no pa so se svetniki zadržali tudi pri programu odvajanja in čiščenja odpadnih komu­nalnih voda v občini Brežice, pred tem pa so se seznanili z načrtom, kje je predvide­no kanalizacijsko omrežje in v katerih delih bodo morali prebivalci sami urediti male čistilne naprave. Predlog so za mesec dni dali tudi v jav­no obravnavo.

Na torkovem nadaljevanju pa so potrdili poslovni na­črt opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenja komunalne vode ter zbiranje in prevoza komunalnih od­padkov za leto 2011, sprejeli so tudi sklep o najemu infra­strukture gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo, od­vajanje in čiščenja komunal­ne vode ter zbiranje in prevo­za komunalnih odpadkov ter se strinjali s predlogom skle­pa o subvencioniranju cene uporabe javne infrastruktu­re uporabnikom komunalnih storitev v letu 2011. Cene za uporabnike se zato ne bodo spremenile. � Marija�Kalčič

Časopis za pokrajino Posavje, leto XV, št. 9, četrtek, 28. april 2011

IZVSEBINE

2 Najprejštudija,natoukrepi

4 PosavskeKS5 Malkovec:

spominostaja10Posavska

panorama11Kultura14Najlepšivrtin

balkonPosavja19Šport21Nagradna

križanka22Malioglasi

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

V občinahKRŠKO, BREŽICE,

SEVNICA,KOSTANJEVICA NA KRKI,

RADEČE in BISTRICA OB SOTLI

POSVET V RADEČAH 100 LET BOŽENE BOGATAJ

Gospodarstvo, str. 8

Zadnja stran,str. 24

Izkušnje s spodnje Save za gradnjo HE na srednji Savi

Stoletje Bogatajeve, razpeto med zdravstvo in družino

SEVNIŠKA GALERIJA NA PROSTEM

Iz naših krajev, str. 6

V spomin na nekdanji drevored

58.000 rednihbralcev!vir: NRB, januar 2011

JOŽE SLIVŠEK,državni svetnik:

Naš pogovor, str. 3

Politika je lahko koristna, če podpre dobre projekte

IC

www.secom.si

Župan Ivan Molan, ki je vo­dil sejo občinskega sveta, je svetnikom predstavil novo­imenovano nepoklicno podž­upanjo Vladko Kežman, nato pa je med drugim še pojasnil, da je Zavod za podjetništvo in turizem Brežice v postop­ku likvidacije. Svetniki so za nadomestnega člana v občin­ski svet potrdili Roberta Zor-ka iz Župeče vasi, ki je za­menjal Ireno Rudman, ker se je slednja zaposlila v breži­ški občinski upravi, imenovali predstavnike občine kot usta­novitelja v svete javnih za­vodov ter potrdili dokumen­te investicijskih projektov, ki se nanašajo na izgradnjo bre­žiškega otroškega vrtca, šol­skega kompleksa v Dobovi in obnovo dobovskega kulturne­ga doma.

Pri pobudah in vprašanjih so izpostavili strategijo kmetij­stva v občini, slaba cestišča na območju proti Krški vasi in na Jesenicah na Dolenj­skem, slabo osvetljen prehod za pešce pri brežiškem Lidlu in postavitev prehoda pri no­gometnem stadionu, neure­jene brežine reke Save, tudi

KOP-unebodokriliizgubeBREŽICE - Na šesti redni seji, ki je potekala 18. aprila, so brežiški svetniki in svetnice gladko potrdili zaključni račun občine Brežice za minulo leto, sprejeli sklep o nadomestnem članu v občinski svet, podjetju KOP niso potrdili sredstev za pokrivanje izgube, v javno obravnavo so pospremili predlog programa odvaja-nja in čiščenja odpadnih komunalnih voda, v nadaljevanju naslednji dan uredili nekaj nepremičninskih zadev in ustanovili Komisijo za romsko problematiko.

brezposelne delavce breži­škega Pohištva ter možnosti, da bi občina pripomogla k hi­trejšemu reševanju glede de­narnih prejemkov preko Cen­tra za socialno delo. Svetnica Ivanka Medvešček pa je med drugim še dodala, da bi bilo potrebno usmeriti več pozor­nosti plačilu turistične takse ter navedla primer neplače­vanja le­te v počitniških hiši­cah v Termah Čatež, kjer so lastniki izkoristili zakonsko možnost in v objektih prija­vili stalno bivališče.

