osnovne spreje-mljivosti notranjih pogojev glede udobja, čeprav se ti dosegajo na neučinkovit način, zaradi strahu pred poslabšanjem razmer pojavi odpor do kakršnih koli sprememb.

Dolgoročna analiza učinkovito-sti. Učinkovitost stavbe se nadzira z obstoječim omrežjem za zbiranje podatkov (senzorji sistema za upravljanje s stavbo) in prilagaja v povezavi z vremenskimi razme-rami ter operativnimi podatki, kot so npr. zasedenost, stopnje aktiv-nosti itd. Z analizo trendov lahko pridobimo uporabne podatke in označimo področja, kjer je mogoče izboljšati učinkovitost, zlasti v povezavi z energetsko učinkovito-stjo. Slaba stran tega je, da so podatki lahko precej pomanjkljivi, v nekaterih primerih pa celo za-vajajoči, npr. senzorji za tempera-turo, vlažnost in druge lastnosti zraka so pogosto nameščeni na robu nadzorovanega območja na-mesto na sredini, kjer so ljudje.

Kratkoročne študije. Te lahko segajo od preprostega spremljanja temperature in vlažnosti iz neke pisarne do podrobnih študij vzor-cev zračnega gibanja in razširjanja onesnaževalcev. Slaba stran tega je, da so študije kratkoročne, v njih pa praviloma niso upoštevane najhujše možne razmere. Natanč-nejše študije zahtevajo tudi dražjo opremo in strokovno interpretaci-jo rezultatov. Kljub temu pa se je z njimi mogoče osredotočiti na specifična področja in zadeve, zato je pri teh več možnosti za jasno razumevanje problema.

Prihodnjič: Metodologija za kratkoro-čne študije: hitrost prezračevanja, učinko-vitost prezračevanja in toplotno udobje.

www.rehva.org

Rehva je najve~ja evropska organizacija za HVAC v Evropi. Zdru`uje ve~ kot 110.000 ~lanov iz 30 dr`av in deluje `e od leta 1963. Hidria IMP Klima je njena podporna ~lanica od lanskega leta.

16

Razvojnoraziskovalni projekt

R

Merilna proga za lamelne toplotne prenosnike

AktualnoNOVI MERILNI LABORATORIJI IN NOVE TEHNOLOGIJE – PREIZKU[ENA KAKOVOST KOMPONENT IN CELOTNE KLIMATSKE NAPRAVE

Tekst: Janez Dolinar, udis, razvojni projekti, IMP Klimat d.d. Ljubljana

pretočne komore. Podobno je tudi merilna proga za rekuperatorje sestavljena iz kanalskega dela, kamor se vgradi merjenec, in me-rilnih pretočnih komor, tako da je možno meriti pretok tako pred merjencem kot za njim.

Merilni sistem s tipali in meril-nimi instrumenti je sestavljen iz merilnih kanalnikov, ki vsebujejo funkcijo merjenja napetosti, tokov, upornosti ipd., in funkcijo napaja-nja tipal ter računalnika, ki s pomo-čjo programa LabVIEW vodi me-ritve po sprogramirani proceduri.

V laboratoriju trenutno potekajo meritve lamelnih toplotnih preno-snikov, ki so bistven sestavni del klimatskih naprav. Sledila bo im-plementacija v računalniški izbor-ni program.

Razvojna infrastruktura omogo-ča oblikovanje izdelkov poljubnih dimenzij in uporablja novo tehno-logijo, ki omogoča doseganje viso-kih termičnih učinkov prenosnikov pri zmernih padcih tlaka.

V letošnjem letu pa bomo v IMP Klimatu že lahko nudili tudi sto-ritve meritev za tržišče.

RetrospektivaSEJEM KGH BEOGRAD

37. KONGRES KGH V BEOGRADU

Od 6. do 8. decembra lani je v Beogradu potekal 37. mednaro-dni kongres o ogrevanju, hlajenju in klimatizaciji, ki ga organizira Zveza strojnih in elektrotehnič-nih inženirjev in tehnikov Srbije (SMEITS).

