organiziranost in pripravljenost zimske službe na · pdf filedodatne informacije: marjan...

DODATNE INFORMACIJE: Marjan Koler, Matej Kušar, Služba za poslovno komuniciranje DARS d.d., tel.: 01/300-99-20, faks: 01/300-99-33, e-mail: [email protected]; www.dars.si

Organiziranost in pripravljenost zimske službe na avtocestah

Ljubljana, 13. novembra 2006 – Zimska služba oz. zimsko vzdrževanje avtocest je samo en del v

sklopu rednega vzdrževanja avtocest. Zaradi izjemnih pogojev, ki nastajajo na avtocestah, predvsem

ob poledici, snegu, sodri, žledu ter drugih pogojih, pa je izjemno zahtevna. Zimske razmere nastopijo

takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo normalno odvijanje

prometa. V obdobju t.i. "zimske službe", od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega

leta, vzdrževalci ceste vzdržujejo skladno z izvedbenim programom zimske službe. Izvedbeni

program zimske službe pripravi izvajalec rednega vzdrževanja.

Upravljanje in vzdrževanje avtocest in štiripasovnih hitrih cest je v pristojnosti Družbe za avtoceste v

Republiki Sloveniji, DARS d.d., torej tudi zimska služba, ki obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih

za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. DARS d.d. upravlja in vzdržuje

skupaj 464,7 km štiripasovnih avtocest in hitrih cest ter nekaj več kot 130 km priključkov nanje, ki so

uvrščene v prvi prednostni razred, kar pomeni, da mora biti na teh cestah zagotovljena prevoznost 24

ur na dan vse dni v letu, v času močnega sneženja pa en vozni pas.

Z ostalimi državnimi cestami, kamor sodijo nekatere hitre ceste ter glavne in regionalne ceste upravlja

DRSC, Direkcija Republike Slovenije za ceste, zimsko vzdrževanje pa izvajajo pogodbeni izvajalci.

Obseg vzdrževalnih del v zimskem času

Čeprav je začetek zimske službe znan, se priprave nanjo pričnejo že veliko prej. Zimska služba obsega

sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih

razmerah. Delovanje zimske službe je opredeljeno v ''Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih

cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest'' (Ur. l. RS št. 62/98). Redno vzdrževanje cest v

zimskem času obsega:

• pripravljalna dela pred nastopom zimske službe (izdelava izvedbenega programa zimske službe,

priprava mehanizacije, prometne signalizacije in opreme, posipnega materiala, namestitev

dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev

naprav in ureditev za zaščito pred snežnimi zameti, usposabljanje in strokovno izobraževanje

delavcev za dela zimske službe);

… sporočilo za javnost DARS d.d.: Organiziranost in pripravljenost zimske službe na avtocestah

DODATNE INFORMACIJE: Marjan Koler, Matej Kušar, Služba za poslovno komuniciranje DARS, d.d., tel.: 01/300-99-20, faks: 01/300-99-33, e-mail: [email protected]; www.dars.si

stran 2 od 12

• nadzor nad stanjem prevoznosti in razmerami na cestah;

• odstranjevanje snega na vozišču (pluženje, odvoz snega);

• preventivno in operativno posipanje vozišč;

• pravočasno in redno obveščanje javnosti o stanju in prevoznosti cest ter o voznih razmerah na

cestah; odstranjevanje dopolnilne prometne signalizacije po koncu zimske službe in čiščenje

vozišč.

Zagotavljanje prevoznosti avtocest in hitrih cest v upravljanju DARS d.d.

Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na avtocestah in hitrih cestah, v upravljanju

DARS, ne presega 10 cm (na drugih cestah pa 15 cm), promet pa je možen z uporabo zimske opreme

vozil. Ceste so v "Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja

javnih cest" razdeljene v šest prednostnih razredov glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa,

geografsko-klimatske razmere in krajevne posebnosti.

Ob sneženju mora biti prevoznost zagotovljena na celotnem vozišču, pomembnejših križanjih, dovozih k

večjim parkiriščem, prevozni pa morajo biti tudi odstavni pasovi. Ob močnem sneženju mora biti

prevozen vsaj en vozni pas in dovozi k večjim parkiriščem.

Zimsko službo izvajajo vzdrževalci skupaj osmih avtocestnih vzdrževalnih baz DARS d.d. (Maribor,

Slovenske Konjice, Vransko, Ljubljana, Hrušica, Postojna, Kozina, Novo Mesto) med katerimi največji del

vzdrževanih avtocest pripada bazam Ljubljana in Postojna, ki skupaj zagotavljata prevoznost na

približno 42 % celotnega avtocestnega omrežja v upravljanju DARS.

