$ NAŠ ZUNANJE POLITIČNI K O M E N T A R — str. 2 % TRŽlCANI IN NJIHOV PERSPEKTIVNI P L A N — str. 3 • PROBLEM IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH — str. 5

OB PRAZNIKU OBČINE K R A N J — str. 7

O S M I C

PRED POTROŠNIKI

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N I H L J U D I Z A G O R E N J S K O

^ E T O XI., ŠT. 58 — CENA DIN 10.— KRANJ , 1. AVGUSTA 1958 Turizmu bo letos posvečen največji del 8. gorenjskega sejma

RRANI IN JESENICE PRAZNUJETA O b č a n i k r a n j s k e o b č i n e s o t u d i l e t o s d o č a k a l i s v o j p r a z n i k z n o v i m i

z m a g a m i . - R a z g o v o r s p r e d s e d n i k o m j e s e n i š k e o b č i n e -

P o t e m , k o s o p a d l e p r e g r a d e

Delovne Zmage SO na/lepŠi Spomenik Onim, ki stvarnost i n da je človek v n jem ste, k i l judstvo varajo, a l i m u o •> r r največje bogastvo. Se vec zmag kažejo napačno pot. P r a v t i nas

SO dali SVOJa Življenja Za SVObodO i n uspehov nam n i treba našte- spet napadajo, češ da ne gradi-vat i . Nekaj pa ne smemo n ikda r mo soc ia l i zma i n d a ustvar ja -

V okv i r l judske vstaje s loven- zuje zrelost naših de lavcev i n pozabit i , da je ,ta naša soc ia l i - mo nekaj , k a r n i v s k l a d u z skega naroda vpada tud i odhod nj ihovo sk rb za čirnvečjo pro i z - stična Jugos lav i ja prežeta z d u - n j ihov im i načeli, kot s i le . P^vih borcev - de lavcev i z K r a - vodnjo, s čemer ustvar jamo živ- hom revo luc i je i n narodno osvo- . . n J a i n oko l ice v partizane. V ljenje, vredno tak ih l j ud i . P r a v bodi lne borbe in za to . ne more " f " l i t o je na pros lav i v Sut -teh dneh, pred i T * * sta b i l i s politično zrelostjo de lovn ih b i t i drugače, kako r je, da se ^0°^Zs^%^oZ A r m i r a n i ena part i zanska četa množic je bilo mogoče podret i bor imo prot i vsakemu, k i n a m K g J J F ^ £ S fn V 7 t S n n ^ «a V e l i k i Po l j an i pod Storžičem, plot med občinskim L O i n to- hoče ka l i t i naso neodvisnost i n ^JLT^t^ YJ^Jj d r u g a pa na Mohor ju . Ze takoj va rnami , saj se danes vse bolj prot i v sakemu, k i hoče podcenje-Po fo rmi ran ju obeh čet, so borc i k r i s ta l i z i r a občinska skupnost z vat i naše zmage i n naše delo. odšli v akc i je i n počila je p rva vsem svo j im na te r i a ln im i n d u - Gotovo je prav naša enotnost

segl i sodelovanje tud i z n j im i , s t i s t imi , k i nas napadajo, da b i uv ide l i , da je bolje da nas ne-

zanska puška na tem ob- h o v n i m -bogastvom. Nova pod- m notranja demokratična ured i - h a j o n a D a d . l t i k e r n a i S n e m o _ u. K l i c p r v i h part izanov jetja, rekonst rukc i j e tovarn, no- tev tud i odraz naše zunanje po- ~ i « w t i ' '

Part i za •^očju. K l i c p r v i h part izanov j ^ j a , x^™.mLur^jc i^v^ui , n v i e v i u m oaraz nase zunanje po- r e ; 0 s t r e t i ^ N A JURIS« je od j ekn i l v src ih v i s tanovan jsk i b lok i , šole i n ce- l i t ike . Ta po l i t i ka je miro l jubna, Vseh zavednih, svobode željnih ste ter razne druge komunalne ke r želimo .sodelovati z vsemi , k i l J ud i i n razp lamte la se je bor- ured i tve nam zgovorno pričajo hočejo enakopravno sodelovat i z °a na življenje i n smrt . Vode- o tem, da soc ia l i zem postaja nami , odločno pa zavračamo t i -jtf od komunistične Part i je so P<*ci zadaja l i udarce okupator ju *Q domačim izdajalcem. N i je Pedi naše lepe Gorenjske, k jer k°rba malega toda ponosnega

Teh m i s l i smo v s i ob pros lav i občinskega prazn ika

Rudi Balderman

Stanovanja, šole, vodovod. bodo vsel j ive sko stavbo nasprot i železniške »Letos bomo v o k v i r u našega

§ at i najtežje i n stopit i v nov c as , kot prero jeni l judje.

P o osvobodi tv i smo spoznal i dvoje; l judje , k i so tako si lno t o p i l i v zgodovino ne morejo biti več podobni hlapcem, tem-V e č so zavestni tvorc i novega

odbora Jesenice Franc Treven v k e m začela z idat i preprosta sta- nov. Letos imamo v načrtu tudi razgovoru z našim sodelavcem, novanja za družine, k i se zdaj trgovsko hišo na J a v o r n i k u z io -

» In to so?< »Vgraditev 2300 m dolgega vo­

dovoda z Javormkškega rovta, s ka t e r im smo povečali zmog l j i ­vost obstoječega vodovoda, k i

stiskajo v neustreznih barakah, k a l i za prodajo prehrambenih Teh stanovanj bo 64. ar t ik lov ter manjšo mlečno re-

Nad progo bomo v bližnjem stavraci jo . Poslopje bo zgrajeno času odp r l i gradilišče za 40 če- v pav i l j onskem sistemu, tvorčkov, k i bodo dokončani do N a mlečno restavraci jo m i s l i -

socialističneaa sveta- in drugič'ta spričo s ta ln ih novogradenj že n i 1961. leta. To jesen bomo začeli m o t u d i ^ Jesenicah. Začasno de la t i tud i poslovno stanovanj - (Nadaljevanje na 3. strani) « W ' j e ' tak, ker je v povojni f

v e * zadost i t i naraščajo-graditv i pozabl ja l na.se, de la l za ^J,itC^-^fflSSR^^ ri-,,„. , 7, . ,. ,. ; va lstva. De la so se v l ek la ze od

P rvega avgusta se bodo \ Kranju že osmič odprla vrata Gorenjskega sejma.

Osmič bodo industr i j ska in -druga podjetja pokazala potroš­nikom svoje izdelke.

Naša gorenjska podjetja so prvič stopila v taki obliki pred potrošnike pred osmimi leti, v času razstavniii poplav. Takrat­ne razstave so imele pretežno mobilizacijski pomen; pokazati ljudem, kaj vse industrija izde­luje.

Razstave v naslednjih letih so z večjo ali manjšo razliko še vedno ohranile prvotni pečat. Toda pokazalo se je nekaj zna­čilnega. Zanimanje za take pri­reditve je bilo veliko, vedno večje. Nekaj sto razstavljalcev in kakih 30.000 obiskovalcev, ko­likor je povprečno beležila taka prireditev, je v okviru enega samega okraja pomenilo veliko.

Razstave v nekdanjem smislu pa so postajale vse bolj nepo­trebne. Vsaj v okrajnem merilu, ne glede na to, da je naša Go­renjska med najrazvitejšimi pre­deli dežele. Tudi zgolj komerci­alna vsebina sejma ne bi vzbu­dila zanimanja pri industrijskih podjetjih, ki imajo malone vsa že vnaprej razprodane vse svoje izdelke. Zato so se letos odločili za drugačno obliko sejma. Po­zornost ni več na proizvajalcu, marveč prav na nasprotni strani — na potrošniku. Potrošnikom hočejo prikazati vse ugodnosti in udobnosti, ki j i h lahko imajo. P a tudi tu niso šli preširoko, mar­več so se odločili samo za eno področje — tur izem. Tako je le­tos nastal turistično - potrošniški sejem.

Pri nas imamo danes že mar­sikaj, kar bi lahko nudili delov­nemu človeku. Toda le-ta se r a ­znih dobrin ne poslužuje, se jim

^ u g e i n sejal je setev, k i mo Sočno kl i je .

P r v i o lodovi take setve se n a m

1953. leta dalje. Skupna vrednost novega vodovoda znaša 64,5 m i -

, l i jona dinar jev. V nekaj dneh bolj ocitujejo. Iz bojev po- ^ p m m e t u • ^ v o jno graditve i n mednarodnih odnosov izhajamo čistejši, še železniško progo na g lavn i cesti

prot i L jub l j an i , k i smo ga raz-°°l j preka l jen i i n enotnejši za - -deželo S 1 povečali. Dne 3. avgu-;°> ker l jub imo to našo

to našo svobodo. L i k našega s°<-'iali.stičnega človeka se zrca l i v naših tovarnah, h idrocentra-T^h, cestah, v preobrazbi vas i Ud. Vsak tak objekt in vsaka duhovna vrednota je trden k a -•Jten ustvar ja lnost i jugos lovan­skega l judstva v grad i tv i soc ia-

ttWd. V teh naših tovarnah i n ^a gradiliščih raste rod k l en ih Judi, k i znajo spoštovati v e l i ka

dela.

Sta imamo v programu otvoritev nove osemletke i n vodovoda v Žirovnici. Zirovniški vodovod ima dolgo zgodovino. O gradnj i so prvič govor i l i že pred 86. l e t i , toda vse to dolgo obdodje je ostalo samo p r i ob l jubah. Vodo­vod so začeli kopat i 1953. leta. P r eb i va l c i so pomagal i s prosto­vo l j n im de lom i n mater ia lom. Stroški so znašali približno 70 mi l i j onov dinarjev. Zirovničani so dob i l i tudi novo sodobno šol-

« o praznujemo v teh dneh naš s k o p o s ] < ) p j e fi šestimi učilni-* * i n s k i praznik, se nehote ozre- c a m i v vrednosti 75 mi l i j onov

na prehojeno pot, k i je bi la d inar jev. To so torej objekt i , k i £3«a, loda ovenčana z veličast- j i h b o m < > slovesno izročili svo-

zmagami . j emu namenu ob našem pra -Ponosni smo, da živimo i n zniku.«

Ustvarjamo v deželi, k i je v iso- »Kaj pa načrti za prihodnost?« ° dv i gn i l a prapor soc ia l i zma z > > T o h j e p r e c e j . Nekatere smo

J * » n i demokratičnimi ob l i kami ž e z a č e l i uresničevati. M e d na j -0|;>, DS, družbenimi organi i n

, n i z dr i važnejšimi je gradnja osemletk«,

i rugimi organizac i jami , k jer n a Jesenicah, k i mora b i t i kon-naš človek uve l jav l ja i n ko - č a n a d o naslednje jeseni. Obe

i l s t t skupnosti. nem s šolskim poslopjem bom«. Uspehi , k i smo j i h dosegl i od sez ida l i tudi d va četvorčika za

formiranja občine, nam doka - stanovanja prosvetnih delavcev. Pr ihodnje !eto bodo stolpnice s 120 s ianovanj i na Jesenicah že vsel j ive

počasi prilagaja. Vzroki so raz­lični. Včasih subjektivnega, vča­sih objektivnega značaja. Naj navedemo samo primer: kolektiv »Mehanotehnika^ iz Izole je mi­šljenja, da naši trgovci podce­njujejo domače igračke. Zato so na sejem pripeljali veliko izbiro igrač. Podjetje bo neposredno, brez trgovine, prišlo v stik s kupci in jim nudilo izdelke.

Tak je cilj letošnjega potroš­niškega sejma. Razstavljalci, ki so ne samo iz Gorenjske, marveč tudi iz ostalih krajev Slovenije in tudi iz Beograda in Zagreba, hočejo prikazati in približati Ijudem-potrošnikom vse, kar še niso imeli prilike videti, kar morda naše turistične organiza­cije še nezadostno koristijo in uveljavljajo. Nuditi hočejo to, kar potrošniki morda zaradi ne­spretnosti posrednikov in trgo­vine (kot na primer igračke!) še ni prodrlo do ljudi. S svojimi izdelki in uslugami se bo pred­stavilo skupno 150 raznih indu­strijskih, obrtnih in drugih pod­jetij in organizacij. Vse blago, ki bo na sejmu prikazano, bo tudi v prodaji.

Seveda, največji del sejma je posvečen turizmu. Obiskovalci bodo lahko na sejmu kupovali vozovnice za inozemstvo, dobili vsakovrstna pojasnila o lepih in privlačnih krajih, videli izdelke in cene raznovrstnim potrebšči­nam za opremo in ureditev ho­telov, gostišč in turističnih ob­jektov kot tudi vse kar človek rabi in želi kot turist. A potroš-nik-turist rabi praktično vse; od oblek, vesp in koles do vlakov, avionov in lovskih pušk, trnkov in televizorjev.

Letošnji sejem se torej bistve­no razlikuje od nekdanjih raz­stav kot pregledov gospodar­skega napredka. Vsa prireditev ima namen vzbuditi in razširiti obstoječe možnosti, da bi naš delovni človek še v večji meri i n s še večjim zadoščenjem uži­val naše prirodne lepote in si utrjeval zdravje kot turist. V tem smislu je to prva podobna manifestacija pri nas. Poznamo pa mesta oziroma kraje, ki se vedno predstavljajo na svojih tradicionalnih razstavah ali sej­mih z določenimi izdelki, ki so značilni za njihovo področje. Take značilnosti so na primer tobak v SkopJju, poljedelstvo v Osjeku, tekstilna industrija v Leskovcu itd. Gorenjska pa je zelo značilna s pogoji za uspeš­no in vendar ne dovolj razvito turistično dejavnost. Zato se vs i l ju je vprašanje, če ni morda prav v letošnjem se jmu zajeto glavno področje. Zlasti še, ker gre za vse vrste izdelkov, uslug in aktivnosti za potrebe ljudi-turistov i n turističnih organizacij nasploh. Mo rda bo prav ta obli­ka vzbudila zanimanje širokega kroga potrošnikov i n tudi ude­ležencev, k i je že letos preraslo okvire naše ožje Gorenjske? To bo pokazal letošnji uspeh. Ver­jetno pa je, da bo ime la taka ob l ika sejmov, k i imajo v o-spredju interese potrošnika, brez dvoma tud i v prihodnjih l e t ih svoje opravičilo in svoj uspeh.

K . IVI.

2 Glde Gorenjske, K R A N J , 1. A V G U S T A 1958

Japonski zunanji minister Aičiro Fudžijama )?. protest i ra l p r i ameriški v l a d i i n zahteva l odškod­nino za dve japonsk i ribiški l ad j i , ki sta b i l i i z ­postav l jeni rad ioak t i vnemu žarčenju ob a tomsk ih poskus ih na T i h e m oceanu.

V britanskem informativnem centru v A m a n u je pred k r a t k i m eksp lod i ra la t empi rana bomba, k i je b i l a sk r i t a v knjižnici. Človeških žrtev n i b i lo , knjižnica pa je b i l a popolnoma uničena.

V sredo, 29. julija sta i r anska i n pak is tanska v lada p r i zna l i iraško repub l iko . I ran je prva članica Bagdadske zveze, k i je pr i zna la iraško v lado.

V Libanonu je 147 opazovalcev O Z N iz 15 dežel. Opazova lc i so us tanov i l i opazovalnice vzdolž l i b a ­nonsk ih meja . P r ed k r a t k i m so p r i spe l i zadnj i opazovalc i — pet s i amsk ih častnikov, en Kanadčan i n en Sved .

Člani ameriške FBI so aretirali predvčerajšnjim 16 l jud i , med n j im i sta d va Američana, k i so t iho ­tap i l i orožje v državo Domin ikano .

Italija je sklenila sporazum z M a r o k o m o v e l i k i h pet ro le jsk ih koncesi jah" za črpanje i n ra f in i ran je nafte v M a r o k u . Tako je začela k o n k u r i r a t i zahod­n i m pe t ro le j sk im družbam v Sahar i . I ta l i ja je ponu­d i l a M a r o k u znatno ugodnejše pogoje, tako bo M a ­roko od čistih dohodkov dob i l 50 odstotkov.

Preteklo nedeljo so v Reki s p l o v i l i za londonsko pomorsko družbo Ocean Sh ip Agencv ladjo Master Descalos. Za to družbo je lad jede ln ica 3. maj zgra ­d i l a že t r i v e l i ke tovorne ladje i n eno jahto. Master Descalos je do lg 152,5 m i n širok 19 m. Lad j a i m a 13.000 ton nosi lnost i i n motor, k i zmore hitrost 14,5 voz la na uro.

V prvih dneh tega tedna je i t a l i j ansk i m i n i s t r s k i predsednik Fan f an i pr i spe l v N e w Yo rk . M e d o b i ­skom bo i m e l več razgovorov s predsedn ikom E i s a n -hower jem i n zunan j im m in i s t r om Du l l e som o Bliž­njem Vzhodu .

Pred nedavnim je 2.000 upornikov napadlo B u -k in t ing i na Sumat r i . P r o d r l i so v središče mesta, toda v ladne čete so j i h zavrn i l e , p r i čemer je n a bojišču obležalo 187 uporn ikov .

V tem tednu je premier Hruščov odgovor i l z a ­padn im državnikom na n j ihova p isma. V n j i h je poudar i l , da je konferenca nujna. Dopisovanje med »vel ikani« se nadal juje i n kako r kaže bo končalo z uspehom. V k rog ih O Z N pričakujejo, da bo do sestanka prišlo že sredi avgusta.

Veleposlanik ZAR v Bonnu Zejnedin je v z u ­nanjem min i s t r s t vu protest i ra l prot i t emu, da so ameriška le ta la z oboroženo vojsko za Bližnji Vzhod uporab i la oporišča A t l an tske zveze.

Podpredsednik iraške vlade i n eden g l avn ih vo ­di te l jev repub l ike , po l kovn ik M u h a m e d A r e t je te dn i potoval po deželi. N a svo jem potovanju je n a ­vezal s t ike tud i z l o k a l n i m i r e vo luc i onarn im i oblast­m i v zvez i s s tab i l i zac i jo razmer v deželi. Iraški čaisniki objavl jajo poročila, k i kažejo ve l iko nav ­dušenje l judstva v nov i A r e f o v i v l ad i . Poročila kažejo, da v l ada v r epub l i k i popo ln red i n m i r i n da se je nova oblast ne samo u t rd i l a , marveč t u d i normalno dela.

