ocena podnebnih sprememb v sloveniji do...

1
Prehod na sijalke manjše moči Sušenje perila na zraku Ločevanje in recikliranje odpadkov Pranje perila pri nizkih temperaturah Zamenjava bencinskega ali dizelskega avtomobila za hibridnega Uživanje hrane rastlinskega izvora Odpoved električnemu avtomobilu (Samo)oskrba z obnovljivo električno energijo v gospodinjstvu Odpoved enemu prekooceanskemu letu Življenje brez avtomobila z notranjim izgorevanjem 4 3 2 1 Majhni prihranki < 0,2 tCO 2 e /leto Srednje veliki prihranki 0,8-0,2 tCO 2 e /leto Veliki prihranki > 0,8 tCO 2 e /leto Najhujše spremembe podnebja lahko še preprečimo Simon Zajc, minister Ministrstvo za okolje in prostor 5 V Sloveniji se je podnebje v zadnjih šestdesetih letih močno spremenilo. Povprečna temperatura zraka se je povišala za 2 °C, na zahodu države imamo manj padavin, manj je snega. Vedno pogosteje se srečujemo z obema hidrološkima ekstremoma, s sušami in s poplavami. Projekcije kažejo, da se bo podnebje tudi zaradi naših dejavnosti tekom stoletja še naprej spreminjalo. Vedno pogosteje se bomo soočali z daljšimi in močnejšimi vročinskimi valovi in s sušami. Bolj pogoste bodo izjemno močne padavine, v zimskem času bomo imeli vedno manj snežne odeje. Kako velike bodo te spremembe konec stoletja, je odvisno tudi od naših odločitev. Na naslednjih straneh so prikazane spremembe podnebja tekom stoletja za primer, če nam ne bo uspelo bistveno omejiti izpustov toplogrednih plinov. Prikaz je torej najbolj črn - pesimističen scenarij. Časa za ukrepanje nam zmanjkuje. Ukrepati moramo začeti takoj na vseh ravneh. Tudi sami lahko naredimo veliko, naše osebne odločitve za spremembe štejejo veliko. Spodnji graf kaže, koliko lahko posameznik doprinese k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Ko se odločimo, da bomo živeli okolju in podnebju bolj prijazno, sporočamo ljudem, ki odločajo - vladam doma in po svetu - da smo se pripravljeni spremeniti. Pričakujemo pa, da bodo odločno ukrepali tudi voditelji. Povzeto po Wynes in Nicholas, Environmental Research Letters, 2017 letni prihranek izpustov toplogrednih plinov (tCo 2 e) Vročinski ValoVi vročinski STRES SE BO STOPNJEVAL v mestih bodo vročinski valovi močnejši kot na podeželju sprememba povprečne sprememba sprememba najvišje dnevne letnega števila letnega temperature vročinskih števila poleti valov vročih dni 2041–2070 +1,0 DO +2,6 °C +1,5 DO +3,9 +8 DO +22 DNI 2071–2100 +2,6 DO +5,0 °C +3,5 DO +6,4 +20 DO +45 DNI Kaj nas čaka? Tipične spremembe za nižinski del osrednje Slovenije Ocena sprememb v Sloveniji do 2100 DO 45 5°C 6,4 več vročih DNI / LETO TOPLEJšI POPOLDNEVI več vročinskih VALOV POLETI Vročinski stres se bo stopnjeval in bo imel velik vpliv na vsa živa bitja. Vročinski valovi bodo daljši, močnejši in pogostejši. Zaradi velike koncentracije pozidanih površin bodo vročinski valovi v mestih še močnejši kot na podeželju. Upokojenec Milan in njegova psička Tara se v Ljubljani že nekaj dni slabo počutita. Zaradi velike toplotne obremenitve, ki je posledica vročinskega vala, Milan ponoči ne more spati, psička pa je izgubila tek. Po večernih sprehodih Milana muči glavobol, vrednosti ozona so namreč zelo visoke. Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010 časovni potek letnega števila vročih dni (ko najvišja dnevna temperatura preseže 30 °C) v ljubljani DO DO 0 10 20 30 40 50 60 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 število dni VIšJE TEMPERATURE, TOPLEJšI zrak zadrži več vlage INTENZIVNEJšE PADAVINE SPREMEMBA največje dnevne VIšINE PADAVIN 2041–2070 +13 DO +20 % 2071–2100 +14 DO +37 % Tipične spremembe za Slovenijo IZJEMNE PADAVINE Zakaj bodo padavine intenzivnejše? DO 37 % BOLJ INTENZIVNE DNEVNE PADAVINE Topel zrak lahko zadrži več vlage, zato bodo z višanjem temperature posamezni padavinski dogodki postali intenzivnejši. Pozimi se bo povečala tudi skupna količina padavin, vendar se jih bo manj zadržalo v snežni odeji, ki je naravni zadrževalnik vode. Tako bo večji del padavin takoj odtekel, kar bo znatno povečalo tveganje za zimske poplave. Pravnica Andreja s Koroške danes ni uspela priti v službo na pomemben sestanek. Zaradi obilnih padavin je lokalno cesto zasul plaz, voda pa je poplavila klet in pritličje njene hiše. Že od prejšnjega večera je njihova vas brez elektrike. S sosedi so združili moči pri popravljanju nastale škode, za sanacijo ceste pa bo potrebnih nekaj dni. Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010 leta, ko so slovenijo prizadele obsežnejše poplave. zadnja desetletja so poplavni dogodki bolj pogosti. povečanje največje dnevne višine padavin ob koncu stoletja (obdobje 2071–2100) v primerjavi z največjo dnevno višino padavin v današnjem podnebju (obdobju 1981–2010) za primer, da se bodo izpusti toplogrednih plinov še naprej stopnjevalii. 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010 Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja Čas je, da ukrepamo! Kaj nas čaka, če ne bomo ustavili rasti izpustov toplogrednih plinov? Poletne suše RAPIDNE SUšE SPREMEMBE padavinskega režima SPREMEMBA SPREMEMBA reFerenčne povprečne EVAPOTRANSPIRACIJE POLETI TEMPERATURE POLETI 2041–2070 0 DO +9 % +1,3 DO +2,5 °C 2071–2100 +4 DO 23 % +3,0 DO +5,1 °C Zakaj pride do poletnih suš? Tipične spremembe za Slovenijo Ocena sprememb v Sloveniji do 2100 Projekcije za Slovenijo sicer ne kažejo večjih sprememb v skupni količini poletnih padavin, se bo pa podaljšal čas med posameznimi padavinskimi dogodki. Povečalo se bo izhlapevanje, suha obdobja pa bodo spremljale zelo visoke temperature, kar bo pripeljalo do t.i. rapidnih suš. DO 23% več IZHLAPEVANJA DO 5,1°C VIšJA POLETNA TEMPERATURA povečanje IZHLAPEVANJA Poljedelcu Tomažu s Primorske zaradi suše že drugo leto zapored grozi velik upad pridelka. Njegove poljščine sicer olistajo prej in tudi spomladanski pozebi so se letos uspele izogniti, a vročina in pomanjkanje padavin poleti sta terjala svoj davek. Za njegovo regijo je že več dni izdano opozorilo pred nevarnostjo požara. Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010 časovni potek izhlapevanja (referenčne evapotranspiracije) na postaji bilje pri novi gorici 300,0 320,0 340,0 360,0 380,0 400,0 420,0 440,0 460,0 480,0 500,0 1970 1980 1990 2000 2010 2020 evapotranspiracija (mm) Rekreativna športnica Katja z Gorenjske dvomeče pogleduje proti goram. Smučarska oprema bo letos najbrž spet ostala v omari. Prvi zimski mesec je že mimo, o večji snežni pošiljki pa ne duha ne sluha. S prijateljem, ki dela na smučišču, obupujeta nad uspešno smučarsko sezono. Letošnja bo kratka, stroški umetnega zasneževanja pa so zaradi višjih temperatur pozimi vse višji. snežna odeja Kako bo s snegom? Ocena sprememb v Sloveniji do 2100 Snežne odeje je že bistveno manj, kot jo je bilo pred 6 desetletji, trend se bo v prihodnosti stopnjeval. Manj bo snežnih padavin, snežna odeja bo tanjša. Sneg ni pomemben samo za turizem, zelo pomemben je za prenos vode iz hladnega obdobja v rastno dobo. manj snežnih padavin in manj snežne odeje MANJšI PRENOS VODE V RASTNO DOBO 55 MANJ DNI / LETO S snežno odejo na višini 300–600m DO 89 MANJ DNI / LETO S snežno odejo na višini 1200–1500m DO 5,4°C VIšJA ZIMSKA TEMPERATURA DO SPREMEMBA SPREMEMBA SPREMEMBA povprečne števila dni s števila dni s temperature snežno odejo snežno odejo POZIMI NA VIšINI NA VIšINI 300–600m 1200–1500m 2041–2070 +1,4 dO +3,0 °C −13 dO −34 dNi −30 dO −54 dNi 2071–2100 +3,5 dO +5,4 °C −33 dO −55 dNi −60 dO −89 dNi Tipične spremembe za Slovenijo Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010 časovni potek števila dni s snežno odejo v zimski sezoni na postaji rateče 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 1948 1954 1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 2008 2014 2020 število dni