Glavni moto kongresa se je glasil: Ko trošiš energijo, misli na njen vir. To pomeni, da je potreb-no pri izdelavi kateregakoli pro-jekta, gradbenega ali tehnološke-ga že takoj na začetku razmišlja-ti o racionalni porabi energije ter o posledicah njene porabe na okolje in razvoj.

Svoja prispevka sta predstavila tudi dr. Erik Pavlovič (Hidria In-štitut Klima, vodja programa Ener-getika) in sicer Optimizacija to-plotnega prenosnika z naravno konvekcijo pri napravah za ogre-vanje prostorov ter Egon Venko (direktor Hidria Inštituta Klima in vodja programa Klima), ki je slušateljem predstavil Hidria In-

štitut Klima.Kongresa,

na katerem je predavalo prek 60 predavate-ljev iz 18 držav (Srbije, Grčije, Singapura, Francije, Slovenije, Velike Britanije, Švice, Makedo-nije, Italije, Romunije, Madžar-ske, Kitajske, ZDA, Češke, Nem-čije, BiH, Turčije in Avstrije) se je udeležilo 700 prijavljenih ude-ležencev. Na sejmu, ki je potekal vzporedno, se je na majhnih površinah (od 6 do 24 m2) pred-stavilo 150 razstavljalcev iz Srbi-je in tujine, med njimi tudi skupina Hidria IMP Klima. Po lanskem letu, ko je bila skupina Hidria IMP Klima generalni sponzor kongresa, je bila letos med glavnimi sponzorji. Organi-zator ocenjuje, da je sejem obi-skalo okrog 4000 ljudi.Dominika Kacin, univ. dipl. ekon., trženje, Hidria IMP Klima

Razstavni prostor skupine Hidria IMP Klima

www.kgh-hvac.org

Predavanje dr. Erika Pavlovi~a (Hidria In{titut Klima)

azvojno raziskovalni projekt ESRR 1.1 – laboratorij za klimat-ske naprave v podje-tju IMP Klimat d.d v

Ljubljani je tako rekoč zaključen. Projekt je bil glede na njegovo tehnično inovativnost delno finan-ciran iz sredstev EU – strukturnih skladov. Laboratorij je v celoti plod domačega znanja in predstavlja pomemben del razvojnega okolja v skupini.

Za delovanje merilnih prog je potrebnih kar nekaj podpornih sistemov:

Sistem za pripravo zraka je enak klasičnemu centralnemu sistemu – klimatska naprava za gretje, hlajenje, vlaženje, filtrira-nje, sistem za pripravo tople in hladne vode. Sistem je koncipiran tako, da je možen hiter preklop med različnimi merilnimi progami, regulacija pa tako, da optimira najugodnejšo nastavitev pri zahte-vanih parametrih.

Merilna proga je sestavljena iz kanalskega dela, kjer je vgrajen merjeni prenosnik, in iz merilne

17

RetrospektivaPOSVETOVANJE SDHK, SEMINAR SZPV, PREDSTAVITVE MLADIM

V Portorožu je 10. in 11. novem-bra lani potekalo 8. mednarodno posvetovanje Slovenskega društva hladilne in klimatizacijske tehnike (SDHK). Naslovna tema posveto-vanja Hladilne naprave od projek-ta do izvedbe je pritegnila skoraj 70 strokovnjakov s področja hlaje-nja in klimatizacije, med njimi tudi mnogo projektantov. Na po-svetovanju je 21 avtorjev iz Slove-nije (med njimi tudi avtorja iz ministrstva za okolje in prostor in ministrstva za gospodarstvo), Nem-čije, Avstrije in Slovaške predsta-vilo svoje prispevke s področja hlajenja in klimatizacije v petih zaporednih sekcijah: Zakonodaja, Od projekta do izvedbe, Hladilni sistemi od zasnove do izvedbe, Hlajenje in Toplotne črpalke.