L J U D J E I N D O G O D K I

NEVARNO ZAVLAČEVANJE Upanje, da se bodo najodgo­

vornejši ljudje na svetu usedli okrog iste mize se je spet neko­liko oddaljilo. Se pred nekaj dnevi se je zdelo, da se bodo sestali v najkrajšem času in se pogovorili o položaju v katerega je blokovska politika spravila mednarodne odnose. Kaže pa, da se takega sestanka izogibajo in da pada krivda predvsem na zahodne sile. Pretvez, ki naj bi opravičile to zavlačevanje smo slišali že celo vrsto, o pravih vzrokih pa moramo ugibati. Na zahodu so večkrat poudarjali, da je treba tako konferenco skrbno pripraviti, češ da bi se položaj še poslabšal, če ne bi bila uspeš­na. Seveda to ne more držati. Tudi najmanjši uspeh takega se­stanka na najvišji ravni bi sve­tovna javnost pozdravila »in, piše neki britanski list, če bi sc prva ponesrečila, zakaj ne bi sklicali kasneje druge, zakaj se ne bi n. pr. sestali vsako leto?« Dejansko, že samo dejstvo, da bi se odkrito pogovorili, bi po­menilo veliko izboljšanje, svet bi vedel pri čem je in znebil bi se nevarnosti tiste politike »na robu vojne-«, ki jo danes Dulles tako vneto zagovarja.

Ce bi se predstavniki petih držav sestali, bi nekaj svojih kart vendarle morali vreči na mizo. Povedati bi morali n. pr.

če so pripravljeni na pomiritev na Bližnjem vzhodu in drugod. Ne dvomimo, da bi vsi odgovo­rili pritrdilno. Takih izjav sicer ne bi bilo treba jemati za čisto zlato, v primeru novih zaostri­tev pa bi bilo bolj jasno kdo jih je izzval in zakaj, na koga pada odgovornost in kaj morajo ukre­niti Združeni narodi.

Kje pa se je danes zataknilo? Kaže, da v VVashingtonu. Zdi se, da ameriška diplomacija ni pri­pravljena na sestanek in njen zadnji predlog je, naj bi Var­nostni svet odločil, če je zami­sel o konferenci na najvišji rav­ni sprejemljiva ali ne in če bi sploh mogla prinesti kakšne ko­risti. Kot je bilo pričakovati, so na to ameriško zahtevo odgovo­rili iz Moskve negativno in še enkrat so predložili naj vendar določijo datum sklicanja konfe­rence. Hruščov dodaja v svojem odgovoru, da je pripravljen iti kamorkoli, da pa se mu zdi naj­bolj pripravna Ženeva. Rusi so se s tem stališečm zelo približali Franciji. Tudi De Ganile pred­laga Ženevo in zavrača predlog, da bi organizacijo konference prepustili Varnostnemu svetu. Britanci so sicer v glavnem so­lidarni s svojimi ameriškimi pri­jatelji, opaziti pa je pri njih več dobre volje; predsednik vlade Mac Millan priporoča naj bi za­

čeli vsaj s pripravami, da bi konferenco lahko sklicali takoj, kakor hitro bi prišlo do spora­zuma.

Vzrok omahovanja ZDA je ne­dvomno v dejstvu, da bi vpra­šanje njihovega vmešavanja v libanonske notranje zadeve in zahteve po takojšnji evakuaciji njihovih čet bila prva točka na dnevnem redu. Je pa še teht-nejši vzrok, ki sili zahod na za­vlačevanje. Njegov blok je danes tako razcepljen, da imajo Ame­rikanci, Britanci in Francozi glede Bližnjega vzhoda vsak svoj načrt ustrezajoč koristim vsake posamezne države, toda nobeden izmed teh treh načrtov ni tak, da bi mogla okrog njega spet zaživeti nekdanja zahodna enot­nost. Položaj je tem nepriiet-nejši ker se je razkol razširil tudi na druge zaveznike. Zahod­na Nemčija in Italija sta se spo­razumeli, da bosta nastopili s posebnimi zahtevami in da bo­sta obe okrepili svoje prijatelj­stvo z arabskimi deželami.

Vse kaže, da se bo treba po­truditi in najti drugo pot iz se­danje zagate. Eden izmed prvih ukrepov bi moral biti sklicanje Generalne skupščine Združenih narodov. Mir je v nevarnosti, razlog je torej dovolj močan, da lahko opraviči ta izredni ukrep.

I V A N L A H

k r a t k o , v e n d a r z a n i m i v o

I Z D A J A ČASOPISNO P O D J E T J E »GORENJ­S K I T I S K « / U R E J U J E UREDNIŠKI O D B O R

O D G O V O R N I U R E D N I K S L A V K O B F Z -N I K / T E L E F O N UREDNIŠTVA ST. 397 — T E L E F O N U P R A V E §T. 475 / TEKOČI R A ­ČUN P R I K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U ^07-70-1-135 / I Z H A J A O B P O N E D E L J K I H iN P E T K I H / L E T N A NAROČNINA 600 D I N ,

MESEČNA NAROČNINA 50 D I N

N O V E "TRGOVINE IN GOSTIŠČA V TRŽIČU V okv iru občinskega praznika

občine Tržič bodo letos, 5 .avgusta odprli tudi 5 novih, lepo urejenih trgovskih in gostinskih lokalov v novem bloku na Ravnah. Sredstva za opremo je dala občina. Za ob­činski praznik končujejo tudi dela na elektrif ikaciji Visoče—Hudi graben, kar že tamkajšnji prebi­valci težko pričakujejo. Hkrat i končujejo tudi nove prostore za zobno in splošno ambulanto.

S temi uspehi bodo letos Trži-čani proslavljali svoj občinski praznik. M . S.

SAMOPOSTREŽBA S S A D J E M V dnev ih občinskega prazn ika

bo v K r a n j u več pomembnih novosti , k i zanimajo tud i potroš­nike. N j i m so nov i l oka l i tud i namenjeni .

Mimoidoči se z last i sprašujejo o nov i t rgov in i s sadjem i n ze­lenjavo v Prešernovi u l i c i , k i bo, kot so povedal i p r i podjetju •»Sadje«, odprta ju t r i , 1. avgusta popoldne. T rgov ina je urejena po

sodobnih zahtevah i n bo za K r a n j pr i je tna novost. Razen pritličnega l oka la bo potrošni­k o m na razpolago tud i I. nad ­stropje. T a m bo sadje i n zele­njava na razpolago potrošnikom z de lno samopostrežbo, kar bo marsikaterega čudilo. Ce i n k a ­ko se bo tak način uve l j av i l , je še prezgodaj kaj reči.

K o l e k t i v »Delikatesa« pa p r i ­prav l ja presenečenje z novo. moderno urejeno restavraci jo na Koroški cesti 10, z raven avto­busne postaje. » K O V I N A R « J E P R E S E N E T I L O B I S K O V A L C E V L E S K O V C U

N a četrti mednarodni razs ta ­v i tekst i la i n teks t i ln ih strojev v Leskovcu razstav l ja med 205 razstav l ja lc i tudi k ran jsko pod­jetje »Kov inar« . S s vo j im i i zde l ­k i : križno - nav i j a ln im i stroj i K N S - 2 , K N S - 7 , m e r i l n i m i stroj i P M S - 2 i n P M S - 3 ter križno n a -v i j a l n i m stro jem t ipa K N S - 5 je preseneti la obiskovalce. Poseb­no s lednj i stroj z 48 vreteni . k i je zadnj i i zde lek tovarne, je z a ­n i m i v i n zelo uporaben.

O B R A Z I I N P O J A V ČUDEŽNI O D S T O T K I

L

Veterinarska ambulanta ni majhna reč — nima je vsaka vas, še vsako mesto ne. Zato jo tam, kjer jo imajo, toliko bolj čuvajo.

V kraju, iz katerega je prijatelj, k i mi je povedal to storijo o čudežnih odstotkih, imajo veterinarsko ambulanto, kot nekateri po naše pravijo, živinsko bol­nišnico.

Seveda imajo tudi veterinarja, živinozdravnika. Ampak potrebovali b i j ih več, eden sam ne zmore

vsega posla. Poleg tega pa je njihov živinozdravnik spričo

preobremenjenosti in spričo ne ravno visoke — tako je on misl i l — plače postal nekako apatičen do svojih dolžnosti, nekako ravnodušen: opravljal j ih je, ampak opravljal j ih je brez posebnega zanimanja, brez poseb­ne skrbi, tako tjavendan. Kmetje so se začeli pritože­vati, izguba v ambulanti je bila iz meseca v mesec večja, promet, merjen v številu zdravljene in ozdrav­ljene živine, pa vsak dan manjši. Treba je bilo nekaj storiti.

Pristojni organ si je izmišljal vse mogoče vzpod­bude, k i naj bi živinozdravniku vl i le novega navduše­nja za delo in poboljšale stanje v njihovi veterinarski ambulanti.

Ampak vse skupaj je bolj škodilo kot pomagalo. Veterinar je na vsako, lepo al i grdo, besedo imel samo en odgovor:

»Pri taki plači? Kaj pa mislite — da sem neumen? Poiščite si drugega, če vam jaz nisem všeč! Ce boste našli koga, k i vam bo sploh hotel delati za ta denar!«

Po takih argumentih je imel vedno veterinar zadnjo besedo — kajti vsi so predobro vedeli, da drugega ni in dokler ga ne bo, morajo pač potrpeti s tem, k i ga imajo. Boljše je nekaj kot nič.

Tako je šla veterinarska ambulanta rakovo pot — dokler ni prišla tista uredba.

Uredba je lepo določila: od 15 do 40 odstotkov dobička se lahko izplača za nagrade uslužbencem, da b i j ih s tem spodbudili za boljše in uspešnejše delo.

»Če to ne bo pomag*lo, potem nam ni pomoči« — je rekel pristojni organ in predlagal občinskemu od­boru, k i je imel določiti višino odstotka, naj odredi

najvišji možni odstotek, 4 0 % , da b i b i la vzpodbuda njihovemu živinozdravniku kar največja, kar najuspeš­nejša.

Odborniki so zmajali i glavami, navsezadnje pa so le določili, da dobi veterinaT 40 odstotkov dobička ambulante.

Čeprav so pričakovali izboljšanje, kaj takega ven­dar niso pričakovali: stanje v ambulanti se je čez noč popravilo, kaj popravilo — obrnilo na glavo. Ambu­lanta je naenkrat začela poslovati z dobičkom, sprva majhnim, potem pa vse večjim, pritožb ni več bilo, veterinar pa je komaj sproti opravljal ves posel, k i si ga je bi l naložil.

»Vidite, kako vpl iva materialna stimulacija,« je re­kel pristojni organ in s i veselo pričakujoč še sijajnejših uspehov mel roke.

Tudi veterinar si je mel roke. Vse je bilo zadovoljno, dokler ni pristojni organ

po daljšem času pregledal finančno poslovanje ambu­lante in ugotovil, da je tistih 4 0 % veterinarju pripa­dajočega dobička že v najkrajšem času po izidu uredbe; preseglo sto tisoč dinarjev mesečno in še dalje stalno naglo raslo.

Občinski odbor je na prvi naslednji seji brez dolge debate znižal veterinarjevo udeležbo pri dobičku am­bulante na najnižjo stopnjo, na 15 odstotkov. Nobeden izmed odbornikov si namreč ni upal zagovarjati tega, da bi celokupni živinozdravnikovi mesečni dohodki red­no dosegali in presegali sto petdeset tisoč dinarjev.

Kljub temu dobiček ambulante še dalje raste . . . Vsaka zgodba ima svoj pouk, kaj ne? Vsaj vsaka

zgodba te vrste. Mis l im, da ima pričujoči zapisek dva poučna za­

ključka : prvič, da je materialna stimulacija v nekaterih pri­

merih zares čudežno zdravilo in da bi to morali več­krat imeti v mislih mi vs i ;

drugič pa, da včasih v tem pogledu hudo pretiravamo in neodgovorno razmetavamo družbena sredstva.

Skratka: da nam je prav v pogledu materialne sti­mulacije še marsikaj nejasno in da tu često zahajamo v skrajnost. STRUNA

V L J U B N E M V S E ČEŠCE U P O R A B L J A J O K O S I L N I C O V K m e t i j s k i zadrug i L jubno

pred le t i ko s i l n i stroj n i b i l nič kaj pr i l jub l j en , toda i z leta v leto kmetova lc i češče segajo po njem. L a n i so ga uporab l ja l i •82 ur , letos pa že 102 u r i k l jub temu, da se košnja nekater ih žit, otave i n detelje šele priče­nja.

BR IGADA »TONETA TOMŠIČA« SE J E V R N I L A

V torek, 29. juli ja se je vrni la z avto ceste Bratstva in enotnosti brigada Toneta Tomšiča. Ta bri­gada je bila sestavljena iz delav­ske mladine iz Kopra (40 briga­dirjev) in Kranja (60 brigadirjev). Brigada je delala dva meseca in je bila petkrat udarna. Na cesti Bratstva in enotnosti si je 13 mla­dincev priborilo naslov udarnika, 39 pa j ih je bilo pohvaljenih.

ZAČETEK OBČASNIH R A Z S T A V N A BLEDU V preurejeni nekdanji grajski

orožarni na blejskem gradu raz­stavlja svoje »Blejske impresije«' akademski slikar Franc Godec. Na kakih 30 pokrajinskih slikah sred­nje velikosti upodablja umetnik izključno Bled in njegovo bližnjo okolico z jezerom. Franc Godec razstavlja na Bledu kot gost Tu­rističnega društva. Topot se je že dvainštiridesetič predstavil javno­sti. Največ je razstavljal doma, sodeloval pa je tudi na razstavah v drugih republikah i n deželah kot na primer v Avstr i j i , na Danskem, v Burmi, Indiji in drugod.

S to razstavo se na Bledu za­čenjajo Tedne občasne razstave, k i se bodo vrstile celo poletno sezo­no. Odprl i so jo v torek, 29. ju­lija in bo na vpogled obiskovalcem do srede avgusta. J . B.

DOBRODELEN K O N C E R T V K A M N I K U

Danes zvečer bo v dvorani ku l ­turnega doma v Kamniku dobro­delni koncert, katerega izkupiček je namenjen pomoči tuberkuloznim bolnikom kamniške občine. Kon-certirala bosta znana kamniška ro­jaka Valeri ja Heybalova in Josip Gostič.

K R A N J S K I S A V S K I LOG POD D R O B N O G L E D O M

Kranjski Savski log je kraj, ka­mor Kranjčani kaj radi zahajajo. Vendar so stvari, k i j ih motijo. Predvsem, da v logu ni dovolj klopi, kamor bi se človek vsedel — da otroci »rabutajo« sadje in

da je večina dreves — da nekateri ljud-drevesno skorjo ; n (menda pregovor o

oslu vsi poznamo!) — da so poti zanemarjene in smetne — da v logu ni stranišča( sicer so zasilno stranišče pred leti zgradil i , vendar tega stranišča nihče ne uporablja) in je zategadelj kaj nevarno hoditi po stranskih poteh — da se po poteh prevažajo kolesarji in mo-pedisti in da tam celo prirejajo prave dirke.

Prav malo truda pa tudi linanč-nih sredstev bi bilo potrebno, da bi se ta košček Kranja, k i je Kranjčanom tako pri srcu, uredil .

E. V .

lomijo veje — zanemarjenih je režejo v klopi imena

P R O G R A M P R A Z N O V A N J A JESENIŠKEGA

OBČINSKEGA PRAZN IKA Občinski odbor SZDL je posve­

til letošnjemu praznovanju jese­niškega občinskega praznika V0' sebno pozornost. Skupno z osta­l imi organizacijami je izdelal pro­gram praznovanja, k i predvideva praznovanje skozi ves teden od 27. juli ja do 3. avgusta po skoraj vseh krajih občine. Poleg števil­nih kulturnih i n športnih priredi­tev bodo v okviru praznovanja tudi večji gospodarski uspehi, ki bodo krona vsega praznovanja-Praznovanje se je pričelo z od­kritjem spominskega obeležja go­renjskim kurirjem na Belem polju nad Hrušico, zaključeno pa bo v nedeljo, 3. avgusta z izročitvijo dograjenega vodovoda in nove osemletke v Žirovnici svojemu namenu. Skozi ves teden bodo raz­na športna in telovadna tekmova­nja med občinskimi in izven ob­činskimi telovadnimi in športnimi društvi, medtem ko bo na pred­večer praznika promenadni kon­cert godbe na pihala jeseniške Svobode pred jeseniškim kolodvo­rom, na praznik zvečer proslava na športnem igrišču pod Mežak-ljo in v soboto zvečer prav tako na športnem igrišču uprizoritev spevoigre »Mirandolina«. Program slavnostne proslave na večer praz­nika bodo izvajali odseki jeseniške Svobode, »Mirandolino« pa bo uDrlzoriio Čufarjevo gledališče na Jesenicah. '

V RADOVLJ IC I SO RAZVIL I PRAPOR ZB

Za občinski praznik so med dru­gimi prireditvami Radovljičani tudi razvi l i pripor ZB N O V in TVD Partizana.

Praporu Zveze borcev je kumo-val Janez Ol ip, ameriški Slovenec, k i je trenutno v Radovlj ici na od­dihu. Janez Ol ip spada med tiste napredne ameriške Slovence, k i niso pozabili svoje domovine in k i so med minulo vojno organizirali zbiranje pomoči za borce Titove armade ter za uveljavljanje Jugo­slavije v svetu. Praporu T V D Par­tizan pa je kumoval Pavel Olip, dolgoletni član TVD

K A M N I K Z A OBČINSKI P R A Z N I K

Za občinski prazn ik so v K a m ­n i k u o d k r i l i spomenik p r v i m žrtvam kamniške vstaje — An to ­nu Miklavčiču i n D o m i n i k u M l a ­kar ju . V soboto zvečer je b i la s lavnostna seja Občinskega l j ud ­skega odbora K a m n i k . Sej i je pr isostvova l tudi predsednik okraja L jub l j ana dr . Mar jan Dermast ja ter predsednik občin Domžale i n Mengeš. Po govoru predsednika A l f r eda J a n k a so pr isotni odšli z godbo i n prapor i k odkr i t ju spomenika . Spomenik je o d k r i l Lado Podbevšek.

Na T i t ovem trgu je b i l po svečanosti pred spomenikom ognjemet i n koncert »Solidarno­sti« , » L i r e « i n godbe L judske mi l i c e iz L jub l jane .