Občinski svetniki so se odlo­čili, da posebna komisija, v kateri bodo tudi zunanji re­vizorji, pregleda nastalo situ­acijo podjetja KOP Brežice, ki je zabredlo v rdeče števil­ke, ter se odločili, da zaen­krat ne bodo pokrivali izgube 45.000 evrov na račun gospo­darskih javnih služb, prikaza­li pa so 1.700.000 evrov do­bička pri tržnih dejavnostih. Odbor za finance je sicer pre­dlagal poravnavo predvidene izgube v višini 10.000 evrov, vendar je bil odbor za infra­strukturo proti kakršnemu koli pokrivanju. Precej obšir­

Tudikrška»komunalca«medslovenskoelitoKRŠKO – Poslovni časopis Finance je v petek, 15. aprila, objavil lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžer-jev v letu 2010, na kateri sta tudi člana uprave družbe Ko-stak Krško. To je v Posavju, predvsem pa v Krškem ponov-no sprožilo mnogo vprašanj in pomislekov.

Lestvica obsega 50 najbolje plačanih direktorjev, med kate­rimi so na vrhu člani uprave Krke, zatem pa sledijo povečini vodilni ljudje zavarovalnic (Triglav) in bank, med njimi tudi NLB in NKBM, ki smo jih ali jih še bomo morali na ta ali drug način sanirati z davkoplačevalskim denarjem. Takoj za nji­mi pa na 27. in 30. mestu s svojima bruto letnima plačama sledita Božidar Resnik (152.222,00 evrov) in Miljenko Muha

(149.209,00 evrov), člana uprave družbe, ki nosi polno ime Kostak komunalno stavbno podjetje d.d., sedež pa ima v Kr­škem. Čeprav uredništvo časopisa najavlja, da lestvica naj­višjih plač še ni zaključena, ker niso bili dosegljivi vsi podat­ki, je več kot očitno, da na njej na primer ni direktorjev iz drugih slovenskih komunalnih podjetij, niti ne iz katere iz­med večjih posavskih družb.

Glede na to, da je v javni lasti (Občine Krško) »le« 43 % druž­be, ta ne spada pod uredbo vlade o plačah menedžerjev v javnih podjetjih, zaradi katerih so morali znižati svoje plače tudi direktorji nekaterih posavskih energetskih podjetij. Res pa je, da sta tudi vodilna v Kostaku imela lani nekoliko niž­je plače, in sicer za 7 %, medtem ko se je dobiček družbe v primerjavi z letom poprej zmanjšal za 77 %. Seveda sta plači prvih krških »komunalcev« še vedno višji od plač predsednika vlade in države ter ministrov, bistveno nižjo pa ima tudi žu­pan, ki vodi Kostakovo največjo lastnico – občino, katere pro­račun je skoraj za 2/5 višji od letnega prometa družbe Kostak.

S»položnicami«mednajboljeplačane?Plače vodilnih v Kostaku so vznemirjale (lokalno) javnost že večkrat doslej. Tako je spomladi leta 2009 na občinskem svetu Krško prišlo do prekinitve odločanja o pokrivanju iz­gub Kostaku, ker so bili nekaj dni pred tem v Žurnalu 24 objavljeni podatki, da sta vodilna moža družbe prejela za 250.000 evrov plač in nagrad. Pomisleki, da občani s polo­žnicami za komunalne storitve plačujejo visoke direktorske plače, so bili utišani z razlago, da družba večino prihodkov zasluži s tržnimi dejavnostmi, občinski svet pa je potem sprejel sklep, da pokrije iz­gubo v višini 300.000 evrov, ki naj bi nastala pri izvaja­nju komunalnih dejavnosti v občini.

Ob tem je morda zanimivo, da je novi predsednik upra­ve Kostaka Miljenko Muha ob nedavni predlagani in na občinskem svetu spre­jeti podražitvi komunalnih storitev v občini Krško le­to obrazložil predvsem s povi­šanjem cen goriva in tudi s 6 % povišanjem minimal­nih plač v komunalnih de­javnostih.� S.�Mavsar

