Tiskovina • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana • Cena 3 €

Oktober 2012 • Leto XXIII

10

2

O Bog, če od tebe odidemo, umremo;

če se k tebi vrnemo, vstanemo; če v tebi ostanemo, obstanemo.

O Bog, če od tebe odidemo, umremo; če se k tebi vrnemo, vstanemo od mrtvih; če v tebi prebivamo, živimo.

O Bog, nihče te ne zapusti razen razočaranih; nihče te ne išče razen opomnjenih; nihče te ne najde razen očiščenih.

O Bog, če tebe zapustimo, s tem že preminemo; če te čakamo, te s tem že ljubimo; če te vidimo, te s tem že imamo.

O Bog, k tebi nas prebuja vera, dviga upanje, s tabo povezuje ljubezen; o Bog, po tebi premagujemo sovražnika.Tebe molimo.

Avguštin, Izbrani spisi, Hieron, Ljubljana 2011, str. 48.

Bog vedno deluje v našem življenju. Tudi skozi

preizkušnje. Največkrat šele takrat začutimo, da nam On skozi bolečino prinaša odrešujočo rešitev, ki nam spreminja življenje na bolje. Brez bolečine ni močnega iskanja Boga. Pri iskanju odgovora na vprašanje, zakaj je treba skozi boleče preizkušnje, ki jih človek lahko doživi tudi od predstavnikov Cerkve, se je prebudila želja po iskreni molitvi.

Z ženo Marijo sva začela zajemati moč molitve na molitvenih srečanjih Prenove v Duhu pri gospodu Tonetu Marinku v Črnučah. Ker božji Duh veje kjer in kolikor hoče, je v letu 1987 iz teh srečanj nastala še molitvena skupina Prenove v Gorenji vasi. Kot nov plamenček Božje ljubezni se je dotaknila peščice ljudi, ki s(m)o redno prihajali v cerkev in v svoji ponižnosti že okušali moč molitve. Vseh molilcev v skupini je bilo že petnajst. Iz te skupine je kmalu nastala še ena v sosednji župniji. Od preostalih trinajstih so trije že odšli na večno slavljenje po zasluženo plačilo, nekateri zaradi

bolezni žal ne morejo več prihajati na srečanja, osem pa se nas še vedno redno zbira na tedenskih srečanjih.

Zbiramo se ob torkih po večerni sveti maši na našem domu blizu cerkve. Okrepčani po sveti evharistiji začnemo srečanje z molitvijo rožnega venca. Nato prisluhnemo Božji besedi. Vsakokrat kdo od nas odpre Sveto pismo na slepo in prebere odlomek. Nato v kratki tihoti pustimo, da se nas prebrani odlomek dotakne. Misli, ki nas nagovarjajo, tudi podelimo drug drugemu. Vedno znova nas preseneti bogastvo, ki se kot odmev na odlomek zrcali v našem življenju. Nato nadaljujemo s slavljenjem, zahvalami in prošnjami. Srečanje sklenemo ob družabnem klepetu. Da bi se moč molitve v župniji še okrepila, že približno eno leto sodelujemo tudi pri molitveni uri pred Najsvetejšim ob sredah v župnijski cerkvi.

Bogu smo hvaležni, da ga že 25 let lahko častimo na preprost in iskren način. Z ženo verjameva, da nas v duhu spremlja tudi pokojna Snopkova mama Julijana Kavčič, ki se je kljub težkim preizkušnjam v življenju oklepala molitve in zato ostala močna v duhu. Ni slučaj, da se je v večnost preselila ravno v sobi, kjer se naša molitvena skupina vsa leta srečuje.

Julijan Ušeničnik

PREDSTAVLJAMO MOLITVENA OBČESTVA PvD

Molitveno občestvo Gorenja vas

PRENOVA je list Prenove v Duhu, 2012, leto XXIII, št. 10

Odgovarja: Miodrag Kekić, e-pošta: mio.kekic@gmail.com

Ureja in zbira prispevke: Marija Bukovec, Savlje 46, 1000 Ljubljana, e-pošta: marija.bukovec@siol.net

Uredniški odbor: Igor Lovišček, Marjan Dvornik, Janez Cerkovnik, p. Marijan Šef, Helena Sernec in Marija Bukovec

Lektorira: Marjeta Žebovec

Naročila revije in knjig: Društvo Prenova v Duhu, Obrežna 1, 2000 Maribor, tel.: 02/420 11 37,

E-pošta: prenova.v.duhu@rkc.si Strani na internetu: http://prenova.rkc.si/

Postavitev in urejanje Prenove na internetu: Helena Sernec

Založila: Prenova v Duhu

Tisk: Špes&Co. d.n.o.

Izdaja: Prenova v Duhu. List izhaja enkrat mesečno. Vrednost 3,00 EUR. Letna vrednost (11 številk) znaša 20,00 EUR. Plačali jo boste s položnico, ki vam jo bomo poslali. Lahko se odločite tudi za podporno naročnino; z njo želimo zbrati denar, da bomo revijo poslali tistim, ki si je ne morejo kupiti. Naročnino na Prenovo pa lahko tudi podarite; sporočite nam svoj naslov in naslov obdarjenca!

Transakcijski račun Društva Prenova v Duhu: 24200 - 9004376942ISSN (tiskana izdaja): 1581-3916, ISSN (online): 1581-2924

Foto naslovnica Marjan Dvornik in foto zadnja stran Klemen Lajevec

Dragi bratje in sestre v Gospodu!Letošnja trgatev se je najprej

napovedovala s katastrofalnimi šte-vilkami zaradi izredno močne suše. Nazadnje pa smo lahko slišali, da je grozdje, ki ga je sicer letos veliko manj, posebno kakovostno. In ko-mentator je ponovil znani rek: Kjer narava vzame, po drugi strani da.

In tako je velikokrat na tej naši poti življenja. Pri nas smo to v zadnjem času lahko videli, namreč kako se neko stanje v družbenem življenju nenadoma obrne na boljše kot je sprva kazalo. Hvala Bogu, tudi taka pozitivna presenečenja so možna. In hvala Bogu, ker mi, kristjani, za to lahko vemo. Z Bogom nam namreč nič ni nemogoče. Jezus nas uči, da tistemu, ki veruje, nič ni nemogoče. Bog je Gospodar nemogočega. Prav vsako še tako temačno in zamotano stanje lahko obrne v dobro. Bog je resnični Gospodar vsake situacije. Ne ljudje (na oblasti ali v zakulisju ali v medijih ipd.), ampak končno samo Bog. Kdo je kakor Bog?

Za nas, ki vemo, da smo Božji otroci, je to lahko nemajhna tolažba

in upanje. Kadar nas zagrinjajo stiske in nasprotovanja, vemo, da naš Očka bedi nad vsem in ko ga pokličemo, odgovori na naš klic. In kje je ta, ki bi se mu zares lahko upiral?

Nedavno mi je moj brat pričeval, kako je na srečanju molitvene skupine na glas molil, da bi Bog vendar že razkrin-kal krivičnike, ki uničujejo našo deželo, in dal, da zmaga pravica. Nato je nekdo v Duhu odprl Sveto pismo in prebral besede po preroku, kjer med drugim pravi, da „bodo iztrebljeni vsi, ki snujejo hudobijo, tisti, ki pogubljajo ljudi z besedo, ki sodniku pri vratih na-stavljajo zanko in z zmedo izpo-drivajo pravičnega“ (Iz 29,15–24).

Tako molimo in bomo še molili v veri, da naš Bog dela vse prav in vse ob pravem času. On nas usliši in odgovori na naše molitve, kakor je najbolj prav. In še naprej ga bomo slavili, kakor le On zasluži. V oktobru se bomo zbrali v ‘slavilni dolini’ v Novem mestu, kjer bomo tudi mi kot

VSEBINAModre Misli

Ljubezen se začenja doma in traja doma:

in tam je nenehno njeno področje. Dom je za vsakogar prvo območje ljubezni, pobožnosti in

služenja. Začnite govoriti z ljudmi, ki govorijo vaš jezik in

živijo z vami, a jim doslej niste nikoli spregovorili besede.

Zares, ni nam treba pogosto potovati v Jeriho. Naše glavno opravilo je v svetem mestu našega rojstva, našega Jeruzalema, kjer stoji svetišče pravega Boga. Tam smo poklicani, da služimo v svojih bratih in sestrah, pri nas doma in pri naših sosedih.

bl. Mati Terezija, Sadovi ljubezni (Misli za vsak dan), Družina, Ljubljana 2001,

str. 28 in 29

Izraelci nekoč bolj zaupali v Boga kot v lastne sile (prim. 2Kron 20). Bolj bomo pričakovali rešitve za konkretne stiske našega naroda od Njega, ki vse drži v rokah, kakor pa od zgolj človeških naporov, ki so sicer tudi potrebni, ko ponižno sodelujemo z Njim. Še enkrat torej velja glasno vabilo vsem članom molitvenih občestev Katoliške karizmatične prenove: dobimo se v skupnem slavljenju v soboto, 20. oktobra 2012, v Novem mestu. Povabite tudi take, ki so morda malo zastali nekje ob strani!

In končno naj nas posebno v tem oktobru, mesecu, posveče-nemu rožnemu vencu, rožnoven-ska Mati Božja podpira s svojo mogočno priprošnjo, da bi nas Bog rešil iz vseh nevarnosti. Kakor v bitki pri Lepantu, 7. oktobra 1571, naj tudi v današnji bitki za naš narod in Evropo zaustavi vse sile, ki nas ogrožajo na različnih področjih ter prepreči naš propad.

Naj bo ‘beraha’ – blagoslov – na vseh vas!

Vaš p. Mio Kekić DJ

uVoDNIk

TEMELJI Marija – Kristusova Mati in Mati Cerkve 4AkTuALNo

Z Božjo močjo, ne hudičevo! 6HoJA z JEzuSoM

Brez vere ne moremo biti Bogu všeč 7oBLAST

Iz napada v obrambo 8POGOVOr

»Slavilna dolina« pripravljena 11Krščanstvo ni filozofija, ideologija, religija ali etični sistem 13POROČILO

Najlepši teden 16Mistik in karizmatik v avstrijski Radgoni 17PRIČEVANJA

Hvaležnost 18Po peklu 18Presenečeni boste! 19oBVESTILA 21

4

TEMELJI

4

soodreševanje je še posebej očitno v uri Njegovega trpljenja, ko se je z dušo pridružila Njegovi daritvi (prim. C 58).

Po vnebohodu svojega Sina je v molitvi skupaj z apostoli in nekate­rimi ženami podpirala prve začetke Cerkve (prim. C 69). S svojimi molitvami je prosila za dar Svetega Duha, ki je Njo samo obsenčil že ob oznanjenju (prim. C 59).

Tudi Marija pa je, obvarovana madeža izvirnega greha, dovršila svoj tek zemeljskega življenja in bila vzeta v nebesa z dušo in telesom. Njeno deviško telo ni bilo podvrženo trohnobi. Tam jo je Gospod povišal v Kraljico nebes in zemlje, da bi bila tako še popolneje upodobljena po svojem Sinu. Tako za nebesa »spočenja« in »rojeva« vse kristjane, ki seveda v svobodi na to pristanejo.

Foto

Ver

onika

Rija

vec

Marija – Kristusova Mati in Mati Cerkve

Ker je brezpogojno pritrdila Očetovi volji in odrešenjskemu delu svojega Sina ter vsakršnemu nagibu Svetega Duha, je za Cerkev največji zgled vere in ljubezni. Gre pa še dalje: s pokorščino, vero, upanjem in gorečo ljubeznijo je na edinstven način sodelovala pri Odrešenikovem delu odrešenja, torej pri obnovitvi nadnaravnega življenja v dušah. S tem je postala Mati v redu milosti. (prim. C 61).

