turisti^ni vodnik po ob^ini jesenice · vodnik po ob^ini jesenice. 1. 2. 3 ob~ina jesenice se...

TURISTI^NI

VODNIK

PO

OB^INI

JESENICE

3

Ob~ina Jesenice se razprostira naskrajnem severozahodu Slovenije. Naseveru jo omejuje avstrijska meja zaKlekom, Golico in Sedlom Suha, nazahodu pa karavan{ki predor, ki jeobenem tudi najkraj{a cestna povezavaZgornjesavskega in {ir{ega slovenskegaobmo~ja z Zahodno Evropo. Obsega ve~jidel Doline ob Savi ter stranske gorskedoline med Karavankami in visokimigrebeni Julijskih Alp.

Na za~etku ozke Doline, kjer se Meàkla spodgorjem najbolj priblià Karavankam,so zrasle Jesenice, delavsko, èlezarsko,ho-kejsko, obmejno gostoljubno mesto inob~insko sredi{~e.

Bogata in pestra zgodovina Jesenic jepustila dolgotrajen pe~at ne le priprebivalcih, ki tu ìvijo in delajo, ampaktudi v kraju. [tevilni ohranjeni kulturnispomeniki, prenekatera pro~eljajeseni{kih mestnih poslopij, mnogerazstavljene najdbe in {e {tevilnej{iohranjeni zapisi zbudijo obiskovalcu, ki gaje pot namenoma ali kako druga~ezanesla v ta kraj, èljo, da si gapodrobneje ogleda in razi{~e.

Naravne lepote okolice Jesenic, prelepevasice, planine, bli`nji vrhovi, reke inpotoki, smu~i{~a in gozdne poti paradovednega in vedoèljnega turista, ki seje prej dodobra seznanil z mestom innjegovimi znamenitostmi, zlahka zvabijo vsvoj objem, ga o~arajo in mu omogo~ijo,da si oddahne in nabere sveìh mo~i.

5

KULTURNE ZNAMENITOSTI

6

Stara Sava

Stara Sava je staro fuìnarsko instanovanjsko naselje, ki je mestuneko~ dajalo utrip, danes pa jeza{~iteno kot tehni{ki spomenik.Jedro nekdanjega naseljapredstavljajo Bucelleni-Ruardovagra{~ina, cerkev Marijinegavnebovzetja, delavska stanovanj-skastavba, imenovana “Kasarna”,ostanki fuìnskih obratov inobnovljeni plavàrski dimnik ter mlin.Temelji prve fuìne so bili zgrajeni èleta 1538.Lastnik prve fuìne na Savi je bilBernardo Bucelleni, po rodu izBergama. V 18. stoletju so fuìnokupili Ruardi in prenovili plav` terdruge fuìnske obrate. OstankiBucellenijevega plavà so tudi ediniohranjeni ostanki {tevilnih nekdanjihjeseni{kih plavèv. Plavàrski dimnikje obnovljen.

Bucelleni je dal v 16. stoletju ob fuìnizgraditi gra{~ino. Ta je tri stoletjapozneje zamenjala lastnike. To so bilibogati fuìnarji belgijskega roduRuardi. Po nekaj prenovah je stavbadobila klasicisti~no podobo iz sredine19. stoletja in je spomeni{koza{~itena. V njej sta danes uprava instalna zbirka Muzeja Jesenice.V sklop urbanisti~no za{~itenegajedra Stare Save sodi tudi cerkevMarijinega vnebovzetja, ki je bilazgrajena v za~etku 17. stoletja inpredstavlja prvi primer jezuitskearhitekture na Slovenskem. Njenazunanjost je gotska, opremanotranj{~ine pa je mlaj{ega izvora.Baro~ni oltar so krasile slikebene{kega slikarja Nicola Grassija,mnoge druge poslikave pa so delodoma~ih mojstrov iz Layerjevedelavnice.

7

Podru`na cerkev Marijinegavnebovzetja in Roka na Savi

V sklop urbanisti~no za{~itenega jedraStare Save sodi tudi cerkevMarijinega vnebovzetja in Roka,prvotno samo Marijinemu vnebovzetjuposve~ena ustanova Julija innjegovega brata Orfeja Buccellenija,ki je bila zgrajena v za~etku 17.stoletja. Ladja je datirana z napisnoplo{~o z letnico 1606 in je ohranilaprvotni videz, medtem ko je bilprezbiterij v zadnji ~etrtini 17. stoletjapove~an in dvignjen. Ladja jeoblikovana kot triladijska dvorana zemporami nad stranskimi ladjami, karje bila oblikovna novost, povzeta poita-lijanski stilni govorici, medtem kosama dvorana z nekaterimi detajliizhaja {e iz poznogotske tradicije.Cerkev poleg slik Janeza Poto~nika,Andreja Herrleina in Leopolda Layerjahrani tudi oltarni sliki Nicole Grassija.

8

Rudarska in èlezarska zbirka,razstavljena v Bucelleni-Ruardovigra{~ini na Stari Savi je sadintenzivnega zbiranja gradiva vpetdesetih letih, ko so jeseni{kièlezarji sklenili posvetiti skrbkulturnemu in znanstvenemu delu znamenom, da bi ohranili spomin nadvatiso~letno tradicijo èlezarstva naGorenjskem.Organizirane so bile posebneterenske ekipe, ki so ob{le vse kraje,kjer so nekdaj kopali rudo in kjer sostale nekdanje fuìne s plavì. Vzbiranje gradiva za mu-zejsko zbirkoso se z vso vnemo vklju~ili tudiveterani in nekdanji rudarji. Njihovprispevek pri zbiranju predmetov naterenu je bil neprecenljiv. So~asno sose mu-zejski strokovnjaki posvetiliizdelovanju maket, konserviranju inza{~iti eksponatov ter urejanjuarhivov in fototeke. Lotili so se si-stemati~nih topografskih raziskavrudi{~ in ostankov fuìn. Na terenu so

opravili poizkuse primitivnihtehnolo{kih postopkov pridobiva-njain taljenja bobovca ter svoje rezultateobjavili v doma~ih in tujih revijah.Zbrano gradivo so leta 1951predstavili v obliki ob~asne razstave.Tri leta pozneje je zbirka dobila stalnomesto v Bucelleni-Ruardovi gra{~inina Stari Savi.V {estdesetih letih so se pri~ele tudisistemati~ne geolo{ke raziskave naKaravankah. Ob tem je bila zbrana inurejena ena najbogatej{ih zbirkokamnin v Sloveniji. Objavljene sobile tudi {tevilne znanstvene razpraves podro~ja geologije in paleontologijeKaravank in Ju-lijskih Alp. Leta 1993je bila odprta paleontolo{ka zbirkaMuzeja Jesenice. Zbirka pri~a oizredno bogatem okamnelem svetujeseni{kega prostora in prispeva kpriblièvanju vede, ki si pri nas kljubvelikim prizadevanjem le po~asi utirapot do ljudi.

Rudarska in èlezarska zbirka

9

Plav` na Stari Savi je bil sredi 19.stoletja last Viktorja Ruarda in je bilnajmogo~nej{i med jeseni{kimi plavì.Visok je bil 38 ~evljev (12 m), vpremeru pa je meril 9 ~evljev (2,8 m).Uporabljalo ga je 16 plavàrjev.Dnevno so pridobili iz njega 200dunajskih stotov grodlja. Tega sovlivali v posebne kalupe, kjer se jestrdil. Grodelj iz kalupov so zaradinjegove oblike imenovali “{truce”.Ko je neko~ uspe{en in inovativenfuìnar Ruard za{el v dolgove, je bilprisiljen pristopiti h Kranjski indu-strijski dru`bi, ki je na ta na~in polegvelikega javorni{kega plavà postalatudi lastnica plavà na Savi. Ta je bil{e primernej{i za proizvodnjo ve~jihkoli~in zrcalovine, ki se je lahkomerila s svetovno znano nem{ko.Zaradi vedno ve~jega povpra{evanjapo njej so jeseni{ki fuìnarji s ~ezmer-nim dodajanjem oglja in manganove

rude dobili izdelek, ki po strukturi nibil ve~ zrcalovina, ampak povsem novin zelo cenjen pri kupcih -feromangan. Z iznajdbo izdelaveferomangana v plavù je bila odtlejjeklarstvu zagotovljena neomejenakoli~ina nepogre{-ljive èlezomanganove zlitine.V znameniti dunajski “Rotundi” je leta1873 med 800 udeleènci razstavljalasvoje èlezarske izdelke tudi Kranjskaindustrijska dru`ba. Ob tej prilo`nostiso bili {vedski razstavljalci prepri~ani,da bo njihova zrcalovina progla{enaza najbolj{o in edinstveno. Zgodila pase je senzacija in vrh presene~enja vzgodovini plavàrstva, ko je vodstvodunajske razstave podelilo diplomo inpriznanje Jeseni~anom.Originalna medalja je na ogled vmuzeju.