N A JELOVICI BODO ODKRILI SPOMINSKE PLOŠČE

Na obronkih Jelovice bodo od­kr i l i v začetku prihodnjega meseca nekaj spominskih plošč na zgodo­vinsko pomembnih krajih in pro­slavil i pomembne obletnice iz NOB. Med drugim bodo odkri l i ploščo na Pogrošarjevi planini, kjer je bi l 5. avgusta 1941 usta­novljen Cankarjev bataljon, na Gradišču, kjer je bi la 29. julija 1941 ustanovljena in zaprisežena Jelovška četa, pod malim Gregor-jevcem, tu je bil 17. juli ja 1941 sprejet sklep za začetek vstaje na Gorenjskem in na Kopi.šču, kjer je bila 15. maja 1936 prva partijska konferenca jeseniškega okraja.

Ž A L N A K O M E M O R A C I J A V P O D B R E Z J A H

V Podbrez jah so 26. ju l i j a za kra jevn i praznik p r i r ed i l i žalno svečanost p r i spomen iku talcev na B i s t r i c i . N a svečanosti je go­v o r i l predsednik S Z D L P<xlbrez-j e i n tov. K a r e l Potočnik, član O b L O K r a n j . Člani S Z D L pa so položili vence.

ODHOD N A A V T O C E S T O Danes, 31. ju l i j a dopoldne je

iz K r a n j a na gradbišče avtoce­ste odpotovala III. kranjsko-go-ri.ška mlad inska de lovna br ign-da Ivana S l avca -Jok la .

V br igadi je 60 de lavske i " kmečke mladine z Gorenjske i n bodo osta l i na gradnj i avloceste prav to l iko z Goriške. M lad inc i

K i t AN J . i . A V G U S T A 195* Glaa Gm*enj®&G 3

Stanovanja, šole, v odovod .

Iz družbenih planov naših občin

m m 1 V v

Izpolnjevanje postavljenih nalog ne bo lahko - Potrebna bo pomoč vseh samoupravnih organov in organizacij do slehernega delavca in prebivalca

Nova šola, kjer bedo odslej imeH pouk otroci iz Žirovnice

(Nadaljevanje s 1. strani)

bomo p reured i l i v ta namen pro-8 tor nekdanje papirn ice , kasneje Pa predvidevamo za mlečno r e ­stavracijo sodobno del ikatesno trgovino z neprek in j en im delov­nim časom posebno zgradbo po­teg banke. Za manufakturno b l a ­go ureja letos na Jesenicah t r ­govsko podjetje »Zarja«. N a ^zgledni pot i gradijo novo hišo 6 prostori za družabno izživlja­l e upokojenci , k i so se doslej B & sta ja l i v leseni hišici. Nekaj sredstev j c pr ispeva la občina. n e j « * j s ind ikat in nekaj žele­zarna.

Jeseniški železnici so letos na -m e n i b l 30 m i l i j onov d inar j ev za začetek gradnje sodobnega pod -^° za, ki bo potreben zaradi raz ­krit v e železniške postaje.

Občinski l j udsk i odbor p r i ­prav l ja med drug im tud i načrte za nov zdravs tven i dom, k i ga bomo začeli z ida t i 1959. leta. N a otroške vrtce, igrišča i n ureditev parkov nismo še m i s l i l i . M e n i m , da bo to hvaležna naloga za stanovanjske skupnost i , k i do­slej še niso zaživele.

Načrtov i n začetnih gradenj je torej k a r lepo število. Upam, da j i h bomo uspe l i uresničiti v predv iden ih r ok ih . Ob koncu .bi rad poudar i l samo še to. da je v zadnjem času na Jesenicah raz ­vesel j ivo dejstvo, da bodo z upostav i tv i jo zbora proizvaja lcev odpadle vse namišljene i n re ­snične pregrade med ko l ek t i vom Zeleazrne in občino,« je op t im i ­stično zaključil razgovor p red ­sednik France Treven.

-ey

Na seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Tržič je bi l ne­davno sprejet družbeni načrt go­spodarskega razvoja te občine za razdobje od 1957. do 1961. leta.

O tem dokumentu so mnogo go­vor i l i ljudje na svojih zborih vo­livcev.

Kar je glavno, tudi v Tržiču predvidevajo, da bodo v tem času močno povečali proizvodnjo. S tem bodo povečali narodni dohodek. Le-ta je predlanskem znašal na vsakega prebivalca 396.587 dinar­jev. V teh petih letih pa ga bodo povečali za 113.753 dinarjev, tako da bo dosegel 1961. leta kaT 510 tisoč 340 dinarjev.

Bo tako povečanje možno? Ka ­ko, da za toliko let vnaprej ra­čunajo s tako točnostjo? Tako so se nekateri vo l ivc i spraševali po zborovanjih. Računi ne slone na slučajnih številkah. Osnovo za to so dale obveze vseh delovnih ko­lektivov, podjetij in organizacij. Potrdilo za te obljube pa so tudi otipl j ivi pokazatelji dosedanjega dela in napredka.

Zato je postavljeni načrt realen. V tem skupnem naporu za pove­čanje proizvodnje in vzporedno tudi narodnega dohodka, pa bodo našli sredstva za vsestransko iz­boljšanje življenjskih pogojev de­lovnega prebivalstva.

Č I M P R E J V I D E T I — K O R I S T I T E H U S P E H O V

Ve l ik del denarja, k i ga bo ime­la občina na razpolago, bodo dali za gradnjo stanovanj, šol, domov in drugo delo. Skupne investicije do leta 1961 bodo znašale okroglo kar 3 milijarde in 300 milijonov dinarjev. Vsako leto bodo pora­b i l i za ta dela več kot 660 mi l i ­jonov dinarjev. Največ, in to so ljudje na zborih volivcev zelo odobravali, bodo porabili za grad­njo stanovanj, in sicer nad 464 mi­lijon dinarjev. Vel iko denarja predvidevajo tudi za osemletko v Krizah in v Tržiču, za ureditev Cankarjevega doma, za Zdravstve­ni dom, za kopališče, za vodovode, elektrifikacije, ureditev parkov, kanalizacije, ceste in drugo. Toda delati oziroma zidati hočejo samo take objekte, k i j ih ljudje najbolj pogrešajo, od katerih bodo imeli čimprej tudi stvarne koristi. Uspe­he njegovega dela v povečani pro­izvodnji in narodnem dohodku, hočejo delavci čimprej videti in tudi koristit i .

Razen teh investicij, seveda, se tud i na Goren jskem uve l jav-predvidevajo tudi sama podjetja l ja . P r e d l a n s k i m je b i lo v okra-večje al i manjše adaptacije, na bavo novih srrojev in opreme gradnjo novih oddelkov itd.

denarja. Trgovsko podjetje »Pre­skrba« bo porabilo za ureditev in boljšo opremo svojih prodajaln nad 13 mili jonov dinarjev.

Med gostišči čaka vel ika naloga kolektiv »Pošta«. Tam bodo pora­bi l i za obnovo in ureditev kar 25 milijonov dinarjev. Potem bodo imeli 94 sedežev za goste in 32 postelj, k i j ih je sedaj samo osem.

POSEBNA VOZILA ZA MESO IN ZA K R U H

Ne samo Sanitarna inšpekcija, marveč tudi sami potrošniki v Tr­žiču so marsikdaj upravičeno k r i ­tizirali zastareli način prevoza

Z A U P A N J E

V Š T E V I L K E

Pomisleki o umetnem osemenje­vanju živine so odpadli

Umetno osemenjevanje živine

JŠmkoe namesto trnja NAMESTO DVA, DEVET

ZDRAVNIKOV Načrt seveda ni mogel in

smel pustiti v ozadju skrb zdravje delovnih l judi. O neza dostni zdravstveni službi je bilo

j u umetno oplojeno le 1291 k rav . Samo v p r v em pol le t ju letos pa so to številko za dvakrat preko­račili, saj je b i l o oplojeno 2.200 krav . 2e letos predvidevajo do­seči 5.000, a v pet letnem načrtu

n i je predvideno, da b i v le tu 1961 2 a umetno op lod i l i že 10.000 p leme-

nic — malone vse. Kmet j e dobiva jo vedno večje

iiiiiii!i!iHin::i[ii,i:ii!iiii!

Neizkoriščene možnosti n a G o r e n j s k e m Pridelek s hekta ra zemlje, r n ^ vse pr ihranke . Z a t o je M I

' letošnji i z i d , k o je pričakoval

več kot m i l i j o n dinarjev ZrTSmtSČT*"* ^ Te d n i so dozorele prve bre-

k>j aše bralce smo seznani l i o tud i d rug ih s t rokovnjakov , da s k v e . N a ma jhn i površini 75 a, t *? r aJži«, k i jo je pokaza l uči- lahko namreč v naših k ra j ih z k j e r j e zasad i l k a k i h 1200 m l a -p 1^ v pokoju, Gv i do Paftor i z uspehom goj imo razno zgodnje d i h drevesc pričakuje 5, morda

e rk e l j , ko je dolgoletne p r i - in drugo sadje. tud i 7 a l i več tisoč k i logramov ^ a n k e potrošil za ureditev bre- Tovariš Pahor je vze l v najem lep ih, rdečih, sočnih breskev. K o f i n e g a nasada. Toda takrat so za 10 let de l neplodnega hr iba n a s j e povab i l v nasad, smo se

slučajno us tav i l i p r i n e ke m steb­l u . Začeli smo šteti sadeže i n n a ­šteli na komaj po ldrug i meter v i sokem drevesu nič manj kot 79 breskev. Ce lo tn i letošnji p r i ­delek, bo torej v r eden več kot m i l i j on d inar jev . Pr ihodnje leto pa upravičeno l ahko pričakuje najmanj dvo jn i pr idelek.

Kakšne so prve gorenjske bre­skve tudi po kva l i t e t i , po okusu, barv i i n debelost i bodo ocen i l i potrošniki sami . L a s t n i k u so se že ponud i l i k u p c i za celotni pr ide­lek, k i b i breskve i zvoz i l i . P a ­hor pa p rav i , da hoče predvsem zadovol j i t i domače l jud i , z last i ob iskovalce K r v a v c a i n nove žič­nice. Z e l i , da se naši l judje s a ­m i prepričajo o uspehu. P r e p r i ­čajo naj se, kot p rav i Pahor , da imajo mars ik je na Goren jskem zapuščene i n neizkoriščene po­vršine za pr ide lovanje ranzega f:adja, jagodičevja i n drugo, kar bi dalo ve l ike dohodke. Treba je seveda ma lo začetne »korajže«, razumnost i i n sredstev, a seveda tudi truda. K . M .

v Tržiču veliko krit ike. Toda leta zaupanje v to službo. Tako so 1961 naj bi bilo v občini že kar vzporedno s povečanjem službe 13 ambulant. Od tega naj b i bile za umetno osemenjevanje že le-4 splošne, 1 šolska, 4 zobne in tudi tos spomladi opust i l i 79 narav-okulistična ambulanta. Vse to bo n i h p l emensk ih postaj oz i roma takrat v novem zdravstvenem do- bikov. Vendar p a nezaupanje ži-mu, medtem ko bo poslovala tudi v inore jcev do te službe n i t o l i -splošna obratna ambulanta v BPT ko ov i ra l o hitrejše razširitve p r i in v »Peko« ter zobna ambulanta uporabi umetnega osemenjeva-v BPT. n ja . Večja ov i r a je b i l a neureje-

Za ilustracijo, kako naj b i se nost te službe z odda l j en imi po-izboljšala in razširila zdravstvena stajami i n tud i v i s ok im i cenami, služba; nam je lahko dejstvo, da Sedaj pa je v okra ju že 5 postaj : se bo povečalo število zdravnikov v K r a n j u , Lescah , K r a n j s k i gori , od dveh, k i sta bi la v tržiški ob- Skof j i L o k i i n v Z i r eh . Te po­čini 1955. leta, kar na devet. Štirje staje pa so preveč ločene ena naj bi b i l i zobozdravniki. od druge, zato bodo sedaj usta-

Ve l ika pomoč je predvidena tu- nov i l i še center za selekci jo i n

kruha, mesa in drugih živil. Načrt petletnega razvoja je upošteval vse te in mnoge druge predloge, želje in potrebe. Uredi l i bodo no­ve lokale in povečali obrtno de­javnost. V ta namen bodo porabil i več kot 21 milijonov dinarjev. Hkrat i pa bodo morala sedanja obrtna in uslužnostna podjetja iz­boljšati način dela. Podjetje »Pe-karija« je že lani in letos inve­stiralo kar 32,813.000 dinarjev za ureditev prostorov. Moralo pa bo nabaviti tudi ustrezno vozilo za hitrejšo in higiensko razvažanje pe­civa in kruha. Tudi mesarskemu podjetju postavlja perspektivni na­črt podobno zahtevo za razvažanje mesa.

Ve l ike načrte so si v Tržiču po­stavil i tudi za razvoj prometa in za dvig kmetijske proizvodnje. Vrednost sadja v občini naj bi se povečala za slabih 7 milijonov di­narjev, vrednost živinorejske pro­izvodnje pa za več kot 16 mili jo­nov itd. Seveda bodo kmetijske zadruge porabile nad 46 milijonov dinarjev investicij za mehanizaci­jo, izboljšanje načina proizvodnje in za predelavo njihovih pridelkov.

O teh in še mnogih drugih na­črtih so v Tržiču mnogo govoril) in so nanje lahko ponosni. Seveda je sedaj njihova dolžnost, da po­stavljene naloge tudi uresničijo.

e s e m s k i z e l e z a r j i

t a b o r i j o n a R a b u

Železarna Jesenice je v letoš­njem letu omogočila članom k o ­lek t i va i n n j ihov im svojcem p r i ­jeten oddih. Do sedaj je preko 3.000 jeseniških železarjev leto­va lo v C r i k v e n i c i , Opat i j i , B i o ­gradu, na Mežaklji i n na otoku Rabu .

V novem letovišču n a otoku Rabu se bo v osmih i zmenah zvrst i lo preko 400 članov ko lek­t iva i n n j ihov ih svojcev.

di za socialno potrebne, za var­stvo otrok in drugo.

SEDEM NOVIH PRODAJALN Do 1961. leta bo v občini 7 no­

vih prodajaln. Tudi ostala trgovina se bo sodobneje in bolje opremila in urodila. Zato so določili precej

umetno osemenjevanje, k i bo i m e l svoj sedež v Nak l em . N a ­loga tega centra bo vskla jevat i napore vseh postaj za razvoj te službe tako v p ra v i l n i se lekc i j i kot tud i v umetnem osemenje­van ju živine v našem okra ju .

-an

Domislice najboljših mojstrov

v i z l o ž b e n i h o k n i h v K r a n j u

Letošnji osmi Goren jsk i sejem je p r i v a b i l v K r a n j tud i a r an -žerje. K a r 29 mojstrov te stroke i z K r a n j a , L jub l jane , Mar ibo ra , Ce l ja i n P tu ja hoče pokazat i v naših izložbenih o k n i h svoje domis l ice . V ocenjevanju kdo bo najboljši, bodo sodeloval i tudi sami potrošniki v posebni anke­t i . Z a zmagovalce je predv iden ih 325.000 d inar jev nagrad i n 25 d i ­p lom. P r a v to l iko d i p l o m je predv iden ih tud i za podjetja, k i sodelujejo v tem tekmovanju.

K r a n j je edino mesto p r i nas, k i o rgan iz i ra tako tekmovanje aranžerjev. P r vo tekmovanje je b i l o že 1935. leta. N a drugem takem republiškem tekmovanj u 1953. le ta pa so sk l en i l i , da K r a n j postane tradic ionalno me­sto za srečanje aranžerjev vsa­k i h pet let.

Lepo ure jena izložbena okna so nedvomno sestavni d e l k u l ­turne trgovine i n tud i pr ispevek turistične de javnost i v našem gorenjskem kotu.

**v«do Pahor je letos dokazal, da tudi Gorenjci lahko z uspe­hom goje breskve

bil

L|? 2a uspeh, v Ce rk l j ah i n oko - k l j ah . I zkopa l je trnje, robid je, H s e m u je morda še kdo po- grmovje in kamenje ter rah l j a l

E j njegovi up i še brez zagoto- Rebro nad vasjo G r a d p r i Cer jj a z a u,,.p, n ) v (Vv id juh in ok'>-

S k o v a l , češ, revček, k a m je i n gnoj i l zemljo. Potem je zasa ^ zadnj i denar. dO več sort breskev. Seveda je

i . ; , nr-s p a jo U s p e h že zagotov- vsako sorto praj dodobra pre i z -(Ta Iprvi, .i m jeni nasad k u s i l ,če uspeva v teh k ra j i h ,

i ^ k n V na Goren j skem potr ju- K a k i h 5 let je de la l to s pomoč-teorijo vnetega sadjarja i n jo d rug ih članov družine. Zapra - Eden izmed številnih izložbenih oken v Kranju Težko se bo odločiti, katero bo najlepše

ZAKAJ SO V KROPI BREZ MLEKA?

Prizadeti potrošnik iz Krope nam je poslal kratek, vendar zanimiv dopis, ki glasi:

»Kropi, znanemu industrijskemu in turističnemu kraju je mlekarna Cirče, 10. juli ja, ustavila dobavo mleka. Potrošniški svet se za to ne zmeni. Med potrošniki pa se sprašujemo, kako naj si preskr­bimo mleko, k i ga niti precej od­daljena kmečka okolica nima do.sti.

Če je kakšna malomarnost vzrok,, da ne dobivamo več mleka iz kranjske mlekarne, ni prav, da moramo za to trpeti vsi potroš­niki.« ,

Obrnili smo se do odgovornih ljudi v kranjski mlekarni, kjer pa so nam povedali v glavnem tako:

»Dve leti, odkar smo pošiljali mleko tudi v Kropo, smo imeli tam velike težave. Nismo in nis­mo uspeli najti ljudi, k i bi nam rž Krope redno vračali čiste vrče na­zaj. Naši delavci v mlekarni so se stalno pritoževali, da so dobivali iz Krope neočiščene in zarjavele vrče. Dnevno smo j im pošiljali po 3 vrče mleka, toda nazaj j ih niso poslali po 14 dni in še več. Včasih se je v tovarni in tam okoli na­bralo po 40 do 50 vrčev.

Zato smo se stalno prepirali, te­lefonirali, urgiral i in se dogovar­ja l i . Toda vračanje vrčev se n i izboljšalo. Končno smo odpovedali dostavo mleka. Zatem smo se še razgovarjali. Po naših evidencah imajo v Kropi še zmeraj 23 vr­čev, k i j ih niso vrni l i . Oni pa se tudi s to ugotovitvijo ne strinjajo. Pri tem je ostalo.«

Tako, torej. Tu sta dva krajna zvona: potrošniki in mlekarna. Med njimi pa je še posrednik od­govoren za to — potrošniški svet kot družbeni organ. Upamo, da bomo lahko bralcem čimprej po­sredovali še njihove ugotovitve, k i bodo zanimale zlasti potrošnike v Kropi . K. M.