Miljenko�Muha,�lani�zaslužil�149.209�evrov

Božidar�Resnik,�lani�zaslužil�152.222�evrov

KAM ZA PRVI MAJ? - Komaj so se končali velikonočni, že so pred nami prvomajski prazni-ki, med katerimi bodo na že tradicionalnih prizoriščih potekale številne praznične pri-reditve. Med številnimi kresovanji na predvečer 1. maja, mednarodnega praznika dela, velja izpostaviti tradicionalno kresovanje na Trški gori nad Krškim ter v zadnjih letih uveljavljeno kresovanje v Boštanju, najbolj množično obiskana prvomajska srečanja pa bodo zagotovo spet na Lisci (na fotografiji utrinek z lanskega prvomajskega srečanja, foto: L. M.), kjer letos pripravljajo kar tridnevni program, na Planini nad Podbočjem ter na Šentvidu nad Brežicami. Ponudbo prvomajskih prireditev bo letos popestrilo še tra-dicionalno jurjevanje na Zdolah, ki so ga zaradi velike noči letos premaknili na kasnej-ši datum, poleg tega pa še druge prireditve, ki jih najdete v napovedniku na str. 23.Vsem bralkam in bralcem našega časopisa želimo lepo praznovanje in iskreno čestita-mo ob prazniku dela!

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 20112 AKTUALNO

POSAVSKI OBZORNIK (ISSN 1408­5917) – časopis za pokrajino Posavje izhaja od 15. decembra 1997 v Krškem.Izdaja ga Zavod Neviodunum. V register medijev pri MK RS je vpisan pod št. 12.

UPRAVANaslov: Trg Matije Gubca 3, KrškoTelefon: 07 49 05 783Telefaks: 07 49 05 781E­pošta: uprava@posavje.info

Direktor: Silvester MavsarNamestnica direktorja: Bojana Kunej

UREDNIŠTVONaslov: Trg Matije Gubca 3, KrškoTelefon: 07 49 05 782Telefaks: 07 49 05 781E­pošta: redakcija@posavje.info

Odgovorni urednik: Silvester MavsarGlavni urednik: Peter Pavlovič

Novinarji – uredniki: Marija Kalčič,Bojana Mavsar, Peter Pavlovič

Stalne sodelavke in sodelavci: Maruša Mavsar, Natja Jenko Sunčič, Smilja Radi, Suzana Vahtarić, Ljubo Motore, Drago Perko, Kristina Klemenčič

TEHNIČNA EKIPAMatjaž Mirt (prelom in priprava za tisk)Nathalie Letullier

TRŽENJE IN PROMOCIJABojana KunejTelefon: 07 49 05 780Telefaks: 07 49 05 781E­pošta: marketing@posavje.info

NAVODILA IN PRAVILAZa točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. na­ročniki. Nenaročenih prispevkov in fotogra­fij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stali­šča uredništva.Imetnik materialnih avtorskih pravic avtor­skih del v Posavskem obzorniku so Zavod Ne­viodunum ali avtorji, ki imajo z izdajateljem sklenjene avtorske pogodbe, zato teh del ni dovoljeno reproducirati, distribuirati ali dru­gače uporabljati v tržne namene brez ustre­znega pisnega dovoljenja oziroma pogodbe.

Pravilnik o nagradnih igrah v Posavskem ob­zorniku se nahaja na sedežu uredništva.

NAROČILAČasopis je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Radeče in Bistrica ob Sotli. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti, e­pošti ali faksu. Plačajo samo stroške po­šiljanja, ki znašajo za eno leto oz. 26 šte­vilk: za naslovnike v Sloveniji – 15 EUR, v Evropski uniji – 30 EUR.

PLAČILAID za DDV: SI61220388TRR pri banki SKB:SI56 0315 5108 6687 920TRR pri banki NLB: SI56 0298 0025 4398 083

Tisk: Delo d. d. - Tiskarsko središče, LjubljanaNaklada: 26.200 izvodov

Naslednja številka (10/2011) bo izšla v četrtek, 12. maja 2011.Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 4. maj.

V kostanjeviški osnovni šoli že vrsto let opozarjajo na nevzdr­žne prometne razmere v okoli­ci šole, saj je le­ta dobesedno v križišču dveh dokaj prome­tnih cest, poleg tega se vsako jutro pred njo zvrsti okoli 100 avtomobilov, s katerimi star­ši otroke pripeljejo v šolo, ter trije avtobusi, ki nimajo pri­mernega obračališča, težava je tudi s pomanjkanjem par­kirnih mest. Na pobudo sve­ta šole in sveta staršev je bil tako sprva predlagan sklep, ki je za umiritev prometa okoli šole predvideval cono omeji­tve hitrosti na 30 km/h ter po­stavitev hitrostnih ovir, a so se svetniki nato raje odločili za predlog odbora za komunal­no infrastrukturo, da se naj­prej naredi študija prometa v okolici šole, nato pa pripravijo ukrepi za celovito rešitev pro­blema. Svetnica in hkrati rav­nateljica kostanjeviške šole Melita Skušek je temu sicer oporekala, rekoč da so potreb­ni takojšnji, pa čeprav začasni ukrepi, ki bi umirili prometni kaos okoli šole, ki jo obiskuje­