Plav` na Stari Savi

10

Murova na pobo~ju Mirce (1025 m)je najstarej{i del Jesenic. Zgradbe sorazporejene okrog jeseni{ke cerkve. VValvasorjevem ~asu je bilo staromestno jedro le trg, ki so ga ponem{ko imenovali Marckt Assling.

@al je le nekaj hi{ na Murovi ohranilostaro podobo. Vredne ogleda soResmanova, Pra~kova, Pavlekova inMarkeèva hi{a.V kompleks stare Murove sodi tudiùpna cerkev sv. Lenarta zarhitekturno zanimivim ùpni{~em, kije zgrajeno po na~rtih arhitektaToneta Bitenca.

Murova

11

Kosova gra{~ina sodi v sklop {tirihfuìnskih gradov, ki so jih v 16. in vprvi polovici 17. stoletja zgradililastniki èlezarskih obratov na Savi,Plavù, Murovi in Javorniku.

Fuìnarski dvorec na Murovi je bilzgrajen 1521. leta, v virih pa gaomenjajo kot “stari belope{ki grad”.Doìvel je {tevilne prezidave inzamenjal {e {tevilnej{e lastnike. Vza~etku 19. stoletja je postal njegovlastnik trgovec Pavel Kos. Po njem setudi imenuje “Kosova gra{~ina”.Med ljudmi kroì zgodba o veliki sre~i,ki jo je imel ~evljar Kos, ko jefrancoskim vojakom ukradel sod~ek zvoza. Ko ga je naslednji dan odprl, gaje ~akalo veliko presene~enje. Sod jebil poln zlatnikov. êz no~ obogateliKos je zato lahko kupil grad, {tevilnepa{nike in hi{e. Gra{~ino na Murovije dal preurediti v klasicisti~nemslogu.

Gra{~ina je pozneje pre{la v lastfuìnarjev Ruardov, potem pa v rokeKranjske industrijske dru`be. Konec19. stoletja jo je skupaj z njenimgospodarskim poslopjem in velikimvrtom odkupila jeseni{ka srenja.Stavbo je uporabljala kar trideset letza ljudsko {olo. Jeseni~ani so ji pravili“stara {ola”. V pritli~ju je gostilasodi{~e in zapore. Med okupacijo sojo Nemci preuredili v prehodnezapore. Danes so v njej prostori,name-njeni ob~asnim razstavam instalni zbirki novej{e zgodovine, vdrugem nadstropju pa sta poro~nadvorana in protokolarni ob~inskiprostor, ki pogosto gosti kulturneprireditve.V pritli~ju si obiskovalci lahkoogledajo rekonstruirano zapor-ni{kocelico.

Kosova gra{~ina

12

@upna cerkev sv. Lenarta stoji naza~etku Murove, starega mestnegajedra Jesenic. Cerkev, ki je bilaprvotno posve~ena sv. MarijiMagdaleni, se prvi~ omenja leta1460. Prvotna gotska cerkev je imelapravokotno ladjo in petero-strani~niprezbiterij, ki ga {e slutimo podmlaj{o preobleko. Obdana je bila spravokotnim obzidjem s tremi~etverokotnimi stolpi, od katerih se jeohranil le ju`ni. Na gotsko fazospominja tudi gotski portal, ki spodstre{ja vodi v zvonik, na baro~nopa bogat rokokojski {tukaturni okras,s katerim so v poznem 18. stoletjuprekrili stene v prezbiteriju.Ladja s Kraljevim Vstalim Jezusom na~elni fasadi je rezultat prenove vekspresionisti~nem duhu. V za~etkutridesetih let 20. stol. jo je zasnoval inv veliki meri izpeljal Ple~nikov u~enecarhitekt Dragotin Fatur, v sodelovanjuz arhitektom Mirom Kosom. V{estdesetih letih je cerkev delomapreuredil arh. Ivan Pengov. Odnekdanjih baro~nih oltarjev so seohranili le kipi, postavljeni vprezbiteriju, oltarni sliki z glavnega

oltarja pa sta sedaj na slavolo~ni steni.Cerkev hrani slike Toneta Kralja,Matev`a Langusa in Ivana Vavpoti~a.Vitraje v vzhodni luneti in ju`nemoknu so izdelali v Zagrebu poPengovovih predlogah leta 1969,orgelsko omaro v tradiciji Vurnikove{ole pa v [entvidu pri Ljubljani leta1936.

@upna cerkev sv. Lenarta na Murovi

13

Nekdanja po{tna postaja ingostilna na Jesenicah je dana{njiHotel Po{ta, nedale~ od Kosovegra{~ine.Stari del stavbe je v bistvupoznogotski, saj je bil zgrajen `e vza~etku 16. stoletja. Zanimiva jedvori{~na stran hotela, ki razkrivaostanke poznogotskega fasadnegapomola.

Stari del stavbe je arhitekturnozanimiv tudi zato, ker je graditeljemhotela uspelo ohraniti klasicisti~nedetajle. Tako {e danes lahkoob~udujemo klasicisti~en portal iz1845. leta.

V bli`ini je Hotel Korotan, prenovljeniz stare gostilne in pekarije. Zanimivje po kipu Sv. Janeza, o kateremdoma~ini radi ugibajo, kaj nosi v roki:hleb~ek, sir ali sod~ek. Kip je deloFranceta Kralja.

Nekdanja po{tna postajain gostilna na Jesenicah

14

Stavba Gimnazije na ^ufarjevemtrgu je bila zgrajena leta 1914 pona~rtu Rudolfa Petza in predstavljaeno izmed redkih ohranjenihsecesijskih stavb na Jesenicah. Celotaje zasnovana v obliki treh traktov, kizapirajo manj ugledno dvori{~e naseverni strani, s prizidanotelovadnico. ^elno in stranski fasadiodlikujejo bogata geometrijskadekoracija in dekorativno ~lenjenaokna, zna~ilna za secesijskooblikovanje. Rombaste {tukaturne

detajle na ~elni fasadi dopolnjujejotudi plitvi reliefi z upodobitvamide~kov, ki simbolizirajo veje znanosti.Avtor je kipar Josip Pavlin (1875-1914). Reliefi so bili restavrirani medprenovo leta 1994, ko je bila stavbivrnjena tudi izvirna barva fasade vzelenih tonih.

Gimnazija na Jesenicah

15

Kulturno-prosvetno in s tem tudidramsko ìvljenje se je naJesenicah za~elo razvijati è predprvo svetovno vojno, ko je gledali{kodru{tvo 1910. leta z velikim uspehomuprizorilo Sketovo Miklovo Zalo inCankarjevo Lepo Vido, ki si jo je popripovedovanju starej{ih Jeseni~anovogledal tudi avtor sam. Pomembna zagledali{~e je bila ustanovitevkulturnega dru{tva Svoboda leta1913. Med obema vojnama pa staza~ela uspe{no delovati {e dva odra -

Krekovo dru{tvo in Sokolski oder.Spri~o svetovnonazorske razli~nostiteh skupin je gledali{ko ìvljenjepostalo na mo~ pestro in celotekmovalno. Gledali{ka kultura se jetrdno zakoreninila v zavestiJeseni~anov.Svojo radoìvost, vitalnost in èljo ponenehnem iskanju miselnozahtevnej{e dramatike je jeseni{kagledali{ka scena ohranila dodana{njih dni v svojem Gledali{~uToneta ûfarja.