\

4 Gla* Gmremjske

ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA

Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za pre­voz bolnikov, telefon 04.

M AL! OGLASI

Sprejmem vajenca za mizarsko obrt. Planinšek, mizar, Klane — Kranj. 1263

Vajenko sprejme frizerski sa­lon. — Franc Pire, Kranj, Cankar­jeva 8. 1267

Zamenjam enosobno stanovanje v Kranju za enako v Škofji Loki . Poizve se Čevljarska zadruga, Šk. Loka. 1269

Prodam 6 traverz dolgih po 8.30 m. Platiša Maks, Suha 8, Šk. Loka. 1283

Prodam ploho (plahto) 2 krat 5,5 m — nova, pripravna za voz al i 3-tonski avto. Ugoden nakup. Naslov v oglasnem oddelku. 1284

Prodam obračalnik za seno - ino­zemski. Kalinšek Lojze, Sp. Br-nik i , p. Cerklje. 1285

Prodam plavo žensko italijansko kolo. Poizve se pr i Jahaču - shram­ba koles. 1286

Malo rabljen štedilnik »Goran« in železno pečko ugodno prodam. Kranj, Kalvari ja, Delavska 21. 1287

Zaradi selitve prodam spalnico, jedilnico, kuhinjo, otroško poste­ljico, stajico — zložljivo in police za shrambo. Vprašati na zobni ambulanti Jesenice al i Tatjano San-cin, Jesenice na Gorenjskem, Ce­sta Bratstva in enotnosti 12. 1288

Prodam 3 sodove po 370 1 in kad za namakanje sadja, k i se zapira z železnim vijakom. Kogovšek, Boh. Bistrica 1. 1289

Prodam motorno kolo znamke Puch 200 cem s prevoženimi 23.000 kilometri. Ljubljanska 14, Kranj.

1290 Ugodno prodam novo prešo za

sadje. Sušteršič, Zg. Bitnje 103. 1291

Oddam opremljeno sobo solid­nemu gospodu. Naslov v oglas­nem oddelku. 1292

Postrežnico za 3 ure dopoldan trikrat tedensko, sprejme takoj Ši-munac Heda. 1293

Prodam novo peč za kopalnico, kompletno s tušem za 29.000 din. šimunac Heda, Kopališka 7, Kranj.

1293 Sprejmem steklarskega vajenca

takoj s 6 razredov osnovne šole ali dve gimnaziji, Čolnar Otmar, steklar, Kranj. 1294

Prodam trgovski pult in omare s predali in policami. Čolnar Ot-

di te l ja p ros im naj na jden pred­met v rne prot i nagrad i a l i spo­roči svoj nas lov v og lasni od­delek.

OBVESTILO Občinski ljudski odbor v Kranju

bo tudi v šolskem letu 1958-59 po­deljeval socialno ogroženim dija­kom in študentom socialno podpo­ro.

Obveščamo vse one dijake in študente, k i so podpoTe res potreb­ni, da vlože prošnje za podelitev socialne podpore na naslov: »Ob­činski l judski odbor v Kranju, od­delek za zdravstvo in socialno varstvo«, najkasneje do 15. avgu­sta 1958.

Prošnjam naj prilože: 1. podroben življenjepis , 2. zadnje šolsko spričevalo in po­

trdilo o vpisu v šolo ali fakul­teto,

3. potrdilo o imovinskem stanju prosilca in staršev ter vseh čla­nov, s katerimi živi prosilec v družinski skupnosti (obrazec 0.12 drž. založbe),

4. potrdilo delodajalca, pri kate­rem sta zaposlena roditelja pro­silca in ostali družinski člani glede višine plače in otroškega dodatka,

5. mnenje študentske oziroma mla­dinske organizacije in SZDL.

Oddelek za zdravstvo in so­cialno varstvo pri ObLO Kranj

ZAPORA CESTE Uprava za ceste OLO Kranj spo­

roča, da bo cesta III . reda šte­v i lka 1301 Trebija — SovodenJ — Podlaniše — Cerkno zaradi popra­v i la mostu v Hobovšah zaprta za ves promet v času od 4. do 5. av­gusta 1958.

Promet bo preusmerjen na ce­sto II. reda Hotavlje — Podpleče — Cerkno.

OBVESTILO Obveščamo članstvo, da bodo v

času Gorenjskega sejma Klubski prostori Trgovinske zbornice Kranj, Prešernova ulica 11/I, odprti vsak dan od 16. do 24. ure. Uprava kluba.

N A K L O : 2. avgusta ob 20. uri anier. barv. oinemaseope film

»DO PEKLA IN NAZAJ«, 3. av­gusta ob 16. ur i itali janski barvni film »SENSO«, ob 18. in 20. ur i amer. barvni film »ŽIGOSAN«.

K R V A V E C : 2. in 3. avgusta amer. film »KRALJICA KRISTINA« — v soboto ob 20.30 uri , v nedeljo ob 16. in 20. ur i .

»SORA«, ŠKOFJA L O K A : 1. do 3. avgusta amer. barv. film »PRI­P O V E D K A O G L E N N U M U L -LERJU«.

»RADIO«, J E S E N I C E * 2., 3. in 4. avgusta ob 18. in 20. ur i amer. barv. cinem. film »REKA BREZ POVRATKA«. 3. avgusta ob 10.uri dopoldan matineja mladin­skega filma. Ob 16. uri popoldan predvajamo samo v slučaju sla­bega vremena.

»PLAVŽ«, JESENICE: 2. in 3. av­gusta ob 18. i n 20. ur i jugoslo­vanski film »V SOBOTO Z V E ­ČER«. 3. avgusta ob 10. uri do­poldan matineja mladinskega filma. Ob 16. ur i popoldan pred­vajamo samo v slučaju slabega vremena. 4. avgusta zaprto.

ŽIROVNICA: 2. in 3. avgusta ame­riški barvni vistavision film »GORA«, v soboto ob 20.30 uri, v nedeljo ob 17. in 20. uri .

D O V J E : 2. in 3. avgusta ameriški barvni film »MED N E B O M IN ZEMLJO«. Predstava ob 20. ur i .

BLED: 1. do 4. avgusta itali janski barvni cinemaseope film »LEPA MLINARICA«. Predstave ob de­lavnikih ob 18. in 20.30 ur i , ob nedeljah ob 10. uri (matineja), 14., 16., 18. in 20.30 ur i .

L J U B N O : 2. in 3. avgusta ameri­ški barvni film »BOSONOGA GROFICA« — v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 18. ur i .

Pred šestimi mednarodnimi moto-dirkami na Ljubelj

STO JEKLENIH KONJEV P R I J A V L J E N I H OKOLI STO DOMAČIH IN TUJ IH T E K M O V A L C E V .

K D O BO P R E M A G A L ŠTIRI ŠTIRICE. PRIREDITELJ IN GLEDALCI

SI ZELE EDINO ŠE LEPO V R E M E

S l o v e n s k o kajakaško p r v e n s t v o n a Sav i

v K r a n j u je 2. i "

na Savi ki

Čez dva dni bo Ljubelj spet po­stal mravljišče ljudi, brnenje je­klenih konjev pa bo.slišati daleč naokoli, morda celo v dolino do Tržiča. Vsekakor tiste, k i se že dlje pripravljajo, da bodo šli v nedeljo na Ljubelj, najbolj zani­ma, kdo bodo spet junaki, k i bodo drveli s svojimi motorji po strmih ljubeljskih serpentinah. Takoj lah­ko povemo, da bodo gledalci to­krat prav gotovo bolj prišli na svoj račun kot v prejšnjih letih. Za letošnje dirke je prijavljenih okoli sto tekmovalcev, od tega približno 40 iz inozemstva. Prijav­ljeni so tekmovalci iz Avstrije, Nemčije, Švice in Madžarske ter Jugoslavije. Med njim ije vrsta zvenečih imen kot so Avstrijec

pričakovati letos izboljšanje dose­danjega rekorda proge. To pred­vsem zaradi kvalitetnih tekmoval­cev in pa tudi zato, ker je prire­ditelj letos poskrbel, da bo proga v precej boljšem stanju kot prejš­nja leta. Razen tega pa je vsa proga ograjena in bodo tekmovalci lahko vozi l i bolj brez skrbi kot prejšnja leta, ko so b i l i gledalci dokaj nedisciplinirani. I%Bo

V soboto in nedeljo, ti 3. avgusta, bo v Kranju slovensko kajakaško prvenstvo, se ga bodo udeležili najboljši kaja­kaši in kanuisti iz vse Slovenije' med njimi tudi brata Eernota, ki sta nedavno premagala svetovne prvake, dalje Ilija, Svet in Stovi-ček ter še vrsta drugih. Nastopil' bodo tudi kranjski vozači, k i ima-

jo že leto dni svoje brodarsko dru­štvo. Kranj čani sicer ne bodo mo­gli poseči v borbo za prva mesta, vendar je že njihov nastop na ta­ko zahtevnem tekmovanju razve­seljiv. Tekmovanje se bo oba dne­va začelo v popoldanskih urah. — Start za spust in slalom bo pod Savskim mostom.

R E V I J A namiznega tenisa v Kranju

Kakor vsako leto, tako bo tudi letos namiznoteniški klub »Tri-

Pruckner, avtomobilist Vog l iz Za- glav« iz Kranja priredil v počasti­tev občinskega praznika, 1. avgu­sta« revijo namiznega tenisa z mednarodno udeležbo. Doslej so poslali prijave prireditelju zagreb­ška Mladost z državnim prvakom

hodne Nemčije, Schneidegger prikolico, k i je» na letošnjih dirkah v Opatij i zasedel drugo mesto itd. Pozabiti pa ne smemo tudi na možna presenečenja naših »asov«: Pintarja, Čudna, Snajderja itd.

REKORD PROGE 4:44 V NEVARNOSTI

Štiri štirice bodo letos tista tar­ča, k i jo bodo naskokovali domači in tuji tekmovalci. Rekord proge

skoletni zmagovalec ni tem turnir ju Ljubljana, Olimpija iz Italije & pa domači Triglav. Ženske ekip e

so pr i jav i l i : Semperit z Dunaja. Grafičar iz Zagreba z Dinko in žico Nikolič, Ljubljana in Tr ig l ** Tako bodo Kranjčani v trodnevni!1

borbah za pokal mesta Kranja spe Hrbudom, Semperit z Dunaja, lan- videl i vrsto najboljših domačih P

tujih mojstrov namiznega tenisa

PLAVALN I MITING V K A M N I K U

V nedeljo, 27. j u l i j a je b i la ob 20. u r i v K a m n i k u prva p l a -

4:44 (štiri minute in 44 sekund) je va lna pr i red i tev letos. Kamniča-na lanskih dirkah postavil Belja-čan (Avstrija) Franc P.rach z mo­torjem znamke BSA. Vsekakor je

NESREČE

Z A H V A L A Ob smrti moža in očeta

GANTAR FRANCA izrekamo iskreno zahvalo vsem ga podjetja

TOVORNJAK V OGNJU

Ljudje, k i so šli m i m o gost i l ­ne Lovec na Golniški cesti v K r a n j u so ime l i v sredo, 30. j u ­l i ja dopoldne priložnost v idet i zan imiv požar, k i se je v n e l na tovornjaku. Tovorn jak k ran j ske -

K o m u n a l a mar, Kranj. 1294 sorodnikom, pr i ja te l jem in znan- kar na lepem vžgal. D i m i n p r v i

Iščem upokojenko, da bi pazila cem za spremstvo na njegovi ze leno-modri p lameni , k i so z a ­je l i kabino tovornjaka, so p r i v a -

je ogenj nasta l zaradi s labo ure­j en ih naprav p r i motor ju. Skoda je k l j u b vsemu b i la precej ve­l i k a .

P O C E N I G O S T I J A

V ik t o r Sivič, kmet i z Studenč-

n i so kot prvo pr i red i tev p r i r e ­d i l i p l a va ln i m i t ing , na katerem so sode lova l i p i on i r j i i n m lad in ­c i P K I l i r i j e iz L jub l jane , P K Tr i g l ava iz K r a n j a i n domačega K a m n i k a . Rezu l ta t i — m lad inc i : 100 m prsno L a d k o Zrimšak (T) 1:22,0, 100 m hrbtno — M i l a n Košnik (T) 1:17,6, 100 m cravvl — Peter Br inovec (T) 1:05,9, J a ­nez B r v a r (Kamnik ) 1:07,9, 100 m metuljček — Peternel j (T) 1:17,7. P i o n i r j i : 50 m prsno — Edo G o ­lob (T) 0:40,6, 50 m cravvl — Franc Nadižar (T) 0:34,8, 50 m hrbtno — M a r j a n Pičulin (T) 0:42,4 — p ion i rke : 50 m hrbtno —

Turnir bo od 1. do 3. avgusta » dvorani OLO Kranj vsak dan ° d

9. do 12. ure in pa od 17. do 19>

ure. Z. M-

STRELSKO T E K M O V A N J E V POČASTITEV OBČINSKEGA

P R A Z N I K A K R A N J V okviru proslav kranjskega

občinskega praznika je v torek' 29. juli ja Občinski strelski odbo* Kranj priredil na strelišču v Str«* zevem, občinsko strelsko tekmova­nje z vojaško puško v hitrem stre* ljanju. Prvo mesto je doseg13

strelska družina s Primskovega ; n

tako že drugič osvojila prehod*" pokal Zveze športov in telesi 0 ' vzgojnih organizacij občine Kra l i Rezultati: 1. Pnimskovo 26/130 kr°' gov, 2.. »Iskra« Kranj 23/120 k ' 0 ' gov, 3. odred predvojaške vzg°J" Cirče 23/111. Med posamezniki \e

bi l najboljši France Tičar iz ? r e ^ '

na otroka 7 ur dnevno. Plačam do­bro. Naslov v ogl. odd. 1295

»Delikatesa« Kranj, sprejme dva gostinska vajenca. 1296

Moški z majhnim posestvom in obrtjo išče žensko, k i zna neko­l iko šivati in štrikati. Vse drugo se poizve v oglasnem odd. 1297

Poštenega najditelja žepne are v pločevinasti kaset i , k i se je i zgubi la p r i S tarem Maye r ju a l i od tam do Evrope, prosim, da jo izroči proti nagradi v t ra f ik i Cegnar, K r a n j , T i t ov trg 9.

Lep, v e l i k briljantni prstan prodam. Nas lov v og lasnem od ­de lku .

Okrajna zadružna zveza Kranj kupi v K r a n j u a l i neposredni bližini eno ali dvostanovanjsko hišo v gradnji, a l i sama dogradi stanovanje v tuj i hiši pod ustrez­n im i pogoji. Ponudbe pošljite na nas lov Okra jna zadružna zveza K r a n j .

Od Železarne Jesenice do Ži­rovnice sem 30. j u l i j a ob 14.30.. u r i izgubil kratke bele hlače, za ­vi te v pap i r ju . Poštenega na j -

zadnj i poti ter za darovane vence in cvetje.

Iskrena hva la tud i vsem, k i so nam n u d i l i mater ia lno pomoč.

Družina Gantar — Kranj

ZAHVALA Ob prerani izgubi naše ljubljene

žene, sestre, matere KAROLINE VOLČIČ

(aktivistke) se iskreno zahvaljujemo vsem so­rodnikom, prijateljem, znancem in organizacijam (ZK, SZDL, RK) za številno spremstvo na njeni zad­nji poti, za darovane vence in cvetje, pevcem ter vsem, ki so nam izrekli sožalje.

Posebej se zahvaljujemo dr. Me-jakovi, katera nam je v najtežiih trenutkih stala ob strani.

Žalujoči: mož Franc z otroki in sorodniki.

b i l i mnogo radovedn ih g ledal ­cev. Šofer Jože Zupančič, k i je

P a v l a Sušnik (K) 0:44,4, 50 m

0:36,0, Tat jana K o b i (T) 0:39,0. Štafeta 4 X 50 m mešano p ion i r ­ke : K a m n i k 2:56,0, T r i g l av 3:03,2, 4 X 100 m mešano moški: T r i g l av 5:27,4, K a m n i k 5:50,6. V water-polo t e k m i je pojačani K a m n i k premaga l l jub l jansko I l i r i j o z 9:7.

nedeljek, 28. ju l i j a , da so nezna­n i »gost i « v l o m i l i skoz i v ra ta i n m u odnes l i 40 klobas, celo s v i n j ­sko stegno i n druge mesnine.

-aH

pomočjo d r u g i h i m e l ve l iko P*Ptekava Je v toku i n če bo go-opravka , da je rešil voz i lo pred s , i J a s k lobasami i n šunko res splošnim požarom, je men i l , da tako poceni, še n i gotovo.

JESENIČANI ZA KROG BOLJ$* Preteklo nedeljo je bi l na J e S .

ničah prijateljski strelski ' i v ° b ° | med strelci tovarne »Titan« Kamnika in Železarne Jesenic*" Zmagali so Jeseničani s krog 0

razlike (2491 : 2490). Najboljši P 0 ' samezniki pa so b i l i : Franc Tič a r'

o r e n j t l pa

(Kamnik) 276 krogov, Gregor R0-

•

A V T O T P R O M E T

K R A N J

B O O B PRILIKI O T V O R I T V E ŽIČNICE N A K R V A V E C

V O Z I L IZ K R A N J A S S V O J I M I A V T O B U S I V N E D E L J O

3 . A V G U S T A 1 9 5 3 O B 6 . 5 0 IN 1 2 . 3 0 I Z P R E D A V T O ­

B U S N E P O S T A J E . P O V R A T E K I Z P R E D ŽIČNICE B O

O B 1 9 . I N 2 1 . U R I .

L J U B I T E L J I P L A N I N , I Z K O R I S T I T E T O U G O D N O S T ,

K E R B O T U D I C E N A P R E V O Z U R E K L A M N A .

SE PR IPOROČA A V T O P O D J E T J E K R A N J .