Tu pa ne gre za neko preteklo dogajanje, ampak taka Njena vloga nenehno traja: v to poslanstvo je privolila ob oznanjenju, jo brez omahovanja ohranila in krepila v času Jezusovega javnega delovanja, na poseben način v času Njegovega trpljenja ter smrti na križu in traja od »rojevanja« prve Cerkve pa vse do dovršitve vseh izvoljenih. Z

PIŠE: NIko rupNIk

Vsi se najbrž strinjate, da Devico Marijo priznavamo in častimo kot resnično Mater Božjega

Sina Jezusa Kristusa, ki je tudi naš Odrešenik. Obenem pa jo častimo tudi kot resnično Mater Kristusovih »udov«, nas verujočih, oz. Cerkve.

Marijina vloga v razmerju do Kristusa je neločljivo povezana tudi z Njenim razmerjem do Cerkve. Z ljubeznijo namreč sodeluje s svojim Sinom, ki je »Glava« Cerkve in rojeva tudi Njene »ude«. (prim. C 53 = Konstitucija o Cerkvi 2. Vatikanskega koncila). Ta zveza Matere z Njenim Sinom se kaže v Njegovem odrešilnem delovanju. Z Njim je najtesneje sodelovala in soodreševala od Njegovega deviškega spočetja, pa vse do smrti na križu. Njeno

4

Vzemi si čas Vzemi si čas za Boga, da vstopi v globine tvoj’ga srca! Vzemi si čas in postoj! V ljubezni Duha je sladek opoj. Vzemi si čas za molitev, ker to je duhovna sprostitev. Vzemi si čas, premišljuj! Po Svetem Duhu se izgrajuj! Vzemi si čas za tišino, okusil boš Božjo milino. Vzemi si čas, prisluhni Modrosti!, vodila te bo po poti svetosti.

Milena Pavuna Lampe

5

priprošnjo in mnogotero pomočjo mnogim pridobiva darove večnega zveličanja. Zato jo kličemo: »Priprošnjica«, »Pomočnica«, »Besednica«, »Srednica«,… Pri tem pa nikakor ne ovira ali zatemnjuje vloge svojega Sina Jezusa Kristusa, temveč še bolj razodeva Njegovo moč. (prim. C 62).

Čaščenje Device Marije»Glej, odslej me bodo blagrovali

vsi rodovi.« (Lk 1,48) Torej, Marija ni tukaj samo za »nekatere«, ampak preroško napove, da jo bodo častili vsi rodovi. Zato ji daje Cerkev v bogoslužju najbolj vidno vlogo izmed vseh svetnikov. Izkazuje ji posebno čaščenje. Že od najstarejših časov so jo namreč častili kot »Božjo Porodnico«. Pod Njeno varstvo se verniki v molitvi zatekajo

TEMELJI

Marija – Kristusova Mati in Mati Cerkve

v vseh nevarnostih in potrebah. To čaščenje je zelo pomembno. Vendar pa se bistveno razlikuje od čaščenja, ki ga namenjamo Presveti Trojici, Troedinemu Bogu. Ona je »služabnica Gospodova«, zato jo ne častimo »po Božje«. Je pa res dejstvo, da čaščenje Device Marije kar najbolj pospešuje čaščenje Presvete Trojice (prim. C 66). To čaščenje se posebej izraža v številnih bogoslužnih praznikih, ki so posvečeni Božji Materi (prim. B 103 = Konstitucija o svetem bogoslužju 2. Vatikanskega koncila), pa tudi v raznih marijanskih molitvah, kot so litanije Matere Božje in sveti rožni venec, ki je povzetek celotnega evangelija (prim. MC 42; (Marialis cultus = Odlok o Marijinem češčenju)).

Ob tem, ko zremo v Marijo in Njeno vlogo v Cerkvi, dojemamo, kaj je Cerkev v svoji skrivnosti, v svojem »romanju vere«, ko Ona kot Mati »spremlja« vsakega »romarja« na poti v večno domovino. In kaj bo Cerkev v večni domovini ob koncu svojega potovanja, kjer jo Marija pričakuje »v slavi Presvete in nedeljive Trojice« in »v občestvu z vsemi angeli in svetniki« (prim. C 69). Na tej poti »romanja« jo vsak član Cerkve časti kot Mater našega Gospoda in tudi kot svojo lastno – Nebeško Mater.

Ker je namreč Marija v nebesih že poveličana po telesu in po duši in je kot taka začetek in podoba Cerkve, ki bo v prihodnjem veku dovršena, je tudi tu na zemlji »svetla luč« potujočemu Božjemu ljudstvu kot znamenje trdnega upanja in tolažbe na poti, dokler ne pride Gospodov dan (prim. C 68).

Zato ni potrebno imeti predsodkov, dvomov in ovir v čaščenju Božje in tvoje Matere. V Njenem srcu je tvoje življenje najbolj zavarovano in je pot v odrešenje najkrajša in najbolj gotova. Naj ti bo Mati, Priprošnjica, Pomočnica, Zagovornica in Srednica vseh milosti!

Dovoli, dragi bralec/lka, da nekoliko »preskočim« zaporedje izpovedi vere, ko bi moral tokrat obravnavati tematiko: »Verujem v občestvo svetnikov«, pa mi dovoli, da zaradi meseca oktobra, ki je Marijin mesec, mesec rožnega venca, napišem nekaj skromnih besed o največji izmed svetnikov, Materi Mariji, ki je Kristusova Mati in Mati Cerkve. Prihodnji mes ec pa se bomo »globlje« srečevali s svetimi in našimi rajnimi in tako obravnavali tudi tematiko »občestva svetih«.

6

AkTuALNo

PIŠE: JOŽEF PAVLIČ

Svojo »elito«, bi dejal Branko Cestnik, pisec spremne besede v knjigi francoskega filozofa

in spreobrnjenca Fabriceja Hadjadja Vera demonov ali preseženi ateizem, saj »elitizem« spada k nakanam hudobnega duha, kako pridobiti človeka na svojo stran. Pa tudi laž namesto resnicoljubnosti, napuh namesto ponižnosti, moralistični nastopi v slovenskih javnih občilih z očitkom cerkvenim predstavnikom v zvezi z »afero Rode« in drugimi: »Vi niste dovolj spiritualni!« »Perverzna hudičeva linija v obnovljenem moralizmu /.../ hudičevska dimenzija ...« v smislu: vse je treba popisati, objaviti, poslikati, pa naj je res ali ne, namesto »vzgoje k resnici dogodka«. »Prekomuniciranje, zasičenost z informacijami, smetnjaštvo«.

»Resnico je treba vzeti iz smeti,« opozarja Cestnik. Tudi glede kardinala dr. Franca Rodeta, nadškofa mons.

Alojza Urana in nadškofa dr. Franca Krambergerja. Iz smetnjaka, v katerega so jih vrgli slovenski posvetni mediji.

Vse tri cerkvene može kot diplo­mirani teolog in urednik za Cerkev po svetu pri Družini dobro poznam. Kardinal Rode je bil v sedemdesetih letih moj profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, nadškofa Urana in Krambergerja sem velikokrat »spremljal« kot časnikar pri slovesnos­tih po Sloveniji in zunaj nje. Prav tako kardinala Rodeta, ko je bil še ljubljanski nadškof.

O vseh treh imam zelo dobro mnenje, jih zelo spoštujem, saj so mi bili in so mi še danes v marsičem vzorniki. Zato me zelo boli, ker so jih posvetna občila tako popljuvala, oblatila in omadeževala. Zanje bo kdo celo lahko našel »opravičilo« v smislu: »saj ne vedo, kaj mi delajo«, kot poje o Jezusu postna pesem. Posebej ob branju Hadjadjeve knjige bi dejal, da jih je zavedel hudi duh, ali jih je celo naščuval, vendar pravega in tehtnega razloga za opravičilo ni in ga tudi

ne more biti. Ni, če pomislim na to, se sam pri sebi zavem, da mora biti časnikar najprej pošten človek, dobro in pravilno obveščen, da mora ravnati po vesti (če ta ni pravilno oblikovana, naj poskrbi za to), spoštovati »kodeks časnikarske etike«. Če vsega tega ob vsem, kar mora časnikar vedeti, ko se loti pisanja, pri njem ob dolžni zaveza­nosti resnici in poklicnih kakovostih ni, potem se hitro znajde tam, kamor ga radi postavljajo ljudje. To je boleče zanj, dostikrat tudi krivično, prilepijo mu nalepko »en novinar«.

Čudim se in se sprašujem, kako so se mogli nekateri »novinarji« spustiti tako nizko, da so se zadnje mesece drug za drugim spravljali na nadškofa Krambergerja in Urana ter kardinala Rodeta, ne da bi prej preverili, kaj je res in kaj ni. Tako pa so pisali na podlagi domnev, govoric, predvidevanj in natolcevanj. Gradivo za svoje pisanje so pobirali iz slovenskega »smetnjaka«. Če se spraviš na to raven, potem se je res težko, skorajda nemogoče dvigniti više, kaj šele na raven, na

Prekrasen predjesenski dan je. Sončeva svetloba se v vsem razkošju siplje na Slovenijo. »Slavilno dolino«, kadar gledamo nanjo z očmi vernega, Bogu zvestega človeka, bo glavni poudarek vsesloslovenskega srečanja katoliške karizmatične prenove 20. oktobra v novomeški stolnici sv. Nikolaja z apostolskim nuncijem v Sloveniji nadškofom dr. Juliuszem Januszem kot posebej povabljenim gostom. Te dni (prispevek pišem na začetku septembra) daje pogled na slovensko stvarnost bolj satanovo podobo. Zdi se, kakor da je vse moči usmeril na to našo »zeleno dolino« in vse svoje »najmočnejše sile« poslal nanjo, da jo podjarmijo.

Z Božjo močjo, ne hudičevo!

Foto

Kle

men

Čep

ič

Brez vere ne moremo biti Bogu všečTa mesec se začenja leto vere, o katerem bo verjetno veliko pisanja, raznih razprav in gotovo tudi iskrenega prizadevanja, da bi v tem času poglobili osebno vero.

kateri živijo, oznanjajo, se trudijo živeti omenjeni slovenski cerkveni dostojanstveniki. Kaj šele na Božjo raven, za katero dihajo, se potijo, zanjo namenjajo vse svoje sile. Kje so sami na tej ravni, najbolje vedo oni sami. Kako je z njihovim odnosom do Boga? V to, kakor tudi v njihove osebne stvari, nimamo pravice dregati. Bog bo vsakega od nas najprej vprašal, kaj smo naredili zanj. In morali mu bomo dati svoj odgovor. Omenjeni cerkveni dostojanstveniki pa svojega. Ta nas čisto nič ne briga in nič nam ne sme biti potuha za naše življenje v grehu. Tudi časnikarjem, ki so pisali o omenjenih cerkvenih dostojanstveni­kih, ne za njihove napade nanje, očitke in sramotenje. »Najprej pospravite sami pri sebi!« bi jim dejal z modrostjo v marsičem preizkušenega človeka. Če pa že vztrajate v smetnjaku, rijete po njem, da bi kaj izbrskali na dan, potem se ni čuditi, da iz vas bruha na dan to, kar beremo, poslušamo, vidimo. »Svinja vse svinjsko vidi,« nam je malosemeniščnikom dejal naš duhovni voditelj Vinko Vegelj, sedanji ljubljanski stolni kanonik. Svinji je to lastno, gorje pa ljudem, ki tako delajo, živijo, širijo takšno razpoloženje okrog sebe, zastrupljajo s tem druge. Zanje res velja: »Saj ne vedo, kaj mi delajo!«

V oktobru, mesecu rožnega venca, še posebej molimo za te ljudi, jih izročajmo Mariji, da bi »spregledali«. Predvsem pa božji Materi in nadangelu Mihaelu, bojevniku zoper demonske sile, izročajmo v varstvo po krivici oblatene cerkvene dostojanstvenike. V prepričanju, da se bo to blato, kolikor se jih je prijelo, kmalu posušilo in odpadlo z njih, ostalo pa bo na tistih, ki so ga metali vanje. V zavedanju, da satan in njegovi pomočniki ne bodo zmagali nad Cerkvijo, kar nam zagota­vlja Jezus. V moči, ki prihaja od zgoraj, kamor ne morejo moči od spodaj. S tisočletnim izkustvom Cerkve z zlom, predvsem pa v zavesti gotove zmage Dobrega nad zlim.