Gledali{~e Toneta ûfarja

16

Savske jame

Savske jame so {e danes dokaz, daje bila v teh krajih mo~nozakoreninjena rudarska tradicija, ki jepreìvela skoraj osemsto let, sajsegajo za~etki kopanja rude v leto1130, vse do leta 1907, ko jerudarstvo popolnoma zamrlo. Znanoje, da so bile celo urbarske dajatve vèlezu. O za~etkih rudarstva pri~aOrtenbur{ki rudar-ski red iz leta1381, ki ureja odnose v rudarstvu inplavàrstvu na Planini pod Golico.Kopija tega pomembnega dokumentaje na ogled v Muzeju Jesenice.

Od Jesenic mimo Planine pod Golicose vije gorska cesta do Savskih jam,kjer so neko~ bila bogata nahajali{~aèlezove rude, glavne zaloge surovine,s katero so oskrbovali dva velikaplavà na Savi in Javorniku. Zadnjilastnik Savskih jam je bila Kranjskaindu-strijska dru`ba, potem ko jih jeodkupila od Viktorja Ruarda.Obsegale so {tevilne, tudi do 90 mgloboke rudnike, kjer so kopali siderit.V rudnikih so delali rudarji 8 ur nadan ob soju oljnih le{~erb, drugidelavci - tesarji, nakladalci in praìlci,pa kar po 12 ur. Njihovo orodje sobile koni~aste lopate, sekire, cepini,“{legelni” in “{tange”. Rudo sorazstreljevali s smodnikom, poznejepa z dinami-tom. Praìli so jo pri rovu

sv. Barbare v Savskih jamah vposebnih zidanih pe~eh -“ro{tancah”. Nato so jo prali, su{ili inodvaàli k plavù s posebnimi vozovi,ki se jim je reklo “na `lajf”.

Po ve~stoletnem izkori{~anjurudnikov so se Savske jame naposlediz~rpale. Vsa prizadevanja rudarjev sobila zaman. Rude je bilo malo, pa {eta je imela malo èleza. Zato so bililastniki plavèv prisiljeni rudo uvaàti,strokovnjaki in upravitelji rudnikov vSavskih jamah pa so se lotili iskanjanovih nahajali{~. K sre~i je upraviteljurudnikov in strokovnjaku za rudarstvoHeinrichu Fesslu uspelo po nekaj letihodkriti bogata nahajali{~a manganovein èlezove rude na obmo~juUggovitza (Ukve) na gori Kock.

17

@upna cerkev Povi{anja sv. Kriàna Planini pod Golico

@upna cerkev Povi{anja sv. Kriàna Planini pod Golico je bilapozidana leta 1683 v spomin nazmago nad Turki pred Dunajem.Oblikovno je cerkev zna~ilengorenjski spomenik iz 17. stoletja.Potegnjenemu osmerokotniku ladje,pred katero stoji pozneje prizidanzvonik, je priklju~en pravokotniprezbiterij. Ladja je obokana skupolo, ki jo prekriva mreàstogrebenasti sistem s sklepniki inosrednjim {tukiranim medaljonom.Zanimiva je tudi baro~na kapazvonika z zvon~asto oblikovanimspodnjim delom, na katerega soposajene bahave volute. Od opremekaè omeniti zlasti zanimiv glavnioltar z lesenim razpelom, okrogkaterega je razporejenih 15medaljonov z upodobitvami skrivnostiro`nega venca. Pod krièm sta dvave~ja medaljona z àrki in naslikanimisimboli Kristusovega trpljenja.Medaljone je poslikal manj znanislikar iz Layerjevega kroga. Kamen,iz katerega je izklesan bogatoornamentirani antependij , je iz

bli`njega kamnoloma na Mirci.Oltarni sliki sv. Ur{ule in sv.Andreja je naslikal slikar JosipEgartner, Layerjev naslednik inposinovljenec, medtem ko podoboBrezmade`ne na stranskem oltarjupripisujejo slikarju MatijuBrada{ku. Brada{ka je poslikal tudiobok prezbiterija.Na pokopali{~u ob cerkvi je pokopanstarosta slovenskih alpi-nistov ingorskih re{evalcev Joà ôp (1893 -1975).

18

@upna cerkev sv. Ingenuina inAlbuina na Koro{ki Beli jebriksen{ka ustanova, morda è iz 13.stoletja. Sedanja cerkev je bilasezidana leta 1754, dograjena popoàru 1761, leta 1771 jo je posvetilknezo{kof Karel Herberstein.Posve~ena je sv. Ingenuinu inAlbuinu, ki sta bila {kofa Sabionske{kofije. Ingenuin je vodil {kofijopribli`no leta 590, Albuin pa dobrih400 let pozneje. Albuin je sede`{kofije preselil v Briksen, kjer je leta1004 umrl. Oba svetnika stapokopana v Briksnu.Stavba je zasnovana v baro~nemslogu, v obliki ve~jih in manj{ihmehko ovalno zaklju~enih teles,~lenjenih s plitvimi pasovi. Zvonik sepne nad ~elno fasado, oblikovano spo dvema paroma pilastrov, ki nosijotrikotno ~elo. Oblikovno je sorodnacerkvi sv. Petra v Naklem pri Kranju,

mo`ni arhitekt obeh pa je MatijaPersky. V notranjosti pokriva ladjoplitka kupola, v sedanji obliki verjetnoprezidana po poàru pod vodstvomzidarskega mojstra, ki je gradil tudisedanjo cerkev v Zasipu pri Bledu.Kakovostna je tudi oprema.Nekdanji baro~ni glavni oltar jenadomestila slika s podobo obehzavetnikov cerkve v okviru, ki jeizdelan po zasnovi arhitekta JoètaPle~nika. Levi stranski {kapulirskioltar je delo kiparja Ignacija Ahrerja izleta l778, desni stranski oltar sv.Ahaca pa je imeniten primerekrenesan~nega zlatega oltarja iz 17.stoletja.Freske na oboku prezbiterija jenaslikal slikar Matej Strnen, naladijskem oboku pa Matej Gori~nik.

@upna cerkev sv. Ingenuinain Albuina na Koro{ki Beli

19

[tefan~evo znamenje srediKoro{ke Bele so postavili doma~inipo ljudskem izro~ilu leta 1812, vspomin na padle francoske vojake, kiso bili domnevno pokopani v bli`ini.Znamenje oblikovno posnema naGore-njskem raz{irjeno oblikobaro~nih stebrastih znamenj, oblikastrehe in za{iljene line pa mu dajejoneogotski videz. Nabo`ne slike inkipi, ki so nekdaj krasili ni{e, niso ve~ohranjeni.

[tefan~evo znamenjesredi Koro{ke Bele

20

Podru`na cerkev sv. [tefana naBlejski Dobravi je v osnovi gotska,s pravokotno ladjo inpeterostrani~nim prezbiterijem.Izredno zanimiv je banjasti obok vladji, ki ga krasi grebenasta mre`a splitvimi dekorativnimi sklepniki.Verjetno je obok pozidal isti zidar-skimojster kot leta 1683 obok v sv.Kri`u nad Jesenicami. V 19. stol. jebila ladja podalj{ana, tako da ima~elna fasada histori~no oblikovanopro~elje. Stranska oltarja stabaro~na, kip sv. Avgu{tina na levi jepripisan Ignaciju Ahrerju, baro~nemu

kiparju v Radovljici in Ljubljani, glavnioltar sv. [tefana iz 19. stoletja pa jedelo Janeza Vurnika. SlikaKamenjanje sv. [tefana je kopijaKremser- Schmidtove iz Velesovega.Sliko Srce Marijino je naslikalpoznobaro~ni slikar Janez Poto~nik,doma iz Krope. Nekdanjepokopali{~e okrog cerkve jeopu{~eno. Ohranjenih je le {e nekajgrobov, med njimi grob Pre{ernovihsestra Katre in Jere, z nagrobnoplo{~o, vzidano v cerkveno fasado.