K o bi V a m lahko povedal I kakšno žalostjo s em se zad­nje d n i svojega dopusta po­s l a v l j a l od jadranske obale. Vsak večer sem sedel med vhodom v šotor, po »turško seveda«, med nogami pa s k r i v a l pr istno črnino i n ob pogledu na obr is dek l ice , k i jo je obseva l mesec, točil naskr iva j solze. Mar j ana m i je b i la vedno za petami. In še k o sem domov prišel, m i je ostal pr i jeten okus po p r i ­stni črnini. K j e naj jo sedaj dob im? Nič, odločil sem se i n jo m a h n i l po gorenjskih oštarijah . . . A Po ldan je b i l i n v mojem t rebuhu je že močno k ru l i l o . Za v i t s em jo k »Jelenu« v K r a n j u i n se seveda hotel najprej okrepčati. Toda — joj — ura je mora la b i t i oko l i d v e h i n natakar j i so ime l i » izmeno«. Več kot po l ure sem čakal, da sem lahko začel s s vo j im s k r o m n i m k o -si lcem. Razbur jen in neje­vo l jen sem sploh pozabi l , da sem pravzaprav prišel zarad i črnine . . . K l j u b temu pa s em vseeno pomis l i l , kakšne i z ­gube b i ime la naša podjetja, če b i b i lo tud i t a m izmene tako »ekspeditivne«. A Poskus i l s em srečo v »Gostilni p r i kolodvoru« v

man (Jesenice) 266 krogov, Maj Kralj (Jesenice) 263 krogov

-in

GASILCI SO TEKMOVALI 27-

K r a n j u . Koma j sem vstopi l , že me je m i n i l o žejati. Po ­gledal sem n a nepogrnjeno, umazane mize in j ed i ln i p r i ­bor brez pap i rn ih prtičev — i n skoraj me je vrg lo iz »oštarije«.

/\ V K r a n j u ne bom več i ska l črnine, sem se odločil. M a h n i l s em jo na železniško postajo i n k u p i l vozni l istek do Tržiča. Toda v l aka za Tržič n isem mogel najt i . N a železniških t i r i h s em v ide l le tovorne i n živinske vagone. K a k o to, saj i m a v lak v en ­dar čez t r i minute odhod Vprašam hitro železničarja, k i m i je šel nasprot i , za v l ak proti Tržiču, pa m i pokaže nekaj živinskih vagonov. In

' res, l judje so b i l i v n j ih . K a j som hotel , še jaz sem se z r i ­n i l mednje. Tako kot so to pot trpela moja ušesa, menda Še n i kda r niso. L judje so kot da b i vede l i , da je med n j i m i Bodičar, nalašč »šlnfali« čez železnico in daja l i od sebe vse mogoče živalske glasove. Z a m i s l i l sem se i n se vpra­šal, mar je res, da se v Tr ­žič lahko pripelješ le z živin­s k i m vagonom? Potem pa v> m i še povedal i , da je 21. j u ­

l i j a JU. Tržiča v K r a n j pel jal tudi takšen v lak , k i je i m e l 4 a l i 5 živinskih vagonov i n le enega za l j ud i . M a r za T r -žičane železnica res ne b i mogla ured i t i kulturnejših prevozov? Toda tudi domov sem se mora l pr ipe l ja t i v ži­v i n skem vagonu. Imam pač smolo. Prišparati sem hotel nekaj d inar jev in že v K r a ­nju k u p i l nedeljisko povratno karto. Večer je že b i l i n ves trd, s kur jo kožo, ker me je sko/.i špranje vagonu tako prepihalo, s em k l jub temu ves srečen zapust i l vagon i n na vso moč teke l domov i n se hi tro v legol v posteljo. K sreči je Mar jana imela še ko ­zarček črnine, k i sva jo p r i ­nesla z morja. Za zdrav i lo sem jo sp i l i n k m a l u m i je spet postalo topleje.

V Tržič a l i iz Tržiča pa ne bom šel več z v l akom dok ler bodo živinski vagoni. Raje se bom vsedel v avtobus, a l i pa m i na j bo naklonjena sreča da dočakam 100-letnico trži-ške železnice — takrat se bom morda tud i z v l akom ku l turno pripeljal v Tržič.

V A S BODIČAR

V soboto in nedeljo, 26. in . juli ja je bilo v Kranju na i9 r i ** C

v

Triglava tekmovanje gasilcev plezanju, teku z masko, metanj kolobarja cevi itd. Po zanimi"" borbah je prvo mesto in pok 3

v soboto osvojila desetina »Tisk3

bila n a r nine«. V nedeljo pa je bila m boljša desetina kranjskega 9 a S '" skega društva.

MLADINSKI ODSEK PD KRANJ TRETJI!

Mladinski odsek Planinske^ društva Kranj je na republi tekmovanju mladinskih ki ga je priredila Planinska z v <

Slovenije lani za Dan mladosti se je zaključil pred kratkimi segel tretje mesto. Odseki so movali v zbiranju novih član

•ke*11

dsekoV'

o* prirejanju izletov itd. Kranj

mladinci so za svoj uspeh P r e -od PZS fotoaparat in brošuro planinstvu.

K A M N I C A M ZMAGAL* V ^

IS1IJ ULIlfJUl L Lil IlUJ — 27.

N a nogometnem turnir ju deljo, 27. ju l i j a so v K a r n ^ , gostovale ek ipe : Svoboda " »j bovlje, Šenčur, L i t i j a ter doj j j K a m n i k . Rezu l ta t i : K a n i n " * : L i t i j a 2:1, L i t i j a : Šenčur in K a m n i k : Svoboda - Trbov 3:0.

UČITELJI IZ VINICE V K R A ^ V ponedeljek je prispelo v i»

•i V i " 30 učiteljev in profesorjev iz

2-

ce na 15-«lnevni športni tečaj tečaju se bodo pedagogi sez s športno vzgojo mladine.

na« .3H

KRANJ, i . AVGUSTA 1958 Glas Gorenjske 5

OBRAČUN E N O L E T N E G A D E L A

V primernejših prostorih Iizobraževanj a

o d r a s l i h

bi bili uspehi jeseniške „Svobode" lahko še lepši Vprašanja izobraževanja od­raslih so bila do lanskega leta, do izdaje Priloge k izobraževa-

Cas počitnic, odd iha i n vročih točk, vmes je tekmovanje »Po- vse dalo svo j ih sekcij usmer ja- i zogni t i vprašanja p r ime rn ih nju odraslih k deklaraciji o si-"dni j e tud i jeseniški »Svobodi« kaži, ka j znaš« i n za konac s la- la v skupen ci l j vsestranskega prostorov. Sedanj i De lavsk i dom stemu izobraževanja in vzgaja-Prinesel t is t i predah, k i ga po- d i ur i ca a l i dve plesa. V p r ihod- izobraževanja odras l ih . Jeseni že zdavnaj več ne ustreza po- nja v FLRJ , ki jo je izdelala trebujejo ku l tu rno - prosvetne n j i sezoni nameravajo nadal je- bo organiz i ra la tud i v rs to k l u - t rebam za uspešno delo posa- zvezna komisija za reformo šol-nstanove, da se spet pr iprav i jo va t i s še kvalitetnejšimi k u l t u r - bov, k i naj bi družili l jubite l je mezn ih sekci j . Pretesen je za stva, zelo nejasna in obravnava-za delo v nov i sezoni. no-zabavn imi večeri, ob kater ih l ikovne , glasbene, f i lmske, gle- delo same »Svobode«, če pa k na brez nekih širših dokumenta-

Jeseniška »Svoboda« združuje v e č sekci j , med ka te r im i je žele­zarska godba na p iha la prav go­tovo najmarljivejša. Kva l i t e tno Je na dckajšnji višini, svoje šte­vi lne vrste pa uspešno pomla ju­je z m lad im kadrom, k i se uspo­sablja v o k v i r u jeseniške G l a s ­bene šole pod s t rokovn im vod ­stvom. Razen številnih nastopov n a proslavah i n sprejemih, je železarska godba pr i red i la v m i ­nul i sezoni tudi nekaj kva l i t e t ­a h i n programsko bogatih sa ­mostojnih koncertov. K o t novost P a je v letošnjem letu uved la tudi koncer tna gostovanja po ostal ih k r a j i h občine.

Z uspešnim de lom se lahko Ponaša t u d i mlada fo lk lorna

fekci ja , k i je v m i n u l i sezoni l n i e l a mnogo nastopov ob na j ­različnejših p r i l i k a h . M e d d r u -^ m i je tud i z v e l i k i m uspehom ^ ^ t o p a l a pred br igad i r j i avto-c e s t e Bra ts tva i n enotnosti. Na j ­večje pr iznanje za n j ihovo k v a -htetno izvajanje sporeda jugo­s lovanskih plesov, pa je dogo­vor s Turističnim društvom na

*edu, po ka te rem redno i n z veuk im uspehom nastopajo pred l n -ozemskim občinstvom. V o k v i ­ru fo lk lorne sekci je je začel de-

Godba na pihala jeseniške »Svoboq>«, ki jo že nekaj let z uspehom vodi mladi Remi Noč

cij in analiz. S tem ne mislimo, da se v preteklih letih na tem področju ni delalo. Nasprotno, storilo se je marsikaj, kar je s'užilo tudi za podlago za ob­ravnavo v zveznem merilu. Te dejavnosti je bilo ponekod celo toliko, da je bila v škodo stvari sami, ker so posamezna društva izvajala svojo prosvetno dejav­nost brez povezave z drugimi organizacijami, se je delalo vse­vprek, pri tem pa nenačrtno, ne­sistematično in dostikrat brez vpogleda na želje in potrebe prebivalstva.

V zakonu je napisano, da je namen pošolskega izobraževanja, »da bi se omogočilo državlja­nom, da dopolnijo in izpopolnju­jejo svojo splošno in strokovno izobrazbo in spoznajo napredek in dosežke na področju znano­sti, tehnike in kulture«. Člen 80. pa navaja, da se »Z izobraževa­njem odraslih in s strokovnim izpopolnjevanjem ukvarjajo za­vodi in organizacije, ki se usta­navljajo v ta namen. To so de­lavske in ljudske univerze, raz­ne šole za odrasle, zadružne šo­le, gospodinjske šole, šole za va­ško mladino, centri za izobra­ževanje kadrov, organizacije ljudske tehnike in drugi

kovati tud i krožek športnih p le - se lahko uspešno uve l j av i delo dališke umetnost i i n tud i d rug ih temu prištejemo, da se Doma i n Nadalje pravi zakon, da se z Sov, k i je namenjen predvsem posameznih sekc i j , pa tud i omo- panog družbenega udejstvova- njegove dvorane poslužujejo t u - izobraževanjem odraslih in s stro-mladini , d a b i se v njem nauči- goči plodno sodelovanje z go- nja. E n a izmed važnih nalog bo d i številne družbene organiza- kovnim izpopolnjevanjem ukvar-l a kul turnega obnašanja i n v red - jenc i Glasbene šole i n člani C u -n°tenja družabnih plesov. farjevega gledališča.

L ep napredek i n precejšen od­m i k oa slučajnostnega d i l e tan-

wrl"*"" U Z L t i zma je pokazala tud i l i kovna N a občinski , .. J JT ... ' i • ~ • •• t _ —~x~^i sekci ja »Dol ik« . Na njeno po-s<asbeno-pevski r ev i j i je mešani J . J r.

Zbor dosegel prvo, moški zbor b u d<> ™ o b . v e l l k l u d ef

l e z b l c l a " Pa četrto mesto. Nujno potrebno n o , v ' s l ikar jev - amaterjev, Pa b i b i l o oba zbora, ne samo

Ob najrazličnejših p r i l i k a h so n e Pogrešl j iv i tud i pevci jeseni ­ške »Svobode

j e b i la pred k r a t k i m otvor i tev raz-

Številčno "okVepitirtemveč l u d i s t a v e gorenjskih amatersk ih Pomladit i , saj m lad ih , petja želj- c a r j e v , k i bo ob iska la vse vec 'ah gr l tud i na Jesenicah ne ^ n j k a . Dramsko - lu tkovna sek-

se zaradi pomanjkanja p r i ­d n i h prostorov ne more raz -

^ h n i t i , tako kot bi se lahko . Utkovni oder je pretesen, že

ako in tako ma jhna lu tkovna •dvorana pa služi tud i za števil-? e sestanke, vaje i n razstave. *-lani Dramsko - lu tkovne sek-^ zato usmer i l i svoje delo v p r i r e j a n j e k u l t u m o - z a b a v n i h ve-^° r °v, k i so med svobodaši, pa

u o i med osta l im občinstvom,

je kra je kran jskega okraja . Letošnjo sezono je jeseniška

Svoboda« uspešno zaključila s tednom k u l t u r n i h pr iredi tev , k a ­ter ih začetna slovesnost je b i la odkr i t je doprsnega k ipa prolo-

A MESTO MESTNO -ČUFARJEVO GLEDALIŠČE

N A JESENICAH

Zeli ve l iko zan imanja in odobra­vanja. Redno vsak mesec so l i k e i n vsebino kulturno-žabav-Pr i red i l i ku l turno - zabavn i večer, n i h večerov. S l ed i l a bo napot-Pevskih, rec i tac i j sk ih in p lesnih kom mar iborskega kongresa i n

POP CIRA IN POP SPIRA

Leto dni bo tega, kar je ju­goslovanski barvni film Pop Gira in pop Spira doživel na filmskem festivalu v Puli svoj »krst«. Ce se prav spo­minjam, je bila tedaj kritika filmu zelo naklonjena; skoraj ni bilo pripomb, ki bi filmu očitale pomanjkljivosti in spodrsljaje. Tolikšnih pohval, kar zadeva kvaliteto filma, menda doslej ni bil deležen noben domači film. Kasneje, ko sem si film ogledal, sem se vprašal: ali niso bili kri­tiki temu filmu preveč na­klonjeni? Morda so bili pri ocenjevanju le preveč »sen­timentalni,« saj je šlo konec koncev za naš domači — prvi Jugoslovanski film. ki je na Projekcijskem platnu zaple­t e l v barvah?

Naj bo tako ali drugače — •"daj po letu hi utegnili najti tudi tiste spodrsljaje, ki so sli hote ali nehote mimo kri­tikov in žirije. Seveda teh spodrsljajev ne kaže napi­hovati, saj so v primerjavi t dobrimi stranmi filma le ved­no v manjšini.

f i lm je posnet po znanem romanu Stevana Sremca »Pop Cira in pop Spira«. Ze sama zasnova zgodbe, duho­vitost in temperamentna ve­čina, ki prepletajo pripoved, Jamčijo, da se bo tudi film navzel nekaj teh žlahtnih Prvin. Pričakovanja v marsi­čem zares niso razočarali. Predvsem ni razočarala re­

žiserka Soja Jovanovič, ki je priredila tudi scenarij. S ten­kočutnim posluhom za dogod­ke in z nekoliko manj spret­nim dramaturškim prijemom, je znala ustvariti ustrezno okolje. Temperamentna ve­drina prebivalcev tega oko­lja in sproščeno dogajanje pa sta menda prerasla dramatur­ška hotenja režiserke, kar je seveda vplivalo na dramatur­gijo zgodbe. Vsekakor pa fil­mu ne kaže oporekati spro­ščenosti režijskega koncepta, kar utegne biti ena izmed po­glavitnih odlik filma.

In igra? Nobenega dvoma ni: to pot se srečamo z zelo močno igralsko garnituro, ki se je z vso zagnanostjo lotila pestre galerije vlog in učin­kovitega dia'ekta. Navzlic tej ugotovitvi pa smemo reči, da so bile nekatere vloge ob­likovane s pravo mero za ka­rikiranje, medtem ko bi lah­ko drugim očitali rahel pri­zvok čitalniškega diletantiz­ma. Cilalništva sicer ne kaže jemati kot očitek, vendar bi moralo le-to prepletati vso igro in vse like. In k temu še ena pripomba: igra je bila v mnogih * prizorih bolj gle­dališka kot filmska.

Ce bi hoteli v kratkem na­nizati dobre plati filma, po­tem bo dobili približno tako podobo temperamenten režij­ski prijem v prikazovanju okolja, mikavnost žanrslrih prizorov in učinkovitost barv. — Vsekakor pa sodi film

tud i povečanje števila članstva cije, de l avsk i i n s ind ika ln i fo- jajo tudi vse šole od osnovnih v »Svobodi«, k i za tako ve l i k r u m i železarne, šele potem si šol do fakultet, družbene in go-de lavsk i center, kot so Jesen i - lahko predstavl jamo, da je v ta- spodarske organizacije in zavo-ce, še n i zadovol j ivo. k i h razmerah plodno društvene di, zdravstveni domovi, knjižni-

Ob vsem tem pa se n i moč delo zelo otežkočeno. C. ce, muzeji in drugi. Ljudski od­bori, republiški sveti ter repub­liški in zvezni upravni organi pa so dolžni skrbeli za razvoj zavodov in vseh drugih oblik izobraževanja odraslih.

S sprejetjem navedenega za­kona se dosedanje delo ne uki­nja, nasprotno, se predpisuje, poudarja in obvezno nalaga po­sameznim družbenim organiza­cijam in zavodom, šolam in upravnim organom ljudske obla­sti.

Glede na to, da se bliža je­senski čas, ko bo postalo vpra­šanje izobraževanja stvar izva­janja, je svet Svobod in pro­svetnih društev v Kranju raz­pravljal o teh stvareh in zavzel do njih določena stališča.

Po mnenju okrajnega SSPD je osnovna naloga Svobod kul-turnopolitično delo z lastnimi člani. Zato bb že v mesecu sep­tembru začel s krajšimi semi­narji za člane okrajnega in ob­činskih svetov Svobod in pro­svetnih društev, katerim bodo sledili seminarji po občinah za vodstvene člane društev.

Napak bi pa seveda bilo, če bi se Svobode izolirale od pri­zadevanj drugih organizacij in

iste smotre.

Kolektiv Mestnega gledališča na Gledališče »Tone Čufar« na Jese-Jesenicah je že pred letom dni iz- nicah. Preimenovano gledališče bo

terskemu pisate l ju Tonetu C u - razil željo, da bi se gledališče pre- tudi v bodoče poslovalo kot fi-far ju v dvoran i Delavskega do- imenovalo v Čufarjevo gledališče, nančno samostojni zavod pod nad-ma-. S tem so se jeseniški svo- Sporazumen je bil tudi Svet Svo- zorstvom Sveta za prosveto in bodaši lepo oddolžili spominu bod in prosvetnih društev občine kulturo ObLO. Po sklepu omenjene revo luc ionar ja - umetn ika , svo- Jesenice, zato je Občinski ljudski seje obeh zborov ObLO Jesenice j emu v zo rn iku i n ro jaku. odbor na 10. seji obeh zborov po- bo Gledališče »Tone Čufar« na Je-

V načrtih za bodoče delo ima trdil predlog dramskega sosveta senicah amaterska gledališka usta-jeseniška »Svoboda« namen še Sveta Svobod in prosvetnih dru- n o v a z najširšim kulturno - pro-naprej razv i ja t i i n bogatiti ob- § t e v o b - i n e J e s e n i c e j n S v e t a z a

prosveto in kulturo ObLO Jese­nice ter preimenoval gledališče v

kljub nekaterim spodrsljajem med najboljše stvaritve naše filmske proizvodnje. aa

PULA — 1958 19. julija so že petič ob

zvokih državne himne zago­rele festivalske bakle na sta­rodavnih zidovih Vespazija-nove Arene. Pričel se je V. festival jugoslovanskega fil­ma. Pomen festivala potrju­je dejstvo, da se vrši pod vi­sokim pokroviteljstvom Pred­sednika republike Josipa Bro-za Tita, ki je s svojo prisot­nostjo na otvoritveni pred­stavi dal letošnjemu festivalu še posebno svečan pečat.