6

Z Božjo močjo, ne hudičevo!

PIŠE: S. ZINKA PAJTLER

Kaj pravzaprav vera je? Sveti Pavel nam v pismu razloži takole: »Je pa vera obstoj

resničnosti v katere upamo, zagotovi­lo stvari, ki jih ne vidimo.« (Heb 11, 1) Boga ni nikoli nihče videl, omenja Sveto pismo, o Njem so nam najprej govorili očaki in preroki, po katerih je Bog sam govoril in pripravljal pot svojemu Sinu, ki ga je za nas poslal na svet, da nas odreši in v polnosti razodene Božjo ljubezen. Sveto pismo je največji učbenik naše vere, kajti vera je iz oznanjevanja in poslušanja. Tudi danes imamo oznanjevalce, po katerih Božja beseda postaja živa in učinkovita.

Celotno Sveto pismo nam bolj ali manj direktno in jasno govori, kako nas Bog ljubi in kako si želi, da bi ga spoznavali in ljubili tudi mi. Ko se je Bog učlovečil v Jezusu Kristusu kot Sin za naše odrešenje, ni več samo govoril o ljubezni do nas, ampak jo je tudi v celoti izkazal, vse do smrti na križu. Vsak, ki se poglablja v evangelij in sledi Jezusovemu nauku in življenju, gotovo pride do resnice, kako ljubeč je Bog do nas in vé, da brez Njega ne moremo ničesar storiti. Zato nam je Jezus obljubil, da bo z nami do konca sveta in želi, da mu popolnoma zaupamo. Zaupanje

je namreč velika spremljevalka vere, v obojem pa se rojeva ljubezen, ki nas lahko najtesneje združuje z večno Ljubeznijo. Česa bi se bali? On je vendar vsemogočen. Mar nam ni Jezus vsega jasno povedal in pokazal? Vse to so v evangeliju zapisali tisti, ki so bili Njegove priče in priče temu, da obvladuje vse: naravo, bolezni, grehe in celo smrt. To pa ni le preteklost, Jezus je z nami tudi danes z isto ljubeznijo in enako močjo. Kjer sta zaupanje in vera živa, smo tudi danes priče mnogim čudežem. Če pa se kdaj ne zgodi po naših željah in predsta­vah, verujmo, da ima Gospod boljši načrt in v svoji vsevednosti naredi tako, da pripravi človeku srečo, ki bo trajala vso večnost.

V današnjem času se kopičijo razna verovanja. Razni guruji in različni posamezniki si izmišljujejo stvari, ki se današnjemu človeku zdijo bolj »sodobne«, prirejajo malo tega in onega, da se zdi bolj po okusu posa­meznika in skupin. Mnoge premotijo, da zapustijo resnično vero v živega Boga, ki se nam je sam razodel in pokazal, da je ON tisti, ki je vse ustvaril in vse obvladuje, in si kopičijo učitelje po svojem okusu. Tudi o tem nam pričuje Sveto pismo. Te vere ne govorijo o grehu, križu niti o trpljenju. Z raznimi metodami in tehnikami ter

7

HoJA z JEzuSoM

9

HoJA z JEzuSoM

8

Fra Ivo PavićIz napada v obramboJEZUSOVO IME JE NAD VSAKIM IMENOM

Cerkveno izročiloCerkvena tradicija je ozdravljenja

vedno smatrala za posebno znamenje Božjega usmiljenja, čudežni Božji »objem«. V ozdravljenjih vedno prepoznava Kristusa, ki ozdravlja. Pošilja ga Oče, da bi ozdravljal nje, ki so bolni zaradi posledic izvirnega greha, zato da bi človeški naravi vrnil prvotno zdravje. Vse do današnjih dni so bili posamezni svetniki obdarjeni z darom ozdravljanja. Ta dar so prejeli, ker jim je bil Kristus vse: Bog, Gospodar in Odrešenik. In prejeli so ga, da bi ga koristili za blagor Cerkve. To dejstvo potrjujejo tudi starokrščanski pisatelji. Oni govorijo o dejstvu, da med njimi delujejo nekateri kristjani, ki jih je Bog obdaril z izrednimi darovi.

Skozi zgodovino so osnovali posebne Cerkvene redove, katerih glavno poslanstvo je bilo skrb za bolnike. Ustanavljali so bolnice in medicinske centre, v katerih so postopoma napredovali v načinih ozdravljanja. Zato so dar ozdravljanja uporabljali povečini po bolnicah, sirotišnicah in bolj skrito, po domovih.

določeno prehrano naj bi se človek sam izpopolnil ter odrešil. To je velika prevara, ki je le kratkoročna in slej ko prej prinese razočaranje.

Mi pa ne zapuščajmo prave vere in ne bojmo se križa, ki v njej stoji, kajti s tem znamenjem bo Kristus znova prišel na svet v svoji slavi in vse, ki so mu zvesti, povabil v svoje kraljestvo.

Foto

arh

iv dr

užin

e Ku

šar

Foto

Kle

men

Laj

evec

Prošnja za mir

Počivam naj v Tvojem Srcu, Gospod.Daj, da počijem po trudni noči brez spanca.Daj, da se moje srce napije Tvojega miru, da ga užijem.

Miru te prosim, Gospod.Mir moji duši.Mir meni sredi nemira dneva.

Bodi Ti moj mir, saj si me izbralza svojo nevesto.

Naj se razblini temina, ki me obkroža, temina, ki grozi moji duši,temina, ki se je zarezala v mojo kožo in jaz sem brez moči.

Naj te moje srce kljub tèmi ne neha ljubiti,naj ne neha bíti zate.

Ne dovoli, Gospod, da grem zopet stran od Tebe,čeprav vem, da ako se Ti izgubim,me pojdeš iskat.Čez vse moje blodnje, čez vso mojo bedo,čez vso mojo umrljivost me prideš iskat,da se zopet vrnem k Tebi.Hvala, Gospod, da me imaš tako popolno rad,kljub temu, da sem tako nepopolna.Ljubim te čez vse!

Polona

9

oBLAST

Prva Cerkev se je posluževala duhovne avtoritete, ki jo je zapustil sam Jezus Kristus. Zato je bila tako močna. Duhovno avtoriteto vsebujejo: odprtost, sprejemanje in uporaba Božje moči. To daje moč oznanjevanju vesele novice, zdravljenju in osvobajanju od zla. Darovi ozdravljanja, čudežev in osvobajanja so bili zelo »prisotni« v delovanju prve Cerkve. Tako nam poročajo Apostolska dela in Pavlova pisma. Tudi po smrti apostolov so se dogajala ozdravljenja. Tako npr. Pavel piše Galačanom: »… Ta, ki vam daje Duha in dela med vami čudeže …« (Gal 3,5).

Fra Ivo PavićIz napada v obramboJEZUSOVO IME JE NAD VSAKIM IMENOM

Jordan Aumann, direktor duhovnosti na Univerzi Svetega Tomaža v Rimu trdi, da so »darovi ozdravljanja, čudežev in drugi darovi, ki jih navaja sveti Pavel (prim. 1 Kor 12) ‘izginili’ iz delovanja Cerkve ob koncu 2. stoletja. Od tedaj so take darove prejemali zgolj posamezniki, sveti možje in žene1. Podobno razmišlja tudi kardinal Ruffini: »Apostolska dela veliko govorijo o karizmah, s katerimi so bili obdarjeni mnogi člani prve Cerkve, postopoma pa so izginjale iz Cerkvene prakse.«2 Povedati je hotel, da so popolnoma izginile.

Sigurno je dejstvo, da so karizme »izginjale« v dobi cesarja Konstantina. Masovno »izginotje« je bilo posledica sprejetja krščanstva kot državne vere. Za sprejem vere torej ni bilo potrebno temeljito spreobrnjenje, pač pa so se ravnali po načelu:

1 J. Aumann, »Gifts of the Spirit«, Word and Spirit, (1981-1982), 4.

2 Kard. Ruffini je že 1947 kot nadškof v Palermu prepovedal vsako karizma-tično delovanje v njegovi nadškofiji. Sodeloval je tudi na 2. Vatikanskem cerkvenem zboru, kjer je odločno zanikal, da lahko tudi danes Sveti Duh daje karizme posameznim vernikom za izgradnjo Cerkve. Takemu razmišljanju je odločno nasprotoval kardinal Leon Suenens.

Cesar se je dal krstiti, krstimo se še mi. Večina ljudi se je dala krstiti, saj ni bilo več nikakr­šnega nasprotovanja, še manj preganjanja. Starši so začeli prinašati h krstu majhne otroke in zato tudi ni bilo več »izlitja« karizem, kot se je to prej dogajalo pri krščevanju odraslih. Tudi Cerkev ni več potrebovala karizem, kot na začetku krščanstva, saj se je krščanstvo lahko nemoteno širilo. Začeli so bolj poudarjati pomen oznanjevanja Božje Besede in prejemanja zakra­mentov, pomen spoštovanja Božjih zapovedi, pojavljale so se razne pobožnosti ter razne oblike dobrodelnosti (karitativne ljubezni do bližnjega). V odnosu do krivovercev in nasprotnikov je Cerkev zavzemala »obrambni položaj«. Ali, če se izrazimo po nogometno: Cerkev ni »prehajala v napad« z močjo Svetega Duha, pač pa se je »povlekla v obrambo«. Bolj se je oblikovala kot institucija. Tudi zaradi tega je vse bolj izginjala skrivnost Cerkve, ki jo preraja moč Svetega Duha. »Pozabili so« na darove Svetega Duha in na njihov pomen in korist v vsakodnev­nem življenju.

Prav tako so se skozi

Aleluja naj odmeva

Kaj srce nam pravi, ko gledamo ljubezen to, kako je brez vprašanj in brez pogojev za nas življenje Jezus daroval zvesto. Prevzel je nase vse grehe naše, da v miru bi živeli mi, da ljubezen, dobroto bi nosili in jo sejali med ljudmi. Mar dosti smo storili za svojo dušo in telo, mar dosti smo Boga prosili, da pot poštena nam vodilo bo? Še je čas za naše grehe, da odstranimo nesnago vso, da bo On na nas ponosen, ko za nas Zveličar bo. Aleluja naj odmeva po zemlji zdaj povsod, da vstali Jezus bo ponosen zdaj gledal na svoj pošteni rod.