Podru`na cerkev sv. [tefanana Blejski Dobravi

21

Ob cestnem kri`i{~u v vasi stojizidana kapelica zaprtega tipa,pokrita z dvokapno, na zadnji straniprirezano streho. Sezidana je vhistori~nem slogu s konca 19. aliza~etka 20. stoletja. Stranski fasadista ~lenjeni s plitvima polkro`nozaklju~enima ni{ama, ~elnopoudarjata zidca na vogalih in bogato~lenjen stre{ni napu{~. V ni{i jekakovosten lesen relief, ki upodabljaKamenanje sv. [tefana. Relief jeverjetno del prvotnega oltarja izbli`nje cerkve sv. [tefana.

Blejska Dobrava

22

Blaùnova ka{~alesene duri, stopni{~e iz zloènihkamnitih klad, z deskami opaèno~elo stavbe z izrezanim trilistomkrasijo vhodno stran ka{~e.Notranjost ka{~e ima dva prostora, kisluìta za shranjevanje ìta in mesa.

Blaùnova ka{~a na Potokih je ledel Blaùnove doma~ije. Bla-ùnovahi{a, ka{~a in gospodarsko poslopjeso zgled, kako si je kme~ki naro~nik vpreteklosti ob ugodnemgospodarskem in kulturnem razvojulahko privo{~il delo mojstrovkamnosekov in celo slikarjev.Blaùnova ka{~a je {e posebej za-nimiva in je za{~itena kot etnolo{kispomenik. Zidana je lo~eno natravniku za hlevom. Vhodna fasadaima {ivane robove in kariran orna-ment v ope~nato rjavi barvi. Zaborduro pa je mojster uporabil {emodro in oker barvo, da se slikarijaopazi è na dale~.Po zunanjem videzu je poznogot-ska.Dva polkro`na portala, masivne

23

UMETNOSTNI SPOMENIKI NOVEJ[E ZGODOVINE

Spominski park Plav` leì na mestunekdanjega opu{~enega pokopali{~a,dana{njo podobo pa je dobil v zadnjihtridesetih letih. Zaradi svojezgodovine in vsebine ima parkpredvsem pietetni zna~aj. Kljubopustitvi pokopali{~a v petdesetihletih tega stoletja je to prostor, kjer {evedno leìjo posmrtni ostankimnogih Jeseni~anov, saj vsi niso biliprekopani na novo pokopali{~e naBlejski Dobravi.

Ko stopimo v park, zagledamovoja{ko kapelo z grobnico padlih vprvi svetovni vojni.Kapela z grobnico je bila zgrajena pona~rtu Gerhardta Luckmanna leta

1927, nad vho-dom jo krasikamnita plastikaangela, (marmoriz Carrare), delol j u b l j a n s k e g ak a m n o s e k aFeliksa Tomana.Imena padlihvojakov so za-pisana na lito-èleznih plo{-~ah, ki jih je leta1937 izde-lalaK r a n j - s k ai n d u s t r i j s k a

dru`ba Jese-nice - Fuìne. V grobnicoso bili leta 1931 preneseni po-smrtniostanki 29 vojakov, ki so bili pokopa-ni na tukaj{njem voja{kem po-kopali{~u.

SPOMINSKI PARK PLAV@

24

Leta 1937 so v grobnico prenesliposmrtne ostanke 46 vojakov izKranjske Gore, ki so bili do takratpokopani na tamkaj{njem voja{kempokopali{~u. Med njimi so bili tudiruski ujetniki. Istega leta so v grobnicoprenesli tudi posmrtne ostanke 9vojakov z grobi{~a na Hru{ici vtakratni ob~ini Dovje - Mojstrana.

Po zaslugi zglednega vzdrèvanja inskrbi za park ima ta zbirko dvesto inve~ vrst okrasnega drevja ingrmovnic. Kot arboretum je vsekakorposebnost Jesenic.V spomin ponesre~enim gradite-ljemkaravan{kega èlezni{kega predora vletih 1904 - 1905 so na grobi{~u vparku postavili spomenik iz naravneskale s kovinskim krièm inspominsko plo{~o.Na drugo svetovno vojno oziroma napadle borce, talce in `rtve 1941 -1945 nas spominja grobi{~e zurejenim nizom 42 marmornatihnagrobnikov.Ob sprehajalni poti sredi zelenice soleta 1988 postavili spomenikdelavcem èlezarne, narodnimherojem Joètu Gregor~i~u -Gorenjcu, Andreju @vanu - Borisu,Antonu De`manu - Ton~ku in MatijiVerdniku - Tomaù. Avtor spomenikaje arhitekt Gregor Velepec, avtorbronastih doprsnih kipov pa kiparJaka Torkar.V parku stoji na granitnem podstavkudoprsni bronasti kip revolucionarja indelavskega pisatelja Toneta ûfarja(1905 - 1942). Avtor kipa je kiparJaka Torkar.Skrb za to obele`je so prevzeli u~enciOsnovne {ole Toneta ûfarja.Za bogatim rastlinjem se skriva staripokopali{ki zid, ki z nekaterimivzidanimi nagrobnimi plo{~ami {e

vedno ohranja prvotno funkcijo inpri~a o ~asu in ljudeh, ki so neizbrisnozaznamovali ta prostor.

SPOMENIK STRELJANJUTALCEV NA BELEM POLJU PRIHRU[ICISpomenik je bil postavljen v spominna tragi~ni dogodek, ko so Nemci 27.julija 1942. leta na Belem polju,zahodno od vasi Hru{ica, ustrelili 45talcev, ki so jih pripeljali iz begunjskihzaporov. Ustrelili so 35 doma~inov izHru{ice, enega iz Polj~, drugi pa sobili z Jesenic in Javornika. Tako so seNemci ma{~evali za akcijoCankarjevega bataljona, ki je v zasedi26. julija 1942 uni~il gestapovskiavtomobil.Spomenik “Triglav“ je bil odkrit 27.septembra 1949, v letih 1966 in1970 je bil obnovljen po na~rtuarhitekta Vlasta Kopa~a in dopolnjens tremi bronastimi reliefi, kiponazarjajo tragi~no usodo talcev.Avtor reliefov je kipar Boò Pengov.Na bronasti plo{~i sredi spomenikapa je verz Mihe Klinarja.Leta 1977 so bili v obmo~juspomenika postavljeni {e naravnaskala z bronasto plo{~o z opisomdogodka in 24 betonskih kvadrov zbronastimi plo{~ami s podatki otalcih.Zaradi svoje avtenti~nosti imaspomenik posebno zgodovinsko inkulturno vrednost.

25

PARTIZANSKA BOLNI[NICA NAME@AKLISkromen lesen objekt, naslonjen obskalnat previs na pobo~ju Meàkle vbliìni Zakopov, je bil postavljen kotzato~i{~e ranjencev leta 1942 in jeprva partizanska bolni{nica naGorenjskem. Rekli so ji kar “Malabolnica”.Glavni organizator bolni{nice je bil dr.Edvard Pohar, takrat zdravnikGorenjskega odreda. Zgradili so jo zostanki lesa in ogrodja Luckmanovelovske ko~e na Zakopu, ki je bilapo`gana septembra 1941 ob napaduNemcev na Jeseni{ko ~eto. Takrat jepadel prvoborec Slavko Oman zJavornika. Ko~a je bila last Kranjskeindustrijske dru`be, upravljal jo jevodja oddelka Uprave posestva KarelLuckmann. “Mala bolnica” naMeàkli je delovala od novembra1942 do maja 1943, ko se jepreimenovala v “Ambulanto D”.Upravljal jo je Vinko Kir{ner. V temobdobju sta se v bolni{nici polegdrugih borcev zdravila tudi ranjenaprvoborca Anton Razinger-Stric inKarel Kozar-Romi. Bolni{nico sooskrbovali predvsem prebivalciPodmeàkle, vodo pa so dobivali iztalnega zajetja pri dana{njempretvorniku. Za bolni{nico jezna~ilno, da je Nemci ves ~as vojneniso odkrili. V letih 1944 - 1945 jeobjekt sluìl le {e kot pribeàli{~e zakurirje in borce.V letu 1997 obnovljena bolni{nica jeprimer avtenti~nega zgodovin-skegaspomenika, ki pri~a o te`kih pogojihzdravljenja ranjencev med drugosvetovno vojno.

