odluka tarifa 2005 vlada sv - · pdf filecarinska tarifa del i – osnovni pravila...

351
Vrz osnova na ~len 4 i ~len 5 od Zakonot za Carinskata tarifa (Slu`ben vesnik na Republika Makedonijabr. 23/03, 77/03 i 69/04), Vladata na Republika Makedonija, na сednicata odr`ana na 29.11.2004 godina, donese O D L U K A ZA USOGLASUVAWE I MENUVAWE NA CARINSKATA TARIFA ZA 2005 GODINA ^len 1 Vo Zakonot za Carinskata tarifa (Slu`ben vesnik na Republika Makedonijabr. 23/03 i 69/04), Carinskata tarifa, koja e sostaven del na ovoj zakon, se usoglasuva so prezemenite obvrski koi proizleguvaat so pristapuvaweto na Republika Makedonija kon Svetskata Trgovska Organizacija i menuva soglasno so izmenite na Kombiniranata Nomenklatura, objaveni vo Slu`ben vesnik na Evropskata Zaednicabr. L 327 od 30 oktomvri 2004 godina i glasi: CARINSKA TARIFA Del I – OSNOVNI PRAVILA A.Osnovni pravila za primenuvawe na Carinskata Nomenklatura Rasporeduvaweto na stokite vo Нomenklaturata }e se vr{i spored slednive osnovni pravila: 1. Imiwata na oddelite, glavite i razdelite se dadeni samo zaradi polesno snao|awe pri rasporeduvaweto. Za pravni celi, rasporeduvaweto na stokite }e se vr{i spored naimenuvawata na tarifnite broevi i spored zabele{kite kon soodvetnite oddeli ili glavi, ili spored podolu navedenite pravila, ako tie ne se vo sprotivnost so sodr`inata na tarifnite broevi ili na zabele{kite kon oddelite i glavite. Број 86 Год. LX Среда, 8 декември 2004 Цена на овој број е 650 денари www.slvesnik.com.mk [email protected] Стр. 1598. Одлука за усогласување и менување на Царинската тарифа за 2005 година................................. 1 1598. СО Д РЖИНА

Upload: duongnga

Post on 02-Feb-2018

244 views

Category:

Documents


11 download

TRANSCRIPT

  • Vrz osnova na ~len 4 i ~len 5 od Zakonot za Carinskata tarifa (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 23/03, 77/03 i 69/04), Vladata na Republika Makedonija, na ednicata odr`ana na 29.11.2004 godina, donese

    O D L U K A ZA USOGLASUVAWE I MENUVAWE NA CARINSKATA TARIFA

    ZA 2005 GODINA

    ^len 1 Vo Zakonot za Carinskata tarifa (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 23/03 i 69/04), Carinskata tarifa, koja e sostaven del na ovoj zakon, se usoglasuva so prezemenite obvrski koi proizleguvaat so pristapuvaweto na Republika Makedonija kon Svetskata Trgovska Organizacija i menuva soglasno so izmenite na Kombiniranata Nomenklatura, objaveni vo Slu`ben vesnik na Evropskata Zaednica br. L 327 od 30 oktomvri 2004 godina i glasi:

    CARINSKA TARIFA

    Del I OSNOVNI PRAVILA

    A.Osnovni pravila za primenuvawe na Carinskata Nomenklatura

    Rasporeduvaweto na stokite vo omenklaturata }e se vr{i spored slednive osnovni pravila:

    1. Imiwata na oddelite, glavite i razdelite se dadeni samo zaradi polesno snao|awe pri rasporeduvaweto. Za pravni celi, rasporeduvaweto na stokite }e se vr{i spored naimenuvawata na tarifnite broevi i spored zabele{kite kon soodvetnite oddeli ili glavi, ili spored podolu navedenite pravila, ako tie ne se vo sprotivnost so sodr`inata na tarifnite broevi ili na zabele{kite kon oddelite i glavite.

    86 . LX , 8 2004 650

    www.slvesnik.com.mk [email protected]

    . 1598. 2005 ................................. 1

    1598.

  • . 2 - . 86 8 2004

    2. (a) Kako proizvod {to e naveden ili opfaten vo naimenuvaweto na tarifniot broj se smeta i proizvodot koj e nekompleten ili nedovr{en, pod uslov pri carineweto da ima su{testveni svojstva na kompleten ili dovr{en proizvod. Tarifniot broj isto taka go opfa}a toj proizvod, kompleten ili dovr{en (ili proizvod {to se rasporeduva kako kompleten ili dovr{en so primena na ova pravilo), ako se carini nesostaven ili vo razglobena sostojba.