Marjana

zgodovino Cerkve poja­vljali »karizmatiki«, pa tudi določeni »duhovni tokovi« in »gibanja«, ki so preveč poudarjali darove »molitve v jezikih«, darove ozdravljanja, preroštva … Ker so naspro­tovali instituciji Cerkve, je »institucija« nasprotovala »karizmatikom«, in ni imela zaupanja v njihovo »pravo­verno« delovanje. Zato je bila »nezaupljiva« tudi do manife­stacij »darov Svetega Duha«, tudi do daru ozdravljanja.

F. MacNutt poudarja, da so bila korenita spreobrnjenja v času preganjanj v Rimskem cesarstvu posledica številnih ozdravljenj in osvobojenj vplivov hudobnih duhov,3 ki so jih izvajali v imenu Jezusa Kristusa. Trditev, da so karizme ozdravljenja in osvo­bajanja prenehale po smrti zadnjega apostola, nasprotuje zgodovinskim dejstvom.

Alfonso Tostato (1400–1455), zelo poznan pridigar in razlagalec Svetega pisma), je dejal, da so bili čudeži in ozdravljenja nujno potrebni za spreobrnjenje nevernih. Edino na ta način je bilo mogoče pokazati na nepremostljivo razliko in nesprejemljivo delovanje lažnih religij.4 Jaz bi dodal: na neki način so se še posluževali darov ozdravljanja, toda to je bilo zelo redko in neredno. Tako da je bil ta dar zelo onemogočen in »omrtvljen«. Tako stanje v Cerkvi je trajalo vse do 2. Vatikanskega Cerkvenega zbora.

Prevedel Niko Rupnik

3 Prim. MacNutt, »The nearly perfect crime«, Michigan, 2005

4 A. Tostato, Opera omnia, t. 27, Venezia 1728, G.3, v D. Grasso, I carismi della Chiesa, 146-147.

Foto

Mar

jan

Dvor

nik

SOBOTA, 20. OKTOBER, STOLNICA V NOVEM MESTU

GOSTJE:

PROGRAM:

Foto

gra�

ja: M

arja

n D

vorn

ik

GOSTJE:MARINKO BARBIŠ

ZORAN KODELA

DOLINA

2Kr

on 2

0,26

10

PRED VSESLOVENSKIM SREČANJEM KKP

Še nekaj dni nas loči od vseslovenske-ga srečanja molitvenih občestev KKP. Si med glavnimi letošnjimi organiza-torji, bolje rečeno kar glavni - kako gredo priprave?Turbolentno. Nekaj odpovedi,

prilagoditve na nove pobude, sicer pa je bolj kot prejšnja leta jasno sporočilo za celotno Katoliško karizmatično prenovo. Vse tehnične podrobnosti so dogovor­jene, vsebino in duha veselja pa bomo oblikovali kar na samem srečanju.

Zgovoren naslov srečanja izjemno navdušuje, ko se spominjamo prednikov, ki so – kot piše v drugi Kroniški knjigi - začeli vriskati in prepevati, Gospod pa je pripravil presenetljivo zasedo ...»Četrti dan so se zbrali v dolini Beráha

in tam slavili GOSPODA, zato tisti kraj še danes imenujejo »Slavilna dolina«.« (2 Krn 20,26)

Vedno bolj nas zaznamujejo napadalna stališča nevernikov, ki svojo agresivnost usmerjajo v Cerkev in vernike. V Franciji so v tem letu zažgali že tri cerkve, pri nas »samo« križ, vedno več kristjanov je zaradi verskega prepričanja ob službo, javno izražanje vere pa je vedno napadeno s plazom sovražnosti. Varuhinja človekovih pravic pravi, da se lahko kristjani sami branimo.

Ko sem spomladi bral odlomke iz kroniške knjige, sem srečal prav takšno stanje v času kralja Jozafata. Vsa sovražna ljudstva so se zbrala okoli svetega mesta, branilci pa so bili v veliki manjšini. Kaj so naredili? Poklicali so preroka in poslušali Božje naročilo: »Tako vam govori GOSPOD : Ne bojte se in se ne plašite pred to veliko množico, kajti ne boste se bojevali vi, temveč Bog.« (v.15) To je Božji odgovor na stisko. Jozafat pa je verjel Gospodu: »Poslušajte me, Judovci in jeruzalemski prebivalci! Zanesite se na GOSPODA ,

svojega Boga, pa boste zanesljivo vzdržali; zanesite se na njegove preroke in boste uspeli!« (v.20) Oblekli so obredna oblačila, dvignili prapore, na čelo kolone postavili svečenike, glasbila, pevce in odprli vrata obzidja: »Po po­svetovanju z ljudstvom je postavil tiste, ki naj opevajo in slavijo GOSPODA v svetem okrasju, hodijo pred vojsko in govorijo: Zahvaljujte se GOSPODU,

ker na veke traja njegova dobrota.« (v. 21) Adonaj se je bojeval zanje, zato so dolino, kjer so našli uničeno sovražno vojsko, poimenovali Behara. Behara pomeni »Slavilna dolina«, še danes ji tako pravijo. To slavilno dolino potrebuje tudi Cerkev v Sloveniji in prav Katoliška karizmatična prenova je prva poklicana, da s polnimi grli slavi Gospoda in mu v polnosti zaupa.

Marjan Dvornik

PRED VSESLOVENSKIM SREČANJEM KKP

Kdor bo prišel z vlakom, naj izstopi na postaji Novo mesto ­ center in NE na glavni postaji Bršljin ali Kandija.

Kaj pa parkiranje?

Parkiranje v okolici Kapitlja je do 13. ure plačljivo, po tej uri pa brezplačno. Priporočam parkiranje v parkirni hiši nasproti avtobusne postaje, brezplačno ves dan.

11

v času odmora bo v cerkvi molitev14.00 slavljenje14.15 pričevanje: Damjan Mlinarič15.15 drugi nagovor: Marinko Barbišmolitev za posameznike18.00 maša, ki jo bo vodil škof Andrej Glavan

Kako pa bo ta dan s hrano?

Topli obrok bodo delili v kašči ob

Zame je tako geslo našega letnega srečanja v svoji sporočilni moči program naših slavilnih skupin, ki jih je tudi škofovska konferenca prepoznala kot znamenje upanja za Cerkev. Tako je prva naloga vseh, ki imamo vneto srce za Gospoda, da povečamo število seminar­jev za krst v Svetem Duhu in oblikujemo slavilne skupine po vseh župnijah. Ne samo po eno v župniji, ampak čim večje število, da bi v vsaki vasi, vsakem naselju slavili Boga in njegovega Sina Jezusa, ki je Rešitelj in prinaša ozdravljujočo moč za telo, dušo in duha.

Kakšen bo program srečanja?Po župnijski maši, ki bo ob 9. uri,

bomo začeli s slavljenjem, potem pa bo program potekal takole:10.30 nagovor in pričevanje: Zoran Kodela11.30 prvi nagovor: Marinko Barbiš12.30 odmor za kosilo

cerkvi. Ob prihodu si bo vsak lahko kupil bon, s katerim bo v času kosila dobil hrano. Poskrbljeno bo tudi za drugo ponudbo.

Sicer pa je v mestu dovolj ponudbe tudi za tiste, ki si boste zaželeli drugače preživeti čas odmora.

Pomembna so tudi navodila za vozila.Prihod z osebnimi vozili:V mesto se pripeljete iz avtoceste na

izvozu številka 26 ­ Novo mesto zahod iz smeri Ljubljana ali na izvozu številka 27 ­ Novo mesto vzhod iz smeri Brežice.

»Slavilna dolina«pripravljena

V Novo mesto s ŠtajerskeŠtajerci se bodo na srečanje v Novo mesto odpravili 20. oktobra v zgodnjih jutrajih urah. Prijave in druge informacije: Majda Ganzitti na tel 040/834-389.

Foto arhiv uredništva Prenove

12

Krščanstvo ni filozofija, ideologija, religija ali etični sistem

V Svetišču Majke Božje Goričke kot rektor svetišča bivaš že dolga leta. Kako to, da te je pot privedla na to čudovit romarski kraj?V Svetišču Majke Božje Goričke živim

in delujem že natanko 22 let. Čutim, da je bil to načrt Božje previdnosti, saj sem klic jasno zaznal že pri sedemnajstih, ko sem kot semeniščnik sodeloval na nekem romanju ministrantov. V srcu sem močno občutil, da ta kraj zasluži prenovo in nekoga, ki bo tu živel, delal, molil, sprejemal ljudi ... Vse se je začelo uresničevati jeseni 1990, ko sem v Svetišče prišel s prvimi mladimi sodelavci in dvema odvisnikoma. Tako je na Hrvaškem zaživela terapevtska skupnost za odvisnike in delovala petnajst let. V tem času smo izvajali tudi skupinske te­rapevtske programe za hrvaške vojake iz zadnje vojne, ki so trpeli za posttravmat­sko stresno motnjo. Zdaj pa pripravljamo razne evangelizacijske seminarje, maše za bolne z molitvami za ozdravljenje, imamo molitveno občestvo ...

Ogromno se daruješ za druge s tem, da si duhovni vodja molitvenim skupinam, vodiš mnogo evangeliza-cijskih seminarjev, duhovnih obnov in tečajev. Kaj je tvoj osnovni življenjski moto?Za novomašno geslo sem si izbral

začetek 89. psalma: »Gospodove dobrote bom opeval na veke, rodu za rodom bom s svojimi usti oznanjal tvojo zvestobo.«

Po 26 letih duhovništva občutim, da se te besede z Božjo milostjo uresničujejo. Božjo ljubezen je vredno opevati! To je čudovita ljubezen! Prevzame celotno osebo, zato ta želi prepevati ... To je edina brezpogojna, prava in tudi zvesta Ljubezen, ki zdravi zlomljena srca, ozdravlja duše in telesa ter človeška življenja osvobaja iz ujetništva vsemogo­čih razočaranj.

Kot duhovnik in pričevalec duhovnega življenja se vsakodnevno srečuješ z raznimi stiskami posameznikov. Sodobni človek je v duhovni suhoti in osebnostni stiski. Vsakodnevno se sooča s stresom zaradi težkih življenj-skih okoliščin. Pomoč išče vsepovsod. Kaj meniš, kaj manjka svetovni Cerkvi, da ljudje raje iščejo srečo v New ageu ter drugod in ne najdejo poti do Kristusa, ki je edini Odrešenik? Na to zapleteno vprašanje je težko

kratko odgovoriti. Kristus je Emanuel, Bog z nami in med nami, Bog za nas, z nami na poti življenja, v vsakem času in vsaki življenjski situaciji. Ljubi vse, razume vse, odpušča vse, zdravi in ozdravlja vse in vsako slabost. Osvobaja z Resnico svoje ljubezni. Cerkev je Njegovo mistično telo: ranjeno, bolno, zavrženo, popljuvano, lačno, žejno ... Cerkev je najprej skupnost ljudi, ki verujejo v Kristusa, ga ljubijo in z Njegovo zvesto ljubeznijo ljubijo druge, posebej potrebne, siromašne, bolne, ranjene ... Krščanstvo ni

PRED VSESLOVENSKIM SREČANJEM KKP

Avtobusi naj parkirajo nasproti avtobusne postaje pri centru TUŠ, kjer so za ta namen ob cesti parkirna mesta. Potniki naj izstopijo na postaji mestnega prometa, ki je pred mostom v smeri avtobusne postaje. Pri odhodu pa je postajališče “pred staro občino” ob parku.

Za duhovnike bo parkirišče na voljo pri župnišču.