Upload: others

Post on 18-Mar-2020

5 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do koncameteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl...Tako bo večji del padavin takoj odtekel, kar bo znatno povečalo tveganje za zimske

Prehod na sijalke manjše moči

Sušenje perila na zraku

Ločevanje in recikliranje odpadkov

Pranje perila pri nizkih temperaturah

Zamenjava bencinskega ali dizelskega avtomobila za hibridnega

uživanje hrane rastlinskega izvora

odpoved električnemu avtomobilu

(Samo)oskrba z obnovljivo električno energijo v gospodinjstvu

Odpoved enemu prekooceanskemu letu

Življenje brez avtomobila z notranjim izgorevanjem

4

3

2

1

Majhni prihranki < 0,2 tCO2e /leto

Srednje veliki prihranki0,8-0,2 tCO2e /leto

Veliki prihranki> 0,8 tCO2e /leto

Najhujše spremembe podnebja lahko še preprečimo

Simon Zajc, minister

Ministrstvo za okolje in prostor

Višje teMperature, tOplejši zrak zadrži več vlage

intenZiVnejše paDaVine

SpreMeMba največje dnevne Višine paDaVin

2041–2070 +13 do +20 %

2071–2100 +14 do +37 %

Tipične spremembe za Slovenijo

Izjemne padavIne

Zakaj bodo padavine intenzivnejše?

DO

37%bOlj intenZiVne DneVne paDaVine

5

Vročinski ValoVi

vročinski StreS Se bO StOpnjeVal

v mestih bodo vročinski valovi močnejši kot na

podeželju

sprememba povprečne sprememba sprememba najvišje dnevne letnega števila letnega temperature vročinskih števila poleti valov vročih dni

2041–2070 +1,0 do +2,6 °C +1,5 do +3,9 +8 do +22 dni

2071–2100 +2,6 do +5,0 °C +3,5 do +6,4 +20 do +45 dni

Kaj nas čaka?

Tipične spremembe za nižinski del osrednje Slovenije

ocena sprememb v Sloveniji do 2100

DO

45 5°C 6,4več vročih Dni / letO

tOplejši pOpOlDneVi

več vročinskih ValOV pOleti

Vročinski stres se bo stopnjeval in bo imel velik vpliv na vsa živa bitja. Vročinski valovi bodo daljši, močnejši in pogostejši. Zaradi velike koncentracije pozidanih površin bodo vročinski valovi v mestih še močnejši kot na podeželju.

Topel zrak lahko zadrži več vlage, zato bodo z višanjem temperature posamezni padavinski dogodki postali intenzivnejši. Pozimi se bo povečala tudi skupna količina padavin, vendar se jih bo manj zadržalo v snežni odeji, ki je naravni zadrževalnik vode. Tako bo večji del padavin takoj odtekel, kar bo znatno povečalo tveganje za zimske poplave.

Pravnica Andreja s Koroške danes ni uspela priti v službo na pomemben sestanek. Zaradi obilnih padavin je lokalno cesto zasul plaz, voda pa je poplavila klet in pritličje njene hiše. Že od prejšnjega večera je njihova vas brez elektrike. S sosedi so združili moči pri popravljanju nastale škode, za sanacijo ceste pa bo potrebnih nekaj dni.

Upokojenec Milan in njegova psička Tara se v Ljubljani že nekaj dni slabo počutita. Zaradi velike toplotne obremenitve, ki je posledica vročinskega vala, Milan ponoči ne more spati, psička pa je izgubila tek. Po večernih sprehodih Milana muči glavobol, vrednosti ozona so namreč zelo visoke.

V Sloveniji se je podnebje v zadnjih šestdesetih letih močno spremenilo. Povprečna temperatura zraka se je povišala za 2 °C, na zahodu države imamo manj padavin, manj je snega. Vedno pogosteje se srečujemo z obema hidrološkima ekstremoma, s sušami in s poplavami.

Projekcije kažejo, da se bo podnebje tudi zaradi naših dejavnosti tekom stoletja še naprej spreminjalo. Vedno pogosteje se bomo soočali z daljšimi in močnejšimi vročinskimi valovi in s sušami. Bolj pogoste bodo izjemno močne padavine, v zimskem času bomo imeli vedno manj snežne odeje. Kako velike bodo te spremembe konec stoletja, je odvisno tudi od naših odločitev. Na naslednjih straneh so prikazane spremembe podnebja tekom stoletja za primer, če nam ne bo uspelo bistveno omejiti izpustov toplogrednih plinov. Prikaz je torej najbolj črn - pesimističen scenarij.