OSREDNJI SPOMENIKII. SVETOVNE VOJNE1941-1945Spomenik stoji v manj{em parkunasproti èlezni{ke postaje naJesenicah.Posve~en je vsem padlim borcem vnarodnoosvobodilni vojni in `rtvamfa{isti~nega nasilja. Postavljen je bil vletu 1960 po na~rtu arh. EdaRavnikarja. Zasnovan je v oblikikamnite rotunde s petimi bronastimireliefi in kamnitim obeliskom zvklesanim verzom Mihe Klinarja.Avtor bronastih reliefov, kiponazarjajo boj proti okupatorju, jekipar Boris Kalin.

26

SPOMENIK PADLIM V NOB OBDELAVSKEM DOMU NAJAVORNIKUSpomenik 147 padlim borcem NOVin `rtvam okupatorjevega nasilja zJavornika, Koro{ke Bele in Potokovje bil odkrit 29. novembra 1954.Avtor ureditvenega na~rta zaspomenik je Julij Renko, bronastaplastika je delo akademskega kiparjaDraga Tr{arja. Kompozicijospomenika sestavlja podstavek scentralno spominsko plo{~o indvema stranskima kamnitimareliefoma, ki ponazarjata trpljenjeljudi; na podstavku je borec, ki zdvigom rok in pu{ke naznanja zmago.Imena padlih so vklesana na dvehgranitnih kvadrih levo in desno odpodstavka.V bli`ini spomenika je Delavski domJulke in Albina Pibernika, ki sta tudisama bila predvojna revolucionarja inprvoborca. V kulturnem domu, ki jebil zgrajen leta 1969, je tudirazstavna soba, poimenovana podoma~inu, kulturnem delavcu ViktorjuGregora~u, ustreljenem leta 1942 vDragi. Spomenik padlim in Delavskidom imata zaradi svoje kulturnetradicije vsekakor pomembno mestomed jeseni{kimi spomeniki.

SPOMENIK PADLIM V NOB NAJAVORNI[KEM ROVTUSpomenik stoji v bli`ini doma naPristavi, odkrit je bil leta 1981.Posve~en je padlim v drugi svetovnivojni z obmo~ja te vasi. Za-snovan jev obliki pokon~nega betonskegastebra z bronasto plo{~o in

centralnim reliefom, ki ponazarjaosvobodilni boj. Avtorja ureditvenegana~rta za spomenik sta arhitektaRadovan Jemc in Milan Jerala. Avtorreliefa je akademski slikar in kiparJaka Torkar.

SPOMINSKI PARK NA KORO[KIBELIPark je zasnovan na obmo~junekdanjega krajevnega pokopali{~ana Koro{ki Beli.Takoj po drugi svetovni vojni, leta1945, je bilo v sklopu pokopali{~aurejeno grobi{~e padlih borcev, talcevin `rtev fa{isti~nega nasilja.Pokopali{~e je bilo opu{~eno v{estdesetih letih, posmrtni ostankive~ine pokojnikov pa so bili popreteku mirovalne dobe opu{~enegapokopali{~a preneseni napokopali{~e na Blejski Dobravi.Leta 1976 so v parku postavilispomenik na grobi{~u petih talcevdoma~inov, ki so jih Nemci pripe-ljaliiz begunjskih zaporov 4. septembra1941 in jih ustrelili ob pokopali{kemzidu. Na ohranje-nem delupokopali{kega zidu je pritrjenagranitna plo{~a z imeni ustreljenihtalcev, na betonskem platoju pa jepostavljena bronasta plastika petihmo`. Avtor ure-ditvenega na~rta zaspomenik je arhitekt Gregor Velepec,avtor plastike pa akademski kipar inslikar Jaka Torkar. Zaradi svojekulturne in zgodovinske vlogeohranja park predvsem pietetnofunkcijo.

27

ZNAMENITE OSEBNOSTI

28

Tone ûfar (1905 - 1942),predstavnik slovenske socialneknjièvnosti, ki je v predvojnemobdobju prispevala velik dele` vnapredno dru`beno gibanje. Bil jedelavec, revolucionar, pesnik, pisatelj,dramatik in novinar. Rodil se je inodra{~al na Jesenicah, v delavskidruìni, ki je med obema vojnamadelila te`ko usodo {tevilnih drugihjeseni{kih èlezarjev. Njihovo ìvljenjeje tudi najbolj poznal, zato ninaklju~je, da je vsebina ûfarjevegaliterarnega opusa odsev njegoverazredne zavesti in aktivnegazavzemanja za pravice in svobodnodelovanje slovenskih tovarni{kihdelavcev. Med drugo svetovno vojnoje bil zaradi svojega prepri~anja zaprtin pri poskusu pobega ustreljen v[entvidu pri Ljubljani. Na dogodek {edanes spominja spominska plo{~a nabli`nji stavbi.

Delavskemu pisatelju Tonetu ûfarjuso Jeseni~ani postavili spomenik,skrb zanj pa so prevzeli u~encijeseni{ke Osnovne {ole Tone ûfar.Po njem so poimenovali tudi svojepriljubljeno amatersko gledali{~e,ûfarjeve dneve in nagrade.

Tone ûfar

29

ARHEOLO[KE ZNAMENITOSTI

30

Na obmo~ju ob~ine Jesenice so biliodkriti sledovi ~lovekove naselitveoziroma njegove dejavnosti vse odkonca zadnje ledene dobe naprej.

Jamnikov spodmol na Ko~ni nadJesenicami je najstarej{i dokaz~lovekove prisotnosti na na{emobmo~ju. V jami so bili odkriti ko{~enaharpuna in {e nekaj manj{ihkremenovih odbitkov. To je bil ~as, koso prostor Slovenije naseljevalisrednjekamenodobni lovci.

Strokovnjaki domnevajo, da je bila v~asu bronaste dobe (1750 - 800 let pr.n. {t.) speljana ~ez na{e ozemlje staratrgovsko karavanska pot. Ostankinaselbin {e niso bili odkriti, prisotnost~loveka pa dokazujeta najdbi bodala izMedjega dola nad Javorni{kim rovtomin bronaste sulice z Dov{ke planine.

31

DRUGE ZNAMENITOSTI

32

Osrednji {portni objekt v {portnemparku Podme`akla je {portnadvorana z drsali{~em in kabinetom zatrim. Dvorana je eden od lep{ihobjektov na Jesenicah oziroma naGorenjskem, sprejme pa 5000gledalcev. Drsali{~e je odprto od 1.avgusta do konca aprila. Na sezono jev povpre~ju organizirano kar 160hokejskih tekem. Vsako leto jeizvedenih ve~ turnirjev v kegljanju naledu, ena izmed velikih prire-ditev paje tudi vsakoletno mednarodnotekmovanje v umetnostnem drsanjuTriglav Trophy.Poleg {portne dvorane so v {portnemparku {e avtomatsko keglji{~e,ko{arkarsko in nogometno igri{~e terigri{~a za tenis.

Letno kopali{~e Ukova je bilozgrajeno v {estdesetih letih,obnovljeno pa 1993. leta. Celotenkompleks zajema bazen s ska-kalnimstolpom (50 x 21 m, globine 5 m),okrogel otro{ki bazen in pribli`no5.000 m2 funkcionalne povr{ine.Kopali{~e je odprto od junija doseptembra. V tem ~asu ga obi{~epribli`no 12.000 kopalcev, predvsemotrok in mladine.

V sklopu balini{~a Baza naJesenicah so tri pokrita in {tiridvoranska balini{~a. Balini{~e Baza jezelo privla~no za vse uporabnike inpomembno rekreacijsko sredi{~e zavse generacije. Ob njem so postav-ljena tudi igrala za otroke.