Uvodni referat je predstavila Irena Malešič z ministrstva za okolje in prostor. Sam sem vodil sekcijo 2 Od projekta do izvedbe, v okviru katere je imel avtor Mar-ko Bucik iz družbe HIT Nova Gorica zanimiv članek s področja praktičnih izkušenj pri gradnji sistemov klimatizacije. Njegov prispevek je bil za nas še posebej zanimiv, saj je HIT eden izmed pomembnejših kupcev naših kli-matskih naprav, zato so njihove izkušnje z našimi napravami lahko zelo koristne za bodoče izboljšave.

V okviru sekcije 4 je imel Vinko Bogataj iz IMP Klimata prav tako zanimiv prispevek s področja ugo-tavljanja hidravličnih lastnosti radialnih ventilatorjev in merilne negotovosti pri meritvah ventila-torjev na objektu. Diskusija, ki je sledila njegovemu izvajanju, je pokazala, da projektanti in izvajal-ci vgradnje sistemov za klimatiza-cijo relativno slabo poznajo nove predpise in standarde s tega po-dročja, kar pri gradnji hladilnih in klimatizacijskih sistemov lahko povzroči precejšnje težave tako uporabnikom naprav kakor tudi dobaviteljem opreme.

Na posvetovanju sta potekali kar dve okrogli mizi in sicer Hladilni sistemi od zasnove do izvedbe in Učinkovitost toplotnih črpalk. Na prvi smo v diskusiji prav tako ugotovili, da projektanti in izvajal-ci slabo poznajo novo zakonodajo na področju gradnje sistemov hla-jenja in klimatizacije. Splošna ugotovitev je bila, da je potrebno izboljšati znanje projektantov z različnimi oblikami usposabljanja.

8. POSVETOVANJE SLOVENSKEGA DRU[TVA HLADILNE IN KLIMATIZACIJSKE TEHNIKE (SDHK)

www.drustvo-sdhk.si

Referat o ugotavljanju hidravli~nih last-nosti radialnih ventilatorjev je predstavil g. Vinko Bogataj

Ena izmed možnosti je, da društvo SDHK med posvetovanji (vsako drugo leto) organizira tudi več strokovnih seminarjev z različnih

strokovnih področij. Naš cilj je, da bi projektanti podrobno poznali Pravilnik o prezračevanju in kli-matizaciji stavb, evropske direktive in relevantne standarde s področja hlajenja in klimatizacije.

Posebna pozornost je bila posve-čena tudi toplotnim črpalkam in trendom na področju ogrevanja in klimatizacije stavb oz. racionalni rabi energije in spremembam evropske zakonodaje. Splošna ugotovitev druge okrogle mize v okviru te sekcije je bila, da bodo v bodoče stavbe energetsko bistve-no bolj učinkovite. Glede na zah-teve po visoki energetski učinko-vitosti se bodo vedno bolj uvelja-vljali nizkotemperaturni sistemi ogrevanja. Zaradi regeneracije toplote bomo za ogrevanje, hlaje-nje in prezračevanje uporabljali isti sistem. V bodoče lahko zaradi zahtev po energetski učinkovitosti

pričakujemo centralne sis-teme za prezračevanje, ogrevanje in hlajenje tudi v individualnih hišah. V take sisteme bodo vgra-jene toplotne črpalke, sončni ko-lektorji (tudi fotovoltaični sistemi), regeneratorji odpadne toplote, nizko-temperaturni prenosniki to-plote in ventilatorji z EC motorji. Ti trendi so lahko tudi za nas pomemben izziv za razvoj novih izdelkov s področja KGH in pove-čanje prodaje na evropskem tr-gu.

Referata, ki sta ga izvajala Janez Dolinar in Vinko Bogataj lahko zainteresirani dobijo pri Dolinarju, tel. 01/ 300 52 65, e-mail: janez.dolinar@imp-klimat.si ali na sple-tnem portalu za partnerje http://partnerji.imp-klima.siJanez Dolinar, udis, razvojni projekti, IMP Klimat

SEMINAR KONTROLA DIMA PRI PO@ARU

Slovensko združenje za požarno varstvo je v četrtek, 30. 11. 2006, na Gospodarskem razstavišču or-ganiziralo seminar Kontrola dima pri požaru – Naprave za odvod dima in toplote. Namen seminarja je bil predstaviti odvod dima in toplote pri požaru kot učinkovito požarno mero, z bolj praktičnega vidika za načrtovanje, vgradnjo in zagotavljanje stalne pripravljenosti za delovanje naprav.