Najprejštudija,natoukrepiKOSTANJEVICA NA KRKI - Peto redno sejo kostanjeviškega občinskega sveta je zaznamovala dokaj bur-na razprava o ukrepih za umirjanje prometa v neposredni bližini Osnovne šole Jožeta Gorjupa, zači-njena tudi z negodovanjem skupine staršev. Občinski svet je sprejel tudi spremembe odloka o postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ter zaključni račun lanskega občinskega proraču-na, iz katerega sledi, da je občina lani realizirala dobrih 2,5 milijona evrov prihodkov, leto pa zaključi-la s presežkom 80 tisoč evrov.

jo 203 učenci, odločitev sve­tnikov pa je sprožila tudi ne­godovanje skupine staršev, ki se je pri tej točki udeleži­la seje. Študija, ki bo podla­ga za nadaljnje ukrepe, naj bi bila po zagotovilu Stanislava Rostoharja iz občinske upra­ve izdelana do naslednje seje, v kolikor bo ta v drugi polovi­ci maja.

Spremembe odloka o postop­ku vračanja vlaganj v javno

telekomunikacijsko omrežje naj bi po besedah speciali­sta za telekomunikacije An-dreja Zupanca zagotavljale kolikor se le da poštene zne­ske vračil preplačanih tele­fonskih priključkov. Pri tem bodo upoštevali na eni strani podatke o vplačilih (natanč­ni podatki o vplačilih so na voljo le za polovico upravi­čencev, ki so do telefona pri­šli v obdobju 1980­1994), na drugi strani pa obvezno da­

jatev za priključek, ki se je v tistem obdobju zelo spre­minjala, kot zgornja meja pa je določen znesek 1388 nekdanjih nemških mark. Ker je verodostojnih podat­kov malo, poleg tega se po­datki na različnih seznamih ne ujemajo med sabo, je iz­račun vračil precej zapleten in bo najbrž težko zadovoljil vse, je še povedal Zupanc in kljub nekaterim pomislekom prepričal občinski svet, da je predlagana rešitev dobra.

Občinski svet je za člane Sve­ta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu imenoval Stašo Jordam, Draga Buta-ro, Stanka Oštirja, Tomaža Pincoliča in Franca Štokar-ja, v komisijo za pripravo ob­činskega prostorskega načrta pa poleg vseh desetih svetni­kov in svetnic še župana Moj-mirja Pustoslemška, Judito Lajkovič in Stanislava Rosto­harja iz občinske uprave ter zunanja člana Jožeta Kra-ševca in Andreja Božiča.� Peter�Pavlovič

Specialist�za�telekomunikacije�Andrej�Zupanc�in�direktorica�občinske�uprave�Judita�Lajkovič

Po besedah Rada Ribiča se bo SPV, ki je bil na držav­nem nivoju izbran med 35

najboljših in najbolj aktiv­nih SPV, tudi letos tvorno vključeval ne le v zagota­vljanje varnosti šolske mla­dine in predšolskih otrok v cestnem prometu ter v nji­hovo preventivno izobraže­vanje, temveč bo spodbujal in pomagal KS pri izvedbi in seznanjanju občanov s pro­metnimi predpisi, predvsem s problemi varnosti na ce­stah po občini. Pri tem je Ribič opozoril na najbolj ne­

PorastkaznivihdejanjinvišjenajemninegrobovRADEČE - 13. aprila se je na 7. redni seji sestal radeški občinski svet in skozi več ur trajajočo razpravo obdelal 14 točk dnevnega reda. Med njimi povzemamo prometno varnostne aktivnosti in poročili pred-sednika občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Rada Ribiča (SPV) ter komandirja Policijske postaje Laško Roberta Cugmasa, povišanje cen najemnin za grobove ter sprejeti Zaključni ra-čun proračuna Občine Radeče.