[portni park Podme`akla in letnokopali{~e Ukova

33

Bolni{nica Jesenice

Gradnjo stare bolni{nice Jeseniceje omogo~ila Bratovska skladnicakranjske industrijske dru`be, ki je predvojno skrbela za socialno zavarovanjedelavcev v èlezarni. Skladnica je bilalastnica stare bolni{nice, zgrajene leta1895. Ko je po dograditvi èlezarskihobratov na Jesenicah in Javorniku tabolni{nica postala premajhna, sozavarovanci za~eli akcijo za izgradnjonove na Plavù. Razmere za gradnjoso dozorevale ve~ let, vse do leta1938, ko so se za~ele priprave zanakup zemlji{~a. Sredstva soprispevali zavarovanci, KID, nekajdenarja pa so si sposodili. Nanate~aju so izbrali projekt ing. arh.Miroslava Kosa in Joèta Platnerja,

temeljni kamen so poloìli 17. aprila1940, ob za~etku nem{ke okupacijepa je bila stavba pod streho. Medokupacijo so dela, ki jih je prevzelogradbeno podjetje Plemelj z Bleda,zaradi spremenjenih na~rtov,pomanjkanja gradbenega materiala indelovne sile zelo po~asi napredovala.V letih 1944 in 1945 pa so se zaradipogostih bombnih napadovpopolnoma ustavila. Nadaljevali so jih{ele po vojni, ko razmere niso biledosti bolj{e, zato so bolni{nicodogradili {ele leta 1948, ko je bilaaprila kot najmodernej{a ustanova tevrste v Slo-veniji izro~ena svojemunamenu.

34

Predor Karavanke

Do izgradnje novega cestnegapredora pod Karavankami je bilapovezava Gorenjske s sosednjoAvstrijo le po `eleznici skoziHru{enski predor, ki so ga zgradili vza~etku 20. stoletja, in ~ez mejnaprelaza Ljubelj in Korensko sedlo.Oba prelaza sta v zimskih razmerahte`ko prevozna, zato se je `e vza~etku {estdesetih pojavila ideja onovi cestni povezavi. Po prvihrazgovorih je bila leta 1967 izdelanapilotna {tudija 22 predorskih razli~ic,z gradbenimi deli na platoju predpredorom pa so za~eli leta 1979.Prva vrtina v pobo~je Ro`ce je bilanarejena januarja 1986. Vrtali so zobeh strani hkrati; na slovenski stranije predor gradilo podjetje Slovenija

ceste Tehnika v sodelovanju zavstrijskim podjetjem Polensky -Zollner. Avstijska stran je imela la`jedelo zaradi geolo{ke sestave tal,medtem ko so bila dela na slovenskistrani zahtevnej{a zaradi tr{ih kamninin vodnih izvirov. Predor, ki meri7864 metrov, je bil prebit maja1989, za promet pa so ga odprli 2.junija 1991. Posebnost predora je, daomogo~a potnikom, da opravijocarinske in obmejne formalnosti obprehodu meje le enkrat, ker soavstrijski in doma~i obmejni organi naobeh straneh. Zanimivost je tudi, daso ob izkopu predora naleteli na izvirzelo kakovostne pitne vode, ki josedaj stekleni~ijo.

35

PLANINSKE POSTOJANKEV JESENI[KI OB^INI

Ko~a na Golici (1582 m), odprta odza~etka maja do sredine oktobra

Smu~arski dom ^rni vrh, odprt vsmu~arski sezoni

Dom Pristava na Javorni{kem Rovtu(975 m), stalno odprt

Pastirski stan na Hru{ki planini, odprtv ~asu pa{e

Betel, kme~ki turizem (1000 m),odprto ob sobotah, nedeljah inpraznikih, ostali dnevi po dogovoru(tel.: 04 4580 463).

37

NARAVNE ZNAMENITOSTI

38

Vajne` (najvi{ji vrh Jeseni{ke ob~ine)

Vajne` je severozahodno kriloStolovega masiva (na avstrijskihzemljevidih Wainasch, 2104 m). Dvigase kot mogo~na kulisa iznad Koro{keBele. Vr{ni greben valovi v ve~nara{~ajo~ih vzpetinah od zahodaproti vzhodu, kjer doseè v Vajneùnajvi{jo to~ko. Ta se blago spu{~a najug k Vajne{kemu sedlu, izpodkaterega te~e proti jugozahoduzna~ilna, od dale~ vidna, polo`na aizrazita grapa Vajneèva dr~a, ki deliBel{~ico od Poto{kega Stola(imenovan tudi Mali @irovski Stol)2024 m. Na srednji vi{ini, {e v gozdu,se razprostira idili~na Poto{ka inOlipova planina, 1308 m visokarazgledna podro~ja papripadajoHrašenski planini, kjer je~udovit smu{ki svet. Severna stran jerazdrta, pred vi{ino 2016 m stoji naseveru ~uklja Zeleni Turm, 1822 m,

ki deli zahodno @nidarjevo od vzhodneKladenske krnice. Dolgi pe{~eniplazovi in `lebovi se spu{~ajo prav zgrebena, imenujejo se riè; znamenitista Dolga rià pod Vajneèm in Širokarià, ki je è v masivu Stola.Omogo~ajo sicer dober toda naporenpristop s severa.

iz knjige dr. Stanka KlinarjaKARAVANKE

Vajneèv botani~ni zaklad je“… Seguierova zlatica (Ranunculusseguieri), ki jo je na ozemlju Slovenijeprvi odkril Karel Zois. Iz njegovebotani~ne bele`nice zvemo, da sta mujo prinesla dva njegova nabiralca zVajneèvega sedla v Karavankah.”

iz knjige dr. Nade PraprotnikSPREHOD PO JULIJANI

vr{ac, ki ga morete odkriti…

39

Meàkla

Meàkla je visoka planota v Ju-lijskihAlpah med rekama Radovno na juguin Savo Dolinko na severu. Nazahodu sega do sti~i{~a dolin Krma,Kot in Vrata, na vzhodu pa doBlejskega kota in Vintgarja. Gradijo joapnenec in dolomit, v posameznih

delih tudi triasni lapor in pe{~enjak.Apnen~evo povr{je je zakraselo, nanjem ni ve~jih potokov in izvirov,nekaj je kra{kih jam, npr. Sne`najama na vzhodni strani Meàkle podPlanskim vrhom (1299 m) nadJesenicami.

40

Naravni most na Meàkli

Naravni most na Meàkli jezanimiv naravni pojav, ki je nastalzaradi erozijskega delovanja vode inneenakomernega preperevanjarazli~no odpornih kamnin. Stoji tikpod severnim robom Meàkle, nameji Triglavskega narodnega parka,kjer apnen~ast greben premostigrapo v elegantnem na-ravnem loku,ki je dolg pribli`no 15 m, visok 8 mter {irok pribli`no 3 m. Most je lahkodostopen z markirane planinske potipo slemenu Meàkle.

Najprimernej{i ~as za obisk mostu naMeàkli je pozna pomlad, saj na tejvi{ini bukve ozelenijo {ele v za~etkujunija. Sprehod lahko tedaj obogatijotudi drugi znanilci gorske pomladi,kot so avrikelj, wulfenov jegli~ inresje.

41

Poljanska Baba je osamljena skala,ki izstopa iz bukovega gozdavzhodnega pobo~ja Meàkle.Legenda pravi, da je nenavadna inzelo izrazita podoba skale dobila imeBaba po trdosr~ni in neusmi-ljeniedinki plemi{kega rodu, ki je neko~imela mo`nost, a ni imela toliko srca,da bi re{ila smrti nesre~nega kmeta,ki ga je pokon~ala zver, ko je lovil naMeàkli.

Do Babe se da priti po strmi poti iznaselja Ko~na na Poljanah. V slabi uripremagamo strmino in è seznajdemo pred obeliskom, ki je protipobo~ju visok kake 4 m, proti dolinipa kar 8 m. Po klinih lahko splezamona sam vrh, od koder je lep razgled.

Poljanska Baba

42

Ta, {e danes `iva kravja planina jedostopna z Dovjega, Hru{ice,Plav{kega rovta ali s Planine podGolico. V plan{arski ko~i, dobropreskrbljeni z doma~imi jedmi, se radiustavljajo gorniki, namenjeni naDov{ko Babo ali na Golico. Prelep jepogled na zavetrno dolino ob vzno`juHru{kega vrha, z veliko ~redo `ivinena pa{i in rumenim kalom sreditemno zelenega smrekovja. Ob vodise spreletavajo zelenomodre deve, zapedenj veliki ka~ji pastirji, in si odblizu ogledujejo ljudi.