Na temo dimnih in požarnih loput je predaval tudi vodja pro-grama požarna zaščita v Hidria IMP Klimi ter vodja trženja in pro-

daje tujina v skupini Hidria IMP Klima Mar-jan Brenčič.

NA MLADIH SVET STOJI

V zadnjih mesecih lanskega leta je potekalo kar nekaj aktivnosti, namenjenih predstavitvi skupine Hidria IMP Klima mlajšim gene-racijam, ki se še odločajo, kje bodo pridobivali in izkoristili svo-je znanje v prihodnosti.

V oktobru sta Hidria in skupina Hidria IMP Klima gostili dijake

četrtih letnikov idrijske gimnazije, na sejmu Kariera 06 pa je Hidria predstavila zaposlitvene priložno-sti v korporaciji.

V novembru je bila na obisku v Godoviču skupina šolarjev iz Os-novne šole Idrija, ki obiskujejo dodatni pouk iz fizike, pri čemer je bil osnovnošolcem najbolj zani-miv ogled laboratorijev v Inštitutu. Konec novembra pa je družbo Hidria v okviru ekskurzije študent-ske organizacije BEST (Evropsko združenje študentov tehnologije in naravoslovja) obiskalo 23 študen-tov Fakultete za strojništvo.

18

Novice iz Hidrie

AKADEMIJA MLADIH MANAGERJEV

Lanskega novembra se je s slav-nostnim uvodnim srečanjem na Kendovem dvorcu v Spodnji Idri-ji začel program Akademije mladih managerjev Hidrie. Cilj projekta je izbraževanje in razvijanje potenci-ala ter krepitev sodelovanja med mladimi managerji. Akademija združuje 40 sodelavk in sodelav-cev, ki so v povprečju stari 28 let, vsaj leto dni zaposleni v eni od Hidriinih družb in imajo povečini VII. stopnjo izobrazbe različnih smeri. Kandidatom iz družb Hi-

dria, AET, Hidria Perles, Tomos, Hidria Rotomatika ter skupine Hidria IMP Klima bodo vodilni sodelavci Hidrie predstavili strate-gijo korporacije, razvoj inovativne-ga okolja, korporativno identiteto, diviziji Hidria Automotive in Hi-dria Klima. Spregovorili bodo o vodenju sodelavcev, informacijskih tehnologijah, finančnih načelih in politiki, kontrolingu, timskemu delu vodenju ključnih kupcev in konkurenčnosti. S podjetjem Ver-nat VTC in drugimi zunanjimi sodelavci pa bodo izvedli delavni-ce in seminarje s področja oseb-nostnega potenciala, upravljanja s samim seboj, komuniciranja, učin-kovitih prezentacij, gradnji tima in timskem delu ter učinkoviti proda-ji in pogajanjih.

HIDRIA – RAZVOJNI IN PROIZVODNI DOBAVITELJ ZA FIAT 500 IN FORD K

Hidria v skladu s pred leti za-stavljeno jasno strategijo prevzema vse pomembnejšo vlogo na podro-čju razvoja in proizvodnje preci-znih aluminijastih delov za volan-ske sisteme oz. sisteme upravljanja v osebnih vozilih. Njene sposob-nosti na tem področju so pred nedavnim požele novo priznanje z nominacijo za razvojnega in proizvodnega dobavitelja pomemb-nih delov za volanski sistem dveh novih “malčkov”: Fiata 500, ki bo na tržišču prihodnje leto, ter Forda Ka, ki ga bo mogoče voziti od leta 2008 dalje. Družba Hidria Rotoma-tika iz Spodnje Idrije bo za oba avtomobila, ki tokrat prihajata iz

restavraciji na vrhu smučišča pa bo ves čas potekal pester zabavni

montažnih linij Fiat Auta S.p.A v poljskem Tychyju, letno dobavljala 240.000 komponent.