V času od IV. do V. film­skega festivala v Pulju, so naša filmska podjetja kon­čala 14 celovečernih igranih filmov, 2 kratka igrana filma ter 249 kratkometražnih. Od lega bodo v Areni predvajali vse celovečerne igrane filme, med katerimi so: »Crni bise­ri«, »Poišči Vando Kos«, »La Tour, čuvaj se«, »Tri korake v prazno«, »Vrnil se bom«, »Alcksa Dundič«, Dobro mor­je«, »H-8«, »Velika sinja ce­sta«, »Kala«, »Tiste noči«. »Rafal v nebo«, »Skozi veje nebo«, »Štiri kilometre na uro«, »Cesta dolga leto dni« in »Edini izhod«. Razen teh je na sporedu še okrog 30 kratkometražnih filmov, med­tem ko bodo 24 kratkih fil­mov predvajaU v festivalski dvorani kina »Zagreb«.

M. L.

svetnim programom v okviru ce­lotne občine. Dolžno bo nuditi vso strokovno in materialno pomoč po­deželskim društvom, sprejeti vsa gostovanja teh društev in bo mo­ralo svoja dela prenesti tudi na podeželske odre. Na istem zase­danju je Občinski l judski odbor potrdil tudi predlog novega gle­dališkega sveta ter predlog o ime­novanju vršilca dolžnosti upravni­ka Gledališča na Jesenicah. Na predlog Sveta za prosveto in kul ­turo je b i l imenovan za vršilca društev, ki imajo dolžnosti upravnika režiser in umetniški vodja tega gledališča •* • » L 1

tov. Bojan Čebulj. Preimenovano gledališče z novim gledališkim JuUuI I IOBI svetom in novim vršilcem dolžno­sti upravnika bo pričelo novo ob­dobje gledališke dejavnosti na Je­senicah, k i ne bo osredotočeno le

Zato bi morala biti izobraževal­na dejavnost stvar celotnega kulturno političnega aktiva v nekem kraju, to je stvar osnov­nih organizacij SZDL. RK, te-lesnovzgojnih društev in drugih organizacij ter šole. Na primer gospodinjski tečaji naj se or­ganizirajo na podeželju skupno s kmetijsko zadrugo in centrom za pospeševanje gospodinjstva, zdravstveni tečaji skupno z RK, ciklusi pedagoških predavanj za starše skupno z DPM in šolo in tako dalje.

Posebno mesto pri izobraževa­nju odraslih pa so s Splošnim zakonom o šolstvu dobile šole -obvezne in strokovne, tja do fakultet. Nas zanima predvsem, kaj bi mogle opraviti obvezne in strokovne šole.

Pri nas je mnogo ljudi, ki za­radi vojne ali drugih razlogov niso mogli dovršiti obvezne osemletne šole. Ta pomanjkljiva splošna izobrazba jih ne ovira samo pri delu in uveljavljanju v družbi, temveč tudi pri napre­dovanju v službi. Sedaj skušajo posamezniki svojo kvalifikaci­jo popraviti s privatnimi izpiti, kar pa predstavlja za večino ne­premagljivo breme in oviro. Me­nimo, da bi se mogle te težkoče odstraniti z uvedbo večernih te­čajev za osebe, ki žele dopolniti svojo osnovnošolsko izobrazbo. Zato bi bilo umestno, da bi okrajni ali občinski sveti dali osnovnim šolam, zlasti pa popol­nim osemletnim šolam pripo­ročila za uvedbo takih tečajev. Res, da še ni predmetnika in učnih načrtov za te večerne šo­le. Začasno pa bi si mogli po­magati z učnimi načrti za redne šole, seveda ob izločitvi manj važnega gradiva. Po uspešno opravljenih izpitih pa bi se mo­gli tečajniki šolati na višji stop­nji.

Enaki problemi so tudi pri dviganju strokovnega kadra. Ob­stoječe strokovne šole pa bi mo­gle usposobiti z večernimi tečaji vrsto ljudi, ki že delajo v neki stroki, manjka pa jim predpi­sane strokovne šolske izobrazbe.

Uresničiti moramo načelo pro­ste poti in nadaljnjega razvoja vsem talentom!

Tretjo obliko izobraževalnega dela naj bi predstavljali občin­ski izobraževalni centri. Ti naj bi sprejeli predvsem družbeno ekonomsko izobraževanje ljudi, zaposlenih v proizvodnji in upra­vi. Mogli pa bi opravljati tudi splošno izobraževanje na višji ravni po interesih ljudi, deloma pa tudi strokovno izobraževanje za določene panoge. Istočasno pa bi morali biti v največjo po­moč tovarniškim izobraževalnim centrom, katerih namen je iz­popolnjevanje ljudi v proizvod­nji. Razen na Jesenicah takega centra doslej še ni v nobeni go­renjski občini, ali pa je le na papirju. Skrb občinskih odborov SZDL in vseh kulturno-prosvet-nih delavcev v občinah naj bi zato bila, da se ti centri še pred novo sezono ustanove in prično z delom. _ a D

Na povabi lo Turističnega d r u ­štva v Idr i j i je Čufarjevo gleda­lišče Jesenice v četrtek, 10. j u ­l i ja, gostovalo v Idr i j i z uspelo

na jeseniško gledališče, marveč na komedi jo C. Go ldon i ja »Krčma-vso gledališko dejavnost v jese- r i c a Mirandolina«. Gostovanje je niski občini, zato je tudi prav, da je dobilo ime po jeseniškem knj i ­ževniku Tonetu Cufarju.

bi lo pr iprav l j eno v o k v i r u t r a ­d ic ionalnega praznovanja Dne­va rudar jev i n Turističnega ted-

Plesne skupine in manjši pevski zbori bodo nastopili ob Bohinjskem jezeru

Turistično društvo v Boh in ju bo v nedel jo, 10. avgusta popol ­dne pr i red i lo Pod ska lco ob Bo ­h in j skem jezeru revi jo gorenj­s k i h plesov in pesmi . Vab i l a za

S to pr i red i tv i jo želi turistič­no društvo pokazat i vse lepote gorenjske narodne noše i n ple­sov ter to dopoln i t i še z doma­čo narodno i n umetno pesmijo.

udeležbo na tej r ev i j i je društvo Nastopi posameznih skup in bodo poslalo vsem p lesn im skup inam ocenjeni. K o m i s i j a bo setavl je-i n manjšim pevsk im zborom — n a i z članov okrajnega Sveta oktetom z Gorenjske. Da b i šte- S v o b o d m prosvetn ih društev ter

i z občinstva. Ocenjevalo se bo v i l n i tu jc i , k i se v tem času m u -de ob Boh in j skem jezeru pa tudi , X 1 . . . . . . . . * J „ „ predvsem pristnost plesov, ne domači tur i s t i , k i bodo ta dan * ^ ^ »

to l iko kva l i te to izvedbe.

N a r e v i j i gorenjskih pesmi i n plesov pa bosta sodelovala tudi dva pevska zbora Slovencev s

skem, b i b i lo zaželeno, da se Koroškega, k i bosta pela pred-v s i povabl jeni udeležijo te p r i - vsem koroške narodne pesmi, reditve. - i k

pr ih i t e l i v Boh in j , dob i l i čim popolnejšo s l iko o dejavnosti na teh področjih ku l turno -umetn i -škega udejstvovanja na Goren j -

na v Idr i j i . Predstava je b i la na prostem; s tem je b i l omogočen obisk čimvečjemu številu g ledal­cev, saj so Idrijčani zelo željni takšnih prireditev. Obenem pa je bilo gostovanje lepo srečanje ku l tu rn ih de lavcev železarskih Jesenic z i d r i j s k i m i rudar j i .

Razen tega gostovanja bo Ču­farjevo gledališče, prav tako z Goldoni jevo »Krčmarieo M i r a n -dolino« gostovalo v nedeljo, 3. avgusta na B l e j skem gradu in tako zaključilo letošnjo uspelo i n z gostovanji zelo bogato se­zono. Dosle j je gledališče zabe­ležilo na gostovanjih 46 pred­stav na 16 različnih odr ih jese­niške občine i n vsega gorenjske­ga kota. Razen omenjenega go­stovanja na B le j skem gradu, je upr izor i lo na prostem še eno i z ­med svoj ih predstav p r i V a l v a -zor jevi koči 22. ju l i j a na Praz ­n ik vstaje, ob p r i l i k i obletnice ustanovitve Cankarjevega bata­l jona. Za 1. avgust, občinski praznik Jesenic, pa bo ponovi lo »Krčmarieo Mi rando l ino «na J e ­senicah. Požrtvovalni ansambel Čufarjevega gledališča Jesenice zasluži za svojo široko in p lod­no ku l tu rno udejstvovanje vse priznanje. '

ae

6 Glas Gorenjske K R A N J , 1. A V G U S T A 1958

1)5 V treh tednih so konzervirale 700 kg sadja

Nimam še pralnega stroja • 9 •

Dandanas, ko se gospodinjstvo me­han iz i ra i n s tem postaja za ženo v e d ­no manj u t rud l j i vo , ko mars ik j e že opravl ja jo naporno pranje p ra ln i stro j i , je še vedno mnogo tak ih gospodinj , k i se sk lanja jo nad škafi i n vneto m e n ­cajo. T i s t im ne bo škodilo nekaj n a ­potkov, k a k o p rav i lno postopati, da bo per i lo lepo oprano i n ga ne bo treba s k r i v a t i l j u d s k i m očem.

K a k o r za vsako vestno oprav l jeno delo, je tud i za pranje potrebno, da se naučimo, k a k o bomo to najhi tre je i n najlaže naprav i l e . P redvsem s i mo­ramo za to ured i t i prostor (poleti l ahko peremo zunaj na dvorišču), p r ip rav i t i posodo (škafe) i n pra lna sredstva. P ra v tako moramo dobro p r i p r a v i t i per i lo . Moramo ga sk rbno pregledat i , obrn i t i umazano s t ran navzven i n ločiti teles­no per i lo od postel jnega, občutljivejše kose pa pra t i posebej. T u d i bolniško i n otroško per i lo peremo ločeno.

Pe r i l o moramo pred pranjem nama­ka t i . Namakamo v vod i , k i jo zmehča­mo s prekuhavan jem a l i pa z dodat­k o m so l i , l ahko tud i v r ah l em lugu oz i roma m i l n i c i . Posamezni kos i m o ­rajo b i t i lepo razgrnjeni , da plava jo v vod i , ker se umazani ja samo tako dobro zmehča. B e l o per i lo namakamo čez noč, največ 18 ur.

Namočeno per i l o potem speremo v

čisti top l i vod i , nato ga n a m i l i m o i n zmencamo. To delamo najlaže na m i z i , k i mora b i t i dovol j v i soka , da se n a m n i treba sk lan ja t i . T ako per i lo pust imo potem nekaj časa namil jeno. K o je mi lo oprav i lo svoje delo, per i l o spet pre l i j emo s toplo vodo, ga v njej zmen­camo, potem sp laknemo i n damo kuhat . Per i l o kuhamo v ko t lu , v katerem i m a ­mo pr iprav l j eno vodo s p r a l n i m i p r a ­ški. Sm i s e l p r ekuhavan ja je ta, da od ­

stranimo s per i l a preostalo umazani jo i n da učinkujejo be l i la , k i j i h vsebu­jejo p ra ln i praški. P e r i l o naj v r e le 10 do 15 minut . K o je prekuhano, ga sp laknemo do čistega. Vročega pe r i l a ne smemo n ikdar pre l i t i z mrz lo vodo.

To je ie skop opis pranja belega pe­r i l a , vendar je ta način še vedno n a j ­bolj v r ab i i n če ga bomo upoštevale, bo per i lo vedno lepo belo.

Tilka Jesenik

Štiri leta je že stara zamise l oz iro­m a želja jeseniških žena po izobraže­v a l n i ustanov i za gospodinjo. Letos so vendarle naletele na razumevanje i n Občinski l j udsk i odbor je na svo j i se j i dne 24. marca spre je l sklep o us ta ­nov i t v i Gospodinjskega centra.

Začasne prostore je dob i l center v bivšem poslopju Otroških jas l i na ­sprot i Železarne. A p r i l a je začela de­l a t i v n jem mlečna kuh in j a , v kater i so p r i p rav l j a l i okusne mal ice za šolske otroke. Po zaključku šolskega leta so začeli tečaji za konzerv i ranje . Gospo­din je so pokazale zanje izredno z an i ­manje. Od 7. ju l i j a do zdaj je b i l o v teh tečajih že 80 žena. N a sodoben n a ­čin so konserv i ra l e nekaj 700 kg borov­nic , češenj, breskev, m a l i n , hrušk i n

JEDiLMJK Ragu juha Pečena riba s paradižnikovo omako Lešnikova krema ali marelice s sme­

tano Juha: Vi k g razne ze lenjave: grah,

stročji fižol, ohrovt , ko lerabe, čebula, česen, olje, l O d k g riža, ma lo s i ra , so l , 1 d l smetane, paradižnik.

Zrezano zelenjavo dušimo z drobno zrezano čebulo n a o l ju a l i mast i 30 dc 40 m inut , nato za l i j emo s kostno juho, zakuhamo riž, začinimo i n prekuhamo. Preden postavimo juho na mizo, do­damo na r i ban s ir i n k i s l o smetano.

Pečena riba: 1 k g r i b , ol je, l i m o n i n sok, česen, ze len peteršilj, sol , poper.

Očiščeno r i bo zrežemo na pr imerne kose, potresemo s soljo, sesek l jan im peteršilj em, česnom, pokap l jamo z ol jem, h i t ro opečemo na o l ju i n jo po­s tav imo s paradižnikovo omako na mizo .

Lešnikova krema: 3 d l m l eka , 3 r u ­menjake, 3 d k g k romp i r j e ve moke, l O d k g lešnikov, l O d k g s ladkor ja , 3 d l sladke smetane.

M l e k o , s ladkor, rumenjake i n moko stepamo nad soparo, da se zgosti . V ohlajeno k r e m o zmešamo zmlete i n s s ladkor j em prepražene lešnike, s t o l -čeno smetano i n postavimo na hladno.

VEČERJA

Marelice s smetano: Za Yi k g mare l i c v zamemo l O d k g s ladkor ja i n 1jsl s lad­ke smetane.

V ma jhn i količini s ladkane vode pre-vrete mare l i ce pretlačimo i n ohlajene zmešamo s stepeno smetano i n žlico ruma . Se rv i ramo hladno v kompotn ih skode l i cah !

Prekajena svinina s fižolom: 15 dkg prekajene sv in ine , K- k g stročjega f i ­žola ll2 k g paradižnika, 5 ze lenih p a ­pr ik , so l , poper, ze len peteršilj, čebula.

Zmleto a l i na kocke zrezano p r eka -jeno sv in ino opražimo s čebulo na m a ­sti , dodamo zrezano papr iko , očiščen, zrezan stročji fižol, začimbe i n o lup -Ijene, zrezane paradižnike. Vse skupaj zal i jemo z neko l iko vode i n dušimo do mehkega.

drugega sadja. Naprav i l e so sokove, džeme i n kompote.

V centru je še vedno ve l i k naval-Gospodinje se zbira jo vsako popoldne i n se razidejo šele pozno ponoči, včasih celo v ju t ran j ih u rah .

U p r a v n i c a tov. I vanka Torkar jeva m gospodinjska učiteljica Štefka Bregan-tova bosta ob i ska l i tud i podeželje. V načrtu imata , da b i v v s a k i vas i uspo­sobi l i eno a l i dve tovarišici za vodstvo konze rv i rn ih centrov.

G l a v n i c i l j Gospodinjskega centra na Jesenicah je torej izobraževanje. Je-seni bo tečaj za vse kuha r i c e mlečnih k u h i n j , da bodo znale pr ip rav l j a t i otro­k o m v i taminsko i n kalorično bogate mal ice .

Jeseniški gospodin j s k i center bo be­de l tud i nad menzami i n j i m pomagal z nasvet i i n tečaji za kuharsko osebje. Predv idene načrte bo uspešno uresničil le, če bo na razpolago dovol j gosP 0 " d in j sk ih učiteljic.

Jeseniške žene so torej ustanovitev Gospodinjskega centra veselo pozdra­v i l e i n upajo, da j i m bo Občinski l jud­s k i odbor tud i vnapre j n u d i l vsestran­sko pomoč. - e v

t ^ Meso zrežemo na mesoreznici

i k pred uporabo, k e r se zmleto t

meso zelo h i t ro k v a r i . Hran imo ga na zelo h ladnem prostoru, za­varovanem pred m u h a m i .

Kožice na mleku ne odp ihu j -mo, da mleka ne bomo okužili z lastno sl ino. Ce mleko odl ivamo, ne odstranjujmo smetane s pr­stom!