    (b) Pod materijal ili materija od naimenuvaweto na tarifniot broj se podrazbira takov materijal ili materija vo ~ista sostojba ili kombiniran odnosno izme{an so drug materijal ili materija. Pod proizvod od opredelen materijal ili materija se podrazbira i toj proizvod, izraboten vo celost ili delumno od ist materijal ili materija. Proizvodite {to se sostojat od dva ili pove}e materijali ili materii }e se rasporedat so primena na osnovnoto pravilo 3.

    3. Proizvodite {to so primena na praviloto 2 (b) ili od drugi pri~ini na prv pogled bi mo`ele da se rasporedat vo dva ili pove}e tarifni broevi, }e se rasporedat na sledniov na~in:

    (a) Tarifniot broj {to ima najkonkretno ili najblisko naimenuvawe na proizvod ima prednost vo odnos na tarifnite broevi so poop{to naimenuvawe na proizvodite. Me|utoa, ako naimenuvawata na dva ili pove}e tarifni broevi se odnesuvaat samo na del od materijalite ili materiite sodr`ani vo me{ani ili slo`eni proizvodi ili samo na del od komponentite podgotveni kako set za maloproda`ba, naimenuvawata na tie tarifni broevi }e se smetaat podednakvo konkretni, i koga edniot od niv ima pokompletno ili poprecizno naimenuvawe na proizvodot.

    (b) Me{anici, slo`eni proizvodi koi se sostojat od razli~ni materijali ili koi se izraboteni od razli~ni komponenti, odnosno sostojki, i proizvodi podgotveni vo setovi za maloproda`ba, koi ne mo`at da se rasporedat so primena na praviloto 3 (a), }e se rasporedat kako da se sostojat od materijalot ili komponentata koja im dava su{testven karakter, ako ovoj kriterium mo`e da se primeni.

    (v) Ako proizvodite ne mo`at da se rasporedat so primena na pravilata 3 (a) ili 3 (b), tie }e se rasporedat vo tarifniot broj koj se javuva posleden vo numeri~kiot redosled me|u onie tarifni broevi koi poradi va`nosta treba podednakvo da se zemat predvid.

    4. Proizvodite koi ne mo`at da se rasporedat so primena na gorenavedenite pravila, }e se rasporedat vo tarifniot broj predviden za proizvodot koj mu e najsli~en na toj proizvod.

    5. Pokraj prethodnite odredbi, slednive pravila }e se primenat za slednive proizvodi:

    (a) Futroli za fotografski aparati, muzi~ki instrumenti, pu{ki i revolveri, kutii za cirkli, kutii za |erdani i sli~ni kontejneri, specijalno oblikuvani ili doterani za opredelen proizvod ili set na proizvodi, pogodni za dolgotrajna upotreba i ispora~ani so proizvodite za koi se nameneti, }e se rasporedat so tie proizvodi pod uslov voobi~aeno da se prodavaat so tie proizvodi. Me|utoa, ova pravilo ne se primenuva na kontejnerite koi na celinata (proizvod so kontejner) i davaat su{testven karakter.

    (b) Soglasno so odredbite na praviloto 5 (a), materijalot za pakuvawe i kontejnerite za pakuvawe (ambala`a) {to se ispora~uvaat so proizvodi vo niv, }e se rasporedat zaedno so tie proizvodi ako e voobi~aeno da se koristat za pakuvawe na tie proizvodi. Me|utoa, ovaa odredba ne se primenuva za materijalot za pakuvawe ili za kontejnerite za pakuvawe ako e o~igledno deka se pogodni za pove}ekratna upotreba.

    6. Za pravni celi, rasporeduvaweto na stokite vo tarifni podbroevi vo ramkite na eden tarifen broj }e se vr{i spored naimenuvawata na tie tarifni podbroevi i zabele{kite za tie tarifni podbroevi, kako i spored gorenavedenite pravila (mutatis mutandis), so toa {to sporeduvawe na tarifnite podbroevi mo`e da se vr{i samo na isto nivo na ras~lenuvawe. Vo smisla na ova pravilo se primenuvaat i zabele{kite kon oddelite i glavite, osven ako so sodr`inata na tekstovite poinaku ne e propi{ano.

    B. Osnovni pravila koi se primenuvaat za carinskite dava~ki

    1. Carinskite dava~ki koi se primenuvaat na stokata koja se uvezuva, so poteklo od zemjite ~lenki na Svetskata Trgovska Organizacija, zemjite so koi Republika Makedonija ima sklu~eno dogovori vo koi e sodr`ana klauzulata za najgolemo povlastuvawe ili so zemjite koi ovaa klauzula ja primenuvaat za stoki so poteklo od Republika Makedonija, se navedeni vo kolonata 3 od Carinskata tarifa.