Časa za ukrepanje nam zmanjkuje. Ukrepati moramo začeti takoj na vseh ravneh. Tudi sami lahko naredimo veliko, naše osebne odločitve za spremembe štejejo veliko. Spodnji graf kaže, koliko lahko posameznik doprinese k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Ko se odločimo, da bomo živeli okolju in podnebju bolj prijazno, sporočamo ljudem, ki odločajo - vladam doma in po svetu - da smo se pripravljeni spremeniti. Pričakujemo pa, da bodo odločno ukrepali tudi voditelji.

Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010 Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010

leta, ko so slovenijo prizadele obsežnejše poplave. zadnja desetletja so poplavni dogodki bolj pogosti.

časovni potek letnega števila vročih dni (ko najvišja dnevna temperatura preseže 30 °C) v ljubljani

DO DO

povečanje največje dnevne višine padavin ob koncu stoletja (obdobje 2071–2100) v primerjavi z največjo dnevno višino padavin v današnjem podnebju (obdobju 1981–2010) za primer, da se bodo izpusti toplogrednih plinov še naprej stopnjevalii.

Povzeto po Wynes in Nicholas, Environmental Research Letters, 2017

0

10

20

30

40

50

60

1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020

šte

vilo

dn

i

1920

1930

1940

1950

1960

1970

1980

1990

2000

2010

letn

i pri

hra

ne

k iz

pu

sto

v to

plo

gre

dn

ih p

lino

v (t

Co

2e)

Prehod na sijalke manjše moči

Sušenje perila na zraku

Ločevanje in recikliranje odpadkov

Pranje perila pri nizkih temperaturah

Zamenjava bencinskega ali dizelskega avtomobila za hibridnega

uživanje hrane rastlinskega izvora

odpoved električnemu avtomobilu

(Samo)oskrba z obnovljivo električno energijo v gospodinjstvu

Odpoved enemu prekooceanskemu letu

Življenje brez avtomobila z notranjim izgorevanjem

4

3

2

1

Majhni prihranki < 0,2 tCO2e /leto

Srednje veliki prihranki0,8-0,2 tCO2e /leto

Veliki prihranki> 0,8 tCO2e /leto

Najhujše spremembe podnebja lahko še preprečimo

Simon Zajc, minister

Ministrstvo za okolje in prostor

Višje teMperature, tOplejši zrak zadrži več vlage

intenZiVnejše paDaVine

SpreMeMba največje dnevne Višine paDaVin

2041–2070 +13 do +20 %

2071–2100 +14 do +37 %

Tipične spremembe za Slovenijo

Izjemne padavIne

Zakaj bodo padavine intenzivnejše?

DO

37%bOlj intenZiVne DneVne paDaVine

5

Vročinski ValoVi

vročinski StreS Se bO StOpnjeVal

v mestih bodo vročinski valovi močnejši kot na

podeželju

sprememba povprečne sprememba sprememba najvišje dnevne letnega števila letnega temperature vročinskih števila poleti valov vročih dni

2041–2070 +1,0 do +2,6 °C +1,5 do +3,9 +8 do +22 dni

2071–2100 +2,6 do +5,0 °C +3,5 do +6,4 +20 do +45 dni

Kaj nas čaka?

Tipične spremembe za nižinski del osrednje Slovenije

ocena sprememb v Sloveniji do 2100

DO

45 5°C 6,4več vročih Dni / letO

tOplejši pOpOlDneVi

več vročinskih ValOV pOleti

Vročinski stres se bo stopnjeval in bo imel velik vpliv na vsa živa bitja. Vročinski valovi bodo daljši, močnejši in pogostejši. Zaradi velike koncentracije pozidanih površin bodo vročinski valovi v mestih še močnejši kot na podeželju.

Topel zrak lahko zadrži več vlage, zato bodo z višanjem temperature posamezni padavinski dogodki postali intenzivnejši. Pozimi se bo povečala tudi skupna količina padavin, vendar se jih bo manj zadržalo v snežni odeji, ki je naravni zadrževalnik vode. Tako bo večji del padavin takoj odtekel, kar bo znatno povečalo tveganje za zimske poplave.

Pravnica Andreja s Koroške danes ni uspela priti v službo na pomemben sestanek. Zaradi obilnih padavin je lokalno cesto zasul plaz, voda pa je poplavila klet in pritličje njene hiše. Že od prejšnjega večera je njihova vas brez elektrike. S sosedi so združili moči pri popravljanju nastale škode, za sanacijo ceste pa bo potrebnih nekaj dni.

Upokojenec Milan in njegova psička Tara se v Ljubljani že nekaj dni slabo počutita. Zaradi velike toplotne obremenitve, ki je posledica vročinskega vala, Milan ponoči ne more spati, psička pa je izgubila tek. Po večernih sprehodih Milana muči glavobol, vrednosti ozona so namreč zelo visoke.

