Zgodovina podnebnih podatkov v Sloveniji

Mojca Dolinar(1), Mateja Nadbath(1), Zorko Vi ar(1), Gregor Verta nik(1), Boris Pav i (2)

(1) Agencija Republike Slovenije za okolje

(2) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko,Oddelek za fiziko , Katedra za

meteorologijo

2

1. CILJI (NAMEN PROJEKTA FORALPS) .............................................................. 3

2. SLOVENSKA METEOROLOŠKA MREŽA........................................................... 4

2.1. Zgodovina meritev .................................................................................................................................. 4

2.2. Meteorološke postaje .............................................................................................................................. 8

2.3. To kovne meritve po letu 2000 .............................................................................................................. 9

3. METAPODATKI V METEOROLOGIJI................................................................ 15

3.1. Opis metapodatkov............................................................................................................................... 15

3.2. Pomen metapodatkov ........................................................................................................................... 15

3.3. Stanje metabaze .................................................................................................................................... 16

3.4. Primer meteorološke postaje z zbranimi vsemi metapodatki o lokaciji, opazovalcih in instrumentih .......................................................................................................................................... 18

4. HOMOGENIZACIJA METEOROLOŠKIH PODATKOV...................................... 21

5. REZULTATI ........................................................................................................ 24

5.1. Rekonstrukcija temperature zraka v Ljubljani ................................................................................. 245.1.1. Meteorološka postaja v Ljubljani....................................................................................................... 245.1.2. Temperatura zraka v Ljubljani ........................................................................................................... 30

5.2. Rekonstrukcija višine snega na Kredarici .......................................................................................... 335.2.1. Meteorološka postaja Kredarica......................................................................................................... 335.2.2. Rekonstrukcija višine snega na Kredarici .......................................................................................... 38

6. VIRI IN LITERATURA......................................................................................... 42

3

1. Cilji

Podnebje po definiciji predstavlja povpre no vreme, oziroma predstavlja okvir, znotraj katerega lahko pri akujemo posamezne vremenske dogodke. Ta okvir pa ni stati en, ampak se nenehno spreminja. Vzroki za spreminjanje podnebja so razli ni. V zadnjih desetletjih je vedno bolj o itno, da ima velik vpliv na spreminjanje podnebja lovekova dejavnost. Ta vpliv ni kontroliran in ima lahko hude posledice za loveštvo. Zato se klimatologi že nekaj desetletij intenzivno ukvarjajo z razvojem modelov, s katerimi bi lahko ocenili spremembe podnebja v prihodnosti. Podnebje je zelo kompleksen sistem, na katerega vpliva mnogo dejavnikov, ki vplivajo tudi drug na drugega. e želimo predvideti, kakšno bo podnebje v prihodnosti, moramo zelo dobro poznati kaj se je dogajalo s podnebjem v preteklosti. Kompleksen sistem kot je podnebje, se na nekatere spremembe dejavnikov odziva zelo hitro, na druge po asi. e želimo ugotoviti vpliv posameznih dejavnikov na podnebje, moramo poznati podnebne razmere im bolj v preteklost.

Podnebne razmere opisujemo s podnebnimi spremenljivkami, najbolj poznane so padavine in temperatura. Žal meritve podnebnih spremenljivk ne sežejo tako dale v preteklost, da bi na podlagi teh meritev lahko dobro ocenili delovanje kompleksnega podnebnega sistema. Zato si klimatologi pomagamo z drugimi podatki, preko katerih lahko sklepamo na podnebne razmere v nekem obdobju: širina letnic pri zelo starih rastlinah (drevesih), vsebnost izotopa kisika v posameznih plasteh ledenega pokrova, kronike razli nih zgodovinskih virov... V Evropi so z meteorološkimi meritvami in opazovanji za eli v ve jih mestih v 1. polovici 18. stoletja. Padavine so v angleškem Kew Gardens za eli meriti že leta 1697. Najzgodnejše meritve temperature pa so ohranjena iz Berlina iz leta 1701. Na ozemlju današnje Slovenije so v Ljubljani leta 1850 za eli temperaturo in padavine na brzojavnem uradu na železniški postaji. Poleg niza podatkov za Ljubljano Agencija za okolje hrani zapise meteoroloških opazovanj in meritev številnih drugih postaj, kjer so pri eli z meritvami konec 19. stoletja. Ti dolgi neprekinjeni nizi opazovanj predstavljajo neprecenljiv vir za ocene podnebja na Slovenskem v preteklosti in za oceno morebitnih sprememb v prihodnosti.

Da lahko analiziramo dolge nize podatkov, moramo vse stare zapise meritev in opazovanj pretvoriti v digitalno obliko. To delo je zahtevno in poleg izkušenih strokovnjakov zahteva tudi ogromno asa. Pomena starih podatkov pa se ne zavedamo le v Sloveniji, ampak v vsej meteorološki stroki. Tako so v mednarodnem projektu FORALPS kot osnovo za vse nadaljnje analize in raziskave ustanovili delovno skupino, ki se je ukvarjala z rekonstrukcijo starih meteoroloških podatkov. Ti podatki so nam in nam bodo tudi v bodo e služili za analizo podnebja v preteklosti, oceno podnebja v prihodnosti in analizo ranljivosti posameznih obmo ij na ekstremne vremenske dogodke. To zadnje je izjemno pomembno. V preteklosti se je že zgodila vrsta vremenskih dogodkov, ki so povzro ili gmotno škodo in terjali življenja. Na podlagi meritev meteoroloških spremenljivk ob takih dogodkih lahko rekonstruiramo razmere v atmosferi in predvidimo potek vremenskih dogodkov ob podobnih razmerah v prihodnosti. Hkrati lahko ocenimo tudi vpliv takega vremena na okolje in morebitno škodo.

4

2. Slovenska meteorološka mreža

2.1. Zgodovina meritev

Slovenska meteorološka stroka temelji na meteoroloških opazovanjih in meritvah, ki po zapisih datirajo v leto 1779, ko so v Trstu zaživela prva sistemati na meteorološka opazovanja. Trstu je leta 1781 sledila Gorica, 1784 Tolmin, 1785 v Piran in leta 1824 še Ljubljana. Leta 1848 je bil na Dunaju ustanovljen Osrednji zavod za meteorologijo in geomagnetizem, ki je preko enotnih kriterijev skrbel za meteorološko mrežo po celotni takratni skupni državi Cesarstvu Avstrije. Podatki so povzeti po Pu nikovi »Veliki knjigi o vremenu«, CZ 1980 in iz arhiva Urada za meteorologijo. Leta 1896 so bila poslovenjena nemška navodila za delovanje »ombometerskih in termometerskih postaj« Predpisi o dežjemerskih opazovanjih z navodilom za opazovanje zra ne toplote (Gavazzi, 1925), prevedel jih je Fran Levec. Najstarejše ohranjene meteorološke meritve so mese ne vsote padavin, iz leta 1786, merilno mesto Piran. Župnik Giacomo Schiavuzzi je takrat meril padavine za potrebe medicine. Iskali so povezavo med pojavom zahrbtne malarije in koli ino padavin. Najstarejši originalni arhivski zapis temperature, pritiska in vlage, hranjen v Uradu za meteorologijo, sega v leto 1850, merilno mesto Ljubljana - Telegrafski urad. To je bil as,ko je Palatinsko meteorološko društvo vplivalo na postavitev meteoroloških postaj po celotni Evropi, tudi v Avstrijskem cesarstvu in po letu 1867 v Avstro-Ogrski.

Slika 1. V preteklosti so opazovalci s telegrafom pošiljali podatke o vremenu v mednarodno izmenjavo.

V prvem dnevu meritev, 23. 3. 1850 (zanimivo, datum 23. 3. sovpada s svetovnim meteorološkim dnevom), so v Ljubljani izmerili naslednje temperature: ob 6:30 minus 4,5 °C, ob 10:15 minus 0,8 °C, ob 12:00 plus 1,1 °C, ob 15:00 plus 1,0 °C, ob 18:00 plus 1,0 °C. Merili so še pritisk, in sicer v pariških linijah Hg, vlago s psihrometrom in opisno beležili pojave. Vlaga 23. 3. 1850 ob 6:30 je bila 85 - odstotna. Leta 1852 so za eli še z merjenjem padavin v pariških linijah, z opazovanjem obla nosti in z oceno mo i ter smeri vetra. Prve zapisane padavine dne 24. 2. 1852 znašajo 4’’.7’’’.5 pariških linij padavin - to je najverjetneje kar mese na februarska vsota za Ljubljano. e bo kdo prebiral stare zapise, je dobro poznati pretvornik med pariškimi linijami (’’’) in milimetri. Ena pariška linija (’’’) je 2,256 mm.Pariške linije so uporabljali do konca leta 1871. Zanimivo, urarji še danes uporabljajo pariško linijo kot osnovno enoto.

5

Slika 2. Prvi ohranjen originalen dnevni zapis meteoroloških meritev na ozemlju Slovenije sega v leto 1850 (23. marec), merilno mesto Ljubljana.

Slika 3. Ple nikova meteorološka hišica na Kongresnem trgu.

6

Slika 4. Ferdinand Seidl je bil prirodoslovec, ki je v Krškem postavil meteorološko opazovalnico. Objavil je ve del s podro ja klimatologije, med njimi tudi delo Klima Kranjske.