    2. Carinskite dava~ki koi se navedeni vo kolonata 3 se primenuvaat od 1 januari 2005 godina.

    3. Stavot 1 nema da se primenuva koga se propi{ani specijalni avtonomni carinski stapki vo pogled na stoka koja poteknuva od opredeleni zemji ili koga se primenuvaat preferencijalni carinski stapki vo soglasnost so Dogovorite za slobodna trgovija.

  • 8 2004 . 86 - . 3

    4. Carinskite dava~ki koi se propi{nai kako % stapki, se narekuvaat carinski dava~ki po vrednost (ad valorem).

    5. Carinskite dava~ki koi se propi{ani spored edine~na merka, se narekuvaat specifi~ni dava~ki.

    6. Masata na stokite koja podle`i na pla}awe na carina, vo slu~aj na stoki koi se carinat spored masa, }e se smeta deka e: (a) vo slu~aj na povikuvawe na bruto masa: agregatnata masa na stokite i na site materjali za pakuvawe i

    ambala`a; (b) vo slu~aj na povikuvawe na neto masa ili samo na masa bez objasnuvawe, masata na stokite bez

    materjalite za pakuvawe i ambala`ata od bilo koj vid.

    Del II POSEBNI PRAVILA A. Kontejneri i materijali za pakuvawe

    1. Slednive odredbi se primenuvaat na ambala`ata i materijalite za pakuvawe koi se navedeni vo Osnovnoto pravilo za primenuvawe na carinskata nomenklatura br. 5(a) i (b) i pu{teni vo sloboden promet vo isto vreme zaedno so stokite {to se sodr`at vo niv ili za kogo se nameneti.

    2. Koga ambala`ata i materijalite za pakuvawe se rasporeduvaat zaedno so stokite, vo soglasnost so odredbite na Osnovnoto pravilo za primenuvawe na carinskata nomenklatura br. 5, tie }e se carinat so ista carinska dava~ka kako i stokite:

    - koga takvite stoki podle`at na pla}awe na ad valorem carinska dava~ka, ili

    - koga tie se dodavaat na masata na stokite koja podle`i na pla}awe na carinski dava~ki.

    3. Ako kontejnerite i materijalite za pakuvawe od stav 2 sodr`at ili se carinat so stoka od pove}e tarifni oznaki, masata i vrednosta na kontejnerite i materijalite za pakuvawe, za odreduvawe na carinskata masa ili carinskata vrednost treba da se podelat proporcionalno na masata ili vrednosta na stokata {to ja sodr`at.

    KRATENKI I SIMBOLI eur Evro, valuta Euratom Evropska agencija za atomska energija INN Me|unarodno nesopstveno (neza{titeno) ime (International Nonproprietary Name) INNM dopolneto Me|unarodno nesopstveno (neza{titeno) ime (International Nonproprietary Name Modified)ISO Me|unarodna organizacija za standardi (International Organisation for Standardisation) Kbit 1024 bita max najvisoko, maksimalno Mbit 1,048.576 bita MFN carina spored klauzulata za najpovlastena nacija (Most Favoured Nation) min najmalku, minimalno

    EDINE^NI MERKI

    g gram gi F/S gram na fisilen izotop k karat kg kilogram p par~e 1000 p iljada par~iwa 1000 kWh iljada kilovat ~asovi l litri m metar m2 metar kvadraten m3 metar kuben par broj na parovi

  • . 4 - . 86 8 2004

    O D D E L I @IVI @IVOTNI; PROIZVODI OD

    @IVOTINSKO POTEKLO

    Zabele{ki:

    1. Povikuvaweto vo ovoj oddel na oddelen rod ili vid `ivotni, osven ako od tekstot poinaku ne pro-izleguva, se odnesuva i na mladen~iwata od toj rod ili vid.

    2. Odredbata {to se odnesuva na "su{eni" proizvodi vo nomenklaturata, gi opfa}a i proizvodite {to se dehidrirani, evaporirani ili liofilizirani, osven ako vo tekstot poinaku ne e opredeleno.

    G L A V A 1

    @IVI @IVOTNI

    Zabele{ka:

    1. Ovaa glava gi opfa}a site `ivi `ivotni, osven:

    (a) ribi i ~erupkari, mekotelci i drugi vodni bez,rbetnici od tar. broevi 0301, 0306 ili 0307;

    (b) kulturi na mikroorganizmi i drugi proizvodi od tar. broj 3002; i

    (v) `ivotni od tar. broj 9508.

    Tar. ozn. N a i m e n u v a n i e Car.dava~ka

    %

    Ed. mer.

    (1) (2) (3) (4)0101 Kowi, magariwa, maski i muliwa, `ivi: 0101 10