V Sloveniji se je podnebje v zadnjih šestdesetih letih močno spremenilo. Povprečna temperatura zraka se je povišala za 2 °C, na zahodu države imamo manj padavin, manj je snega. Vedno pogosteje se srečujemo z obema hidrološkima ekstremoma, s sušami in s poplavami.

Projekcije kažejo, da se bo podnebje tudi zaradi naših dejavnosti tekom stoletja še naprej spreminjalo. Vedno pogosteje se bomo soočali z daljšimi in močnejšimi vročinskimi valovi in s sušami. Bolj pogoste bodo izjemno močne padavine, v zimskem času bomo imeli vedno manj snežne odeje. Kako velike bodo te spremembe konec stoletja, je odvisno tudi od naših odločitev. Na naslednjih straneh so prikazane spremembe podnebja tekom stoletja za primer, če nam ne bo uspelo bistveno omejiti izpustov toplogrednih plinov. Prikaz je torej najbolj črn - pesimističen scenarij.

Časa za ukrepanje nam zmanjkuje. Ukrepati moramo začeti takoj na vseh ravneh. Tudi sami lahko naredimo veliko, naše osebne odločitve za spremembe štejejo veliko. Spodnji graf kaže, koliko lahko posameznik doprinese k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Ko se odločimo, da bomo živeli okolju in podnebju bolj prijazno, sporočamo ljudem, ki odločajo - vladam doma in po svetu - da smo se pripravljeni spremeniti. Pričakujemo pa, da bodo odločno ukrepali tudi voditelji.

Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010 Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010

leta, ko so slovenijo prizadele obsežnejše poplave. zadnja desetletja so poplavni dogodki bolj pogosti.

časovni potek letnega števila vročih dni (ko najvišja dnevna temperatura preseže 30 °C) v ljubljani

DO DO

povečanje največje dnevne višine padavin ob koncu stoletja (obdobje 2071–2100) v primerjavi z največjo dnevno višino padavin v današnjem podnebju (obdobju 1981–2010) za primer, da se bodo izpusti toplogrednih plinov še naprej stopnjevalii.

Povzeto po Wynes in Nicholas, Environmental Research Letters, 2017

0

10

20

30

40

50

60

1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020

šte

vilo

dn

i

1920

1930

1940

1950

1960

1970

1980

1990

2000

2010

letn

i pri

hra

ne

k iz

pu

sto

v to

plo

gre

dn

ih p

lino

v (t

Co

2e)

Prehod na sijalke manjše moči

Sušenje perila na zraku

Ločevanje in recikliranje odpadkov

Pranje perila pri nizkih temperaturah

Zamenjava bencinskega ali dizelskega avtomobila za hibridnega

uživanje hrane rastlinskega izvora

odpoved električnemu avtomobilu

(Samo)oskrba z obnovljivo električno energijo v gospodinjstvu

Odpoved enemu prekooceanskemu letu

Življenje brez avtomobila z notranjim izgorevanjem

4

3

2

1

Majhni prihranki < 0,2 tCO2e /leto

Srednje veliki prihranki0,8-0,2 tCO2e /leto

Veliki prihranki> 0,8 tCO2e /leto

Najhujše spremembe podnebja lahko še preprečimo

Simon Zajc, minister

Ministrstvo za okolje in prostor

Višje teMperature, tOplejši zrak zadrži več vlage

intenZiVnejše paDaVine

SpreMeMba največje dnevne Višine paDaVin

2041–2070 +13 do +20 %

2071–2100 +14 do +37 %

Tipične spremembe za Slovenijo

Izjemne padavIne

Zakaj bodo padavine intenzivnejše?

DO

37%bOlj intenZiVne DneVne paDaVine

5

Vročinski ValoVi

vročinski StreS Se bO StOpnjeVal

v mestih bodo vročinski valovi močnejši kot na

podeželju

sprememba povprečne sprememba sprememba najvišje dnevne letnega števila letnega temperature vročinskih števila poleti valov vročih dni

2041–2070 +1,0 do +2,6 °C +1,5 do +3,9 +8 do +22 dni

2071–2100 +2,6 do +5,0 °C +3,5 do +6,4 +20 do +45 dni

Kaj nas čaka?

Tipične spremembe za nižinski del osrednje Slovenije

ocena sprememb v Sloveniji do 2100

DO

45 5°C 6,4več vročih Dni / letO

tOplejši pOpOlDneVi

več vročinskih ValOV pOleti

Vročinski stres se bo stopnjeval in bo imel velik vpliv na vsa živa bitja. Vročinski valovi bodo daljši, močnejši in pogostejši. Zaradi velike koncentracije pozidanih površin bodo vročinski valovi v mestih še močnejši kot na podeželju.