Zgodovina Slovenije se zrcali tudi v zgodovini meteoroloških opazovanj. Na za etkuinstrumentalnih meteoroloških meritev leta 1850 in vse do konca prve svetovne vojne je bila Slovenija najprej del Avstrijskega cesarstva in po letu 1867 Avstro-Ogrske monarhije. Avstro-Ogrska je bila dvojna monarhija, z dvema enakovrednima središ ema na Dunaju in v Budimpešti. Slovenija je bila razdeljena med omenjena dela. Ve ji del je bil v avstrijskem, Prekmurje pa je spadalo pod ogrski del monarhije. Za osnovanje in delovanje meteoroloških postaj v Avstro-Ogrski sta skrbela Osrednji zavod za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju (Gavazzi, 1925) in v Budimpešti. Od leta 1893 je na Dunaju deloval tudi Hidrografi ni osrednji urad za osnovanje in vzdrževanje padavinskih postaj za tehni ne namene. Meteorološki arhivi iz tega asa so zapisani v nemš ini in madžarš ini. Po propadu monarhije so bili arhivi meteoroloških podatkov predani arhivu (vseu iliškem Meteorološkem observatoriju) v Beogradu, po intervencijah takratnega Zavoda za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani pa preneseni v Ljubljano. To velja za arhive iz avstrijskega dela monarhije; arhivi z madžarskega dela, za Prekmurje, še vedno niso v celoti v Sloveniji, v arhivu imamo statisti ne letopise A M. KIR. FOLDMIVELESUGYI MINISTERIUM FENNHATO-SAGA ALATT ALLO, M. KIR. ORSZAGOS, Meteoroloigai es foldmagnessegi intezet, EVKONYVEI., Hivatalos kiadvany.

7

Slika 5. Obrazec za poro ilo o meteoroloških meritvah in opazovanjih v slovenš ini za julij 1914, opazovanja in meritve so se kon ala 17. julija 1914 zaradi opazoval evega odhoda v vojsko

Slika 6. Prepis meteorološkega poro ila za oktober 1907 v nemš ino, opazovalec je svoje poro ilo oddal v slovenš ini in na slovenskem obrazcu c.kr. Deželnemu hidrografi nemuoddelku v Ljubljani

Po prvi svetovni vojni je bila Slovenija del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter po letu 1929 vse do druge svetovne vojne del Kraljevine Jugoslavije. Iizjema je bila jugozahodna in zahodna Slovenija, ki je pripadla Italiji. V Sloveniji je za postavitev meteoroloških postaj in opazovanja skrbel Zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani in Hidrografi nioddelek pri Generalni inspekciji voda v Ljubljani za padavinske postaje. V tem asu so imele mnoge padavinske postaje tudi navaden termometer. Del arhiva iz tega obdobja je v cirilici in v srbohrvaškem jeziku. Temperatura je bila na nekaterih meteoroloških postajah merjena po Sixovem termometru in v dnevnikih zapisana za 20 °C višje od dejanske temperature zraka, kot je razbrati med opombami. Zaradi manjkajo ih metapodatkov ni znan razlog za omenjeni na in zapisa. Arhivi za jugozahodno in zahodno Slovenijo so v italijanš ini; za postavljanje in vzdrževanje meteoroloških postaj na obmo ju Primorske je bilo zadolženo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Osrednji urad za meteorologijo in geofiziko s sedežem v Rimu; za padavinske postaje pa Ministrstvo za javna dela, Služba za vode v Benetkah. V tem asu so bile na obmo ju Primorske v glavnem padavinske postaje. Po koncu druge svetovne vojne naj bi bili arhivi poslani v Beograd.

8

Po letu 1945 je bila Slovenija najprej ena izmed republik Federativne ljudske republike Jugoslavije in po letu 1963 Socialisti ne federativne republike Jugoslavije. Takratni Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije je bil del Zveznega hidrometeorološkega zavoda, tako je bilo od leta 1947 do 1991, ko je Slovenije postala samostojna država Republika Slovenija. Po osamosvojitvi Republike Slovenije je Hidrometeorološki zavod RS ostal vse do leta 2003, ko se je reorganiziral; ustanovljena je bila Agencija RS za okolje (ARSO).

Zaradi pestre zgodovine se je del meteoroloških podatkov izgubil, je uni en – pogorel ali pa je še vedno v tujih arhivih.

Iz asa Avstro-Ogrske manjkajo meteorološki podatki, dnevniki in statisti ni letopis za obmo je dravske regije – to je za današnjo Koroško in Štajersko ter meteorološki dnevniki za Prekmurje. Iz tega obdobja imamo metapodatke o lokacijah meteoroloških postaj le za padavinske postaje (skice ombrometri nih postaj) iz avstrijskega dela monarhije. Metapodatki o lokaciji klimatoloških postaj in postaj iz Ogrskega dela monarhije manjkajo. Iz obdobja 1918–1941 manjkajo metapodatki o postajah.

as druge svetovne vojne je velika vrzel z vidika meteoroloških meritev; iz tega asa imamo z obmo ja Slovenije zelo malo meteoroloških podatkov.

Podnebni zapisi, dnevniki, poro ila in obdelave od leta 1850 dalje so hranjeni v arhivu Urada za meteorologijo na Agenciji RS za okolje. Nekaj gradiva hrani tudi Arhiv Republike Slovenije. Ve ina podatkov od leta 1961 dalje je digitaliziranih, starejši so v procesu digitalizacije.

Dolgi nepretrgani nizi meteoroloških meritev imajo svetovno in narodno znanstveno in kulturno veljavo – arhivi so bogastvo loveškega rodu.

2.2. Meteorološke postaje

Slovenska meteorološka mreža pokriva ez 20000 kvadratnih kilometrov veliko površino. Slovenija je hkrati alpska, panonska in sredozemska država. Klimatske razmere so zato na ozemlju Slovenije zelo kompleksne in zahtevajo gosto meteorološko mrežo. V Sloveniji lahko izmerimo vetrove s hitrostjo do 200 km/h, kot tudi dnevne padavine, ki presegajo 300 mm. Na letni ravni lahko izmerimo ez 4500 mm padavin na severozahodu Slovenije in manj kot 500 mm na severovzhodu. Temperaturni razpon je od minus 40 pa do plus 40 stopinj Celzija.

Opazovani in izmerjeni meteorološki podatki so osnova za prou evanje vremena in klime ter za druga znanstvena raziskovanja, s katerimi se ukvarja meteorologija in ostale stroke. Prou evanje vremena in klime je neprecenljive vrednosti za vse pomembnejše lovekovedejavnosti, posebno pa za: kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, gradbeništvo, zaš itopred naravnimi ujmami, medicino, pomorski, kopni, zra ni promet. Ljudje smo kmalu spoznali pomen meteoroloških meritev, tako da se je meteorološka mreža na ozemlju Slovenije do konca 19. stoletja pove ala na 85 postaj. Leta 1940 je število postaj naraslo na 183, leta 1950 pa že na 200. Maksimalno število, skupaj 347 klimatoloških (103) in padavinskih (244) postaj, v Sloveniji dosežemo leta 1977. Do leta 2007 je število klimatoloških postaj padlo na 38, padavinskih na 175, število avtomatskih postaj pa je naraslo na 58, skupaj 230. Avtomatske postaje so za ele igrati pomembnejšo vlogo pri meritvah meteoroloških spremenljivk po letu 1990.

9

Slika 7. Slovenska meteorološka mreža leta 1925, manjkajo postaje na ozemlju, ki ga je od matice lo ila Rapalska meja.

Slika 8. asovni potek spreminjajnja števila meteoroloških postaj na ozemlju Slovenije od leta 1850 naprej. Maksimalno število postaj beležimo med leti 1960 in 1980. Na grafu zaznamo tri izrazite padce, v asu gospodarske krize v tridesetih letih 20. stoletja, med drugo svetovno vojno in konec 20. stoletja. Ta trend padanja se še kar nadaljuje – e smo malo samokriti ni, bi lahko rekli, da število postaj pada obratno sorazmerno s klimatskimi spremembami. V tujini se ta trend že obra a navzgor.

Vseh postaj do leta 2007, ki so kakorkoli in kadarkoli merile meteorološke spremenljivke, je bilo 780, merilnih mest pa kar 1.800. Ve ina postaj se je torej v povpre ju vsaj dvakrat selila. Postaja ohrani številko, e selitev ostane znotraj istega klimatskega režima (recimo znotraj kraja s podobno nadmorsko višino).

2.3. To kovne meritve po letu 2000

Danes se podatki pridobivajo s postaj razli nih tipov: popolnoma avtomatizirane meteorološke postaje, avtomatske postaje z opazovalci, postaje zgolj z opazovalci. 13 sinopti nih postaj, vklju no s štirimi letališ i, ima še vedno profesionalne opazovalce. Vse ostale postaje so, ali avtomatske, ali pa na njih opravljajo opazovanja in meritve prostovoljci. V nadaljevanju se bomo posvetili zgolj prizemnim to kovnim meritvam - omenimo pa, da od

10

leta 1971 na ozemlju Slovenije poteka zelo pomembno radarsko zaznavanje padavin, in da od leta 1996 sprejemamo satelitske slike visoke lo ljivosti (Meteosat Second Generation - MSG). Enkrat na dan se tudi iz Ljubljane sondira ozra je, kar opravi meteorološki balon, ki nosi s sabo merilne senzorje in oddajnik.

Naša najvišje leže a meteorološka postaja je Kredarica, leži na višini 2514 m. Najnižje leže apostaja je letališ e Portorož, leži ob jadranski obali 2 m nad morjem. Slovenska uradna meteorološka mreža ima še 37 mehanskih pluviografov (zvezno beleženje padavin na trak), 22 heliografov in še ostale specialne senzorje, redundan ne registratorje (termografi, higrografi, itn).

Mrežo avtomatskih postaj sestavlja: 32 meteoroloških postaj, 8 hidroloških postaj z meteorološkimi senzorji, 17 ekoloških postaj z meteorološkimi senzorji, 1 oceanska boja z meteorološkimi senzorji. Frekvenca meritev na avtomatskih postajah je 30 minut, za padavine pa 5 minut. V 30 minutnem intervalu postaja zabeleži, poleg terminskih vrednosti, še povpre ja in ekstreme (maks., min., pov. temperaturo, itn).