Kje bodo obiskovalci lahko dobili vse informacije?Za informacije in knjižno ponudbo

bo na voljo stojnica, za dodatne informacije pa lahko pokličete mene na gsm: 051/302­895 ali mi pišete na: marjan@dvornik.org

In spovedovanje?Tudi spovedovanje bo, in sicer v štirih

spovednicah v cerkvi.

Pomislili ste tudi na knjižno ponudbo, na srečanju pa bo po ugodni ceni na voljo že tudi druga knjiga Neala Lozana.Da, pripravljamo stojnico za ta

namen. Upam, da bo knjižna ponudba zanimiva, morda se nam pridruži še kdo.

Kako bi prepričal tiste »naše«, ki še oklevajo, naj se opogumijo, odstranijo vse ovire in se pridružijo?Letno srečanje je samo enkrat v letu,

kjer pokažemo, koliko nam v resnici pomeni edinost v Svetem Duhu. Cerkev v Sloveniji – pa tudi v drugih državah Evrope – je pred velikim izzivom, pred novo evangelizacijo, ki je ne bomo zmogli na vrtičkarski način, ki je še marsikje običajni način izražanja vere. Vsak lahko svoj urnik tako oblikuje, da ta dan nameni za udejanjenje edinosti na eni strani, tokrat pa tudi za obogatitev lastne duhovne formacije, saj bomo predvsem pogledali v prihodnost in si zadali jasne cilje. Kakor je bila za Jozafata Beraha znamenje živega Boga za izvoljeno ljudstvo, naj to srečanje pomeni »slavilno dolino« za našo Cerkev z živim Jezusom med nami.

Pogovor pripravila Marija Bukovec

13

Krščanstvo ni filozofija, ideologija, religija ali etični sistem

filozofija, ideologija, religija ali etični sistem, ampak osebno srečanje z osebo Jezusa Kristusa! Iz tega živega srečanja, ki prevzame celotnega človeka, nastane sprememba srca in nov duh. Kristus nas s Svetim Duhom ponovno rodi. Postanemo novi ljudje. Tako je tudi vsaka rana, vsaka bolezen in težava preobražena, osmišljena in dobi večno dimenzijo. Cerkev je danes ALI z ljudmi v potrebi in za njih ALI pa preprosto ni zvesta Jezusovemu poslanstvu: Oznanjajte in govorite: ›Nebeško kraljes­tvo se je približalo.‹ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte ...

Prepričana sem, da je dan zate prekratek, da bi lahko zadovoljil vse potrebe ljudi, ki iščejo tvojo pomoč in sodelovanje. Zanima me, koliko časa ostane zate in za osebno molitev, na kakšen način poglabljaš vero in kako ohranjaš stik z Bogom?Glede na to, da živim odmaknjeno,

oddaljen od naselij, v tišini, sem prek narave, Marijine prisotnosti v tem Svetišču, evharistije in molitve v nenehni Prisotnosti ... Pomembna zame je molitev, meditacija, preučevanje Božje besede, branje strokovne duhovne literature. Veliko mi pomeni negovanje prijateljstev in druženje z ljudmi, ki me popravljajo, opominjajo, me karajo in hranijo mojo dušo s podporo, ljubeznijo, pogovori, molitvami ...

Na vseslovenskem srečanju Katoliške Karizmatične prenove v Novem mestu boš glavni gost in boš spregovoril o tem, kako župnijsko pastoralo povezati s karizmatično duhovnostjo. Verjetno ne obstajajo recepti za poglobitev osebne vere, pa vendar bi želela slišati o tem, kako lahko kristjan v današnjih dneh najde osebnega Boga?Nikakor ni recepta! Ker je

vsak človek ustvarjen po Božji podobi, je kot posameznik v osebnem kontaktu s Svetim Duhom po Kristusu in tako tudi v posebnem odnosu z Očetom. Če to čutimo ali ne, Gospod nam je bliže kot mi sami sebi. Človek sicer lahko doživlja oddaljenost od Boga, ampak ta občutek je pravzaprav beg od samega sebe. Zato je pomembno pomagati človeku, da najde stik s sabo. Saj bo v lastnem srcu, pa čeprav je to ranjeno, našel zdravnika, ki ga ljubi. To se najpogosteje zgodi prek druženja in osebnih srečanj ter po pričevanju izkušenih kristjanov, ki so že doživeli lasten razpon dramatično ranjene človeške eksistence.

Vprašanja pripravila Darja Justinek, iz hrvaščine prevedla Marija Bukovec

PRED VSESLOVENSKIM SREČANJEM KKP

Marinko Barbiš je duhovnik, ki živi in dela na otoku Krku (Batomalj-Baška), v Svetišču Majke Božje Goričke, enem najstarejših romarskih krajev na Hrvaškem. Obiskovalci tod občutijo poseben mir, kar je bila iskano in dobrodošlo okolje za številna starodavna druženja skupin mladih, pevcev, ministrantov in zakonskih parov iz vse države. Prav po Marinkovem srednješolskem navdihu, ki ni nikoli popustil, pa se je v okviru Svetišča v zadnjih dveh desetletjih razcvetel in ukoreninil tudi močan duhovni in terapevtski center. O sebi, svojem delu in bogatih izkušnjah bo Marinko Barbiš spregovoril na našem vseslovenskem srečanju, katerega posebni gost bo. Da bi ga naši bralci nekoliko pobliže spoznali, smo pred srečanjem pripravili kratek pogovor z njim.

14

STArA zAVEzA

PIŠE: bR. MIRAN ŠPELIČ OFM

Zateci se k njej, o grešnik, zakaj ona je pribežališče ... zatočišče

milosti. Ime naše Gospe je trden stolp. Grešnik, ki se zateče k njej, bo varen. To je sladko ime, ime, ki je v tolažbo grešnikom, ime blaženega upanja. Gospa, tvoje ime je hrepenenje duše. Ime Marija je radost v srcu, med v ustih in melodija v ušesu. (Anton Padovanski, Nedeljski in praznični govori, 3. post. n., 5, 6)

Včasih si res težko predstavlja-mo, kaj naj bi pomenilo to Marijino nenavadno ime. Prvi stolp so v Svetem pismu gradili že kmalu na začetku (1 Mz 11,4), a je Gospod tam zamešal jezike. Stolpi so kasneje v utrjenih mestih pomenili pomembno ogledni-ško in obrambno točko. Pomenili so moč nekega mesta, pa tudi siceršnji prestiž in lepoto (Hab 2,1; Ps 61,4; Prg 18,10). V Visoki pesmi pa mladenič primerja vrat svoje izvoljenke z Davidovim stolpom, kar je tudi edina svetopisemska omemba te zveze.

Ko je David osvojil Jeruzalem in s tem okronal svoja osvajanja, je s tem nekako zaključil dogodke, ki so se

Stolp Davidov Vp 4,4

Tvoj vrat je kakor Davidov stolp, zgrajen z zidnimi venci: tisoč ščitov visi na njem, sami ščiti junakov. (Ekumenska izdaja)

Tvoje Garlu je, kakòr Davidou Turn, s’brambami sydan, na katerim taushent Szhitou viſsi, inu vſe shlaht oroshje téh mozhnih. (Dalmatin)

Sicut turris David collum tuum quae aedificata est cum propugnaculis mille clypei pendent ex ea omnis armatura fortium. (Vulgata)

začeli z izhodom iz Egipta. Gotovo je v njegovi novi prestolnici poleg palače bil prav stolp strateško naj-pomembnejši objekt, z izgradnjo katerega gotovo ni odlašal. Pomenil je namreč zaščito pa tudi ponos vsega novega kraljestva.

Marija sme dobiti to nenavadno ime, ker je Davidova potomka in po-temtakem dedinja tega kraljestva. Predvsem pa se ji to ime poda zaradi njene vloge braniteljice in zaradi njene lepote. Z vrha tega stolpa lahko dobimo opozorilo pred bližajočo se nevarnostjo, v stolp se lahko tudi zatečemo v varno okolje. Marija nas ne le opozori, tudi sprejme nas pod svoje okrilje, da sovražnik ne more do nas. Marija pa je tudi okrašena s krepostmi in je v ponos vsem njenim domačim, kot je bil lahko Jeruzalemčanom v ponos lepi stolp, le da njena lepota ni omejena na izobešene ščite premaganih vojska, ampak je prej to lepota bogopo-dobnosti, ki v Mariji ni okrnjena z nobenim madežem greha.

Marija, Stolp Davidov, ko iz večnosti zreš v našo zgodovino, nam še naprej pošiljaj opozorila in nas uči, kako naj se branimo pred napadi. Sprejmi nas v svoje varno zavetje. Hvala ti, da smemo biti ponosni na tvojo lepoto in da smo po tvoji in tvojega Sina milosti njenega odseva lahko deležni tudi v svojem življenju.

Dvanajst Marijinih imen

pSALMI

Božja sodba nad krivičnikiMolitev ob Psalmu 64

Foto Andrej Štremfelj

Kdo neki more videti?Poslušaj, o Bog, moj glas, kadar

tožim, skrij me pred krogom hu­dobnežev. Skrij me pred vrvežem hudodelcev, ki brusijo svoj jezik kakor meč. Moč besede, pisane ali izgovorjene je velika. Lahko boža ranjeno dušo, daje upanje in opogumlja. Razsvetli dan kot blisk sredi temne nevihte. A vse zamre, vse ponovno zagrne tema, če je izvir besed le človeško srce, ki nima korenin v Božji besedi.

V Božji besedi nas svariš pred mamoni, pred katerimi zdrsnemo na kolena. Zastrejo nam pogled na bližnje, preglasijo nežni šepet Stvarnika. Počasi a vztrajno namerjajo svoje puščice, da bi naskrivaj streljali na popolnega. Kajti popolni sliši Božji glas, suženj mamona pa se oklepa hudobnega naklepa, išče izprijene reči in

pSALMI Piše: Marija Štremfelj

kVIz

Izmed prispelih pravilnih rešitev bomo vsak mesec izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli knjižne nagrade. Izpolnjene in na dopisnico nalepljene kupone pričaku-jemo na naslovu uredništva (glej kolofon) najkasneje do 20. v mesecu.

Pravilne rešitve za kviz v septembrski številki se glasijo: A C B B A

Knjižne nagrade, ki jih izžrebanci dobite po pošti, tokrat prejmejo: Ana Činkelj, Kočevje, Mija Ješelnik, Ljubljana in Milena Kotar, Slovenska vas. Nagrajenkam čestitamo!

1. Zakaj Jezus blagruje krotke? (pomoč Mt 5)a) ker bodo dosegli usmiljenjeb) ker bodo gledali Bogac) ker bodo podedovali deželo

2. Kateri mož je bil ponižen bolj kot vsi ljudje na zemlji? (pomoč 4Mz 12)a) Aronb) Mojzesc) Jozue

ODGOVOR (A, B ali C)VPRAŠANJE

Ime in priimek:

Naslov:

1.

2.

3.

4.

5.

OKTOBER 2012

Kviz pri prav lja Neda Milos

SAD DUHA: KROTKOSTKaj pomeni krotkost, h kateri nas s svojim zgledom vabi tudi Jezus? Je krotak človek res samo miren, poslušen in ponižen in ne povzroča nobenih težav? Je tak Jezus, ko z bičem izžene trgovce iz templja, zmerja farizeje z gadjo zalego in hinavci ter nevernim Judom celo pripiše, da imajo za očeta hudiča? Jezus je govoril in delal to, kar je slišal in videl pri Očetu. Poslušen je bil njemu, ponižen pred njim, zaradi česar je ljudi, zagledane samo vase, pogosto vznemirjal. Tisti, ki so mu verjeli, so mu sledili. Za druge je bil tako moteč, da so ga umorili.