Posipanje cest in posipni materiali

V skladu z normativi je v letošnji zimi predvidena poraba 15.992 ton različnih posipnih materialov, in

sicer:

• sol (natrijev klorid), ki se uporablja pri temperaturi do -8 C; O

• mokro soljenje (mešanica soli in raztopine kalcijevega klorida ali magnezijevega klorida), ki

učinkuje do temperature -18 C in je namenjeno za preventivno posipavanje, predvsem pa za

preprečevanje in odstranjevanje poledice;

O

• mešanica soli in drobirja, ki se uporablja v izjemnih primerih, ko vremenske razmere in stanje

cestišča to narekujejo (žled ali poledenelo vozišče);

• drobir, ki se uporablja le izjemoma v primeru poledenelega vozišča ali strnjenega snega na

vozišču. Načeloma se drobir ne uporablja za posipanje avtoceste, hitrih in glavnih cest, temveč

samo na regionalnih in makadamskih cestah.



stran 3 od 12

Predvidena poraba je izračunana na podlagi dejanskih porab posipnih materialov v preteklih letih,

upoštevaje podaljšano dolžino avtocest v upravljanju in vzdrževanju in znaša povprečno 40 ton na

kilometer avtoceste.

Ceste iz prvega razreda bodo posipane takoj ob nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica

(vlažne ali mokre ceste, nizke temperature). Pri posipanju cest in količini uporabljenih posipnih

materialov so poleg prometno - varnostnih upoštevani tudi ekološki vidiki vpliva posipnih materialov na

okolje in predvsem na cestne objekte.

Izločanje tovornih vozil v zimski službi

Za tovorna vozila s priklopniki in vozila, ki prevažajo nevarne snovi, velja ob sneženju skladno z določili

Odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS št. 38/99) na vseh slovenskih

cestah prepoved vožnje oziroma obvezno izločanje iz prometa.

Vseh stalnih in označenih predvidenih mest za izločanje na avtocestah in hitrih cestah v upravljanju

DARS v zimski službi je 42 in sprejmejo nekaj več kot 1000 tovornih vozil.

V skladu s prejetimi Navodili o označitvi in zavarovanju, ustavljenih na odstavnem pasu avtoceste (Ur.

List štev. 32/2002), in v skladu z izdelanim in sprejetim izvedbenim programom izvajanja zimske službe

pa je v primeru izrednih razmer predvideno izločanje tudi na odstavnih pasovih avtocest.

Mesta, kjer se bo izločalo vozila na odstavni pas, so določena v izvedbenem programu in so locirana po

celotnem avtocestnem omrežju. Predvideno je tudi, da bodo izločanja uvedena na področju drugih

avtocestnih baz, če bodo potrebe to zahtevale za ureditev razmer neke sosednje avtocestne baze.

Poseben poudarek je letos namenjen izločanju tovornih vozil zaradi morebitnih zastojev na primorski

avtocesti.

Potrebno je poudariti, da se morajo tovorna vozila sama izločiti iz prometa, ko se sneg začne oprijemati

vozišča. Vozniki tovornih vozil pa do sedaj predpisov, žal, skoraj nikoli niso spoštovali in so se iz

prometa izločili le v času navzočnosti Policije. Zaradi nespoštovanja predpisov se zgodi, da tovorna

vozila obstanejo na avtocesti in popolnoma zaprejo polovico avtoceste in tako onemogočijo prehod tudi

vzdrževalnim vozilom, ki posipajo ali plužijo avtocesto. Vzdrževalne službe morajo v takih primerih

najprej pomagati voznikom tovornih vozil in umakniti tovorno vozilo, če želijo nadaljevati posipanje ali

pluženje avtoceste. Tovorna vozila pogosto s svojo težo steptajo sneg in tako odločilno pripomorejo k

formiranju t.i. snežne deske, katero pa je za razliko od ostalih snežnih padavin z vozišča bistveno težje

odstraniti.

V nadaljevanju prikazujemo mesta za izločanje tovornih vozil v času zimske službe, po posameznih

odsekih v vzdrževanju osmih avtocestnih baz.