0

10

20

30

40

50

60

70

Nadmorska višina (m)

Število postaj po nad. višini (leto 2000)

Število postaj 7 26 55 66 65 31 5 2 1

0-100

100-200

200-300

300-500

500-800

800-1100

1100-1500

1500-2000

2000-2864

Slika 9. Porazdelitev meteoroloških postaj po nadmorski višini v letu 2000.

Na padavinskih postajah opazovalci merijo padavine samo enkrat na dan, in sicer ob 7:00 po CET, enako velja za debelino skupne snežne odeje in novega snega. ez dan pa opazovalci beležijo tudi atmosferske pojave: megla, slana, rosa, vrsta padavin (dež, to a, sneg, ...), viharni veter, nevihta, itn. Opazovalci morajo vse meritve in opazovanja vnesti v padavinsko poro ilo, ki ga mese no pošiljajo na Urad za meteorologijo. V letu 2007 je bila gostota padavinske mreže 8,7 postaj na 1000 km2. Na klimatoloških postajah opazovalci merijo maksimalno in minimalno temperaturo, padavine samo enkrat na dan, in sicer ob 7:00 po CET, enako velja za debelino skupne snežne odeje in novega snega. ez dan pa opazovalci beležijo tudi atmosferske pojave: megla, slana, rosa, vrsta padavin (dež, to a, sneg, ...), nevihta, ploha, mo an in viharni veter, itn. Ve ina opazovalcev mora trikrat na dan (ob 7:00, 14:00 in 21:00 po CET) meriti še: temperaturo, vlago, vidnost, obla nost, stanje tal, hitrost in smer vetra, itn. Nekateri opazovalci pa pošiljajo še sinopti ne depeše, šifrirane podatke, preko GTS-a (Global Telecommunication System) v mednarodno izmenjavo. Opazovalci morajo vse meritve in opazovanja vnesti v klimatološke dnevnike, ki jih mese no pošiljajo na Urad za meteorologijo. V letu 2007 je bila gostota klimatološke mreže 2,0 postaj na 1000 km2. Na sinopti nih postajah je postopek meritev in opazovanj podoben kot na klimatoloških postajah, le opazovanja so bolj pogosta, na letališ ih potekajo 24 ur. Nekatere postaje dodatno merijo: zra ni pritisk s klasi nim Hg barometrom, temperaturo zemlje, vodnatost snega,

11

temperaturo morja, trajanje sonca, izhlapevanje, itn. Vse sinopti ne postaje pošiljajo depeše, šifrirane podatke, preko GTS-a (Global Telecommunication System) v mednarodno izmenjavo. Opazovalci morajo vse meritve in opazovanja vnesti v sinopti ne in klimatološke dnevnike, ki jih mese no pošiljajo na Urad za meteorologijo. V letu 2007 je bila gostota sinopti ne mreže 0,6 postaj na 1000 km2. Na avtomatskih postajah je nabor meritev na eloma enak, kot na klasi nih postajah - a problem nastopi pri atmosferskih pojavih, višini snega, stanju tal, obla nosti, itn. Avtomatske postaje ne zmorejo korektno beležiti atmosferskih pojavov in so zaradi ujm tudi mnogokrat onesposobljene (udari strel, viharni veter, pretrgane komunikacije, poplave, plazovi, žled, visok sneg, itn). Predvsem stremimo k temu, da imamo na postajah redundan ne senzorje z neodvisnim napajanjem in sistemi za neprekinjeno napajanje UPS. Zelo pomembno je redno vzdrževanje postaj. Smiselno je, naše in tuje izkušnje kažejo na to, da se ohrani ve ino klasi nih meteoroloških meritev in opazovanj z dnevniškim zapisom, skupaj z avtomatskimi postajami in sistemom daljinskega zaznavanja (radarji, sateliti). Meteorološke meritve so uporabne, služijo svojemu namenu, predvsem, e je niz meritev kontinuiran, nepretrgan – najvažnejši pa so verodostojni podatki prav ob ekstremnih dogodkih, pojavih – mnogi odgovorni se tega dejstva premalo zavedajo. Trenutno deluje v Sloveniji 50, glede na nabor spremenljivk dokaj kompletnih, avtomatskih postaj – torej takih, ki merijo hkrati padavine, temperaturo, veter in vlago. Seveda imajo mnoge avtomatske postaje še dodatne senzorje, recimo za merjenje energije son evega obsevanja, vidnost, sedanje vreme, višino oblakov, itn. Prednosti avtomatskih postaj sta, dostopnost do meritev v realnem asu in boljša asovna resolucija (vsake pol ure dobimo podatke, padavine se vzor ijo na vsakih 5 minut).

Slika 10. Vsa meteorloška merilna mesta na ozemlju Slovenije od leta 1850 naprej.

Zbiranje, hranjenje in vzdrževanje podatkov v Uradu za meteorologijo poteka po arhivskih standardih in glede na meta podatke zbrane v nacionalni meteorološki mreži. Podatki se po

12

pripravi digitalizirajo, kontrolirajo in vnesejo v relacijsko meteorološko bazo. Baza nam omogo a eleganten SQL (Structured Query Language) dostop do podatkov in kvalitetne klimatološke analize.

Meritve iz avtomatskih postaj se v realnem asu zapisujejo v relacijsko bazo. Podatki v uporabniških tabelah imajo dodan indeks verodostojnosti, kvalitete.

Vse podatke, stare in aktualne, obdelamo in vnesemo v bazo z istimi programskimi orodji, oziroma algoritmi.

Slika 11. V letu 2001 smo ves arhiv zbrali v prenovljenih arhivskih prostorih, kjer se zagotavljata ustrezna vlaga in temperatura.

ARSO poseduje okoli 24000 let podatkov. To številko dobimo, e seštejemo vse letne nize z meteoroloških postaj. Približno tri etrtine tega arhiva je tudi v digitalni obliki. Dve tretjini so podatki samo o padavinah in pojavih, ostali del pa vsebuje tudi druge podatke, kot so temperatura, pritisk, vlaga, veter…

13

Klimatološki podatki;

5345; 31%

Padavinski podatki;

11912; 69%

Digitalizirani podatki;

17257; 73%

Nedigitalizirani

podatki; 6447; 27%

Slika 12. Pregled arhiva meteoroloških podatkov. Leva pita prikazuje stanje digitaliziranosti podatkov, desna pita pa razmerje digitaliziranih padavinskih in ostalih (klimatoloških) podatkov.

V arhivu imamo trenutno 453 meteoroloških postaj za katere obstaja gradivo. Podatki 432 postaj so delno ali v celoti digitalizirani. Sistemati no so digitalizirani podatki od leta 1961 dalje in sicer zaradi izra una povpre nih vrednosti meteoroloških spremenljivk na obdobju 1961-1990, ki je trenutno referen no obdobje v klimatologiji. Na grafu 12 je prikazano število postaj glede na dolžino opazovanja, ki je razdeljena po dekadah. Stolpci z modro barvo prikazujejo kakšne so dejanske dolžine nizov (kako dolgo so na postaji merili in opazovali). Tako je na primer 47 postaj z dolžino opazovanja med 41 in 50 let. e pa upoštevamo samo digitalizirane podatke pri posameznih postajah in jih razvrstimo po dolžini niza dobimo porazdelitev, ki jo prikazujejo rde i stolpci. V tem primeru je na primer 131 nizov z dolžino med 41 in 50 let. Tako veliko število nizov s to dolžino je posledica na rtne digitalizacije od leta 1961 dalje, saj ima ve ina postaj digitalizirano samo obdobje od tega leta dalje. S postopno digitalizacijo ostalega gradiva se dolžina posameznih digitaliziranih nizov podaljšuje in s tem se »rde a« porazdelitev približuje »modri« (porazdelitvi). Na grafu 3 je še enkrat prikazano število digitaliziranih nizov glede na njihovo dolžino, tokrat razdeljeno glede na tip podatkov (samo padavinski, padavinski in ostali).

14

0

20

40

60

80

100

120

140

1-10 11-20 21-30 31-40 41-50 51-60 61-70 71-80 81-90 91-100 > 100

Dolžina niza

Šte

vilo

po

staj

Vsi podatki, ki so na voljo Digitalizirani podatki

Slika 13. Število postaj glede na dolžino niza. Dolžine nizov so združene po dekadah. Modri stolpci prikazujejo število postaj glede na dolžino meritev in opazovanj na posameznih postajah. Rde i stolpci pa prikazujejo število postaj glede na dolžino digitaliziranega dela niza.

0

20

40

60

80

100

120

1-10 11-20 21-30 31-40 41-50 51-60 61-70 71-80 81-90 91-100 > 100

Dolžina niza

Šte

vilo

po

staj

Padavinski podatki Klimatološki podatki

Slika 14.

15

3. Metapodatki v meteorologiji

3.1. Opis metapodatkov

Z imenom metapodatki na splošno ozna ujemo podatke, ki opisujejo druge podatke; to so podatki, ki se nanašajo na vsebino, strukturo, kvaliteto, lastništvo, distribucijo, tehnologijo, namen, uporabnost in druge elemente, ki so pomembni za pravilno interpretacijo oziroma uporabo opisanih podatkov.V meteorologiji - klimatologiji metapodatki povedo kje (podatki o lokaciji), s im (podatki o instrumentih) in kako (na in opazovanj in meritev) so bili izmerjeni meteorološki podatki. Metapodatki:

1. o lokaciji postaje so podatki, ki opisujejo lokacijo meteorološke postaje; podani so s posrednim opisom lokacije postaje – to je s to nim naslovom opazovalca in neposredno z imenom kraja, geografskimi koordinatami in nadmorsko višino postaje, fotografijami in kartami opazovalnega prostora, popisom ovir na opazovalnem prostoru, besedilnim opisom lokacije,

2. o inštrumentih na postaji opišejo tip instrumenta, njegove lastnosti, datum umerjanja, na in postavitve,

3. o na inu merjenja in opazovanja meteoroloških spremenljivk, so informacije o na inu opazovanja in meritev (npr.:klasi na meteorološka postaja, samodejna postaja, termini opazovanj in meritev), vpisani te aji usposabljanja opazovalcev, zamenjava opazovalcev.