Topel zrak lahko zadrži več vlage, zato bodo z višanjem temperature posamezni padavinski dogodki postali intenzivnejši. Pozimi se bo povečala tudi skupna količina padavin, vendar se jih bo manj zadržalo v snežni odeji, ki je naravni zadrževalnik vode. Tako bo večji del padavin takoj odtekel, kar bo znatno povečalo tveganje za zimske poplave.

Pravnica Andreja s Koroške danes ni uspela priti v službo na pomemben sestanek. Zaradi obilnih padavin je lokalno cesto zasul plaz, voda pa je poplavila klet in pritličje njene hiše. Že od prejšnjega večera je njihova vas brez elektrike. S sosedi so združili moči pri popravljanju nastale škode, za sanacijo ceste pa bo potrebnih nekaj dni.

Upokojenec Milan in njegova psička Tara se v Ljubljani že nekaj dni slabo počutita. Zaradi velike toplotne obremenitve, ki je posledica vročinskega vala, Milan ponoči ne more spati, psička pa je izgubila tek. Po večernih sprehodih Milana muči glavobol, vrednosti ozona so namreč zelo visoke.

V Sloveniji se je podnebje v zadnjih šestdesetih letih močno spremenilo. Povprečna temperatura zraka se je povišala za 2 °C, na zahodu države imamo manj padavin, manj je snega. Vedno pogosteje se srečujemo z obema hidrološkima ekstremoma, s sušami in s poplavami.

Projekcije kažejo, da se bo podnebje tudi zaradi naših dejavnosti tekom stoletja še naprej spreminjalo. Vedno pogosteje se bomo soočali z daljšimi in močnejšimi vročinskimi valovi in s sušami. Bolj pogoste bodo izjemno močne padavine, v zimskem času bomo imeli vedno manj snežne odeje. Kako velike bodo te spremembe konec stoletja, je odvisno tudi od naših odločitev. Na naslednjih straneh so prikazane spremembe podnebja tekom stoletja za primer, če nam ne bo uspelo bistveno omejiti izpustov toplogrednih plinov. Prikaz je torej najbolj črn - pesimističen scenarij.

Časa za ukrepanje nam zmanjkuje. Ukrepati moramo začeti takoj na vseh ravneh. Tudi sami lahko naredimo veliko, naše osebne odločitve za spremembe štejejo veliko. Spodnji graf kaže, koliko lahko posameznik doprinese k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Ko se odločimo, da bomo živeli okolju in podnebju bolj prijazno, sporočamo ljudem, ki odločajo - vladam doma in po svetu - da smo se pripravljeni spremeniti. Pričakujemo pa, da bodo odločno ukrepali tudi voditelji.

Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010 Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010

leta, ko so slovenijo prizadele obsežnejše poplave. zadnja desetletja so poplavni dogodki bolj pogosti.

časovni potek letnega števila vročih dni (ko najvišja dnevna temperatura preseže 30 °C) v ljubljani

DO DO

povečanje največje dnevne višine padavin ob koncu stoletja (obdobje 2071–2100) v primerjavi z največjo dnevno višino padavin v današnjem podnebju (obdobju 1981–2010) za primer, da se bodo izpusti toplogrednih plinov še naprej stopnjevalii.

Povzeto po Wynes in Nicholas, Environmental Research Letters, 2017

0

10

20

30

40

50

60

1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020

šte

vilo

dn

i

1920

1930

1940

1950

1960

1970

1980

1990

2000

2010

letn

i pri

hra

ne

k iz

pu

sto

v to

plo

gre

dn

ih p

lino

v (t

Co

2e)

Rekreativna športnica Katja z Gorenjske dvomeče pogleduje proti goram. Smučarska oprema bo letos najbrž spet ostala v omari. Prvi zimski mesec je že mimo, o večji snežni pošiljki pa ne duha ne sluha. S prijateljem, ki dela na smučišču, obupujeta nad uspešno smučarsko sezono. Letošnja bo kratka, stroški umetnega zasneževanja pa so zaradi višjih temperatur pozimi vse višji.

snežna odeja

kako bo s snegom?

Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja

ocena sprememb v Sloveniji do 2100

Čas je, da ukrepamo!Poletne suše

rapiDne Suše

SpreMeMbe padavinskega

režima

SpreMeMba SpreMeMba reFerenčne povprečne

eVapOtranSpiraCije pOleti teMperature pOleti

2041–2070 0 do +9 % +1,3 do +2,5 °C

2071–2100 +4 do 23 % +3,0 do +5,1 °C

Zakaj pride do poletnih suš?

Tipične spremembe za Slovenijo ocena sprememb v Sloveniji do 2100

Projekcije za Slovenijo sicer ne kažejo večjih sprememb v skupni količini poletnih padavin, se bo pa podaljšal čas med posameznimi padavinskimi dogodki. Povečalo se bo izhlapevanje, suha obdobja pa bodo spremljale zelo visoke temperature, kar bo pripeljalo do t.i. rapidnih suš.