Hru{ka planina

43

Da Karavanke niso bogve kako tesnanaravna pregrada med dvemapokrajinama, ni nikjer tako o~itno kotna sedlu Ro`ca, kjer se planina nakoro{ki strani dobesedno prevali vplanino na gorenjski strani. Nevajenevelih planjav na ju`nih pobo~jihKaravank, nas planina Ro`ca na

avstrijski strani zagotovo o~ara, {eposebno ~e smo ljubitelji turnesmuke. Pogledi na to kravjo inkonjsko planino kar tekmujejo medseboj; privo{~imo si jih ne le s sedla,marve~ tudi s poti prek Hru{kegavrha na Dov{ko Babo, pa tudi znasprotne strani, s Kleka, saj sevalovita Ro`ca v vsem tem polkroguenako dopadljivo vdaja do`ivetju.

Ro`ca in Klek

44

Soteska potoka Dobr{nik s slapoviV samotni divji grapi, ki se nadHru{ico vzpenja proti Hru{ki planini,se skriva kar sedem slapov, vendar stabrez teàv dostopna le prva dva. NaDobr{niku so kot na ogrlici nanizanikorita, slapovi in tolmuni, prevladujo~temno sivi apnenec poìvljajo belekalcitne ìle, okamnelega bogastvadavnih morij pa je prav tu najti tolikokot menda ob nobenem drugemslovenskem slapu. Okamneli rovimorskih ~rvov, {kolj~ne lupine inpol`je hi{ice pripovedujejo, da so tikamniti skladi stari pribli`no 24omilijonov let.

45

Golica

Golica je ena najbolj opaznih innajbolj zelenih gora v Karavankah.Vse poti na goro se za~enjajo splanine pod Golico. Do znamenite ingostoljubne ko~e na Golici (1582 m)je po bli`njici v smeri Savskih jam ledobra ura hoda, veliko dalj{a (2-3 ure)in napornej{a, a zaradi prelepihrazgledov tudi neprimerno boljhvale`na pa je pot po grebenih. Odko~e ni dale~ na vrh Golice (1835 m),~etudi je ta morda videti bli`e, kakorje v resnici.

Golica slovi po narcisnih poljanah.Ni`je cvetijo `e v maju, vi{je pa vjuniju. Na skalnatih grebenih nemanjka visokogorskega cvetja. Polegtega tam frfotajo rjavi okarji inrde~kaste {krebetulje. Ni`je protidolini pa lahko ob~udujemo zele-no-modre ka~je pastirje.

46

Planina pod Golico

Rudarska cerkev Povi{anja sv. Kriàna Planini pod Golico je bilapostavljena tudi kot spomin na zmagonad Turki in je imeniten primerekstavbarstva poznega 17. stoletja inpri~etka baroka pri nas.Planina pod Golico je znana tudi po{tevilnih dobro ohranjenih znamenjihin kapelah.

Vas je idili~no obdana s poljanaminarcis z lepim pogledom na Golico.Med narcisami, ki spomladi pobelijogorske travnike, so speljane {tevilnesprehajalne poti, pozimi pa travnikepobeli sneg, da se spremenijo vprivla~na smu~i{~a.

Planina pod Golico je vasica, 5 kmoddaljena od Jesenic, naslonjena naprisojno stran Golice (1835 m), obpotoku Jesenice, ki te~e v globokistrugi. Vasico so zgradili Rovtarji zapotrebe fuìnarstva. Tu so {e v 14.stoletju gorele èlezarske pe~i. V 15.stoletju se je fuìnarstvo preselilo vdolino, rudniki pa so sluìli svojemunamenu {e dolga stoletja. Povsem sozamrli {ele v za~etku na{ega stoletja.Ostanki fuìn so vidni {e danes(Karlov rov, Ton~eva jama, Savskejame ...).

47

[panov vrh

S son~nih pobo~ij [panovega vrhase v daljavi vidijo obrisi Triglava innjegovih mogo~nih sosedov. [panovvrh je najbolj zanimiv pozimi, saj imaza smu~arje, posebno za izku{ene,urejene prekrasne proge. Vseh prog jeza 12 hektarjev. Smu~arska sezonatraja od konca novembra do sredemarca ali {e dlje.Malo manj znane, a ni~ manj za-nimive, so turne smuke z bli`njihvrhov po pobo~jih Karavank: Pustirovt - Kri`ovec, proti Stolu, ^rni vrh -Medji dol, Planina - Ro`ca - Dovje itd.

48

Mogo~na srednjeve{ka stavba zvklesano letnico 1647, na nadmorskivi{ini 975 m, je prvovrstnopresene~enje tako za planince kot zanedeljske izletnike. Na nekdanjipristavi kranjskega plemenita{abarona @ige Zoisa ne raste lestaro`iten brest, marve~ tudimarsikatera eksoti~na drevesna vrsta,

skrita v danes preraslem, vendar lepoozna~enem drevoredu. Tudi zastalaribnika kljub po~itku ohranjataromanti~no ozra~je. Najve~obiskovalcev privabijo seveda narciseali klju~avnice, kakor jim pravijotukaj, ki jih je na tamkaj{nji planinizaradi rednega ko{enja celo ve~ kotna legendarnih pobo~jih Golice.

Pristava

49

Zoisov park v Karavankah je polnsledov davnega ìvljenja v teh krajih.Okamneli rastlinski in ìvalski svet,kulturna dedi{~ina kraja, smrekovigozdovi in gozdna u~na pot tersmaragdno zeleno jezero, botani~nivrt Karla Zoisa, bliìna planinskih potiin {e marsikaj omogo~a obiskovalcembogato preìvljanje prostih dni.

Seznanjanje z nastajanjem okamnin, zìvalmi in rastlinami, ki so ìvele predmilijoni let, je danes zanimivo ne le zastrokovnjake, ampak tudi za mladeraziskovalce, ki si burijo domi{ljijo obodkriva-nju fosilov praprotnic, preslic,mahovnjakov, morskih lilij, je`kov,{koljk in pol`kov. Pred nekaj desetletjina novo odkrite okamnine nosijo

imena slovenicus, jesenicensis insavensis ter pri~ajo o sistemati~nemgeolo{kem razisko-vanju v tem deluKaravank.

Pred ve~ kot dvesto leti je botanikKarel Zois, brat bolj znanega barona@ige Zoisa, tu na{el rumenocvetnoma~eho. Rastlino je poslal prijatelju vCelovec, ta jo je narisal in poimenovalzoisova vijolica. Najdemo jo samo napobo~jih Karavank, najpogosteje pravna pobo~jih Bel{~ice in Stola. Samo vtem delu Karavank raste {e enacvetlica z rumenimi cvetovi, ki jo jeprav tako odkril Karel Zois. Gre zakranjski grint, ki so ga botaniki opisalipo njegovih primerkih, poimenovalipa po deèli Kranjski.

Zoisov park

50

Javorni{ki slapoviV vi{ini nekdanjega po~ivali{~akonjskih vpreg ob dana{nji cesti zaJavorni{ki Rovt bu~ita na potokuJavornik dva mogo~na slapova, ki juzaradi bu~nega {umenja vode niti neopazimo. Poiskati ju moramo desnood ceste, in ko ju najdemo, se nemoremo na~uditi umetnini, ki sta jo vhladnem potu izdelala mojstra dvehmed seboj zelo oddaljenih zemeljskihvekov: lehnjak, ki na meze~i steninastaja od zadnje ledene dobe sem,ponuja roko dolomitu, ki je nastal `esredi triasa pred pribli`no 230 milijonilet. Kot te`ka pli{asta zavesa ob lahkisatenasti, se zdi mah na obrobju{irokega pramena padajo~e vode. Avse to in {e marsikaj le ob obilnemde`ju.

51

Spodnja po~ivala ob cesti zaJavorni{ki Rovt, nasproti slapa, sonajbolj znano nabirali{~e fosilov.Tristo milijonov let stare karbonskekamnine pa ne privla~ijo leljubiteljskih zbirateljev, temve~ tudiznanstvenike, ki so od odkritja

najdi{~a leta 1910 na{li `e velikopaleontolo{ko pomembnih okam-nin.V zbirki luknji~ark, {koljk, pol`ev,trokrparjev, ramenono`cev inmahovnjakov so na{li tudi nekaj novihvrst, kar je seveda {e pove~alo slovespo~ival.