Za klimatologijo in klimatološke obdelave so metapodatki nepogrešljivi, pomembni so tako zgodovinski kot sedanji in vsaka njihova sprememba. Zato morajo biti vse spremembe v lokaciji postaje, inštrumentih in na inu merjenja in opazovanj ter za etkom ali koncem opazovanj dokumentirani ter zahtevajo stalno dopolnjevanje in posodabljanje.

3.2. Pomen metapodatkov

Z metapodatki v klimatologiji lahko ovrednotimo izmerjeni podatek, ocenimo ustreznost meteorološke postaje za posamezno meteorološko spremenljivko, ocenimo dejavnike za spremenljivost izmerjenega podatka v asu in prostoru; metapodatke uporabimo pri kontroli meteoroloških podatkov, klimatoloških analizah in modeliranju, izdelavi podnebnih kart, homogenizaciji dolgoletnih nizov podatkov, spremljanju podnebnih sprememb, za mednarodno izmenjavo klimatoloških podatkov.

Metapodatkov v preteklosti niso vedno obravnavali kot pomembne za delo v meteorologiji, zato so se mnogi od že zbranih metapodatkov izgubili ali pozabili, marsikaterih sploh niso zapisali, mnogih od obstoje ih niso posodabljali ob nastalih spremembah. Zaradi njihove pomembnosti jih želimo danes obnoviti in/ali na novo vzpostaviti.

Obnova zgodovinskih metapodatkov je postopek, ki zahteva veliko dela. Za obnovo podatkov o pretekli lokaciji postaje in njenih instrumentih pregledamo vso obstoje o dokumentacijo o postaji: kartoteke, temeljne knjige, skice in fotografije postaj, meteorološke dnevnike, knjige terena, stare evidence postaj, stare statisti ne letopise, literaturo in lanke. Po podatke, stare fotografije, zemljevide in na rte mest se obrnemo na druge ustanove: Zemljepisni muzej, Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Narodno in univerzitetno knjižnico. Sedanji

16

meteorološki opazovalci tudi veliko vedo o zgodovini meteoroloških opazovanj v njihovem kraju.

Stare skice meteoroloških postaj so pomemben vir metapodatkov. Iz njih lahko razberemo kje je bila meteorološka postaja, katere instrumente so imeli na postaji in kako so bili nameš eni, kakšne so bile ovire na opazovalnem prostoru, kdo je bil opazovalec in drugo. V asu Avstro-Ogrske (to je do konca I. svetovne vojne) in kasneje v asu Kraljevine Jugoslavije (do II. svetovne vojne) so bile skice postaj zelo natan ne. Ohranjene imamo le skice padavinskih meteoroloških postaj, ki so pred II. svetovne vojno spadale v tako imenovani hidrografski oddelek, pod okriljem Hidrografi nega osrednjega urada s sedežem na Dunaju.

V asih lahko sklepamo na lokacijo meteorološke postaje iz poštnega naslova opazovalca, ese v kraju ulice in števil enje hiš niso spremenili. Kadar lokacije postaje ne moremo dolo itina osnovi opazoval evega poštnega naslova, bodisi da ga ni ali pa so spremenili števil enje hiš v kraju, se lahko opremo na podatek o poklicu opazovalca. U itelji in duhovniki so ponavadi bivali v bližini ali v sami ustanovi (recimo v šoli, župniš u), kjer so opravljali poklic. Mnoge tovrstne ustanove – cerkve, župniš a – imajo še danes isto lokacijo. Ta na in rekonstrukcije je skoraj neuporaben v jugovzhodni Sloveniji (na Ko evskem), kjer so po II. svetovni vojni mnogo cerkva podrli in mo no spremenili vasi.

Obnovljeni pretekli lokaciji dolo imo to ne geografske koordinate, nadmorsko višino, gremo na teren in lokacijo poslikamo ter jo besedilno opišemo. Pri obnovi je problem spremenjena okolica, ki je danes lahko v celoti pozidana ali opustela, poraš ena z gozdom ipd. ter je današnje stanje le približen odraz pretekle lokacije meteorološke postaje.

Pri zbiranju in obnovi metapodatkov se pogosto sre amo s tujimi jeziki in druga no pisavo - mnoge skice postaj in meteorološki dnevniki so napisani namre še v gotici in nemškem in madžarskem jeziku (do leta 1918). Po letu 1918 vse do druge svetovne vojne je arhiv za jugozahodno in zahodno Slovenijo v italijanš ini. V avstro-ogrskih in italijanskih arhivih so celo imena krajev zapisana v tujem jeziku, denimo Gotschee za Ko evje, Eisnern (Eisern) za Železnike, Alsolendva za Lendavo, Karfreit (nemško) ali Caporetto (italijansko) za Kobarid, itd..

3.3. Stanje metabaze

Pred za etkom projekta FORALPS je bila vsa metabaza ve inoma v papirnatem arhivu, s projektom digitalizacije smo bili šele na za etku. Papirnati arhiv vsebuje popis postaj, opazovalcev na postaji, njihov naslov in v asih poklic, stare skice in fotografije postaj, sezname inštrumentov na postajah, besedilne opise lokacij postaje in podobno.

17

Slika 15. Primer papirnatega arhiva o metapodatkih meteorološke postaje Šentjošt nad Horjulom

Zaradi vedno ve je potrebe po metapodatkih smo oblikovali tudi digitalen arhiv, imenovan AMEBA. Ta vsebuje ve ino podatkov papirnatega arhiva. V ta namen smo digitalizirali besedilne opise lokacij meteoroloških postaj in ves slikovni arhiv o meteoroloških postajah:

skice padavinskih meteoroloških postaj iz asa Avstro-Ogrske (105 skic), skice meteoroloških postaj med obema vojnama na ozemlju Slovenije (351 skic), skice meteoroloških postaj po II. svetovni vojni (344 skic), stare fotografije po II. svetovni vojni (157 fotografij).

18

Slika 16. Primer digitalne oblike metapodatkov o postaji Šentjošt nad Horjulom v bazi Ameba

Metapodatki se še vedno vodijo v obeh arhivih; vsi metapodatki tako rekonstruirani kot trenutni so zabeleženi v papirnatem in digitalnem arhivu.

3.4. Primer meteorološke postaje z zbranimi vsemi metapodatki o lokaciji, opazovalcih in instrumentih

Padavinska meteorološka postaja Šentjošt nad Horjulom

Z meteorološkimi meritvami in opazovanji smo v Šentjoštu za eli 11. julija 1895; postaja se je takrat imenovala St. Jobst, postavljena je bila na vrtu župniš a, na nadmorski višini 623 m. Padavinomer (pluviometer) je od za etka meritev do avgusta 1970 stal na vrtu župniš a. Prvi opazovalec je bil župnik Gustav Šifrer (Schiffrer). Za njim so opravljali meritve in opazovanja meteoroloških pojavov še Franc Lukmajer, Josip Nagode, Ivana Nagode, Jože Cvelbar in Janko Oblak.

19

Slika 17. Skica opazovalnega prostora meteorološke postaje v Šentjoštu iz julija 1904. Leta 1908 so vnesli spremembo ob prestavitvi padavinomera. Skica postaje je zelo natan na in dobro dokumentirana.

Slika 18. Skica meteorološke postaje v Šentjoštu iz septembra 1932

Slika 19. Lokacija opazovalnega prostora v Šentjoštu pri župniš u, kjer so merili v asu od 1895 do 1970, ortofoto iz leta 1998 (levo) in temeljni topografski na rt v merilu 1:5000 iz

20

leta 1993 (vir: Interaktivni naravovarstveni atlas)

V septembru 1970 je delo opazovalca prevzel u itelj Jože Praprotnik; tedaj je bil padavinomer na vrtu poleg šole, na nadmorski višini 630 m.

Slika 20. Padavinomer na lokaciji pred osnovno šolo v Šentjoštu (fotografija levo iz leta 1973, foto: arhiv ARSO), desno temeljni topografski na rt 1:5000 iz leta 1993 (vir: Interaktivni naravovarstveni atlas). Padavinomer je bil na tej lokaciji od avgusta 1970 do marca 1978

Aprila 1978 je za ela z opazovanji Štefka Ma ek, ki opazuje še danes. Padavinomer so s šolskega vrta preselili k domu opazovalke, na 619 m nadmorske višine.

Slika 21. Opazovalni prostor v Šentjoštu ob prestavitvi k opazovalki Štefki Ma ek leta l978 (foto: arhiv ARSO).

Slika 22. Na rt lokacije opazovalnega prostora v obdobju 1978–1996; temeljni topografski na rt 1:5000 iz leta 1993 (vir: Interaktivni naravovarstveni atlas)

Ob preselitvi opazovalke v drugo hišo leta 1996 se je preselil tudi instrument. Od leta 1996 merimo padavine in opazujemo meteorološke pojave na nadmorski višini 627 m; postaja je na vzhodnem pobo ju. V bližini so: doma ija proti jugozahodu, kozolec proti vzhodu in hlev proti jugu. Približno 15 m proti severu so posamezna stara - visoka sadna drevesa. Za doma ijo je iglast gozd, od doma ije proti dolini, od severozahoda do vzhoda, je svet travnat, s posameznimi njivami.