ACB LJUBLJANA


stran 4 od 12


ACB POSTOJNA

ACB MARIBOR


stran 5 od 12


ACB SLOVENSKE KONJICE

ACB VRANSKO


stran 6 od 12


ACB HRUŠICA

ACB NOVO MESTO


stran 7 od 12


ACB KOZINA

Zimska služba 2006/2007

Pri izvajanju zimskega vzdrževanja avtocest in hitrih cest so prisotne posebnosti. Te posebnosti se

kažejo v poteku avtocest po geografsko različnih terenih (gorski, hribovit, ravninski), poleg tega pa so

prisotne različne klimatske razmere. Obalno področje ima mile zime, vsa ostala področja v Sloveniji pa

so podvržena hudim zimskim pogojem. Na primorski avtocesti in hitri cesti po Vipavski dolini se

pojavljajo težave v prometu zaradi pogostega pojava burje, ki je tako močna, da je potrebno izvajati

prepovedi prometa določenih vrst vozil, praviloma tovornjakov in vozil s ponjavami.

Na avtocestah se v zadnjih petih letih povečuje promet tovornih vozil s stopnjo od 6 do 9% na leto,

celoten promet pa dosega povprečnih 48.000 PLDP (povprečni dnevni letni promet). Podatek velja

izključno za avtocestno omrežje. Promet na avtocestah narašča bistveno bolj kot na ostalem omrežju

državnih cest. Iz podatkov o prometu tudi izhaja dejstvo, da se največji delež prometa odvija na

avtocestnem križu, ki predstavlja potek V. in X. evropskega koridorja. Pričakovati je, da bo promet še

naraščal, predvsem v smereh, kjer potekajo avtoceste. Podatki govorijo tudi o tem, da število prometnih

nesreč kljub prometno varni cestni infrastrukturi ne upada. V obdobju tega leta (od januarja do oktobra

2006) so se v povprečju na dan zgodile 3 prometne nesreče na avtocestah.


stran 8 od 12



stran 9 od 12

Predpisi za redno vzdrževanje javnih cest v Republiki Sloveniji so po vsebini podobni predpisom iz

večine srednjeevropskih držav. Razlika v odgovornostih posameznih služb je v tem, da v Sloveniji

nimamo organizirane avtocestne policije, kot je to poznano drugod, gasilske službe pa so organizirane

pod okriljem Ministrstva za obrambo. Gasilske enote so v tujini prisotne predvsem na mestih, kjer

potekajo avtoceste po predorih. V Sloveniji takih enot pred predori ni.

Ker smo dolžni izvajati dela vezana na odpravo prometnih nezgod in drugih intervencij, žal prekinjamo

dela rednega vzdrževanja. To je v zimskih razmerah zelo moteče, predvsem v situaciji, ko rešujemo

vozila, oslabimo pa enote, ki morajo plužiti ceste.

Zimska služba se izvaja v skladu s sprejetimi predpisi. Predpisi v obliki kriterijev in zahtev obravnavajo

več dejavnosti, najpomembnejša pa sta dva zapisana pogoja, in sicer, da je potrebno na avtocestah kljub

zelo težkim pogojem (močnemu sneženju) zagotavljati prevoznost vsaj enega voznega pasu v vozni

smeri, ter, da na avtocesti debelina snega ne sme presegati 10 cm.

V zimski sezoni 2006/2007 bomo dela zimskega vzdrževanja izvajali z naslednjo mehanizacijo:

• Tovorna vozila in specialna vozila (UNIMOG) 123 • Pregledna vozila (nekatera tudi poltovorna) 51 • Nakladalci 17 • Posipalci 105 • Plugi (čelni, stranski) 160 • Rezkarji 16

Ocenjujemo, da smo dobro opremljeni z mehanizacijo in vozili. Skoraj vsa vozila so opremljena s čelnim

plugom in posipalcem.

Operativnih delavcev, ki izvajajo zimsko službo je skupaj 331, od tega:

• Delovodje 22 • Cestni pregledniki 10 • Vozniki strojniki 260 • Vzdrževalci cest 39

Na vseh avtocestnih bazah in izpostavah se nahajajo objekti, ki jih uporabljamo za posipne materiale, to

pa so:

• Skladišča za sol 13 • Silosi za sol 8 • Cisterna za CaCl2 ( MgCl2 ) 11

Avtoceste smo opremili z 19.350 snežnimi koli in postavili smo 412 dodatnih prometnih znakov, pri

čemer so najpomembnejše vsebine povezane s prepovedjo vožnje tovornih vozil po prehitevalnem pasu.

Dela se izvajajo v turnusu. Če sneži po celotni državi, aktiviramo 36 plužnih enot na enkrat. Plužne

skupine so različno sestavljene. Večinoma jo sestavljata dve vozili, ponekod tudi tri, lahko pa samo eno

vozilo.