3L prazniku ćJieiae Tjtžie - 5. aaaiLitiL

čestitajo v s e m d e l o v n i m

k o l e k t i v o m in v s e m u

p r e b i v a l s t v u občine

OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI K O M I T E Z K S

OBCLMSKI O D B O R S Z D L OBČINSKI O D B O R Z B OBČINSKI ODBOR L M S

OBČINSKI O D B O R Z V V I • 0IUI\Skl O D B O R ZR0J OBČINSKI S INDIKALNI S V E T

Delovni kolektiv

Tovarne gumijevih izdelkov

Sava Kranj

priporoča cenjenim odjemalcem svoje kvalitetne avtogume, transportne trakove, gumene tekače In ostale izdelke

Iskrene čestitke za občinski praznik

T i s k a n i m a Kranj

Delovni kolektiv čestita ob občinskem prazniku mesta Kranja vsem delovnim ljudem

K r a n j s k i m občanom čestita

k občinskemu p r a z n i k u

d e l o v n i k o l e k t i v

Mestne klavnice K r a n j

K u p u j t e v naših p o s l o v a l n i c a h , skušali v a s b o m o z a d o v o l j i t i s p r i z n a n i m i m e s n i n a m i

Poslovna zveza za gozdno in lesno gospodarstvo Kranj

• čestita v s e m d e l o v n i m k o l e k t i v o m in d e l o v n e m u l judstvu občine K r a n j k občinskemu p r a z n i k u

O

<

Obtičite, nas na 8. aarenitkem sejmu

D e s t i l e r i j a i n t o v a r n a l i k e r j e v

L j u b l j a n a , F r a n k o p a n s k a 9

T e l e f o n 2 0 9 5 5 , 21 5 6 8 — B r z o j a v i »Alko«

Tekoči račun 60-KB-4-Ž-313

m JIJanika

"S o

rs S

K občinskemu p r a z n i k u

k r a n j s k e občine, 1. a v g u s t u ,

čestita k o l e k t i v p o d j e t j a

čestita vsem obranom za njihov praznik

[ Kranj

AvtoelektrlčnJ pribor Telefonske centrale in telefoni Kinoprojektorji normalni in ozki Ojačevalne naprave vseh vrst Precizni instrumenti SeleHfki stavki in usmerniki Razne sklopke

s o k v a l i t e t n i i z d e l k i

Iskte T o v a r n a elektrotehničnih

i n f inomehaničnih i z d e l k o v

K r a n j

V s e m u s t a n o v a m , d e l o v n i m k o l e k t i v o m in občanom

m e s t a K r a n j a čestitamo k občinskemu p r a z n i k u

R A N J , 1. A V G U S T A 1958

Glas Gorenjske 7

P e r s p e k t i v n i p l a n O b L o K r a n j 1957—1961

CILJ: IZBOLJŠATI DRUŽBENI STANDARD DELAVCEV

Za komunalno dejavnost 825 milijonov dinarjev - Prelomnica v zdravstveni službi - Do 1961. leta 29 novih učilnic - Večja skrb

za kulturno in športno izživljanje delavcev

Pravo podobo industrijskega mesta dobi Kranj vsak dan ob dveh popoldne

PRIHODNJE LETO 6 S T A N O V A N J S K I H SKUPNOSTI V KRA­NJU — p o KONČANEM 8. G O R E N J S K E M S E J M U BODO TRI STA­N O V A N J S K E SKUPNOSTI DOBILE PRALNE STROJE — STANO­V A N J S K E SKUPNOSTI SO SE PRE M A L O SAMOIN IC IAT IVNE.

O dejavnosti stanovanjskih skup-n ° s t i na Gorenjskem za sedaj sko-* , a i še ne moremo govoriti. Naj-J~J e J e na tem področju druž-

e n e g a upravljanja doslej prispela * r a njska občina, vendar so tudi £ t a novanjske skupnosti v Kranju

aH manj šele v povojih. y letošnjem letu je bi la v Kra ­

nju ustanovljena četrta stanovanj-s l t a skupnost — Gorenja Sava— Stražišče, medtem ko so bile prej 2 e ustanovljene na Zlatem polju, v Kranju-center in na Hujah-Pla-n i « i . Kažejo pa se že potrebe po

narjev za popravilo stanovanjskih hiš za tovarno.

Sedaj pa poglejmo še, kaj bodo stanovanjske skupnosti v bližnji prihodnosti storile za boljše po­čutje stanovalcev in lažje de'o gospodinj. Ze v podnaslovu smo zapisali, da bodo po končanem 8. gorenjskem sejmu tri stanovanj­ske skupnosti v Kranju dob : le pralne stroje. Tako tudi bo. Pogod­ba je že podpisana. Stroji bodo razstavljeni na sejmu, potem pa bodo »odpotovali« prv i na Zlato polje, drugi v Kranj-center t/etji

omenimo še, da je v preteklem mesecu Upravni odbor tovarne »Sava« sprejel sklep, da bo dal 1,500.000 dinarjev pomoči stano­vanjskim skupnostim (ta bodo razdeljena za nabavo loščilcev in čistilcev), lahko zaključimo, da bodo v letošnjem letu stanovanjske skujtnosti v Kranju odigrale po­membno vlogo. Vendar pa pri tem pogrešamo samoiniciative sta­novanjskih skupnosti in prebival­cev na območjih teh skupnosti. Čeprav bi morala podjetja stano­vanjskim skupnostim dajati še več pomoči, bi morali tudi stano­valci sami »žrtvovati« vsaj skrom­na sredstva, s katerimi bi si izbolj­šali svoje življenje. Pri tem gre tudi za stanovalce po privatnih hišicah, ker je že čas, da tudi ti prej ko slej postanejo člani sta­novanjskih skupnosti. FaBo

Medtem ko je občanom že znano, da se bo narodn i dohodek po predv idevanju perspekt iv ­nega p lana občine K r a n j do leta 1961 v p r imer j a v i z letom 1956 povečal za 45% (od 14,5 m i l i j a rd na 21 m i l i j a rd dinarjev) i n da se bo narodn i dohodek na enega preb iva lca v is tem razdobju D O -večal za 31,3%, je že mars ikdo razmišljal, kako i n v čem se bo potem to odrazi lo , na boljše živ­l jenje de lavca v p r imer j av i z l e ­tom 1956. Zato naj že uvodoma poudarimo, da je tokratni per­spekt ivn i p l an grajen na precej drugačnih načelih, kot so b i l i prejšnji. N o v i perspekt i vn i p lan ima namen predvsem izboljša U družbeni standard delavcev. Gre torej za človeka. Zato je sedaj na v r s t i gradnja k o m u n a l n i h n a ­prav, razv i janje zdravstvene službe, šolstva, socialnega va r ­stva, ku l ture , športa i td .

K O M U N A L N A G R A D N J A D O ­S L E J N I B I L A D O V O L J

N A C R T N A

Vsa le ta doslej smo večino sredstev potrošili za razvoj i n ­dustr i je . Zanemar i l i pa smo skrb za izboljšanje življenjskih pogo­jev de lovn ih l j ud i . Tako so tudi v k r a n j s k i občini s h i t r i m razvo­jem industr i je i n nag l im nara­ščanjem preb iva ls tva postajale zahteve po nov ih komuna ln ih napravah (ceste, vodovod, k a n a ­l izac i ja , e lektro omrežje i n s ta ­novanja ter pos lovni prostori) vedno večje. Zato perspekt ivn i p lan predv ideva gradnjo vrsto nov ih komuna ln ih objektov i n tudi .popravilo dosedanj ih, k i so že bol j a l i man j dotrajani , za kar bo potrebnih 825 mi l i j onov dinar jev. G r e predvsem za ure­di tev vodovoda, kanal izac i je ,

električnega omrežja, gradnjo i n poprav i lo občinskih cest, mostov, gradnjo tržnice v K r a n j u , avto­busne postaje, kopališča i td . P r i tem pa moramo omeni t i , da per­spekt i vn i p lan predv ideva v p r i ­hodnj ih pet ih l e t ih tud i gradnjo 900 nov ih stanovanj . S tem se­veda stanovanjsko vprašanje v K r a n j u še ne bo rešeno, vseka­kor pa bo precej omil jeno.

PREVENTIVNA ZDRAV ­STVENA SLUŽBA

V OSPREDJU

Dejavnost zdravstveno - va r ­stvene službe v K r a n j u je že od o.woboditve sem namenjena s k r ­bi za zdrav je delovnega človeka. Napredek je b i l z last i očiten po letu 1953, k o se je začela v ved ­no večjem obsegu razv i ja t i tud i prevent ivna zdravstvena služba, k i pa bo tud i v pr ihodnje ostala v ospredju. Organizaci jo p reven­t i vne službe je potrebno okre ­p i t i p redvsem v t i s t ih gospodar­s k i h organizaci jah, kjer so de­lavc i ogToženi zarad i obratnih nezgod i n h ig iensko tehničnih pomanjk l j i vost i . K l j u b temu, da je bi lo po osvobodi tv i v k ran j sk i občini ustanov l j en ih precej no­v i h zdravs tven ih enot i n da je zdravstvena služba dob i la n a Z la tem po l ju tud i zas i ln i p r o v i ­zor i j , perspekt ivn i p lan p r edv i ­deva, da je potrebnih še 9 zdrav ­stvenih enot i n preko 120 zdrav­stvenih uslužbencev, s čemer b i v g lavnem lahko zadost i l i po­trebam zdravstveno - varnostne službe.

Neposredno povezano z zdrav­stveno službo je tud i socialno varstvo, s čemer se je šele po osvoboditv i začela bav i t i l judska oblast. Pe rspek t i vn i p l an pred­

v ideva, da bodo mora l i organi socialnega vars tva skrbet i i n omogočiti vsem varovancem vključevanje v družbeno življe­nje i n delo, s sistematično r eha ­bi l i taci jo i n prekva l i f ikac i jo . P r a v tako bo treba izboljšati organizaci jo varstva otrok. S tem bomo omogočik' večje zapo­slovanje žena.

R E O R G A N I Z A C I J A ŠOLSTVA

V s k l a d u z načeli šolske re ­forme pomenijo osemletne šole temeljne vzgojno - izobraževalne enote, k i naj dajo mlad in i do 15. leta ob zaključku šolanja sploš­no izobrazbo za uspešno nada l j ­nje šolanje v indus t r i j sk ih i n srednj ih s t rokovn ih šolah a l i g imnaz i jah, za tiste, k i pa so šolo zaključili, pa podlago za najrazličnejše ob l ike pošolskega izobraževanja. Zato je v občini K r a n j predvideno 11 osemletn ih osnovnih šol, k i bodo ime le do leta 1961 29 nov ih učilnic. S tem sicer še zdaleč ne bo dosežen m i n i m u m potrebnega šolskega prostora i n bo stanje šele neko ­l i ko boljše, k o bo 1962. leta do­grajena šola v Šenčurju.

In če končno še upoštevamo, da perspekt ivn i p lan predv ideva vse večjo sk rb za ku l turno de lo de lavcev i n športno izživljanje, smo dob i l i sk romno i n bežno sl iko, kakšne ukrepe predv ideva perspekt ivn i p lan občine K r a n j za leta 1957—1961 za izboljšanje družbenega standarda delavcev. Načrti, kako i n kje je treba za ­četi de lat i za lepše življenje s le ­hernega delovnega človeka, so tu, če pa j i h bomo hotel i tud i ostvar i t i , bo mora l vsakdo izmed nas z vesel jem i n vso vestnostjo oprav l jat i svoje dolžnosti.

FaBo

Izmenjava izkušenj mest Kranja in La Ciotat

P O B R A T I M S T V O

r

P R A V I L N A POT Z A Z B L l Z A N J E N A R O D O V — SPOMLADI OBISKA S INDIKALNIH D E L E G A C I J - Z A K R A N J S K I OBČINSKI

PRAZNIK PREDSEDNIK L A C I O T A T A V K R A N J U

Pri vodovodnem stolpu rastejo novi stanovanjski bloki

* 0 v i h stanovanjskih skupnostih in o t predvidevajo bosta v prihod­

njem letu ustanovljeni še dve: pri v°dovodnem stolpu, kjer grade y e č j e število stanovanjskih blokov

n v naselju za tovarno »Iskro« ° D desnem bregu Save.

Verjetno se še marsikdo spra-.nje, zakaj stanovanjske skupnosti °n hišni sveti? Ce bi bile stano-V a r , j s k e skupnosti brez pomena, Potem novih ne bi ustanavljal nih-

e več. Vzrok njihovi dosedanji Pas da

'vnosti je m e n d a le bolj v tem, doslej niso našle povsem pra-

v i n oblik dela. Večkrat so podza­vestno ali pa zavestno postajale nekak operativni organ komunal-fte dejavnosti. To pa n i cilj sta­novanjskih skupnosti, temveč mo-r a stanovanjska skupnost odigrati 8 v o j o vlogo v splošnem izbolj-* a r » ju družbenega življenja na svo-J 0 r n območju. V čem se mora torej Oružati delo stanovanjskih skup-t I ° S T »V V ustanavljanju gospodinj­skih servisov, zavetišč, otroških 'arišč, potrošniških servisov in po­dobnem. Čeprav smo prej rekl i , ^ a so stanovanjske skupnosti pre­d l o delale na teh vprašanjih, v Jfrftnju tudi na teh področjih be-••žhno lepe uspehe. O uspehih sta­n o v a n j s k i h skupnosti pa skoraj M

I Oiogli govoriti, če j im z denar­n imi sredstvi ne bi priskočila na Pomoč nekatera podjetja v kranj-J * i občini in Občinski l judski od-° r ' Stanovanjska skupnost Zlato

p o l i e je letos dobila 10 milijonov dinarjev za ureditev okolja, v Iste "arnone so dobili na Hujah in Pla-ft'ni 5 milijonov, v Stražišču za Ur<?ditev blokov pri šentpeterskem Shadu milijon dinarjev ter Center * a popravilo starih hiš v središču •nest a 2 milijona dinarjev. Tovar­na »iskre« je dala 4 milijone di-

pa v Stražišče. Sredstva za nabavo teh pralnih strojev so dobile sta­novanjske skupnosti iz najemnine. Gospodinjam bo s tem prihranje­nega precej dragocenega časa in naporno delo bo odpadlo. Pni tem pa moramo omeniti, da so nekateri posamezniki, zlasti na Zlatem po­lju nasprotovali tej tako koristni pridobitvi stanovanjskih skupnosti. K sreči pa so takšni posamezniki vedno bolj osamljeni. Na Zla­tem polju predvidevajo, da mo­rajo dobiti v najkrajšem času tudi krpalnico in čevljarsko popravljal-nico, za katero bo dala orodje in material »Planika«. V Stražišču in na Hujah ter Planini že dlje raz­pravljajo o gradnji trgovinskih ser­visov, na Hujah pa med drugim že kar predolgo čakajo na načrt za otroški vrtec in ureditev okolja. Stanovanjska skupnost ima sred­stva za to že zagotovljena. In če

Ci l j delovnih ljudi je — utrditi mir v svetu in si v miru kovati lepše življenje in prihodnost. Če­prav so oblike, kako utrditi mir, med katerimi je vsekakor zlasti pomembno zbliževanje med naTodi, dokaj jasne, j ih je vendarle da­nes še večkrat precej težko uve­ljavljati. Zato je toliko pomemb­nejši uspeh, k i sta ga pred štiri­najstimi dnevi podpisala predstav­nika občine Kranj in majhnega francoskega mesteca na ažurni obali La Ciotata. Dva podpisa — po starodavni šegi — z gosjim peresom na pergamentni papir, sta zbližala dve mesti, dva delčka dveh narodov.

Sodelovanje med mesti različnih dežel je vsekakor priporočljivo, seveda če takšno zbliževanje ni le reprezentativno. O teh pri po­bratenju mest Kranja in La Ciota­ta prav gotovo ne moremo govo­riti , vsaj po tem kar so pokazali prvi korak i v tem zbližanju. Gre za izmenjavo izkušenj v komu­nalnem upravljanju, komunalnih uslugah, urbanističnih načrtih, prosveti, kultur i , športu, umetno­sti, turizmu itd.

Dogovori o pobratenju so tra­jali skoraj leto dni, 14. jul i ja le­tos pa so dobi l i svoj pečat. Prišlo

je tudi že do prve izmenjave. Iz kranjske občine je 40 otrok na tritedenskem bivanju v La Ciotatu, nekaj manj francoskih otrok pa v Kranju. Čeprav so to le otroci, vseeno lahko trdimo, da je takš­no zbliževanje med narodi naj­uspešnejše v krepitv i miru. Pri

c i j i . Vendar ne smemo pozabiti, da je La Ciotat predvsem delav­sko mesto, saj je prav tam ena največjih ladjedelnic v Franciji in da je tudi delavsko upravljanje dokaj močno razvito. Med drugim pa je med delavstvom precejšnje število komunistov, k i imajo pre­cej svojih članov tudi v mestnem odboru.

Nadalje je že predvidena izme­njava l ikovnih umetnikov. Ker

Pred dnevi je francoske otroke, ki so na tritedenskem obisku v Kranju obiskal predsednik ObLO, tov. Franc Puhar

Na Zlatem polju urejajo krožno pot okoli blokov

tem pa ne smemo pozabiti, za ko­liko se bo povečalo obzorje otrok v tem kratkem času, treh tednov. Otroci so videli precejšen del sve­ta, novih ljudskih običajev in šeg; tistim k i se zanimajo za tuje je­zike, bo to sodelovanje prav go­tovo tudi v vel iko korist in konč­no — otroci so v idel i med poto­vanjem tudi Trst, Benetke, M i l a ­no, Toulon, Marseil le itd.

Predstavniki obeh most so zdi j v dogovoru za novo izmenjavo in sicer sindikalnih predstavnikov. Vse kaže, da bo do M izmenjave prišlo spomladi prihodnjega leta. Marsikdo se bo vprašal, če bo ime­lo to za Kranjčane lahko kakšno korist. Prav gotovo, čeprav vemo, da je delavsko upravljanje pri nas precej bolj razvito kot v Fran­

je La Ciotat na ažurni obali, je v tem mestecu vsako leto med poletjem turistična dejavnost zelo razgibana. Malo poznano pa je nam kot tudi nj^m, kakšno podobo ima njihovo ali naše mesto z oko­lico, kakšno je življenje l judi, njihovi običaji in podobno. Dela, k i j ih bodo na tromesečni razstavi prihodnje leto naši l ikovn ik i raz­stavili v La Ciotatu, francoski pa v Kranju, bodo prebivalcem oboh mest vse to najbolj približala.

Tako se bodo odslej skupine prebivalcev različnih strok obeli mast izmenjavale druga za drugo. Z neposrednim zbliževanjem bodo prebivalci obeh mest krepi l i pri­jateljske odnose, s tem-pa dopri­nesli tudi skromen delček h kre­pitvi miru na svetu. FaBo

Prvi partizan, ki je pri­šel v osvobojeni Kranj je bil Franc Puhar-Aci, seda­nji predsednik Občinskega ljudskega odbora. Ob pra­znovanju letošnjega občin­skega praznika smo ga prosili, naj nam pove eno izmed dogodivščin iz par­tizanskega življenja.

»Bilo je 1944. leta. Bil sem v skupini varnostno obveščevalne službe. V vsaki takih skupin smo bili štirje (v naši je bil tudi sedanji major L M v Kranju tov. Matija Suha-dolnik) in nekega dne smo se v okolici Predoselj našli z drugo tako sku­pino. Zvedeli smo. da se bo žandarmerija iz gasil­skega doma v Predosljah preselila v »farovž«. Skle­nili smo, da bomo to pre­prečili in zato požgali župnišče.

Zvečer smo naredili za­sedo okoli gasilskega do­ma. Z dveh strani smo postavili mitraljeze in še eno brzostrelko. Ostalih pet pa nas je začelo nositi slamo in drva okoli ,fa-rovža'. Z drogovi smo že tudi omajali okenske mre­že in ko je nekdo od to­varišev zlezel skozi okno v župnišče, da bi polil bencin, so se v prvem nadstropju odprla okna in na nas so se vsule bombe.