V skladu s svojimi usmeritvami je divizija Hidria Automotive že vključena v konceptualni razvoj številnih novih volanskih sistemov vozil v evropski avtomobilski in-dustriji, ki bodo ugledala luč sveta leta 2009 in kasneje.

ZIMSKE IGRE HIDRIAČe bodo snežne razmere dopu-

ščale, bodo v nedeljo, 11. februar-ja 2007, na smučiščih smučarskega centra Cerkno potekale tradicio-nalne zimske igre Hidria. V dopol-danskem času se bodo zaposleni in njihovi družinski člani pomeri-li v veleslalomu in deskanju na snegu. Na osrednjem prizorišču ob

SRE^ANJE Z MINISTROM PODOBNIKOM

Predstavniki Hidrie so se sredi novembra v Ljubljani srečali z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom s sodelavci. Na srečanju so spregovorili o pro-jektu vzpostavitve Inovativnega centra Hidrie, ki bo združeval tri Hidriine inštitute s področja kli-matizacije, gretja in hlajenja, avto-mobilske industrije ter novih ma-terialov in tehnologij. Prvi, Hidria Inštitut Klima v Godoviču, je ura-dno odprl svoja vrata konec sep-tembra 2006, drugi – Hidria Inšti-tut Automotive v Tolminu – je v gradnji, tretji Hidriin Inštitut za

materiale in tehnologijo pa bo Hidria začela graditi v letošnjem letu v Spodnji Idriji.

Zasnovo tretjega inštituta so predstavniki Hidrie predstavili kot projekt, ki bi lahko bil vzorčni in didaktični primer varčne poslovne stavbe v Sloveniji. S predstavniki Ministrstva za okolje in prostor so se dogovorili o možnostih priho-dnjega sodelovanja. Energetsko varčna stavba bi bila tako primer učinkovite rabe energije v sloven-skem prostoru in bi Hidrii omogo-čila ponudbo energetsko varčnih tehnologij za druge stavbe.

program. Na lanskih zimskih igrah se je zbralo več kot 3000 ljudi.

18

19

Podjetje ustvarjamo ljudje

Nov zagon ekip za klimatske naprave, hladilno tehniko in toplotne prenosnike

Že v rubriki Vesti iz podjetij smo pisali o novi organizaciji v IMP Klimatu. Na tem mestu pa podrob-neje predstavljamo oba direktorja poslovnih enot (PE) ter njuna pro-dajno-razvojna tima, s katerima ste vi, spoštovani bralci, pogosto v kontaktu.

PE Klimatske naprave, hladilna tehnika in avtomatika obsega dva programa: program Klimatske na-prave in program Hladilna tehnika z močnim timom razvojnih inže-nirjev, konstruktorjev in prodajnih inženirjev.

Marjan Hribljan, direktor PE Klimatske naprave, hladilna

tehnika in avtomatikaRodil sem se pred tremi desetle-

tji v Ljubljani, kjer živim in stanu-jem še sedaj. Po gimnazijskem šo-lanju sem se vpisal na študij stroj-ništva, kjer sem najprej zaključil obveznosti na višješolskem, po opravljenem služenju vojaškega roka pa še na visokošolskem štu-diju. Obvezno 6 mesečno prakso sem začel opravljati v IMP Klimatu leta 2001 na programu ventilator-jev pod odličnim mentorstvom Vinka Bogataja, s pomočjo katere-ga sem tudi diplomiral s področja optimiranja obratovalnih parame-trov ventilatorjev, ki jih je proizva-jal IMP Klimat. Redno sem se za-poslil v IMP Klimatu šele leta 2003 kot vodja tehnične obdelave venti-latorjev, kjer sem predvsem poskr-bel za učinkovito racionalizacijo procesov med prodajo in proizvod-njo ventilatorjev. Konec leta 2004 sem se preusmeril v prodajo kli-matskih naprav in kot komercialist pokrival deloma področje Sloveni-je, deloma tujine – centralna Evo-pa. V začetku 2006 sem se zaradi področne reorganizacije prodaje KN osredotočil na vodenje prodaje v državah EU, nekoliko kasneje pa sem prevzel vodenje programa kli-matskih naprav, ki ga sedaj vodim približno 8 mesecev. Skratka, za menoj je burno leto.