21

Slika 23. Sedanja lokacija padavinomera pred domom opazovalke Štefke Ma ek v Šentjoštu, decembra 2000, slikano proti zahodu (foto: B. Kokalj)

Slika 24. Meteorološka postaja v Šentjoštu, slikano proti jugovzhodu, maja 2007 (foto: P. Stele)

Slika 25. Lokacija opazovalnega prostora v Šentjoštu, kjer merimo od leta 1996, ortofoto iz leta 1998 (levo) in temeljni topografski na rt 1:5000 iz leta 1993 (vir: Interaktivni naravovarstveni atlas)

Slika 26. Razli ne lokacije postaje Šentjošt (karta vir: Interaktivni naravovarstveni atlas). Temno rde i krog kaže lokacijo, na kateri je bila postaja od 1895 do 1970, rde , kjer so merili padavine od 1970 do 1978, od 1978 do 1996 je bila postaja na lokaciji ozna eni z oranžno, na lokaciji z roza krogom opazujejo zadnja leta, od leta 1996.

Od vsega za etka na postaji merimo višino padavin, višino snežne odeje in višino novozapadlega snega ter opazujemo važnejše meteorološke pojave. Od 9. maja 1976 do 31. decembra 1982 je bil na postaji tudi pluviograf brez gretja.

4. Homogenizacija meteoroloških podatkov

Na ozemlju današnje Slovenije se meteorološke meritve opravljajo že okoli 150 let. V tako dolgem obdobju je težko zagotoviti, da bi postaje delovale ves as na istem mestu. Spreminjali so se tako lokacija, instrumenti, na ini merjenja in opazovanja, merske enote kot okolica opazovalnega prostora.

22

Vsi našteti dejavniki vplivajo na izmerjene temperature, ki so lahko razli ne kot bi bile, e bi ves as merili na natanko istem mestu, ob nespremenjeni ožji in širši okolici z istim termometrom in opazovalcem ter po dolo enem standardu. Zaradi naštetih dejavnikov se pojavijo skoki in trendi v asovnih nizih povpre ne temperature zraka, katere lahko napa nointerpretiramo kot spremembo podnebja (segrevanje, ohlajanje). Za posamezne izmerke to niti ni problem, e so le reprezentativni za širšo okolico in seveda izmerjeni po veljavnem standardu, torej uporabni ne samo za širše množice, ampak tudi za meteorološke izra une in napovedi. Problem se pojavi, ko skušamo na tako sestavljenem (nehomogenem) nizu narediti klimatološke statistike in iz njih potegniti dolo ene zaklju ke. Posebej problemati ne so asovne analize (dolo anje spremenljivosti, trendov), ki so zelo pomembne za odkrivanje

podnebnih sprememb in tudi njihovo napoved. Vse študije in modeli o prihodnjem poteku podnebja namre temeljijo na poznavanju podnebja in njegovem spreminjanju v preteklosti. Enako velja tudi za ostale spremenljivke. Zato je potrebno pred klimatološkimi študijami dolo enega niza izvesti homogenizacijo le-tega. To pomeni, da moramo vse skoke s pomo jo statisti nih metod izravnati tako, kot bi bile vse meritve opravljene na istem mestu ob enakih pogojih. Kadar nas zanima globalna spremenljivost podnebja, je potrebno izlo iti tudi trende zaradi spremembe okolice (recimo vpliv mesta). Tako popravljenemu nizu pravimo homogen niz. Pri odpravljanju nehomogenosti so zelo pomembni metapodatki. S pomo jo metapodatkov lahko potrdimo oziroma ovržemo sum na nehomogenost v nizu, natan neje lahko tudi dolo imo datum in vrsto nehomogenosti ter se na podlagi tega odlo imo za vrsto popravka (popravek mese nega ali letnega povpre ja).

0

10

20

30

40

50

60

70

1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002

Leto

Šte

vilo

nev

iht

Godnje Bilje

Slika 27. Primerjava števila neviht na postajah Godnje in Bilje. Iz zelo razli nega poteka števila neviht sklepamo na nehomogenost v nizih.

23

24

5. Rezultati

5.1. Rekonstrukcija temperature zraka v Ljubljani

5.1.1. Meteorološka postaja v Ljubljani

1. V Ljubljani smo z meteorološkimi meritvami in opazovanji za eli 23. marca 1850.Meteorološka opazovanja in meritve so vršili na brzojavnem uradu na železniški postaji (nadmorska višina 298 m); urad je bil v prvem nadstropju, na vzhodni strani stavbe. Na tem mestu je bila meteorološka postaja do konca leta 1852. Prvi opazovalci so bili: A. Wagner 20. 3. 1850–31. 7. 1850, Seyfert 1. 8. 1850–30. 8. 1850, Zeilinger 1. 9. 1850–31. 12. 1853.

Slika 28. Lokacija meteorološkega opazovalnega prostora na železniški postaji; Ljubljanska železniška postaja iz sredine 19. stoletja (vir: 150 let meteorologije na Slovenskem, 2000)

2. Od januarja 1853 do konca junija 1895 je bila meteorološka postaja v Pre ni ulici (nadmorska višina 295 m). V tem asu so bili opazovalci: J. Zeilinger 1. 1. 1853–31. 12. 1857, Karel Deschmann 1. 1. 1858–10. 3. 1889, Serafina Deschmann 1861–1863, 11. 3. 1889–1895, Kajs 1861–1863.V arhivu nam manjkajo meteorološki podatki za obdobje 1861–1864. Podatke za leti 1861 in 1862 smo našli objavljene v asopisu Laibacher Zeitung (hrani ga Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana).

3. Od decembra 1895 do julija 1919 je v Ljubljani delovala tudi padavinska postaja, ki jo je ustanovil Ljubljanski hidrografski odsek. Ombrometri na postaja je bila na Levstikovi ulici, na nadmorski višini 297 m. Opazovalci v tem asu so bili: Ferdinand Schulz 1896–1897, Anton Rupar 1897–1911, Zofija Rupar 1907–1908, Franc Dolenc 1908–1914, Josip Letnar 1914–1916, Karel Tekauc 1916–1919.

25

Slika 29. Lokacija opazovalnega prostora padavinske postaje na Levstikovi ulici v asu od 1895–1919

4. Od julija 1895 do konca leta 1924 so meteorološke meritve in opazovanja potekala na Realki na Vegovi ulici (nadmorska višina 295 m). Postaja se je selila tudi znotraj zgradbe; 13. junija 1922 so padavinomer prestavili s strehe zgradbe na dvoriš e. Zaradi neprimerne lokacije meteorološke hišice nad podzemnim oknom prostora za centralno kurjavo je A. Gavazzi (Gavazzi, 1925) vzpostavil vzporedne meritve temperature zraka v Zgornji Šiški in kasneje na vrtu porodnišnice. Opazovalci na Realki so bili: M. Vodušek 1. 7. 1895–31. 1. 1919, Prof. dr. adež in Fr. Marinšek 1. 2. 1919–1. 12. 1924

Slika 30. Poslopje Realke, kjer je bila meteorološka postaja v asu od 1895–1924 (vir: 150 let meteorologije na Slovenskem, 2000)

Od januarja 1921 do marca 1922 so potekale vzporedne meritve temperature zraka v Zgornji Šiški, opazovalec je bil Ivan erne, lokacija pa ni to no znana.

26

Marca 1922 so vzporedne meritve premestili k ženski bolnici – porodnišnici - azilu na Šlajmerjevi ulici 3, nekdaj na Stari poti (nadmorska višina 288 m). Merili so temperaturo in vlago zraka ter višino in jakost padavin z pluviografom, slednje v asu od 1. 4. 1944–18. 10. 1947

5. S 1. januarjem 1921 so za eli spremljati meteorološke pojave na Geografskem institutu, v Deželnem dvorcu, v današnji stavbi Univerze; vremenska hišica je bila na oknu Geografskega inštituta v drugem nadstropju, s pogledom na Gosposko ulico. Instrumente so znotraj stavbe ve krat premestili, nazadnje januarja 1926 (nadmorska višina 295 m). Meteorološki opazovalci so bili: Fr. Marinšek 1921–1925, Oskar Reya 1926–1927, Franc Blan 1930–1941, Mitja Vencelj 1940–1946, Vladimir erne1944–1947, Petar Jovanovi in Marki 1947–1948

Slika 31. Poslopje Univerze – Dvorec, v njem je bila meteorološka postaja v asu od 1921–1947 (vir: 150 let meteorologije na Slovenskem, 2000)

6. Od za etka leta 1948 so meteorološke meritve in opazovanja za Bežigradom, na Celjski ulici 1 (nadmorska višina 299 m). Od leta 1948 se postaja ne seli ve ,spreminja se njena okolica.

27

Slika 32. Opazovalni prostor meteorološke postaje Ljubljana Bežigrad okoli leta 1950, slikano proti zahodu (foto: arhiv ARSO), s stolpa zgradbe na Celjski ulici 1. V ozadju so nizke stavbe vojašnice.

Slika 33. Na rt mesta Ljubljana v merilu 1:15 000 iz leta 1953 (levo; vir: Ljubljana, 1953) in leta 2001 (vir: Atlas mesta Ljubljana in okolica, 2001); s rnim krogom je ozna ena lokacija opazovalnega prostora Ljubljana Bežigrad

Slika 34. Opazovalni prostor meteorološke postaje Ljubljana Bežigrad, slikan proti jugovzhodu konec 80-ih let 20. stoletja (levo, arhiv ARSO) in februarja 2008 (M. Nadbath).

28

Na desni sliki so za opazovalnim prostorom vidni podaljšano parkiriš e, vrtec, zgradba krajevne skupnosti ter podaljšek v obliki rke T (z rumeno fasado), slednjega na levi še ni.

Slika 35. Ortofoto opazovalnega prostora meteorološke postaje Ljubljana Bežigrad, leva ortofoto iz leta 2001 (vir: Interaktivni naravovarstveni atlas), in desna ortofoto iz leta 2006 (vir: Atlas okolja, 2007). Na levi sliki parkiriš e še ni podaljšano, na desni pa se ga dobro vidi.