3. Kakšne žene je po Sirahovih besedah mož lahko najbolj vesel? (pomoč Sir 36)a) lepe, mile, krotkeb) zanesljive, krotke, zvestec) bogate, krotke, pametne

4. Dopolni Jezusove besede: “Učite se od mene, ker sem ...” (pomoč Mt 11)a) krotak in v srcu poniženb) zvest in pravičenc) prišel izpolnit Očetovo voljo

5. Kako naj kristjani odgovar-jamo ljudem, ki nas vprašajo po razlogu našega upanja? (pomoč 1Pt 3)a) ponižno in tihob) s krotkostjo in strahospoštovanjemc) samozavestno in prepričljivo

Foto

And

rej Š

trem

felj

govori, da Boga ni. In če Boga ni, kdo neki more videti?

Mamon današnjega časa je denar. Dobrina, brez katere je življenje nemogoče, naše delo je prevre­dnoteno v številke. Kako dobro je, če nam denar resnično pomeni le sredstvo za preživetje. In kako slepi postanemo, če nam bogatenje postane smisel in cilj življenja. Iščemo, kako bi prikrili zanke zla v modre znanstvene razprave, de­mokratično presojanje in zakonito delovanje. Kajti ujamemo se v lažno tolažbo: »Kdo neki more videti?«

A božja sodba visi nad krivičniki. Bog strelja nanje s puščico,nenadoma jih zadanejo udarci.

Pridružimo se psalmistu, ki vzklika:Pravični se veseli v Gospodu,k njemu se zateka,ponašajo se vsi, ki so iskreni v srcu.

17

poročilo

16

Nisem jih poznala in prvi pomislek je bil: »No ja, tudi prav, bom že zmogla ta teden med njimi.« Že prvi večer, potem pa vsak dan bolj so mi ti ljudje prirasli k srcu. Bili so preprosto preprosti, zanimivi, tako drugačni, pa vseeno tako podobni meni. Z zanimanjem sem opazovala njihove »seanse«, včasih celo kaj njihovega izkusila. Še si želim srečati te ljudi. (Anja, SKAMova oskrbnica hiše)

Kaprije 2012 so eno lepših doživetij v mojem življenju. Teden, ki je bil prežet z molitvijo, slavljenjem, adoracijo, vsa-kodnevno mašo, zakramentom sprave, teden, ki je bil vpet v druženje, sodelo-vanje v skupnosti, ustvarjanje, pogovore, pričevanja, izročanje, blagoslavljanje, kjer je Jezus središče vsega … V vsem tem je bil

ustvarjen prostor, da se srce odpre Božji milosti in pusti, da Jezus deluje, spreminja, spremeni … Z dediščino tega tedna in z zakladom novih prijateljstev, spoznanj lahko trdneje stopim na pot za Jezusom in z Njim v vsakdan. Bogu hvala za vse milosti, blagoslove in darove, ki smo jih bili deležni na Kaprijah. (RZ)

Kot družina smo počitnice na morju prvič preživeli v globoki povezavi z Jezusom. Bilo je zelo drugače in zelo lepo. Časa je bilo dovolj za nabiranje tako duhovnih kot telesnih moči. Če bo Božja volja, bomo v naslednjem letu zopet šli na slavilni dopust. (PB)

Lepo je iti na jutranji ali nočni sprehod, gledati sončni vzhod, zvezde, moliti ... In vedeti, da te v cerkvici čaka Jezus ...

Ko plavaš proti soncu, in se vse blešči in drhtiš od veselja, ker si z Gospodom, tudi v vodi, in ga slaviš z vsem svojim telesom, z vsakim dihom in gibom ... Ko moliš skupaj z drugimi za brata

Teden dni v avgustu na otoku Kaprije … Slavilni tabor pod vodstvom Svetega Duha in celjske Karizmatične prenove v Duhu … Prijatelji… Morje … Življenski pogovori … Vesela druščina … Češčenje Najsvetejšega … Procesija z lučkami … Delo v skupinah … Težko je reči, kaj je bilo najlepše - ves teden je bil najlepši!

Najlepši tedenFotografirala in zbrala vtise Mojca Krajnc

17

poročilo

17

Mistik in karizmatik v avstrijski Radgoni

Bad Radkerskurg – Avstralski mistik in karizmatik Alan Ames se je v svoji turneji poAvstriji ustavil tudi v Bad Radkerskurgu, takoj za slovensko mejo. Zahvaljujoč obvestilu na spletni strani Prenove smo se na srečanje z njim odpravili tudi nekateri Slovenci.

V cerkvi Svetega Janeza Krstnika se nas je zbralo približno tristo, Slovencev je bilo po moji oceni kakih trideset. Srečanje se je začelo z molitvijo rožnega venca, sledila je sveta maša, po njej je Alan imel nagovor, zaključili smo z molitvijo nad posamezniki pred Najsvetejšim. Vseskozi je bilo na voljo pet spo­vednikov. Hvaležni smo prijateljem iz mariborske Prenove, da so omogočili simultano prevajanje v slovenščino prek radijskih sprejemnikov. Hvala, Majda in Helena.

Alan je trdno zasidran v nauku katoliške Cerkve. V svojem nagovoru je opisal svojo pot spreobr­njenja, poudaril, da je Bog Ljubezen, vabil k zvestobi

Cerkvi, zakramentom, k molitvi rožnega venca, vse skupaj pa seveda popestril s primeri čudežnih ozdravljenj in spreobrnenj, ki jim je bil priča. Pri tem poudarja, da je Bog tisti, ki deluje, ne on.

Možakar me je prepričal s svojo ponižnos­tjo. Med sveto mašo je bil med nami v cerkvi, njegov govor je bil preprost, nastopal je brez velikega pompa, po srečanju je stopil do stojnice, kjer so se prodajale njegove knjige. Ob njem sem dobil občutek, da bi tudi vsak izmed nas lahko počel podobno.

Bogu hvala za vse preroke Božje Ljubezni, ki jih pošilja med nas!

Ambrož Perne

Šumenje valov, veter v laseh, poslušanje škržatov je dalo pečat na moje srce. Gospod, kako čudovito si ustvaril ta svet; kako si nas povezal skupaj v eno družino; kako si bil z nami pri sveti maši; pogovori dolgo v noč; premagal si strah v meni; hvala ti za ta čudovit poseg! Aleluja! (Barbara)

Vtisov je zelo veliko. Najbolj mi je ostal v spominu čas, ki sem ga preživela samo z Jezusom. Spomnim se trenutka, ko sem potrebovala odklop od vsega ... Nekaj globoko v moji notranjosti je spregovorilo, zaznala sem tisto izgubljeno ljubezen, ki je nisem prejela od svojih staršev. Spoznala sem tudi, da se bo vse v mojem življenju uredilo, če bom dala Jezusa na prvo mesto. Najbolj pa se me je dotaknilo to, da so me drugi sprejeli takšno, kot me sprejema in vidi On. Moje življenje je dobilo smisel in pomen. Slava Njemu! (Vesna)

ali sestro ... Bivanje v preprosto-sti, vsak večer slavljenje in vesela sveta maša ... Prvič prepevati v jezikih … Čudovito! (Beti)

Ključ cerkvice - ključ mojega srca. Večkrat ko sem ga odklenila, bliže mi je prihajal Jezus. Sprejemanje, skupina, deljenje nalog, rane, slavljenje, molitev, izročanje, blagoslov, milosti, mir, veselje. Jezus, ki sem ga večkrat na dan lahko srečala v izposta-vljenem Najsvetejšem, pri maši in v srcu vsakega udeleženca, mi je potrdil odločitev: moj cilj so nebesa. Amen! (Karmen)

18

PRIČEVANJA

Hvaležnost Na duhovne vaje sem prišla

duhovno utrujena, z mnogimi ovirami in strahovi,

v tistih treh dneh pa spet spoznala, da je Gospod edini zdravnik.

Prvi večer sem vso mašo neuto­lažljivo jokala, a po prejemu svetega obhajila sem se popolnoma umirila, vame pa se je naselilo veselje. Vem, da me je Gospod takrat ozdravil mnogih ran in strahov.

Ko je bila naslednji dan molitev za ozdravljenje notranjih ran, mi je dal Jezus spoznati, da so vsi ti težki trenutki, vse rane, ki sem jih v življenju doživljala, le tlakovana pot, po kateri je On sam, Jezus, lahko prišel k meni.

Vračala sem se okrepljena z novimi močmi, veseljem in mirom, vendar pa je bilo zanimivo, da sem se ob odhodu počutila, kot da mi nekaj manjka. Le kaj je bilo to?

Naslednji dan sem se odpeljala v Vipavski Križ k bratom kapucinom, kjer je moj brat. Tudi tu mi je Gospod naklonil veliko milosti in spoznanj o sebi in ljudeh. Presenetilo me je, da sem bila sprejeta takšna, kakršna sem.

Nekega dne sem želela moliti v kapeli, a me je spet presenetila

globoka otožnost, bolečina in spet sem uro in pol jokala kot dež. Odprla sem okno in opazovala, kako so se po sončnem zahodu prižigale zvezde. Sončni zahod, zvezde pa tudi ptice, ki so letale mimo okna, vse Božje stvarstvo me je prevzelo, vame povrnilo mir in čutila sem tolažbo.

Gospod pa mi je poslal tudi človeško tolažbo.

Naslednji dan mi je pri sveti maši dal milost, da sem močno doživljala Njegovo prisotnost. Bilo je, kot da so tam vsa nebesa. Tako močno sem doživljala nebeško slavje, da sploh nisem mogla odgovarjati in mašnika skoraj nisem videla. Bil je trenutek, ko sem se v duhu zagledala, da stojim zraven oltarja (v resnici sem bila v drugi vrsti), ob meni pa je stal Jezus in mi pokazal ljubezen, s katero je mašnik daroval Njegovo trpljenje. Tega je bil Gospod neizmerno vesel, kajti želi, da duhovniki z ljubeznijo mašujejo.

V pričakovanju svetega obhajila me je oblila močna svetloba, ki je prihajala z neba, kot nekakšna vez med nebom in zemljo. Spet nisem videla mašnika, ampak le to svetlobo, hostijo in kelih. V tistem trenutku mi je Gospod podelil veliko milost: vrnil mi je del mene, ki mi je bil odvzet, ko sem bila še majhna.

In zdaj vem, kako s tem

povrnjenim delom sebe danes lažje premagujem vse težave. Hvala Ti, moj Gospod in moj Bog!

Po koncu svete maše sem se počutila kot pijana od veselja … V meni je bila neizmerna radost, mir, polnost, hvaležnost. Čutila sem, in to traja še danes, da je to nekaj, kar je res mojega. Kot da se je Gospod sklonil samo k meni in samo zame podaril vse milosti, ki jih premore. Ta dogodek, velika milost Božja, mi je v veliko tolažbo.

In še nekaj. Z očetom sva bila globoko povezana, ob njegovi smrti pa so vsa čustva v meni zamrznila, kot da je vse izginilo. Bila sem popolnoma otopela. Na duhovnih vajah med brati kapucini (po nekaj več kot štirih letih in pol) mi je Gospod začel vračati spomin na očeta in počasi ga spet dobivam nazaj. Vračajo se mi spomini nanj, ki so lepi in veseli. In spet se veselim, ko na novo spoznavam, kako čudovitega očeta mi je dal Gospod. Vedno sem se lahko zanesla nanj, kajti vodila ga je velika ljubezen. Hvala ti, Gospod!