Zaključujem podiplomski kon-zorcijski magistrski študij MBA za proizvodna podjetja na Ekonomski

Razvojna in prodajna ekipa PE Klimatske naprave, hladilna tehnika ter avtomatika – Gorazd Vovk, udis, vodja tr`nega obmo~ja zahodna in centralna Evropa; Jernej Rode, dis, prodajni in`enir HT; Slavi{a Ili~, prodajni in`enir; Marjan Hribljan, direktor PE; Andrej Podbev{ek, prodajni in`enir; Karel Tiegl, udis, vodja projektov in skrbnik; Iza Ukmar, udis, vodja tr`nega obmo~ja Slovenija; Toma` Dremelj, udis, vodja aplikativnega ra-zvoja in konstrukcije; Matej ̂ u~ek, udis, vodja prodaje KN + HT; mag. Jo`e Renar, udis, vodja razvoja klimatskih naprav; Uro{ Gro{elj, udis, vodja programa hladilna tehnika; Jurij Dragar, udis, vodja tr`nega obmo~ja Rusija; Jo`e ^adoni~, razvojni in`enir. Manj-ka Natalija Zupan, udis., vodja projektov za HT.

prečnega Slovenca, torej kolesarje-nje, smučanje ter uživanje ob dobri kapljici.

Tudi PE Toplotni prenosniki obsega dva programa: program Prenosniki toplote, kot OEM pro-gram, in program Obnovljivi viri energije. V preteklem letu so bile v program Prenosniki toplote vlo-žene velike investicije v proizvo-dne linije. Velika pridobitev je tudi laboratorij za merjenje toplo-tnih prenosnikov, ki je ena najso-dobnejših merilnih prog v skupini.

Program Obnovljivi viri energije, ki trenutno zajema sončne kolek-torje, ima velik potencial v priho-dnosti in se bo razširil tudi na druga področja obnovljivih virov energije. Tudi ta PE ima svoj tim razvojnikov, konstruktorjev, tehno-logov in prodajnih inženirjev.

Ivan Habi~, direktor PE Toplotni prenosniki

Rodil sem se daljnega leta

1974 v Ljubljani. Živim v vasi Javor v okolici Ljubljane z dobrim razgle-dom na okolico. Po končani srednji strojni šoli sem se vpisal na Fakul-teto za strojništvo, kjer sem končal univerzitetno smer. Kot študent sem začel z delom v IMP Klimatu leta 1999. Leta 2000 sem se zaposlil kot vodja programa TP pod men-torstvom g. Dolinarja in g. Renarja. Že od začetka sem gradil mlado, strokovno in ambiciozno ekipo, saj je v poslu podobno kot v nogometu. Organizirane in dobro trenirane ekipe zmagujejo.

Moj glavni izziv v zadnjih letih je bila izpeljava investicij v proiz-vodnji, stalna dvoštevilčna rast in stalne izboljšave na programu. Kmalu sem ugotovil, da mi pri-manjkuje znanja s področja ekono-mije, zato odločitev za magistrski študij ekonomije ni bila težka. Sedaj zaključujem podiplomski konzorcijski magistrski študij za proizvodna podjetja na Ekonomski fakulteti. Pri dnevnem srečevanju s poklicnimi izzivi mi zelo poma-gata racionalno razmišljanje in širina znanja.

Prosti čas poskušam izkoristiti aktivno na kolesu ali s sprehodom v naravi, kjer sem najraje.

Oba, Marjan in Ivan, sta člana Hidriine Akademije mladih mana-gerjev, ki združuje 40 sodelavk in sodelavcev iz družb korporacije. Pri svojem delu so se v preteklosti že dokazali ter pokazali željo po nadaljnjem razvoju in izobraževa-nju na svoji profesionalni poti. Njihove skupne lastnosti so ži-vljenjska energija, ambicioznost, notranja motivacija za delo, odgo-vornost ter samoiniciativnost. O Akademiji pišemo tudi v rubriki Novice iz Hidrie na strani 18.