Ob postavitvi postaje Ljubljana Bežigrad je bil opazovalni prostor na relativno velikem travniku, ob parku. Na jugu je bila Bežigrajska gimnazija, kjer so imeli meteorološki opazovalci v prvih letih svoje prostore. Na zahodu in severozahodu od opazovalnega prostora so bile nizke stavbe vojašnice, na severu so bile stanovanjske stavbe. Ceste so bile maka-damske. Do leta 1950 so ob opazovalnem prostoru zgradili prvo stavbo z naslovom Celjska 1. Sledili sta izgradnja vrtca in stavbe krajevne skupnosti južno od opazovalnega prostora ter niz vrstnih hiš na severu. Leta 1976 sta bili na vzhodu zgrajeni stavbi na Vojkovi 1 a in b, leta 1990 so ju razširili z dograditvijo kraka v obliki rke T. Leta 1996 so na mestu vojašnice postavili Bežigrajski dvor. Junija 2004 so med vrtcem in opazovalnim prostorom del travnika spremenili v parkiriš e.

Slika 36. Opazovalni prostor meteorološke postaje Ljubljana Bežigrad, slikan proti zahodu konec aprila 1984 (levo, foto: arhiv ARSO) in oktobra 2007 (foto: P. Stele)

Okolica opazovalnega prostora se je tekom let mo no spremenila. Danes je meteorološka postaja sredi mesta. Opazovalni prostor je na travniku velikosti 50 m × 70 m. Okoli

29

opazovalnega prostora rastejo posamezna drevesa, oddaljena približno 30 do 50 m v smereh sever, jug in zahod. Na zahodu je v oddaljenosti 70 m kompleks stavb Bežigrajskega dvora. Na vzhodni strani obdajajo opazovalni prostor naslednje stavbe: štirinadstropna stavba Agencije RS za okolje v oddaljenosti 50 m proti vzhodu, 20 m proti jugovzhodu je pritli noskladiš e, 30 in 40 m proti severovzhodu sta pritli na in enonadstropna stavba. Na jugu so parkiriš e, vrtec in stavba krajevne skupnosti; slednja sta od opazovalnega prostora oddaljena približno 60 m.

Slika 37. Opazovalni prostor meteorološke postaje Ljubljana Bežigrad, slikan proti severu (levo) in proti vzhodu, februarja 2008 (foto: M. Nadbath). Na levi sliki so za opazovalnim prostorom vidne zgradbe Bežigrajskega dvora (levo od opazovalnega prostora) in nižje stanovanjske hiše. Na desni sliki so za opazovalnim prostorom zgradbe Agencije RS za okolje na Celjski 1 in 1 a ter osrednja zgradba na Vojkovi 1 a in b (z zeleno–rumeno fasado).

Slika 38. Opazovalni prostor meteorološke postaje Ljubljana Bežigrad, slikan proti jugu (levo) in proti zahodu februarja 2008 (foto: M. Nadbath). Na levi sliki je v ozadju najprej podaljšek parkiriš a, sledi nižja zgradba vrtca, levo od vrtca je stavba krajevne skupnosti, zadaj je višja Bežigrajska gimnazija. Na desni sliki so v ozadju vidne stavbe Bežigrajskega dvora.

30

Slika 39. Lokacije meteoroloških opazovalnih prostorov v Ljubljani od 1850–2007, številke na karti so povezane z zgornjim opisom lokacij meteorološkega opazovalnega prostora (karta vir: Interaktivni Atlas Slovenije, 1998)

V 60. letih se je na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad zvrstilo kar 59 meteoroloških opazovalcev. Prvi meteorološki opazovalec je bil Petar Jovanovi , sledili so mu še: Ludvik

esenj, Dušan Marolt, Anton Poga ar, Bogdan Finžgar, Edvin Zdovc, Mirko Pristovšek, Bogdan Valentin, Franc Slavec, Janez Lavren i , Ivan Dežnak, Slavko Žgur, Jože Lanipelj, Ivan Trbežnik, Peter Denži , Irma Vehover, Franc Janša, Vinko Župan i , Jože Zevnik, Angelca Jerman, Štefan Šaubah, Ivica Kone nik, Slavka Meh, Miro Bergant, Mirko Zuni ,Marjetka Jontes, Lovro Markun, Janko Pristov, Viljem Vaš, Miodrag Kosti , Peter Stepic, Ksenija Mrakovi -Deli , Marko Jurgele, Marjan Grunt, Vojko Maksimovi , Radmilo Pavlovi , Jelen i , Janez Jereb, Roman Savinšek, Primož Sever, Rudolf Trampuš, Vinko Urankar, Peter Štupica, Alenka Kmecl, Stane Pavli , Bojan Paradiž, Janez Meden, Milan Gosar, Slavko Pavli , Aleksander Lah in Matjaž Prelog. Sedaj meteorološka opazovanja in meritve opravljajo Boris Voglar od aprila 1973, Jože Oberstar od septembra 1997 in od maja 2005 še Aleksander Žagar, Branislav Pevec, Ladislav Ponikvar, Toni Vidmar, Viljem Jamnik in Zoran Železnik.

5.1.2. Temperatura zraka in padavine v Ljubljani

Globalno segrevanje ozra ja je pojem, kateremu se dandanes ne moremo ve izogniti. Nova in nova dejstva nam skoraj vsak dan potrjujejo, da se to v resnici dogaja. Vse ve je ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so neurja, dolgotrajne suše, pa tudi letni asi so se kar nekako zamešali med sabo. Najboljši dokaz, da prihaja do klimatskih sprememb so dolgoletne meteorološke meritve in opazovanja na posameznih obmo jih. Na obmo ju Slovenije je najdaljši niz meritev in opazovanj z obmo ja Ljubljane. eprav je bilo merilno mesto ve krat prestavljeno na lokacije z razli no, lahko bi celo rekli, neprimerljivo okolico in tudi sama okolica merilnih mest se je spreminjala, je možno podatke s homogenizacijo spraviti na

6

1

2

3 4

5

porodnišnica

31

primerljivo raven. Po rekonstrukciji niza se pokaže, da povpre na temperatura zraka na višini dveh metrov na obmo ju Ljubljane naraš a že od za etka meritev (Graf 4). Sprva po asi do II svetovne vojne (do 40-ih let prejšnjega stoletja), nato je sledilo približno 30-letno obdobje ko je bila temperatura konstantna, zadnjih 30 let pa zopet naraš a in sicer hitreje kot v prvem obdobju. Tako so vsa leta od 1986 dalje nadpovpre no topla (Graf 5). Glede na linearni trend se je povpre na letna temperatura za asa meritev zvišala za kar 2.2 °C. Eden izmed razlogov za naraš anje temperature je širitev mesta in posledi no toplotni otok, ki se pri tem pojavi. Natan no se ne da dolo iti, kolikšen delež prispeva toplotni otok. Glede na merilna mesta izven Ljubljae pa lahko re emo, da je vsekakor manjši kot delež, ki je posledica globalnega segrevanja. Za razliko od temperaturnega niza, se na nizu letnih padavin za obmo jeLjubljane ne vidi posledic globalnega segrevanja. V zadnjem obdobju je mogo e le nekoliko manjša spremenljivost padavin glede na prejšnje obdobje, ko so letne padavine zelo nihale in sicer od 784 mm leta 1890 pa celo do 2379 mm leta 1937. Razlog je težko dolo ljiv.Podnebne zna ilnosti na dolo enem obmo ju lahko spremljamo tudi preko tako imenovanih klimatskih indeksov. To so razli ne statistike, ki se izra unajo iz maksimalnih in minimalnih dnevnih temperatur zraka ter dnevnih padavin. Najpogosteje se uporabljajo indeksi, ki štejejo dni v letu, ko temperatura preseže dolo en prag. Recimo mrzli dnevi so dnevi, ko minimalna temperatura pade pod 0 °C, ledeni dnevi pa ko maksimalna temperatura ne preseže 0 °C. Indeksa nam povesta kaj se dogaja v hladnem delu leta. Na toplejši del leta se nanaša indeks topli dan, ki šteje dneve z maksimalno temperaturo nad 25 °C, in indeks tropske no i, ki šteje dneve, ko minimalna temperatura ne pade pod 20 °C. Podobno kot povpre na temperatura zraka se tudi maksimalna in minimalna temperatura v povpre ju višata (Graf 6). Posledi no je vedno manj ledenih in mrzlih dni, kar kaže na vedno toplejše in bolj mile zime (Graf 7). Toplih dni in tropskih no i pa je vedno ve , kar pomeni, da so poletja vedno bolj vro a.Tropskih no i do leta 1972 v Ljubljani sploh ni bilo, v letu 2003, ko je bilo najtoplejše poletje v zadnjih sto letih, pa kar 8 (graf 8).

0.0

2.0

4.0

6.0

8.0

10.0

12.0

14.0

18

66

18

72

18

78

18

84

18

90

18

96

19

02

19

08

19

14

19

20

19

26

19

32

19

38

19

44

19

50

19

56

19

62

19

68

19

74

19

80

19

86

19

92

19

98

20

04

Leto

Tem

per

atu

ra [

°C]

0

400

800

1200

1600

2000

2400

2800P

adav

ine

[mm

]

Letne padavine Povpre na letna temperatura

30-letno drse e povpre je

Slika 40. Povpre na letna temperatura zraka, 30-letno drse e povpre je na povpre ni letni temperaturi zraka in letne padavine v Ljubljani od leta 1866 do 2007.

32

-3.0

-2.0

-1.0

0.0

1.0

2.0

3.0

18

66

18

74

18

82

18

90

18

98

19

06

19

14

19

22

19

30

19

38

19

46

19

54

19

62

19

70

19

78

19

86

19

94

20

02

Leto

Od

klo

n te

mp

erat

ure

[°C

]

Slika 41. Odklon povpre ne letne temperature zraka od dolgoletnega povpre ja 1866-2007.