DO

23%več iZhlapeVanja

DO

5,1°CVišja pOletna teMperatura

Snežne odeje je že bistveno manj, kot jo je bilo pred 6 desetletji, trend se bo v prihodnosti stopnjeval. Manj bo snežnih padavin, snežna odeja bo tanjša. Sneg ni pomemben samo za turizem, zelo pomemben je za prenos vode iz hladnega obdobja v rastno dobo.

povečanje iZhlapeVanja

Poljedelcu Tomažu s Primorske zaradi suše že drugo leto zapored grozi velik upad pridelka. Njegove poljščine sicer olistajo prej in tudi spomladanski pozebi so se letos uspele izogniti, a vročina in pomanjkanje padavin poleti sta terjala svoj davek. Za njegovo regijo je že več dni izdano opozorilo pred nevarnostjo požara.

manj snežnih padavin in manj snežne odeje

Manjši prenOS VODe V raStnO DObO

Kaj nas čaka, če ne bomo ustavili rasti izpustov toplogrednih plinov?

Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010

55Manj Dni / letO S snežno odejo na višini 300–600m

DO

89Manj Dni / letO S snežno odejo na višini 1200–1500m

DO

5,4°CVišja ZiMSKa teMperatura

DO

SpreMeMba SpreMeMba SpreMeMba povprečne števila dni s števila dni s temperature snežno odejo snežno odejo pOZiMi na Višini na Višini 300–600m 1200–1500m

2041–2070 +1,4 dO +3,0 °C −13 dO −34 dNi −30 dO −54 dNi

2071–2100 +3,5 dO +5,4 °C −33 dO −55 dNi −60 dO −89 dNi

Tipične spremembe za Slovenijo

Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010

časovni potek števila dni s snežno odejo v zimski sezoni na postaji rateče

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

1948 1954 1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 2008 2014 2020

šte

vilo

dn

i

časovni potek izhlapevanja (referenčne evapotranspiracije) na postaji bilje pri novi gorici

300,0

320,0

340,0

360,0

380,0

400,0

420,0

440,0

460,0

480,0

500,0

1970 1980 1990 2000 2010 2020

evap

otr

ansp

irac

ija (m

m)

Rekreativna športnica Katja z Gorenjske dvomeče pogleduje proti goram. Smučarska oprema bo letos najbrž spet ostala v omari. Prvi zimski mesec je že mimo, o večji snežni pošiljki pa ne duha ne sluha. S prijateljem, ki dela na smučišču, obupujeta nad uspešno smučarsko sezono. Letošnja bo kratka, stroški umetnega zasneževanja pa so zaradi višjih temperatur pozimi vse višji.

snežna odeja

kako bo s snegom?

Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja

ocena sprememb v Sloveniji do 2100

Čas je, da ukrepamo!Poletne suše

rapiDne Suše

SpreMeMbe padavinskega

režima

SpreMeMba SpreMeMba reFerenčne povprečne

eVapOtranSpiraCije pOleti teMperature pOleti

2041–2070 0 do +9 % +1,3 do +2,5 °C

2071–2100 +4 do 23 % +3,0 do +5,1 °C

Zakaj pride do poletnih suš?

Tipične spremembe za Slovenijo ocena sprememb v Sloveniji do 2100

Projekcije za Slovenijo sicer ne kažejo večjih sprememb v skupni količini poletnih padavin, se bo pa podaljšal čas med posameznimi padavinskimi dogodki. Povečalo se bo izhlapevanje, suha obdobja pa bodo spremljale zelo visoke temperature, kar bo pripeljalo do t.i. rapidnih suš.

DO

23%več iZhlapeVanja

DO

5,1°CVišja pOletna teMperatura

Snežne odeje je že bistveno manj, kot jo je bilo pred 6 desetletji, trend se bo v prihodnosti stopnjeval. Manj bo snežnih padavin, snežna odeja bo tanjša. Sneg ni pomemben samo za turizem, zelo pomemben je za prenos vode iz hladnega obdobja v rastno dobo.

povečanje iZhlapeVanja

Poljedelcu Tomažu s Primorske zaradi suše že drugo leto zapored grozi velik upad pridelka. Njegove poljščine sicer olistajo prej in tudi spomladanski pozebi so se letos uspele izogniti, a vročina in pomanjkanje padavin poleti sta terjala svoj davek. Za njegovo regijo je že več dni izdano opozorilo pred nevarnostjo požara.

manj snežnih padavin in manj snežne odeje

Manjši prenOS VODe V raStnO DObO

Kaj nas čaka, če ne bomo ustavili rasti izpustov toplogrednih plinov?

Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010

55Manj Dni / letO S snežno odejo na višini 300–600m

DO

89Manj Dni / letO S snežno odejo na višini 1200–1500m

DO

5,4°CVišja ZiMSKa teMperatura

DO

SpreMeMba SpreMeMba SpreMeMba povprečne števila dni s števila dni s temperature snežno odejo snežno odejo pOZiMi na Višini na Višini 300–600m 1200–1500m

2041–2070 +1,4 dO +3,0 °C −13 dO −34 dNi −30 dO −54 dNi

2071–2100 +3,5 dO +5,4 °C −33 dO −55 dNi −60 dO −89 dNi

Tipične spremembe za Slovenijo

Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010

časovni potek števila dni s snežno odejo v zimski sezoni na postaji rateče

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

1948 1954 1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 2008 2014 2020

šte

vilo

dn

i

časovni potek izhlapevanja (referenčne evapotranspiracije) na postaji bilje pri novi gorici

300,0

320,0

340,0

360,0

380,0

400,0

420,0

440,0

460,0

480,0

500,0

1970 1980 1990 2000 2010 2020

evap

otr

ansp

irac

ija (m

m)

Rekreativna športnica Katja z Gorenjske dvomeče pogleduje proti goram. Smučarska oprema bo letos najbrž spet ostala v omari. Prvi zimski mesec je že mimo, o večji snežni pošiljki pa ne duha ne sluha. S prijateljem, ki dela na smučišču, obupujeta nad uspešno smučarsko sezono. Letošnja bo kratka, stroški umetnega zasneževanja pa so zaradi višjih temperatur pozimi vse višji.

snežna odeja

kako bo s snegom?

Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja

ocena sprememb v Sloveniji do 2100

Čas je, da ukrepamo!Poletne suše

rapiDne Suše

SpreMeMbe padavinskega

režima

SpreMeMba SpreMeMba reFerenčne povprečne

eVapOtranSpiraCije pOleti teMperature pOleti

2041–2070 0 do +9 % +1,3 do +2,5 °C

2071–2100 +4 do 23 % +3,0 do +5,1 °C

Zakaj pride do poletnih suš?

Tipične spremembe za Slovenijo ocena sprememb v Sloveniji do 2100

Projekcije za Slovenijo sicer ne kažejo večjih sprememb v skupni količini poletnih padavin, se bo pa podaljšal čas med posameznimi padavinskimi dogodki. Povečalo se bo izhlapevanje, suha obdobja pa bodo spremljale zelo visoke temperature, kar bo pripeljalo do t.i. rapidnih suš.

DO

23%več iZhlapeVanja

DO

5,1°CVišja pOletna teMperatura

Snežne odeje je že bistveno manj, kot jo je bilo pred 6 desetletji, trend se bo v prihodnosti stopnjeval. Manj bo snežnih padavin, snežna odeja bo tanjša. Sneg ni pomemben samo za turizem, zelo pomemben je za prenos vode iz hladnega obdobja v rastno dobo.

povečanje iZhlapeVanja

Poljedelcu Tomažu s Primorske zaradi suše že drugo leto zapored grozi velik upad pridelka. Njegove poljščine sicer olistajo prej in tudi spomladanski pozebi so se letos uspele izogniti, a vročina in pomanjkanje padavin poleti sta terjala svoj davek. Za njegovo regijo je že več dni izdano opozorilo pred nevarnostjo požara.

manj snežnih padavin in manj snežne odeje

Manjši prenOS VODe V raStnO DObO

Kaj nas čaka, če ne bomo ustavili rasti izpustov toplogrednih plinov?

Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010

55Manj Dni / letO S snežno odejo na višini 300–600m

DO

89Manj Dni / letO S snežno odejo na višini 1200–1500m

DO

5,4°CVišja ZiMSKa teMperatura

DO

SpreMeMba SpreMeMba SpreMeMba povprečne števila dni s števila dni s temperature snežno odejo snežno odejo pOZiMi na Višini na Višini 300–600m 1200–1500m

2041–2070 +1,4 dO +3,0 °C −13 dO −34 dNi −30 dO −54 dNi

2071–2100 +3,5 dO +5,4 °C −33 dO −55 dNi −60 dO −89 dNi

Tipične spremembe za Slovenijo

Spremembe so podane glede na povprečje obdobja 1981–2010

časovni potek števila dni s snežno odejo v zimski sezoni na postaji rateče

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

1948 1954 1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 2008 2014 2020

šte

vilo

dn

i

časovni potek izhlapevanja (referenčne evapotranspiracije) na postaji bilje pri novi gorici

300,0

320,0

340,0

360,0

380,0

400,0

420,0

440,0

460,0

480,0

500,0

1970 1980 1990 2000 2010 2020

evap

otr

ansp

irac

ija (m

m)