Gospodu sem hvaležna za s. Margaritho in brate kapucine. Naj jih Gospod obilno blagoslovi.

Monika Pavšek

Po peklu O grehu neodpuščanja je bilo

že marsikaj napisano, vendar to ne boli. Če pa to doživiš

na lastni koži, postane življenje neznosno, polno bolečine, bolezni, zavrženosti, ljubosumja, zla, nespre­jetosti. Kratko želim opisati svoje življenje.

Rodila sem se v družini, kjer so vladali alkohol, pretepanje in zmerjanje. Brat vsega tega ni zmogel prenašati in se je tudi sam podal v svet alkohola, drog ter tablet. Po

19

PRIČEVANJA

nekem času je končal v psihiatrični bolnišnici s kupom tablet za živce in si vse do danes ni opomogel.

Ostala sem jaz, ki nisem hotela omagati. Odločila sem se za boj, pa četudi tega takrat še nisem poznala.

Kot otrok sem se morala v vsem močno dokazovati. Ker nisem bila nikakršna lepotica, ki bi ji vsi kimali, sem se morala za vse pošteno truditi. Tudi v šoli mi ni šlo briljantno, tudi tam je bilo treba delati. Dokazovanje med prijatelji in s športnimi ak­tivnostmi pa je kljub vsem mojim podvigom padlo v vodo. Pogosto sem jokala, vendar nisem dovolila, da bi šlo življenje kar tako mimo mene. V puberteti sem spoznala fanta, ki je bil drugačen od nas; bil je pripaden svojim staršem in deloholik. To me od začetka ni motilo, kasneje pa je močno udarilo na dan in me močno spremenilo.

Po treh otrocih sem močno zbolela, spremljevalka mojega življenja sta postali bolezen in bolečina. Operacije, slabosti, stres, vse to je kar naprej vladalo v mojem življenju. Spet sem se močno upirala, vendar ni šlo, poleg vsega tega pa sem bila prepričana, da sta kariera in

denar vse.Kljub vsem težavam sem se

spustila v poslovne vode in nekako mi je uspevalo, dokler bolezen ni spet izbruhnila. Imela sem občutek, kot da mi ni dano živeti.

Potem mi je umrl oče, mati se je zaprla vase. Bili so prepiri; ves pekel z nenehno čustveno bolečino, zavedanjem, da sem ničvredna in neskončno nemočjo je trajal dvajset let. Nič nisem mogla spremeniti, ko so se me lotevali močni občutki nemoči, strahu, nemira, krivde, hujšala sem ... Telo je sporočilo, da tako ne more več naprej: tako zdravniki kot tudi bioenergetiki, ki sem jih takrat obiskovala, so dvignili roke od mene in skomignili z glavami, jaz pa sem tavala sem in tja in ni bilo več nikogar, ki bi mi lahko pomagal.

Takrat pa se je zgodilo in na­smehnila se mi je Sreča. Na nekem praznovanju je teta opazila mojo stisko in me povabila na srečanje molitvenega občestva. Tam se me je dotaknil in me je ozdravil Jezus in v trenutku je bilo vsega konec. Na moj obraz je znova prišel nasmeh in življenje se je obrnilo. Danes sem nov človek, srečna in zadovoljna. Hvala Ti, Jezus, za novo pot in milost. Greh neodpuščanja, ki je dodobra načel naša življenja in nas vrgel na kolena, nas ni mogel dokončno uničiti. Sveti Duh je prišel in zdaj deluje tudi v moji družini. Močna sprememba je tudi na otrocih in možu, ki je spet začutil smisel družine in spet postal glava družine. Popolnoma je prerojen in znova je zaživel tudi najin zakon; začeli pa smo se spet pogovarjati in skupaj reševati težave. Danes vem, da samo Jezus Kristus lahko reši in počisti slabosti. Zahvaljujem se Ti, Jezus, za to milost in novo življenje.

R. S.

Presenečeni boste!Pod desnim kolenom so s mi

pojavile grozne bolečine, treslo me je in telo se nikakor

ni hotelo umiriti. Hčerka je poklicala duhovnika Cirila Čuša, ki ji je svetoval, naj me takoj pelje v bolni­šnico. Dejala mu je, da se boji, ker je petek in sledi vikend, pa še v pone­deljek bo državni praznik in v tem času gotovo ne bodo delali preiskav. »Potem pa bomo šli na kolena pred Gospoda in molili bomo za ozdra­vljenje,« ji je odgovoril duhovnik in še dodal: »Presenečeni boste!« Hčerka je telefonirala še prijateljici Pepci in jo prosila za molitev.

Naslednji dan je duhovnik nepri­čakovano prišel na obisk. Pokleknil je k moji postelji, molil zame in mi podelil bolniško maziljenje. Bolečina je začela takoj popuščati.

Naslednji dan je bila nedelja in že dopoldne sem šla v župnijsko cerkev k maši, popoldne pa sem se udeležila srečanja Prenove v Duhu mariborske nadškofije v Mariboru. Bolečine se niso več vrnile, tako da mi tudi k zdravniku ni bilo treba. Od tedaj je minilo več kot eno leto.

Jezus je moj zdravnik! Š. T., Križevci pri Ljutomeru

Staro je umrloSem srečna spreobrnjenka.

Pravzaprav sem bila katoličan­ka do leta 2003, vendar samo

na papirju. Tisto leto sem zbolela za depresijo

v najhujši možni obliki z napadi panike vred. Trpljenju ni bilo videti konca in takrat sem pustila, da Bog

Foto

Mar

jan

Dvor

nik

2120 21

PRIČEVANJA

vzame stvari v svoje roke.Najprej mi je poslal dve osebi, ki

sta vstopili v moje življenje in bili sta prvi, ki sem jima razkrila svojo dušo. Takrat sem si želela samo umreti.

Kako sem prijateljici hvaležna za vso njeno skrb, za njene dolge roke, ki so me tolikokrat materinsko objemale in me dobesedno vrgle Gospodu v naročje. Naučila me je moliti, brati Sveto pismo, hoditi k maši ... Bila sem kot otrok, ki se uči govoriti in hoditi.

In moj dragi spovednik, po katerega rokah se je očiščevala moja duša. Kako je Bog lepo poskrbel zame!

Kasneje sem se prijavila na molitev za osvoboditev in želela sem si, da bi p. Mio Kekić molil z menoj in zame, saj je duhovnik in njegove roke so maziljene. Nikakor nisem želela, da bi laiki molili nad mano. A človek obrača, Bog obrne.

Na dan molitve sem vstala že ob 4.30 in se začela pripravljati; bila sem tudi dobro razpoložena in s puncami, s katerimi smo se skupaj vozile, smo na poti še veliko pele in molile.

Nepopisan občutek miru sem doživela v sobi za adoracijo; ker sem zelo nemiren in vihrav človek, je bilo to zame nekaj povsem novega.

In potem sem čakala, da me bo v kapelo prišel iskat p. Mio. Po približno dveh urah so se začeli vračati ti, ki so molitev že opravili, o p. Miu pa ni bilo ne duha ne sluha. Postala sem živčna in vdana v usodo, da bom šla pač domov brez molitve, saj me prijateljice, s katerimi sem se pripeljala, ne bodo mogle kar v nedogled čakati.

Takrat sem zagledala Sabrino in Ambroža in neka gospa, ki je videla, da sem vsa na trnih, mi je dejala: »Pa pojdite k Sabrini na molitev. Je zelo dobra, res.« Ampak jaz se nisem dala: »Ne, bom p. Mia počakala.« A sem

si nato premislila: »Sabrina, me vzamete?« Seveda. Dogovorjeno.

Ambrož me je prišel čez nekaj minut iskat. Spoznali smo se, objeli in molitev se je začela. Koliko ljubezni in milosti sem bila deležna! Koliko strahu, bolečine in trpljenja je takrat izšlo iz mene! Najglobljo molitev in ljubezen sem doživela ravno pri odpuščanju. Takrat sem se zlomila. Da, hočem odpustiti. Vsem. Vse. Naj jim Bog ne upošteva tega greha. Odpuščam. Hočem. Da končno zaživim, da se končno osvobodim. Hvala, Sabrina, hvala, Ambrož. Hvala, Jezus, Ti si zakon!!!

Ljubljena sem. Bog me ljubi. Neverjetno, kako sem se v življenju obremenjevala, ali me ima Bog res rad. Tako obupna sem bila, grda, neumna, grešna, zakompleksana ... A Polona se je na novo rodila. To je tista Polona, ki se smeje, je vesela, ki vidi svet lep, ki vé, da jo Bog drži v naročju. Da, to sem jaz.

Že takoj po molitvi so vsi, ki so bili z menoj, videli, da sem resnično drugačna. Bila sem dobesedno med nebom in zemljo. Neko redovnico (molitev je bila v samostanu) sem čisto šokirala, saj sem ji kar priletela v objem in jo prosila, naj me blago­slovi. Samo veselje. Sama sreča.

Ko sem prišla domov, sem dejala možu: »Staro je umrlo.« Bil je presenečen, nato pa mi je navdušeno dejal, da me po toliko letih, pravzaprav odkar me pozna, prvič vidi, da se me je Bog po molitvi res dotaknil, da nekaj pa le je na tem. Da moram še tja!

Hvala vsem, ki me imate radi. Hvala za vašo ljubezen in za vašo potrpežljivost. Rada vas imam in mislim na vas,

Vaša Polona iz Cerknice

PRIPOROČAMO• PRIPOROČAMO

Karmeličanski menih pater Elija, Jud, ki je preživel varšavski geto, se na papeževo prošnjo poda v kroge najbolj vplivnega človeka na svetu, da bi ga prepričal, naj reši svojo dušo ... Na svoji skrivni misiji postane priča spletkam proti katoliški Cerkvi in papežu, ki nastajajo tako zunaj kot tudi znotraj same Cerkve. Iskanje stikov z domnevnim antikri-stom ga vodi po vsej Evropi in Bližnjem Vzhodu, na poti srečuje svetnike in grešnike, predsedni-ke in sodnike, mistike, po krivem obtožene katoliške novinarje, zveste duhovnike in izdajalce znotraj Božje hiše. Predvsem pa sreča samega sebe. Ob zaključku izredno napetega dogajanja se bralec zave, da je njegov notranji svet postal svetlejši in da je ob branju dobil odgovore na naj-pomembnejša vprašanja našega časa.

Naročila:naocila@zalozbaemanuel.siwww.zalozba-emanuel.sitel.: 031/705-792Na voljo tudi v bolje založenih knjigarnah.

Michael D. O’Brien: Pater Elija. ApokalipsaPotovanje na konec časov in v globino človeške duše.

21

oBVESTILA

21

Kje na nas preži hudi duh?