0.0

2.0

4.0

6.0

8.0

10.0

12.0

14.0

16.0

18.0

20.0

1923

1927

1931

1935

1939

1943

1947

1951

1955

1959

1963

1967

1971

1975

1979

1983

1987

1991

1995

1999

2003

2007

Leto

Tem

per

atu

ra [

°C]

povp. Tmin povp. Tmax

30-letno drse e povpre je na Tmin 30-letno drse e povpre je na Tmax

Slika 42. Povpre na letna minimalna, povpre na letna maksimalna temperatura zraka in njuni 30-letni drse i povpre ji v obdobju 1923-2007 v Ljubljani.

33

0

20

40

60

80

100

120

140

1923

1929

1935

1941

1947

1953

1959

1965

1971

1977

1983

1989

1995

2001

2007

Leto

Šte

vilo

dn

iMrzli dnevi Ledeni dnevi

Slika 43. Število mrzlih dni in število ledenih dni na leto v Ljubljani v obdobju 1923-2007

0

20

40

60

80

100

120

1923

1929

1935

1941

1947

1953

1959

1965

1971

1977

1983

1989

1995

2001

2007

Leto

Šte

vilo

dn

i

Topli dnevi Tropske no i

Slika 44. Število toplih dni in število tropskih no i na leto v Ljubljani v obdobju 1923-2007

5.2. Rekonstrukcija višine snega na Kredarici

5.2.1. Meteorološka postaja Kredarica

Meteorološka postaja Kredarica je naša najvišja meteorološka postaja, postavljena je na nadmorski višini 2514 m. Opazovalni prostor je poleg Triglavskega doma na Kredarici; na zahodni strani se nad postajo dviga najvišji vrh Slovenije – Triglav (2864 m), na jugozahodni Mali Triglav (2738 m), na severovzhodu se dviga greben Kredarice (2539 m) in Rži (2538 m). V okolici Triglavskega doma se svet na jugozahodu najprej spusti za približno 20 m v sedlo proti Triglavu, na jugovzhodni do južni strani se pobo je strmo spuš a proti Krmi in Snežni Konti pod Malim Triglavom, na severu in zahodu se teren prevesi proti Triglavskemu

34

ledeniku, na severovzhodu pa se dviga proti grebenu Kredarice. Opazovalni prostor je jugovzhodno od Triglavskega doma, od slednjega oddaljen približno 15 m.

Slika 45. Lokacija meteorološke postaje Kredarica, 1 : 50 000 (vir: Interaktivni Atlas Slovenije, 1998)

Slika 45. Opazovalni prostor slikan proti severozahodu, okrog leta 1960 (levo, arhiv ARSO) in leta 2005 (foto: J. Gartner)

35

Slika 46. Opazovalni prostor slikan proti zahodu, okrog leta 1960 (levo, arhiv ARSO) in leta 2005 (foto: J. Gartner)

Slika 47. Opazovalni prostor slikan proti jugu, leta 2005 (levo, foto: J. Gartner) in proti severu (desno, foto: M. Trontelj, Pristov et. al, 1998)

Snežno odejo smo merili v bližini opazovalnega prostora do leta 1972, ker pa zaradi mo nihvetrov sneg pogosto odpiha, smo jo od leta 1972 merili za Triglavsko ko o. Od leta 1978 so štirje snegomeri postavljeni pod vznožjem Triglavskega ledenika, kjer je svet valovit in bolj položen in v glavnem ni izpostavljen plazovom. Višina snežne odeje je kombinacija vrednosti na ledeniku, ob ko i in stanja vremena.

36

Slika 48. Meritve snežne odeje na robu Triglavskega ledenika (Pristov et. al, 1998)

Z meteorološkimi meritvami in opazovanji so na Kredarici za eli julija 1897; omejene so bile na poletne mesece. Merili so temperaturo zraka in višino padavin ter opazovali meteorološke pojave:

leta 1897 so trajala od 6. julija do 1. oktobra,leta 1898 meritev in opazovanj ni bilo, leta 1899 so jih opravljali le v avgustu,leta 1900 in 1903 pa julija in avgusta,v letu 1901 so meteorološki podatki za julij, avgust in september;leta 1902 so z meteorološkimi meritvami za eli junija, kon ali pa so jih s koncem julija.

V naših arhivih podatkov po letu 1903 ni ve . Sode po podatkih iz kartoteke meteorološke postaje Kredarica, so merjenja potekala do avgusta 1905, obnovili naj bi jih spet julija in avgusta leta 1912, 1921 ter 1922.

37

Slika 49. Skica meteorološkega opazovalnega prostora na Kredarici iz leta 1914

Prvi meteorološki opazovalec na Kredarici poleti 1897 je bil Anton Pekove (Jahrbucher der…., 1897). Naslednja poletja so delo opazovalca opravljali: J. Hamerlick in Primož Pušar 1899, J. Lipovšek 1900, Franc Arh julija in avgusta v obdobju 1901–1903 in 1912, 1921 ter 1922.

Neprekinjene meteorološke meritve na Kredarici potekajo od 1. avgusta 1954. Od avgusta 1954 do marca 2008 so se na Kredarici zvrstili meteorologi: Bojan Paradiž: avg. 1954, dec. 1954, Janko Pristov: avg.–sept. 1954, Andrej Ho evar: dec.1954–feb.1955, dr. Vital Manohin: sept. 1954, Janko Pu nik: avg. 1954, Evald Vran i : avg.–sept. 1954, Slavko Strašek: okt.–dec. 1954, Zoran Dolenc: feb., mar., dec. 1955, Mirko Kova : apr., maj., 1955 in okt. 1962, Janez Dežnak: maj–julij 1955, Ignac Marki : avg., sept. 1955, Milan Gun ar: okt. 1955–feb. 1956, Zdravko Petkovšek: okt. 1955 in mar., apr. 1956, Janez Meden: dec 1955–feb. 1956, Franc Iva i : mar. 1955–mar. 1958, jun. 1959–sept.1962, sept. 1966–maj 1967, jan.–apr. 1968 in feb., mar. 1969, Tomo Lešnik: maj in julij 1956, Janko Pristov: sept., okt. 1956, Slavko Žgur: nov., dec. 1956, Tone Polc: jan.–mar. 1957 in apr. 1958–maj 1959, Peter Denzi : apr.–dec. 1957, Štefan Hozjan: dec. 1957–dec. 1959, Petar Jovanovi : feb. 1958–maj 1960, apr., maj 1962, in mar., apr. 1969, AntonŠtular: jan. 1960–feb. 1967, Marjan Repar: jun. 1960, Mi o Drobac: nov. 1960–avg. 1961, Aleksander Lah: sept. 1961–jan. 1962, okt. 1965–avg. 1966 in okt.–dec. 1967, BoštjanRekar: nov. 1962–mar. 1965, sept. 1966–dec. 1968, Marica Štular: nov. 1962–sept. 1965, Andrej Trink: maj 1967–mar. 1970, edomir Stankovi : nov. 1968–jan. 1969, Anton Novak: jul. 1969–maj 1972, Alojz Žvokelj: nov. 1969–jun. 1972, Janez Rekar od aprila 1969, Jernej Gartner: junij 1972–30. 9. 2005, Franc Zupan i : junij 1972–30. 9. 2005, Janez Gartner od novembra 1977, Beno Zupan i : april 1991–31. 12. 2007, Andrej Rekar

38

od marca 1995, Milan Kos (SV) od januarja 2006, Rado Jeklar (SV) od januarja 2006, Zvone Sinkovi (SV) od januarja 2006, Rudi Komac (SV) rezerva od januarja 2006.

Od leta 2006 so na Kredarici med meteorološkimi opazovalci tudi pripadniki Slovenske vojske (SV).

Opazovalci so nekaj asa merili in opazovali ob klimatoloških terminih: ob 7., 14. in 21. uri po zimskem asu (srednje evropski as SE ) (Trontelj, 1994), potem še v sinopti nih: ob 4., 10., 13., 16., in 19. uri; pono i so merili registrirni aparati. Od leta 1958 smo stalno merili v vseh omenjenih terminih. Od 15. aprila 1991 smo na Kredarici uvedli 24-urna opazovanja in meritve, od maja 2005 pa zopet potekajo v asu od 4. –21. ure. Od septembra 1994 je na Kredarici samodejna meteorološka postaja, ki neprestano beleži meteorološke spremenljivke.

Prvo ko o so na Kredarici zgradili že leta 1896, na pobudo Jakoba Aljaža. Ko o so ve kratprenovili in pove ali, prvi že leta 1908, v današnji velikosti je Triglavski dom od 19. septembra 1983.

5.2.2. Rekonstrukcija višine snega na Kredarici

Višina snežne odeje je eden od najpomembnejših meteoroloških podatkov za zimski turizem, gornike in v zadnjih letih zaradi vse bolj o itne podnebne spremembe tudi za klimatologe. V slovenski državni mreži meteoroloških postaj je le ena visokogorska postaja, Kredarica, zato morajo biti podatki s te postaje podrobno pregledani, pre iš eni in homogenizirani, e želimo primerno ovrednotiti snežne razmere v visokogorskem svetu vzhodnih Julijskih Alp.

Na oddelku za klimatologijo smo se zato odlo ili, da podrobno pregledamo izmerjene vrednosti skupnega snega na tej visokogorski postaji ter meritve padavin in temperatur na sosednjih postajah in homogeniziramo niz meritev najve je sezonske višine skupnega snega (NSVSS). S pomo jo dosegljivih podatkov smo se odlo ili tudi za rekonstrukcijo niza pred za etkom meritev in tako dobili ve kot stoleten niz NSVSS. NSVSS je najve ja izmerjena višina snežne odeje ob 7. uri po zimskem asu v sezoni, ki traja od 1. avgusta do 31. julija naslednje leto.