Poleg pluženja izvajamo veliko preventivnih posipov cestišča proti poledici.



stran 10 od 12

Obvladovati moramo problem prepovedi prometa zaradi burje, ki je povezano z izločanjem tovornih

vozil iz prometa.

Pred vsako zimsko sezono nabavimo količine soli na osnovi priznane normativne porabe. Na osnovi

normativne porabe smo za zimo 2006/2007 dobavili 16.000 ton soli.

DARS v zadnjih letih intenzivno posodablja že zgrajene odseke na način, da vzpostavlja mrežo cestno

vremenskih postaj, da postavlja sistem video nadzora na določenih odsekih cest ter postavlja info

portale z namenom, da lahko bolje spremljamo dogajanja na cestah, poleg tega pa ustvarjamo pogoje za

boljše obveščanje uporabnikov avtocest. Ti sodobni sistemi nam tudi omogočajo, da podajamo

informacije glede morebitnih preusmeritev prometa.

Cestno vremenske postaje nam omogočajo pridobivati podatke o temperaturi zraka in terena, podatke o

smeri in moči vetra, ter vlažnosti v zraku. Podatki so pomembni pri odločanju o ukrepih v zimski službi.

Video nadzor (v vseh predorih je ta že vzpostavljen) pa nam omogoča, da opazujemo kritične odseke. To

so odseki, kjer je veliko prometa ali pa odseki, kjer so neugodne vremenske razmere, oziroma odseki,

kjer so bile zaznane težave že v preteklih letih.

Informativni portali so namenjeni podajanju informacij uporabnikom, ki trenutno cesto uporabljajo.

Uporabnike cest informira o stanju na cesti in v prometu, ter z njihovo pomočjo podaja sporočila

udeležencem v prometu, kot primer, obvestilo, da se morajo izločiti, ali obvestilo, da je cesta zaprta in

da naj izvozijo iz AC na prvem naslednjem priključku.

Zgoraj opisani sistemi niso vzpostavljeni po celotnem omrežju avtocest, predvideno pa je, da bodo vse

avtoceste tako opremljene do leta 2008.

Lanska zima je bila zelo intenzivna (huda). V lanski zimi smo porabili več posipnih materialov, kot je bilo

predvideno. Najhujše razmere so bile na področju avtocest, ki spadajo v avtocestno bazo Vransko in

avtocestno bazo Postojna. Obe avtocestni bazi vzdržujeta prometno najbolj obremenjeno avtocesto, na

kateri je v povprečju lahko tudi do 3500 tovornih vozil/dan.

Na področju omenjenih avtocestnih baz je v povprečju v lanski zimi snežilo 115 krat, snežilo je v 37 dneh,

zaradi sneženja se je izločalo tovorna vozila iz prometa na Štajerskem 4 krat, na Primorskem pa 12 krat.

Na primorski avtocesti smo dodatno izločali tovorna vozila 31 krat, ki pa so po trajanju omejitve tudi

kratkotrajna.

V preteklih letih smo pazili nekaj težav pri izvajanju zimske službe. Te so predvsem povezane s

problematiko samo-izločanja tovornih vozil v skladu z Odredbo o omejitvi prometa v Republiki Sloveniji,

mest za izločanje tovornih vozil primanjkuje tudi zaradi povečanega prometa. Sicer se težave pojavljajo



stran 11 od 12

na mestih, kjer so prisotni dolgi in relativno strmi vzponi. Takšni klanci so Medvedjek na dolenjski smeri,

Petelinjek na štajerski smeri ter Vrhniški klanec in klanec Unec na primorski smeri.

Pri izločanju tovornih vozil se poslužujemo tudi rešitve, ko izločamo na odstavne pasove avtocest. To se

izvaja v skladu z Navodilom o označitvi in zavarovanju vozil, ustavljenih na odstavnem pasu avtocest,

(Ur. List štev. 32/2002).

Letos je bil sprejet Pravilnik o omejitvi uporabe državnih cesta za promet tovornih vozil, katerih največja

dovoljena masa presega 7,5 ton (Ur. list RS štev. 102/2006), ki prinaša dodatne prepovedi za voznike

tovornih vozil. DARS d.d. ocenjuje, da bo ta omejitev ugodno vplivala na dogajanja, saj je pričakovati, da

tovornjaki ne bodo iskali obvoznih poti tam, kjer se bo izvajalo izločanje.