Zandarji so se bili že preselili v župnišče, ven­dar se niso upali prej po­kazati kot šele, ko so v i ­deli, da jim bo pod no­gami zagorelo. Zaseda ob gasilskem domu je stra-žila prazno poslopje, ak­cija nam zato seveda ni uspela.-« FaBo

HE PflZHATA SE Sllk £ N A M A G N E T N E M T R A K U IZ

Magneto fon je še razmeroma mlada tehnična pr idobitev, k i pa se je zelo h i t ro razširila. Magnetofon, naprava , k i posnema zvoke, na magnetni trak, i n posnetke tud i oddaja, »-igra«, je že precej i zpodr in i l gramofonske plošče. Magnetofona danes ne morejo več po-

K o t vemo se kaca hrani jo z mišmi i n drug im i podobnimi živalmi. Zato se j i h miši prav tako bojijo kot mačk. T a strah pa n i ins t ink t i ven , ampak po­sledica izkušenj. Poskus je to po t rd i l : malo miško so spust i l i h kobr i . B re z s t rahu se je povzpe la nanjo ; kača pa j i tudi v resn ic i n i stor i la ničesar. Se­veda n i kobra prej še n iko l i v ide la miši n i t i miš kače.

NOVA KATASTROFA Londonsk i un iverz i t e tn i profesor

Foga je nekje zapisa l , da b i na mestu, k jer raste danes ena ras t l ina , l ahko uspevalo k a r 25-krat več ras t l in , če b i bi lo dovol j d ioks ida . Tega pa je do­vol j v d i m u tovarn. Treba b i bi lo to­rej napel jat i na pol ja ogromne količine d ima , k i se dan na d a n va l i iz tovar­niških d imn ikov , odstran i t i nekatere škodljive p r imes i i n dosegl i b i pe t in-dva jse tkratn i pr ide lek !

Ce se bo industr ia l i zac i ja razv i j a la s t a k i m tempom kot doslej , bo do leta 2000 količina ogl j ikovega d ioks ida v z raku za dvajset odstotkov večja. To ­l iko bolje za rast l ine, toda to l iko .slabše za nas ! Og l j i kov d i oks id namreč v s r ­kava toploto, k i jo izžareva Zeml ja . Ob tolikšni množini og l j ikovega d ioks ida pa Zeml j a ne b i več oddajala toplote v vsemir je , temveč bi jo z rak zadržal. To pomeni , da b i se ledeni cepiči na tečajnikih stopi l i i n b i se morska gla­d ina d v i gn i l a za poldrug meter. Torej nov svetovni potop!

grešati na rad i j sk ih postajah i n mar ­s ik je tam, k jer je treba natančno po­snet i govore i td .

Zdaj pa angleški inženirji poročajo o i z u m u , k i bo še celo pomembnejši od magnetofona; posrečilo se j i m je posneti na magnetni t rak tud i s l ike . To je izrednega pomena za televiz i jo . Dosle j so p r i p rav l j a l i večino te lev i z i j ­s k i h oddaj tako, da so najprej posnel i na f i lm . Preden so pa lahko začeli oddajat i s i l ke , je bi lo treba f i l m še razv i t i . To je povzročalo večje a l i manjše zamude, da niso mog l i vselej oddajat i neposredno ra zn ih pr i redi tev . Nova naprava pa omogoča, da lahko posnete s l i k e tud i neposredno odda­jajo z magnetnega t raku , podobno k a ­kor z magnetofonom posnet zvok. S l i ­ke pa je tud i mogoče prenašati s t ra ­k o m i n trak neposredno po prenosu (n. pr z letalom) uporabi t i v te lev i z i j ­s k i oddaj i .

Tret ja ameriška podmornica na a tom­sk i pogon »Stik.;« je pre tek l i mesec prep lu la A t l a n t s k i ocean od Amer i k e do Evrope v o<=mih dneh i n 11 urah, ne da b i i zp lava la na površino. E l ek ­t ronsk i tehnik ing. Dav i g Sevmour je po srečnem pr ispet ju v Ang l i j o i z jav i l , da je s to potjo dokazana spodobnost plovbe a tomskih podmornic na večje razdal je . »Laik b i menil«, je de ja l ing. Sevmour »da mora b i t i osemdnev­no bivanje v m o r s k i g lob in i dolgo­časno, pa n i tako. Posadka je dan i n noč — seveda izmenično — popolno­ma zaposlena, ka j t i opazovat i je treba oko l i ste tisoč najsodobnejših aparatov i n instrumentov, to pa zahteva vso pozornost v i sokokva l i f i c i r an ih pomor­s k i h s t rokovnjakov . Razen tega je treba proučevati ve l iko nov ih s t var i , za dolgočasje torej n i časa.-«

Podmorn ica je dolga 103 metre i n ima 3180 ton. Potovanje je poteklo mi rno . N iso pa ob jav i l i , ko l i ko je b i la proga dolga, v kakšni g lob in i je pod­morn ica p lu l a i n s kakšno hitrostjo.

ZA R A Z V E D R I L O Z M E R O M SE K D O N A J D E

Slabotno dekletce je potiskalo težek voziček po klancu. Le s težavo se je po­mikala dalje. Neznanec je stopil k njej in j i pomagal vleči voz na vrh klanca. Na vrhu se je oddahnil in rekel ljudem, k i so se nabrali :

»Sramota! Ljudje puste, da se otroci ta­ko mučijo. A l i nisi mogla reči poslovodji, da je to pretežko zate?«

»Saj sem mu rekla!« »Pa kaj ti je odgovoril?« »Rekel mi je: Le pojdi, nič se ne boj!

Pod klancem se bo že dobil kakšen osel, k i ti bo pomagal.«

PRITOŽNA K N J I G A V restavraciji je nekdo zahteval pri­

tožno knjigo. »Kaj pa je napisal vanjo,« vpraša šef

natakarja. »Napisal ni nič,« odgovori natakar, »sa­

mo svoj zrezek je pri lepi l vanjo.«

r v *

12 BESNISkE Z G O D O V I N E Besnica praznuje turistični te­

den. V sa zadnja leta si Besniča-n i pr izadevajo, da b i na svo jem področju ra z v i l i turistično dejav­nost. To j i m tudi uspeva; vsako leto p r i vab i ta kotiček pod J o -štom več l jud i , k i iščejo poči­tek v m i r u med h l adn im i go­zdovi .

Ob tej priložnosti nam je Bes-ničan F ranc Koz jek, k i pa že 40 let živi v S rb i j i , posla l nekaj zgodbic, v ka te r ih popisuje, k a ­ko so živeli Besničani nekdaj .

V le t ih od 1888 do 1891 je b i l župan v Besn i c i Jakob Grašič (Ros). P r i n j em so se navadno ustav l ja l i orožniki, kadar so pr i haja l i v Besnico. T u d i jeseni 1888. ko so pr i Rosu ličkali ko ­ruzo, so prišli. Fant je i n dek l e ­ta sO se ravno pogovarja l i o ce­sar ju , ka j t i prav tedaj je cesar F ranc Jožef pros lav l ja l 40-let-

nico v ladanja . Pogovar ja l i so se o dvo ru , o si jaju na dvo ru in običajih. Domača dek la Je ra , k a ­ter i se je zdelo to malo verjet­no, se je odreza la : »Zame sta cesar i n drek isto.«

Orožnik jo je are t i ra l i n od ­pe l ja l v K r a n j , k jer je zaradi »grešnih« besed zoper cesarja sedela šest mesecev.

Matijevčeva Johana se n i mo-žila. Predolgo je čakala, tako da jo k l j u b hiši i n zeml j i nihče ni vzel . K o j i h je ime la nekaj nad 40, se je odločila ,da se izse l i v Amer i ko , kjer je tedaj že ži­ve lo b l i zu 50- Besničanov. P ro ­da la je živino, pol jedelsko orod­je i n kos zemlje, pa tud i zado l ­žila se je. Po bor ih 5 mesec ih se je Johana v rn i l a . Na vpraša­nje, k a k o je bi lo , pa je poveda­la tole: »Zame n i A m e r i k a . T a m se z n ikomer ne moreš pogovar­

jat i , de la t i pa moraš kakor črna živina.«

Besničani so se kaj pogosto v pre tek lem i n začetku našega stoletja izse l jeval i . Tako omenja Franc Pokoren v »Zgodovini Basnice,« da je štela leta 1802 Besn ica 674 prebiva lcev , 1. 1901 pa komaj 615, čeprav je b i l o v teh le t ih 303 ro jen ih otrok. M a r ­s ikdo s i je obetal od tu j ine p re ­več i n , ker n i i m e l denarja k a ­kor Matijevčeva Johana, da b i se v r n i l , je izginil.«

Danes j i m n i več treba v t u j i ­no s t rebuhom za k ruhom. Ne ­kater i delajo v k ran j sk ih tovar­nah, ostal i pa s i doma z odlič­n i m sadjem in obširnimi zd rav i ­m i gozdovi služijo k r u h . Nov v i r dohodkov za ta de l k r a n j ­ske občine pa predstavl ja t u r i ­zem i n je zategadelj mar l j i vost turističnega društva v Besn i c i res v redna pohvale.

Zanimivosti E L E K T R O N S K I MOŽGANI, K i

R A Z L I K U J E J O Z V O K E Znanstven i sodelavci nekega

tehnološkega inštituta v Z D A so izde la l i e lektronske možgane, k i raz l ikuje jo glasove l jud i . Dogna­no je, da ta e lektronski stroj daje prave odgovore v 98 % P n ~ merov. Za ta poizkus so pora­b i l i e l ekt ronsk i stroj t ipa TX-8 . Po i zkus je b i l naprav l jen na sle­deč način: glasove 10 govornikov so posnel i na magnetofonski trak, zatem pa so e lektronskim možganom »ukazali«, naj obno­ve izgovorjene besede. Stroj J e

nalogo zadovol j ivo izvršil.

ZDRAVILO PROTI GRIPI

Znanstveniki britanskega raz­iskovalnega centra za proučevanje virusa gripe napovedujejo, da bo­do kmalu postregli z učinkovitim zdravilom proti tej bolezni. Dr. Isaak in Barke pravita, da že ima­ta vodeno tekočino, imenovano »interfer«, k i je pr i laboratorijskih poskusih zanesljivo uničevala v i ­ruse gripe.

SLUŠNI A P A R A T N A SONČNI P O G O N

Neko ameriško podjetje, k i iz­deluje akustične pripomočke, J e

poslalo na trg nov aparat za oja-čanje sluha. Vgrajen je v okvire navadnih al i temnih naočnikov, pogonsko energijo pa mu daje sonce. Sil ikonske celice delujejo po istem principu kot sončna ba­terija ameriške rakete »Vanguard«. V deževnih dneh prevzame delo si l ikonskih celic miniaturna bate­rija, k i je tudi vgrajena v okvir.

TABLETE Z A P R A N J E PERILA

Nek i ameriški kemik zatrjuje, da je izdelal tablete, k i pospešu­jejo potenje, hkrat i pa dodajajo znoju kemično snov, k i srajco oči­sti že kar na telesu.

O P E R A C I J A Z »RENTGENSKIM NOŽEM«

Sovjetski biolog Pavel MinajeV operira živali brez kirurških in­strumentov. S posebnim aparatom usmerja rentgenske žarke na dolo­čena mesta telesa. Po tej metodi so že operirali možganske tumorje. Pr i prodiranju v globino organiz­ma »rentgenski nož« ne poškoduje kože in kosti, nit i ne pušča za seboj ran in okvar. Rentgenski žarki pri »operaciji« ne prizade­nejo poskusnim živalim nobenih bolečin. V moskovskem institutu za biofiziko so operirali z rentgen­skimi žarki že kak ih tisoč živali-Poskusi so pokazali, da je možno to metodo uporabljati tudi na kl in ikah.

F R A N K O W E N :

EDDIE CHAPMAN P R I P O V E D U J E

obleka, čevlji, gumijast i škornji, rad i j sk i sprejemnik in oddajnik, detonatorj i , revolver, strel ivo, lopata, denar, i zkaznica , leta lska obleka, čelada za skok s padalom čokolada i td . K o sem napravi l seznam, je prišel von Grunen v spremstvu mojega padalskega učitelja VVolf-ganga in odpeljali smo se v Dieppe.

Čez teden dni smo se v rn i l i in pr inesl i s seboj vse po­trebne stvar i . Česar nismo mogl i najt i v Dieppu, so našli v Par izu. Od nekod so dobil i štiri br i tanske radi jske oddajnike in ameriški avtomatični revolver. L is t ine so pripadale nekemu padlemu vojaku. V l i s tn ic i , k i so mi jo b i l i dal i , so bila pisma nekega kanadskega Škota iz Montreala. V njegovem pisanju je bi lo govora o nočnih iz let ih po Londonu in očitno je bilo, kako mu je prese­dalo čakanje na začetek boja. Vmes je bi lo tud i nekaj pretres l j iv ih pisem njegove žene in otrok in naslov n je ­gove pri jatel j ice v Hammersmi thu. V s i smo se smejal i si la zabavni razglednic i , na kater i je pisalo:

»S T E M D O V O L J U J E M S V O J E M U MOŽU J A C K U M. — D A K A D I , P IJE IN P S U J E IN DA SE Z A B A V A S S L E ­H E R N O ŽENSKO, KI M U J E P R E K L E M A N S K O VŠEČ.«

To l ist ino je podpisala vojakova žena. Iz teh odpadkov sem napravi l zb i rko skupaj , zraven

je bi l tudi račun nekega londonskega hotela. Vse to sem zakleni l v blagajno.

O mojem poslanstvu so obširno razpravl ja l i in po­vel jstvo vojnega letalstva je poslalo fotografske posnetke tovarniških naprav De Havi l land v Hatf ie ldu, b l izu L o n ­dona. Posnetki so bi l i zelo dobri in nad posameznimi

poslopji je bilo zapitano, kaj v nj ih delajo. Razne strojne delavnice, montažna delavnica, pisarna, dvorana za poskuse in zaloge lesa, — vse je bilo jasno označeno, razen tega je bi l zraven tudi ogromen posnetek predmestja z v s e m i u l i cami , k i so držale v Hatf ie ld.

Kot sem že rekel , so predlagali , naj bi skušal vreči v zrak parne kotle, če bi se mi pa to ne posrečilo, pa električno centralo. Lahko bi zažgal tudi skladišče lesa. M imo tega so debatiral i o mojem pr i s tanku; kaj mis l im, kje b i bi l najprimernejši kra j za to? Rek l i so mi , naj izberem t r i kraje. Izbral sem Cambridge, Torquay ali kak kra j v Mid landu. Rek l i so, da m i bodo t ik pred odhodom sporočili, kje bom pr ista l .

Pričakujoč odhod, sem postal zelo nemiren; mojo prostost so še občutljiveje omeji l i in nekega dne sem se pritoževal v razgovoru s von Grunenom zavoljo tega z a ­vlačevanja. Med moj im vežbanjem so datum odhoda že večkrat določili, toda iz neznanih razlogov vedno odgodili. Da bi zadevo pospešil', sem dajal von Grunenu kar najbolj nore predloge, ponudil sem se celo, naj me pošljejo kot prostovoljca na vzhodno fronto — dobro sem namreč vedel, da ne bi n iko l i odobril takšne neumnost i . Govor i l mi je, da je prav tako nestrpen kakor jaz, ker da bi že moral b i t i »na tej poti«, da pa je smola v tem, da Nemc i trenutno nimajo nobnega t ipa letala, k i bi ustrezalo za polet prot i Ang l i j i . Tako sem moral besneti in čakati.

Nekega večera se je pojavil Francoz Coussins, k i je bil izvežban za sabotersko delo, z dvema drugima učen­cema, k i sta prav tako delala za Dienststel le. Eden izmed nj i ju , plavolas mladenič, je bi l v idet i dokaj sramežljiv, ko je sedel k večerji; mis l im, da so se t i fantje tedaj ukvar ja l i s separatistično propagando. Nemci so si namreč na vse kr ipl je prizadevali , da bi razbi l i francosko sol idar­nost. Coussins je delal v majhnem od nacistov kon t ro l i ­ranem dnevniku, k i se je zavzemal za odcepitev ke l tske Bretagne od Franci je .

V t i s t ih mesecih so se vojni dogodki zasukal i v novO; senzacionalno smer. Zaveznik i so se i zkrca l i v Severi1 1

A f r i k i in se tokrat obdržali na kopnem. Odmev te invaz i j je bilo opazit i med sodelavci v ichvske vlade. Admir 3 ' Darland je bi l tedaj na inšpekcijskem potovanju po A l ' žiriji. Ke r je uvidel, da je Nemčija dejansko izgubila vojn 0 ' hkra t i pa je nedvomno vroče želel rešiti lastno kožo, J e

prebegnil k zaveznikom skupaj z več drug imi viclvvjskif 1 1 1

funkcionarj i .

Tej akc i j i je sledil strahoten obračun z vsemi tistim 1 ' k i so imel i smolo, da so bi l i še v Franc i j i . V i chy je P r ° ' glasi l begunce za izdajalce; častniki pod nadzorstvo^ Danrnanda in Beata, voditeljev majhne francoske n a c l " stične stranke so zahtevali od vojske, naj se postavi P° robu Br i tancem. Tudi Nemci so brž udar i l i . Sklenil i s ° zgrabit i tudi dotlej nezasedeno področje Franci je . ZavoU 0

te medigre so spet odložili moje, že to l ikokrat odgode*10

potovanje v Angl i jo.

Šele 5. decembra 1942 me je von Grunen poklical svojo sobo in rekel , da mi bo moral vzet i mero za un> formo. Med nami so krožile številne govorice in u g i b a j Thomas in von Grunen tega ukrepa nista prav nič obra z

ložila. Osmega decembra sem dobil uni formo nemški podčastnika, k i se mi je dovršeno podala. Bi la je izde l a£n iz običajnega zelenega blaga za fronto, ovratnik pa j e J obrobljen z zlatom. Rokav je obrobljal širok rumen tr s k l jukas t im križem, v rh tega pa so mi dali tudi P a S

torbico za avtomatični revolver.

Oblekel sem se v svoji sobi .Ko so se posli oddaljijo me je Thomas poučil, kako moram pozdravl jat i . Ker 9 u nosil trak esesovskih oddelkov, sem moral pozdravlja^ vse Častnike z iztegnjeno roko. Po tem pouku s e r n . t n o v idil v pozdravl janju s puško. Te vaja so fante imeni zabavale. Von Grunen pa je iz javi l , da sem videt i elega nejši od esesovcev samih.