Nizi dolgoletnih meritev na dolo eni meteorološki postaji pogosto ne odražajo v celoti dejanske podnebne spremenljivosti. Prestavitev postaje, menjava opazovalcev in inštrumentov, sprememba urnika meritev ter spreminjanje okolice postaje pogosto opazno vplivajo na izmerjene vrednosti, zaradi esar so izmerjene vrednosti bolj ali manj medsebojno neprimerljive. S postopkom homogenizacije popravimo izmerjen niz podatkov, da bolje ustreza izbrani lokaciji, merilnim inštrumentom in opazovalcem. Na ta na in popravljen niz bolje odraža spremenljivost podnebja na dolo eni lokaciji.

Postaja na Kredarici leži na grebenu, ki se proti zahodu nadaljuje v vrh Triglava, kar mo novpliva na vetrovne razmere. Pogosto piha mo an veter, ki nosi sneg in gradi snežne zamete, zato je višina snežne odeje zelo spremenljiva od kraja do kraja. Zaradi teh neugodnih razmer meteorološki opazovalci dnevno na ve mestih izmerijo višino novega in skupnega snega, nato upoštevajo še razvoj vremena in tako dobijo dobro oceno za višino snežne odeje na tej nadmorski višini. Na žalost pa se je metoda merjenja v preteklosti spreminjala, zato izmerjene vrednosti niso medsebojno primerljive. Kljub homogenizaciji ne moremo popolnoma rekonstruirati dejanskih vrednosti, lahko se jim le bolj ali manj približamo. Za obdobje pred

39

za etkom meritev se moramo opreti na meritve delujo ih okoliških postaj in s pomo jomodela oceniti NSVSS za vsako sezono posebej.

Napaka pri merjenju koli ine padavin na Kredarici je v dolo enih vremenskih situacijah zelo velika (ve deset odstotkov), zato smo se odlo ili da v postopku homogenizacije NSVSS uporabimo podatke sosednjih dolinskih postaj, kjer je zaradi šibkejšega vetra napaka meritev padavin bistveno manjša. Vsakoletne meritve vodnosti snežne odeje pod Triglavskim ledenikom so pokazale, da povpre na gostota snega v asu najve je višine snežne odeje niha iz leta v leto manj kot višina padavin. Ugotovili smo tudi, da je na splošno v milejših zimah pri enaki koli ini padavin snežna odeja zaradi ve jega sesedanja tanjša kot v hladnih zimah (Slika 1). Na podlagi teh ugotovitev smo sestavili enostaven model za oceno NSVSS, ki sloni na višini padavin in povpre ni temperaturi zraka od novembra do aprila.

Kon ni rezultat rekonstrukcije in homogenizacije je niz NSVSS za obdobje 1896–2007 (Slika 52). Ta niz lahko glede na vir podatkov razdelimo v štiri dele. Do leta 1954 na Kredarici ni bilo temperaturnih meritev, zato smo v model vstavili popravljeno temperaturo (upoštevali smo povpre no razliko med postajama) z visokogorske postaje Dobra na Avstrijskem Koroškem, ki se po tej meteorološki spremenljivki s Kredarico ujema najbolje od delujo ih postaj v tem obdobju. Koli ino padavin smo rekonstruirali na podlagi meritev v Kranjski Gori, Mojstrani, Bohinjski Bistrici in na Bledu. V obdobju 1955–1961, torej v prvih letih meritev na Kredarici, je izmerjena višina snega zaradi razli nih opazovalcev nekonsistentna s padavinami in temperaturo, zato smo te meritve zavrgli in upoštevali le modelske rezultate. Naslednjih 11 let, do leta 1971, so bile meritve sicer konsistentne, a neprimerljive z današnjimi meritvami, saj so vse vrednosti ob utne prenizke. Zato smo podatke v tem obdobju s pomo jo modela homogenizirali (Slika 50). Od leta 1972 dalje je niz meritev zadovoljivo homogen, zato meritev nismo popravljali.

Zaradi enostavnosti modela in vhodnih podatkov, ki so zgolj približek dejanskih razmer na Kredarici, je rekonstruiran niz le ocena dejanskega stanja (Slika 51). Kljub temu lahko iz rekonstrukcije izluš imo nekaj informacij. V letih 1917 in 1951 je po modelskem izra unuNSVSS dosegel kar 9–10 m, kar je precej nad izmerjenim rekordom 700 cm leta 2001. S slike 3 lahko razberemo tudi opazno zmanjšanje NSVSS v zadnjih desetletjih, po letu 1979 je višina snega na Kredarici le v enem letu presegla 5 metrov. Pred letom 1979 je bilo, sode po rekonstrukciji, v povpre ju vsako drugo leto na Kredarici prek 5 metrov snega. Rekonstrukcija se ujema tudi z obnašanjem Triglavskem ledenika, ki je v zadnjih desetletjih zaradi višjih poletnih temperatur in zmanjšane koli ine snega prakti no izginil.

40

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000

leto

razm

erje

homogenizirano izmerjeno

(-5,6)

(-7,3)(-7,4)

(-5,3)

(-7,3)

(-5,3)

(-4,2) (-4,0)

(-5,2)

(-5,1)

(-5,7)

Slika 50. Razmerje med NSVSS in povpre jem višine padavin na treh okoliških postajah (Trenta, Mojstrana, Bohinjska Bistrica) za izmerjen in homogeniziran niz (1961–1971). V oklepaju so podane povpre ne temperature v obdobju november–april za izbrane sezone oz. leta (leto se nanaša na april).

0

100

200

300

400

500

600

700

800

1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005

leto

viši

na

(cm

)

meritve

modelski rezultati

Slika 51. Primerjava modelskih rezultatov (padavine na sosednjih postaj, temperatura na Dobra u) in izmerjenih vrednosti. Dobro ujemanje med modelom in izmerki od leta 1972 kaže na smiselnost uporabljenega modela in nam da oceno o napaki rekonstrukcije pred letom 1955.

41

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

1100

1896 1901 1906 1911 1916 1921 1926 1931 1936 1941 1946

leto

viši

na

[cm

]

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006

leto

viši

na

[cm

]

Slika 52. Rekonstrukcija niza najve je sezonske višine skupnega snega na Kredarici za obdobji 1896–1950 (zgoraj) in 1951–2007 (spodaj).

42

6. Viri in literatura

Trontelj, M., 2000, 150 let meteorologije na Slovenskem, Ob 150-letnici meteorološke postaje v Ljubljani, Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana Gavazzi, A., 1925, O meteoroloških postajah v Sloveniji, Geografski vestnik Ljubljana Pu nik, J., 1980, Velika knjiga o vremenu, Cankarjeva založba, Ljubljana, 73-94 Kartoteka meteorološke postaje Ljubljana Bežigrad, Agencija RS za okolje, Ljubljana Temeljna knjiga meteorološke postaje Ljubljana Bežigrad I. reda – observatorij, Agencija RS za okolje, Ljubljana Interaktivni atlas Slovenije, Slovenija na zemljevidih, sliki in v besedi, 1998, Založba Mladinska knjiga, d.d., Geodetski zavod Slovenije, Globalvision (Tehnološki park Ljubljana – Prostorski informacijski sistemi d.o.o.), Ljubljana, verzija 2.0 revizija 14 Ljubljana, Turisti no-prometni zemljevid, 1953, Turisti no društvo, 1:15000, Ljubljana Atlas mesta Ljubljana in okolica, 2001, Geodetski zavod Slovenije d.d., 1:15000 (Kod & Kam), Ljubljana Interaktivni naravovarstveni atlas, MOP Agencija RS za okolje, MOP Geodetska uprava RS, Realis d.o.o., Ljubljana, http://kremen.arso.gov.si/NVatlas/, 22. 10. 2007, 14. 12. 2007 Atlas okolja, 2007, MOP Agencija RS za okolje, LUZ d.d., Ljubljana (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/), 17. 3. 2008 Povše, M., Seznam krajev z vremenskimi postajami v SR Sloveniji in s kronološkim pregledom meteoroloških opazovanj do leta 1984, Agencija RS za okolje, Ljubljana A M. KIR. FOLDMIVELESUGYI MINISTERIUM FENNHATOSAGA ALATT ALLO, M. KIR. ORSZAGOS, Meteoroloigai es foldmagnessegi intezet, EVKONYVEI., Hivatalos kiadvany. (Jahrbucher, Der Dem KGL. UNG, Ministerium für Ackerbau Unterstehenden, KGL. UNG:, Reichsanstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus., Amtliche Veröffentlichung, Budapest) 1901–1906, 1909–1920 Jahrbuch des K.K. hydrographischen Zentralbureaus, Hydrographischer Dienst in Osterreich, Wien, 1893, 1895–1911 Jahrbücher der K.K. Central-Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus, Officielle Publication, Wien, 1864–1920 Bolettino Mensile, Ministero dei Lavori Pubblici, Servizio Idrografico, Ufficio Idrografico del R. Magistrato alle Acque, Venezia, 1919, 1923, 1925–1933, 1935–1941Bolettino Annuale, Ministero dei Lavori Pubblici, Servizio Idrografico, Ufficio Idrografico del R. Magistrato alle Acque, Venezia, 1923–1933, 1936–1937 Trontelj, M., 1994, Vreme v visokogorju, 40 let meteoroloških opazovanj na Kredarici, Ljubljana Pristov, J., Pristov, N., Zupan i , B., 1998, Klima v Triglavskem narodnem parku, Triglavski narodni park, Bled, Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana Cegnar, T., 2004, Meteorološka postaja Kredarica 1954–2004, Agencija RS za okolje, Ljubljana, zgibanka Ho evar, A., 2004, Za etki moje strokovne poti – Meteorološka opazovanja na Kredarici, Pol stoletja Slovenskega meteorološkega društva, Slovensko meteorološko društvo, LJubljana Kartoteka meteorološke postaje Kredarica, Agencija RS za okolje, Ljubljana

43

Temeljna knjiga meteorološke postaje II. reda Kredarica, Agencija RS za okolje, Ljubljana ALP-IMP, http://www.zamg.ac.at/ALP-IMP/, Member area, 16. 2. 2007