Fosili - spodnja po~ivala

52

Prek planine je speljana trasa turnesmuke in tako so turni smu~arji edinizimski obiskovalci te poleti `ivahneplanine, ki se je svoj ~as lahkopohvalila z marsikatero plan{arskodobroto. ^etudi pozimi ni sli{atizvon~arjev, okrog katerih bi se

zgrinjal trop, lahko prisluhnemoFin`garjevemu pastir~ku, ko kli~eovce po imenih in se hkrati nenehnopridu{a s tistim “prekvata ovca”. Letega, kako dolgo se bo planina {eupirala gozdu, ne moremo vedeti.

Stamare

53

Medji dol je dokaj globoka in zaprtadolina, ki nas prek planine Se~apripelje na Bel{~ico in Stol. Pot sepri~enja na razpotju s potjo zaPristavo, se nadaljuje ob vodnemzbiralniku in se mimo izviraJavornika povzpne na planino zenkratnim razgledom. Saj so nasJulijci ves ~as vzpona bodrili, le da

tega opazili nismo. Ko zaobidemoveliko vrta~o, imenovano Ride, seznajdemo na zakraseli planotiBel{~ice. Tako prostrana je, da jopre~imo s posebnim spo{tova-njem,{e posebno kadar zaveje tisti znanikaravan{ki veter.

Medji dol

54

O tem, kako stara bi utegnila bitiPoto{ka planina, smo pri~elirazmi{ljati {ele potem, ko smo sevpra{ali, kje neki so kmetovalistaroselci z Ajdne. Vzemimo, da sokmetovali prav na tej planini, ~epravza to nimamo kak{nega trdnegadokaza. Pasli so ovce ali pri-tlikavo

govedo, molzli mleko in izdelovali sir.Planina jim je skupaj z èlezovo rudo,ki so jo kopali nekje na pobo~jihStola, pomagala preìveti. êpravAjdovcev è zdavnaj ni ve~ -fuìnarstvo je medtem sestopilo vdolino - naj se njihov plan{arski duh~im dlje ohrani na planini.

Poto{ka planina

55

Slap [umSlap [um je bil blejskimletovi{~arjem znan `e pred sto leti, {epred odkritjem soteske Vintgar,katere del je. Ob poti, ki pelje izSpodnjih Gorij na Blejsko Dobravoskozi Strmo stran, se je mo~ spustitinavzdol do reke Radovne. Reka setam z mogo~nim {umenjem vali ~ezvelike skale. Z mostu se odpiraprekrasen pogled na grme~i slap, kipada 26 m globoko.Mle~no beli valovi se premetavajo inrazbijajo drug na drugem. Zaganjajose v skalnate vdolbine in se v njihzaradi silnega udarca spreminjajo vbele meglice.Pozimi pa se voda vali ~ez velike skaleob navpi~nih, z ledom prevle~enihstenah, na katerih pljuskajo~e vodnekapljice napravijo velikanske ledenesve~e.

56

Vintgar je veli~astna in divja soteskaromanti~ne, nevarno dero~e rekeRadovne, njene globoke struge,vrezane v skalovje, zelenih tolmunovin mogo~nih slapov, ki padajoponekod ve~ kot 20 m globoko.Radovna je {e danes povsem ~istareka, bogata z ribami. Primerno jeza{~itena in ribolov v njej jeprepovedan. Soteska ima v vsakemletnem ~asu druga~no podobo.Spomladi je odeta v bujno zelenje,pti~je petje in bistrino reke. V vro~empoletju je polna sve`ine in hladu.Jeseni je najbolj privla~nih barv.Gotovo pa je najbolj pravlji~na pozimi,a takrat je tudi najbolj nevarna innajmanj prehodna, zato jo za tu-ristezaprejo.

@e v prej{njem stoletju so v soteskizgradili v skale zasekano pot zaobiskovalce Vintgarja.Gradnja poti se je na posameznihdelih zdela skoraj nemogo~a, a doma~imojstri, kamnoseki in tesarji, so bilivendarle kos svojemu delu. Danes topot s {tevilnimi mostovi rednoobnavljajo. Vintgar je gotovo ena odturisti~no najbolj obiskanihznamenitosti na zgornjesavskemobmo~ju Gorenjske.

Vintgar

58

VSEBINA

KULTURNE ZNAMENITOSTI 5

Stara Sava 6Podru`na cerkev Marijinega vnebovzetja in Roka na Savi 7Rudarska in èlezarska zbirka 8Plav` na Stari Savi 9Murova 10Kosova gra{~ina 11@upna cerkev sv. Lenarta na Murovi 12Nekdanja po{tna postaja in gostilna na Jesenicah 13Gimnazija na Jesenicah 14Amatersko gledali{~e Tone ûfar 15Savske Jame 16@upna cerkev Povi{anja sv. Krià na Planini pod Golico 17@upna cerkev sv. Ingenuina in Albuina na Koro{ki Beli 18[tefan~evo znamenje sredi Koro{ke Bele 19Podru`na cerkev sv. [tefana na Blejski Dobravi 20Kapela na kriì{~u v Blejski Dobravi 21Blaùnova ka{~a (Potoki) 22

UMETNOSTNI SPOMENIKI NOVEJ[E ZGODOVINE 23

Spominski park Plav` 23Spomenik streljanju talcev na Belem polju pri Hru{ici 24Partizanska bolni{nica na Meàkli 25Osrednji spomenik II. svetovne vojne 1941-1945 25Spomenik padlim v NOB ob Delavskem domu na Javorniku 26Spomenik padlim v NOB na Javorni{kem Rovtu 26Spominski park na Koro{ki Beli 26

59

ZNAMENITE OSEBNOSTI 27

Tone ûfar 28

ARHEOLO[KE ZNAMENITOSTI 29

DRUGE ZNAMENITOSTI 31

[portni park Podmeàkla 32Bolnica Jesenice 33Predor Karavanke 34Planinske postojanke 35

NARAVNE ZNAMENITOSTI 37

Vajne` 38Meàkla 39Naravni most na Meàkli 40Poljanska Baba 41Hru{ka planina 42Ro`ca in Klek 43Dobr{nik 44Golica 45Planina pod Golico 46[panov vrh 47Pristava 48Zoisov park 49Javorni{ki slapovi 50Spodnja po~ivala, najdi{~e fosilov 51Stamare 52Medji dol 53Poto{ka planina 54Slap [um 55Vintgar 56

62

Bele`ke

63

Bele`ke

64

Izdala Ob~ina Jesenice

Zasnova in priprava: K.R.E.S. d.o.o. Ljubljana

Bojan Ivanovski, kreativni direktor

Irena Brecelj, oblikovanje

Mika Jovi~evi~, tekst

Sandi Lilik, fotografije

Martin Gruden s.p., Graphic design, DTP

Teksti: Iztok Geister, Pavel Jamnik, Alojz Ker{tajn,

Nika Leben, Renata Pani}, Milan Sagadin

Recenzija: Nika Leben, Marija Heberle-Perat, Milan Sagadin

Fotografija: Klemen ^epi~, Jaka ^op, Franc ^rv, Marjan Garbajs, Iztok Geister,

Franc Jamar, Mojca Konobelj, Damjan Mladenovi~, Marija Heberle-Perat, Marko Poga~nik,

Arhiv Ob~ine Jesenice

Tisk: Dalmatin d.o.o., Ljubljana

2006

OB^INA JESENICECesta `elezarjev 6

4270 Jesenicetel.: (04) 58 69 200fax: (04) 58 69 270

http://www.jesenice.si

e-mail: [email protected]

TURISTI^NO-INFORMACIJSKI CENTERJESENICE

Cesta maršala Tita 18

4270 Jesenice

tel./fax: (04) 58 63 178

http://www.ragor.si

http://www.jesenice-tourism.net

e-pošta: [email protected]

turisti^ni vodnik po ob^ini jesenice · vodnik po ob^ini jesenice. 1. 2. 3 ob~ina jesenice se...

Documents