Med knjigami, ki nas poučujejo o nevarnostih hudega duha, kje nam ta nastavlja pasti in zanke, kako se jih varovati, predvsem pa iz njegovih skušnjav in zale-zovanja iziti kot zmagova-lec, je tudi knjiga francoske-ga filozofa, dramaturga in esejista Fabriceja Hadjadja z naslovom Vera demonov ali preseženi ateizem. Presenetljivim na prvi pogled, kaj imajo demoni skupnega z vero, ob branju pa spoznavaš, da veliko, saj je eno od njihovih glavnih prizadevanj človeka spraviti stran od Boga, svetega in dobrega. To dosegajo s tem, da v človeku krepijo zavist, napuh in sovraštvo. Kako nevarni so, je dodobra na lastni koži izkusil avtor sam. Rodil se je namreč staršem skrajno levičarskih nazorov, odrasel v ateističnem duhu, kot študent gojil nihilistič-no misel, ko je bil star 27 let,

pa se je spreobrnil v krščan-stvo. V knjigi Vera demonov ali preseženi ateizem, za katero je Hadjadj dobil leta 2010 prestižno nagrado francoskih založnikov za najboljšo versko knjigo, jasno pove, da demon ni bitje z rogovi in dolgim jezikom, kot si ga kdo pred-stavlja in in je upodobljen tudi na naslovnici knjige, ampak »sila zla, ki se priti-hotapi tudi tja, kjer mislimo, da smo najbolj duhovni«. Satana, ki prikrito deluje, »vztrajno zasleduje na njegova najljubša lovišča«. Kakšna, boste zvedeli pri branju knjige, predvsem pa, kako se skušnjavca učinkovi-to ubraniti. Tudi s pomočjo nadangela Mihaela, posebej pa Marijino. V »ponižnem gledanju Boga«, kot piše Branko Cestnik v spremni besedi, pisatelj pa daje napotke za to gledanje.

Knjiga bo še posebej koristen duhovni vodnik za člane duhovnega toka, saj se hudi duh zlasti zaletava v njegovo trdnjavo, napenja vse sile in spretnosti, da bi se pritihotapil vanjo, jo zavzel in zavladal v njej. A ... Prav o tem govori knjiga.

Jožef Pavlič

Vabimo vas na duhovni seminar

pri frančiškanihv cerkvi Svete Ane v Kopru

v četrtek in petek, 8. in 9. novembra 2012

v četrtek začnemo ob 16. uri s slavljenjem in katehezo,

ob 17. uri je sveta maša;

v petek začnemo ob 8. uri in zaključimo ob 13. uri s sveto mašo.

z NAMI BO

FRA iVO PAVićFra Ivo Pavić je frančiškan iz Province Bosne Srebrene.

Študiral je duhovnost na Gregorjani v Rimu, kjer je leta 2007 magistriral in leta 2011 doktoriral z

doktorsko disertacijo z naslovom: Il Battesimo nello Spirito Santo nella Chiesa con riferimento particolare

al contesto della Croazia e Bosnia ed Erzegovina. Sedaj je župnik v župniji Srca Jezusovega v Šurkovcu,

BiH (www.zupa-surkovac.com) in nadaljuje z evangelizacijo, ki jo je začel pred študijem. Evangelizira v državah nekdanje Jugoslavije pa tudi med hrvaškimi izseljenci po vsem svetu, v prostem času pa sprejema

romarje v svoji župniji.

23

Informacije o dejavnostih Prenove v Duhu mariborske nadškofijeInfo Janez Oblak: 031/520-315.

Prenova v Duhu v novomeški škofijiKontakti trenutno samo prek e-pošte, koordinator: marjan@dvornik.org; pomočnik: marijan.juch@telemach.net; tajnica: Marinka Kocjan, tel.: 041/379-278.

Pisarna Prenove v Duhu ljubljanske nadškofije Ulica stare pravde 111000 LjubljanaTel.: 0590-74-885E-naslov: prenova.lj@gmail.comUradne ure so vsak ponedeljek, in sicer dopoldne od 9. do 11. ure, popoldne pa od 15. do 17. ure, ko vam je za vse informacije o molitvenih občestvih, seminarjih, animatorjih in literaturi na voljo Sabina.

Pisarna društva slovenske Prenove v DuhuObrežna 1, 2000 MariborE-naslov: prenova.v.duhu@rkc.siTel.: 02/420 11 37 Uradne ure: vsak torek in četrtek od 14. do 16. ureAnita vas ali vaš klic z veseljem pričakuje!

Oktobrsko srečanje novomeških občestev v Novem mestu in ČrnomljuRedno mesečno srečanje Katoliške karizmatične prenove za novomeško škofijo bo v nedeljo, 14. oktobra, ob 17. uri v Zavodu Friderika Barage v Šmihelu pri Novem mestu Gost bo p. Miodrag Kekić.

Katoliška karizmatična prenova vabi na srečanje s slavljenjem in pričevanji prvo nedeljo v novembru, to je 4. novembra, ob 17. uri v pastoralni center v Črnomlju.

Maša za ozdravljenje in osvoboditev Maša za ozdravljenje in osvoboditev, ki jo v cerkvi Kristusovega učlovečenja v Dravljah darujeta p. Marijan Šef in p. Mio Kekić, bo tretji ponedeljek v oktobru, to je 15. oktobra ob 20. uri, slavljenje pa se bo začelo že ob 19.45. Lepo vabljeni!

Srečanje MO Prenove v Duhu Gorenjske Molitveno srečanje MO Prenove v Duhu Gorenjske je vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkvi na Primskovem pri Kranju, z začetkom ob 14. uri z litanijami in duhovnim nagovorom tamkajšnjega župnika g. Godca. Sledi slavljenje in čaščenje z besedo in pesmijo. Prisrčno vabljeni vsi častilci Jezusa v Najsvetejšem zakramentu.

Molitvena srečanja v slovenski Istri MO PvD v Šmarjah pri Kopru se pod duhovnim vodstvom Igorja Loviščka srečuje ob petkih, ko je v zimskem času ob 18. uri maša, po njej pa razlaga Božje besede, slavljenje, pričevanja, molitev za potrebe posameznikov in duhovnike. (S spomladansko premaknitvijo časa bodo srečanja eno uro kasneje, torej ob 19. uri.)Eno uro pred vsako petkovo mašo je izpostavljeno Najsvetejše, pol ure pred začetkom pa skupna molitev rožnega venca.Sveta maša za ozdravljenje družinskega debla je prvi petek v mesecu.Odgovoren za MO PVD Šmarje pri Kopru je Igor Lovišček, gsm: 041/728-617, za vse druge informacije pa pokličite Tatjano Srebrnič: 041/624-601.

Goriška MO Prenove v Duhu MO PvD Goriške se zbirajo vsak torek ob 19. uri v župnijski cerkvi v Šempetru pri Gorici (v zimskem času po maši v župnijski dvorani). Duhovni voditelj je Janez Kržišnik, tel.: 05/39-36-357, animator Tadej Košuta. Ostale informacije: Monika Pegan: 040/601-505.MO Katoliške Karizmatične Prenove Biljana se zbira vse leto ob 20. uri v župnijski dvorani v Biljani.Približno enkrat na mesec je maša za ozdravljanje v cerkvi sv. Mihaela v Biljani pod vodstvom Nika Rupnika.Maša je prav tako v soboto, v zimskem času ob 19. uri, v poletnem ob 20. uri.Voditelja skupine sta Borut Cukjati (gsm 041/349-205) in Jordan Mikulin, duhovni spremljevalec pa Lojze Kržišnik.

Vezana revija Prenova

Naročila za celoten letnik 2011 revije Prenova v vezani obliki po ceni 20 eur s poštnino sprejema: Marjan Dvornik, Prapreče 15, 8310 Šentjernej ali na e-naslov: marjan@dvornik.org

Prenova na internetu: http://prenova.rkc.si/

Karizmatična srečanja za celjsko škofijo Karizmatična molitvena srečanja za ozdravljenje so za celjsko škofijo v Celju vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17. uri v cerkvi Sv. Jožefa. Okvirni program: slavljenje, vesela sveta maša, osebna pričevanja, molitve za potrebe posameznikov. Veselo povabljeni in dobrodošli!

22

oBVESTILA

Katoliška karizmatična prenova od nedavnega tudi na Facebooku:

http://www.facebook.com/KatoliskaKarizmaticnaPrenova

2323

oBVESTILA

Osvobojeni Prijave na molitev za osvoboditev za novomeško škofijo, ki je vsako prvo soboto v mesecu, zbira Vinko Kocjan na tel.: 040/590-613. za pripravo ste vabljeni k branju knjige Osvobojen Neala Lozana. zaželeno je, da se na molitev pripravite z molitvijo in pisnim delom, kot priporoča knjiga.

GOSPOD nas vabi, da se osvobodimo napuha, sebičnosti, arogance, večvrednosti, objestnosti, hinavščine, zagledanosti v svoj prav, samovšečnosti, sovraštva, nesprejemanja, zavisti, maščevalnosti, besa, zagrenjenosti, neodpuščanja, strahov, travm, fiksnih idej, kompleksov, fobij, slabih miselnih vzorcev, bolezni, …

Vabimo vas na MOLITEVzA NOTRANJE OzDRAVLJENJE IN OSVOBODITEV,

Molitev poteka po metodi petih ključev:1. ključ: KESANJE2. ključ: ODPUŠČANJE3. ključ: ODPOVED4. ključ: OBLAST5. ključ: BLAGOSLOV

Prijave za molitev za ljubljansko škofijo sprejemamo vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure na telefon: 041/364-668 ali na e-naslov djustinek@gmail.com ter po pošti na naslov Pisarna Prenove v Duhu, Ulica Stare pravde 11, 1000 Ljubljana. Pri prijavi navedite svoj naslov ali telefonsko številko, da bomo z vami lahko kontaktirali.

Pogoj za pristop k molitvi je osebna priprava vsakega prijavljenca po knjigi (prebrati morate vsaj prvi del knjige do vključno devetega poglavja), ker molitev poteka po metodi Neala Lozana, kot jo opisuje v knjigi OSVOBOJEN.

K O L E D A R sre čanj in izo bra že vanj Pre no ve v Duhu

Novomeška škofija

vabi na jesenska seminarja za krst v Svetem Duhu, in sicer: V Žužemberku bo začetek ponovitvenega seminarja v torek, 9. oktobra, po večerni maši; V Starem trgu ob Kolpi bo prvo srečanje seminarja za po-globitev osebne vere v petek, 12. oktobra, po večerni maši:

Animatorji imamo z molitveno podporo za uspeh obeh semi-narjev vsak teden srečanja, na katerih izvajamo tudi delavnice za voditelje skupin. Animatorje prosimo, da poskrbite za objavo napovedi seminarjev v okoliških župnijah in njihovih župnijskih glasilih.

Maša za notranje ozdravljenje na BrezjahVabljeni ste k mašam za notranje ozdravljenje in ozdravljenje družinskega debla, in sicer vsak drugi četrtek v mesecu. Pred mašo, ta je v zimskem času ob 18. uri, v letnem pa ob 19. uri, je enourno čaščenje pred Najsvetejšim, po njej pa tudi molitve za potrebe posameznikov. Dobrodošli na Brezjah!

WWW.24KUL.SI

Pridi in poglej !

Srečanje Prenove v Duhu za Koprsko škofijo od petka, 16. novembra,

do nedelje, 18. novembra 2012 v Spodnji idriji

V petek bo po maši ob 18.30 srečanje animatorjev

V soboto ob 9. uri se bo začelo srečanje s slavilno molitvijo

9.30 - nagovor Gottfrieda Prennerja 12.30 - kosilo 14.00 - nagovor maša - po dogovoru z gostom po maši molitve za potrebe posameznikov

V nedeljo bo Gottfried Prenner gostoval pri župnijskih mašah v Spodnji Idriji in Ledinah.

Mr. Gottfried Prenner vodi duhovne seminarje in pomaga pri ustanavljanju molitvenih skupin v mnogih državah, kot so Rusija, Belorusija, Ukrajina, Palestina, Brazilija... Po poklicu je gradbenik. Po spreobrnjenju je študiral teologijo in opravil doktorsko disertacijo o svetnikih.

Mi pa hočemo slaviti GOSPODA, od zdaj in na veke. Aleluja!

Ps 115,18