Razvojna in prodajna ekipa PE Toplotni prenosniki – Benjamin Brvar, komercialni referent; Andra` Rogli~, sprejemniki son~ne energije (vodja projektov); Aleksander [tukelj, udis, prodajni in`enir; Ivan Habi~, direktor PE; Marko [kamperle, ing. str., vodja aplikativnega razvoja; Janez Dolinar, udis, razvojni projekti.

fakulteti v Ljubljani, ki smo ga jese-ni 2004 začeli štirje zaposleni iz IMP Klimata. Tema magistrske naloge je vezana seveda na strateški razvoj in rast programa klimatskih naprav v Skupini Hidria IMP Klima.

Po naravi sem dinamičen, redo-ljuben, a racionalen, skoraj vedno optimist, pogosto tudi humorist, čeprav so moje šale včasih všeč sa-mo meni. Prosti čas (ja, tudi tega se najde) najraje preživim z druži-no, kjer mi v družbi 18 mesečnega sina ni niti malo dolgčas. Hobiji, s katerimi se ukvarjam, so hobiji pov-

20

Novosti na področju klimatizacije, ogrevanja in hlajenja

Skupina Hidria IMP Klima organizira brezplačno delavnico z naslovom:

kdaj?

kje?

koliko časa?

delavnica 1:

delavnica 2:

delavnica 3:

delavnica 4:

delavnica 5:

predavanje:

Informacije in prijave

Delavnica je namenjena: projektantom strojnih in elektro inštalacij, nadzornikom gradenj, energetikom, vzdrževalcem klimatskih sistemov, investitorjem, izvajalcem inženiring storitev, montažerjem, trgovcem klimatskih naprav ter vsem ostalim, ki jih zanima področje klimatizacije, gretja in hlajenja ter avtomatizacije.

Dodatna ponudba: knjižni strokovni sejem. Ponudba slovenskih založnikov in ponudnikov, ki izdajajo strokovne revije, knjige, tehnične priročnike, ipd. na enem mestu. Vabljeni!

13. februarja 2007

na Hidria Inštitutu Klima v Godoviču

9.00 – 16.00 (trajanje vsake delavnice 45 minut)

Kanalski ventilatorji (Hidria IMP Klima d.o.o.)

Klimatske naprave, hladilna tehnika, avtomatika (IMP Klimat d.d., Hidria Inženiring d.o.o.)

Predstavitev novosti s področja ogrevanja in hlajenja (Hidria IMP Klima d.o.o.)

Celovita ponudba klimatizacije čistih prostorov (IMP Klimat d.d., Hidria IMP Klima d.o.o.)

- Novosti s programa Klima (Hidria IMP Klima d.o.o.)- Solarna tehnika (IMP Klimat d.d.)- Lokalno odsesovalne šobe za prezračevanje kuhinj (GIF GmbH)

Načrtovanje kakovosti naprav za klimatizacijo, ogrevanje in hlajenje

do vključno petka, 9. 2. 2007, sprejema Dominika Kacin, tel: 05 37 43 068, faks: 05 37 43 083, e-pošta: dominika.kacin@hidria-imp-klima.si

DO BOLJŠIH REŠITEV

Hidria IMP Klima d.o.o. Godovi~ 150, 5275 Godovi~, Slovenija, T: 05 374 30 00, F: 05 374 30 82, E: info@hidria-imp-klima.si, W: www.hidria-imp-klima.si

PRIJAVA NA DELAVNICO SKUPINE Hidria IMP Klima

Podjetje:

Udeleženci:

Divizija Hidria Klimabo razstavljala na sejmu ISH Aircontec v Frankfurtu,ki bo potekal od 6. do 10. marca 2007.

Vabljeni, da nas obiščete v hali 5.1., na razstavnem prostoru št. B51.