DARS d.d. ocenjuje, da bodo aktivnosti v zimski službi izvedene v skladu s predpisi. Če ne bo izrednih

vremenskih razmer, bo DARS d.d. zimsko službo izvedel v okviru planiranih finančnih sredstev in v

zadovoljstvo uporabnikov.

Obveščanje javnosti o stanju in prevoznosti avtocest in hitrih cest iz Prometno

informacijskega centra za državne ceste

S 15. marcem 2006 je začel z delom Prometno-informacijski center za državne ceste, ki sta ga ustanovili

Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) in Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, DARS d.d..

V novoustanovljenem centru se zbira in preko različnih medijev v javnost posreduje informacije o stanju

celotnega državnega cestnega omrežja in prometu na njem. Tako je po več letih prizadevanj

zagotovljena enotna in enovita raven informacij o stanju in prometu na vseh državnih cestah v Republiki

Sloveniji - avtocestah, hitrih, glavnih in regionalnih cestah.

Prometno-informacijski center za državne ceste deluje v okviru ljubljanske avtocestne vzdrževalne

baze, operaterji pa so 24 ur na dan dosegljivi preko telefonske številke klicnega centra (01) 518-8-518,

preko katere lahko uporabniki državnih cest dobijo aktualne informacije o stanju in prometu na cestah

ter tudi sami sporočajo morebitne izredne dogodke na državnih cestah. Na spletni strani www.promet.si

bodo objavljani tako podatki iz uradnih virov (DRSC, DARS, Policija ipd.) kot tudi informacije, sporočene

s strani voznikov (npr. klub voznik vozniku).

Napotki voznikom v zimskih razmerah

Vozniki lahko, predvsem z ustrezno zimsko opremo in strpnostjo, v zimskem času bistveno prispevajo k

boljši prevoznosti cest, prihranku uporabe posipnih materialov in tako tudi k boljšemu ohranjanju in

varstvu cest, vozil in okolja. Vozniki naj ne pozabijo:

• ustrezno opremiti svojih vozil s predpisano zimsko opremo,

• preveriti stanje in prevoznost cest, kamor se odpravljajo,



stran 12 od 12

• upoštevati navodila služb, ki skrbijo za prevoznost in varnost cest v zimskem času in

• biti strpni.

Zimska oprema

Jesen počasi prehaja v zimo, ki nam bo gotovo postregla z mrazom, ledom in snegom. Glede na

spremenjene vremenske razmere moramo vsi udeleženci v prometu, predvsem pa vozniki motornih

vozil, računati na možnost hitre spremembe voznih razmer. Ob spremenjenih voznih razmerah je

temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega vozila, za kar moramo

pravočasno poskrbeti.

Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS 83/2004) v 114. členu določa, da morajo biti motorna

vozila pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo. Kaj je zimska oprema in

zimske razmere je podrobneje opredeljeno v podzakonskih predpisih.

Odredba o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (Uradni list RS 29/2004), ki jo je izdalo

Ministrstvo za notranje zadeve, v 4. členu predpisuje, da morajo imeti vozila na cestah v Republiki

Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta (pozimi) in tedaj, ko se ob sneženju sneg

oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo (zimske razmere), predpisano

zimsko opremo. Zimske razmere na cesti so tudi tedaj, ko je vozišče zasneženo ali poledenelo (snežna

ali ledna deska), čeprav ne sneži.

Na cestah v Republiki Sloveniji, na katerih so zimske razmere, je prepovedana vožnja za tovorna vozila s

priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarne snovi in za izredne prevoze. Tem vozilom se pozimi na

mejnih prehodih ne dovoli vstopa v Republiko Slovenijo, če nimajo predpisane zimske opreme. V zimskih

razmerah se jim vstop ne dovoli, tudi če imajo zimsko opremo. Izjemoma se v zimskih razmerah dovoli

vstop takim vozilom, ki so registrirana v Republiki Sloveniji, če je na območju mejnega prehoda

primerno parkirišče, na katerega se izločijo iz prometa.

Po 8. in členu Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Uradni list RS 17/2000) se kot

zimsko opremo motornih vozil smatra:

1. Zimsko opremo dvoslednih motornih vozil z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3.500 kg, in

njihovih priklopnikov sestavljajo:

- zimske pnevmatike na vseh kolesih ali

- poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali

verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v

primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega

pogona vsaj za stalno vklopljeno os.

2. Zimsko opremo dvoslednih motornih vozil z največjo dovoljeno maso, ki presega 3.500 kg, in

njihovih priklopnikov sestavljajo:

- zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali



stran 13 od 12

- poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali

verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v

primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega

pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še

lopato.

3. Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm.

4. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako "M+S".

Pnevmatike na vozilih, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti enake velikosti, vrste (poletne,

zimske, terenske) in zgradbe (radialne, diagonalne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, hitrostnega

razreda ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine), kar določa 4. člen Pravilnika o

napravah in opremi vozil v cestnem prometu.

Zimska oprema po navedenem pravilniku ni potrebna za obalno-primorske kraje.

V zimskem času moramo slabše vozne razmere pričakovati zlasti na delih cest, ki so bolj izpostavljena

vlagi, vetru in mrazu, predvsem pa:

• na propustih,

• na mostovih in viaduktih,

• v usekih,

• na delih cest, ki vodijo skozi gozd in

• na delih cest, ki so izpostavljeni močnemu vetru (burja).

Nasveti voznikom

Vozniki lahko, predvsem z ustrezno zimsko opremo in strpnostjo, v zimskem času bistveno pripomorejo

k boljši prevoznosti cest, prihranku uporabe posipnih materialov in tako tudi k boljšemu ohranjanju in

varstvu cest, vozil in okolja. Vozniki naj ne pozabijo: ustrezno opremiti svojih vozil s predpisano zimsko

opremo, preveriti stanje in prevoznost cest, kamor se odpravljajo, upoštevati navodila služb, ki skrbijo

za prevoznost in varnost cest v zimskem času in biti strpni.

Priprava motornega vozila na zimo naj zajema tudi pregled drugih naprav in opreme vozila. Poleg

pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma in luči je tu še vrsta drugih naprav, ki jih mora uporabnik vozila

občasno, pred zimo pa pravočasno in skrbno preveriti:

• akumulator - pregledati, očistiti in namazati je treba kabelske priključke in preveriti stanje

elektrolita v celicah;

• hladilni sitem - preveriti je potrebno gostoto in raven hladilne tekočine;

• sistem za dovod zraka v vozilo - priporočljivo je preveriti ali se v sistemu nahajajo tujki (smeti ali

posušeno listje);

• olje v motorju - gladina olja mora vedno segati med obe oznaki (max - min) na merilni palici;



stran 14 od 12

• sistem za močenje vetrobranskega stekla - preveriti je treba količino vode v posodi ter ji dodati

zadostno količino sredstva proti zmrzovanju;

• metlice brisalcev - preveriti njihovo izrabljenost in jih po potrebi zamenjati;

• klinasti jermen - preveriti je treba stanje in napetost jermena, ki zagotavlja vrtenje alternatorja,

črpalke hladilne tekočine in drugih naprav;

• sistem za dovod goriva - pri vozilih z dizel motorjem je priporočljivo pregledati in po potrebi

očistiti filter za gorivo;

• tesnila vrat - če jih bomo občasno namazali z glicerinom, v mrzlih dneh kljub mokroti vrata ne

bodo primrznila;

• ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika - občasen vbrizg WD 40 ali podobnega

penetrirajočega antikorozivnega sredstva bo preprečil pomrznjenje ključavnice.

• v vozilu naj bo pozimi ali v zimskih razmerah v posodi za gorivo najmanj 50% goriva, da se

lahko ogreva notranjost vozila tudi, če pride do zastoja in s tem do morebitnih težav z

oskrbovanjem;

• v vozilu naj bodo rokavice, odeja, strgalo za led in manjša snežna lopata;

• voznik osebnega avtomobila, ki so ga vremenske razmere zalotile nepripravljenega, naj se iz

prometa izloči sam; to velja zlasti za odseke cest pred klanci, kjer je že eno ustavljeno vozilo

lahko vzrok, da promet popolnoma obstane.

Priporočila za vožnjo v zimskih razmerah in pozimi

• hitrost vozila zmanjšajmo in ga prilagodimo razmeram ter stanju vozišča,

• povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami,

• zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko,

• ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje

vozila (podobno velja tudi za sunkovito speljevanje),

• zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na

pogonskih kolesih zmanjša stopnjo nadzora nad vozilom in onemogoči potrebne popravke smeri

vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila,

• vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti,

• posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica,

• računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno,

• med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu; v takih

razmerah so zlasti pomembni vozniška kultura, etika in solidarnost.

Služba za poslovno komuniciranje DARS d.d.

organiziranost in pripravljenost zimske službe na · pdf filedodatne informacije: marjan...

Documents