varen odsek Zidani Most ­ Radeče, rešitev za pešce na relaciji Hotemež ­ Radeče ter Jagnjenica, na pomanj­kljivosti na drugih cestah, na preglednosti križišč, v SPV pa bodo predlagali tudi po­stavitev cestnih ogledal, od­stranitev živih mej in drugih ovir, ki slabšajo preglednost ipd. Kot je povedal komandir PP Laško Robert Cugmas, so policisti v minulem letu na območju občine obravna­vali skupno 76 kaznivih de­janj oziroma 25 več kot leto pred tem. Obravnavali so

tudi skupno 39 kršitev, od tega 22 kršitev javnega reda in miru, 17 prekrškov po dru­gih predpisih (promet z dro­gami, alkoholizem, nelegal­no posedovanje orožja ipd.). Lani so obravnavali na obmo­čju občine 26 prometnih ne­sreč, sedem manj kot v letu 2009, od tega je bila ena, na Obrežju, s smrtnim izidom. V petih prometnih nesrečah so udeleženci utrpeli telesne poškodbe, v 19 primerih pa je bila v nesrečah povzroče­na materialna škoda.

Med obravnavanimi točkami dnevnega reda so članice in člani opravili prvo obravna­vo odloka o ravnanju s komu­nalnimi odpadki in soglašali s predlaganim povišanjem cen najemnin za grobove na le­tni ravni. Še vedno pa bodo te za najmanj pet evrov niž­je od cen v sosednjih zasa­vskih občinah. Tako se cene za enojni žarni grob zvišuje­jo s 17,52 na 20,00 evrov, za dvojni grob z 21,90 na 25,00 evrov, nova cena najemni­ne za trojni grob se zvišu­je s 27,16 na 35,00 evrov, za

grobnico pa bo potrebno od­šteti na leto 45,00 evrov (do sedaj 37,34 evrov). Navede­ne cene bodo stopile v velja­vo 1. maja.

Svetnice in svetniki so sogla­sno potrdili tudi zaključni ra­čun proračuna občine Rade­če za minulo leto. Prihodki so znašali 3.860.675 evrov, kar pomeni, da je bil ve­ljavni plan realiziran 77­od­stotno, čemur sta botrovala predvsem dva v letu nerea­lizirana projekta ­ Savus in čistilna naprava. Kljub temu so bili prihodki v primerjavi z letom 2009 višji za 8,6 od­stotka. Realizirali so skupno 3.784.111 evrov odhodkov. T. i. glavarina je znašala 550 evrov na osebo (ob spreje­mu proračuna je v občini ži­velo 4.669 občanov). Občina še vedno sodi med najmanj zadolžene občine v Sloveni­ji. V minulem letu se niso za­dolževali, pač so v letu 2009 najeli kredit v višini 485.000 evrov, ki bo odplačan že ko­nec leta 2013. � Bojana�Mavsar�

Rado�Ribič

Robert�Cugmas

PopravekV prejšnji številki smo v članku „Šest milijonov za obno­vo krške šole“ po pomoti zapisali, da je Občina Krško lani sofinancirala projekte Ljudske univerze Krško v višini 13 % oziroma v vrednosti 22.566.000 evrov. Pravilno se glasi, da je Občina sofinancirala programe v višini 22.566,00 evrov. Za napako se opravičujemo.� Ur.

KRŠKO ­ Vlada RS je 21. aprila imenovala pet okrožnih držav­nih tožilcev ter dva pomočnika okrožnega državnega tožilca, med drugim tudi Mojco Komatar za pomočnico okrožnega dr­žavnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem.

Komatarjevapomočnicaokrožnegadržavnegatožilca

SEVNICA - Na 5. redni seji sevniškega občinskega sveta, ki je potekala 20. aprila v konferenčni dvorani sevniškega gradu, so svetnice in svetniki obravnavali 21 točk dnevnega reda. Naj-živahnejši razpravi sta se razvili po predstavitvi študije o jav-nem zdravju v občini Sevnica ter po predstavitvi študije var-nih šolskih poti ter prevozov šoloobveznih otrok.

Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto dr. Du-šan Harlander je nazorno predstavil študijo o javnem zdrav­ju v sevniški občini. Med drugim je opozoril na nizko izo­brazbeno strukturo, na hitro naraščanje brezposelnosti ter na neto dodano vrednost na zaposlenega, ki je v primerjavi s slovenskim povprečjem precej nizka. Opazna je tudi nizka rodnost, ki vpliva na negativni prirastek in ta je v posavskem okolju najnižji prav v Sevnici. Tudi indeks staranja v sevni­ški občini je bil v zadnjih petih letih izjemen ­ vedno več je prebivalcev, starih 65 in več let. V občini se beleži še viso­ka umrljivost (predvsem zaradi bolezni srca in ožilja), viso­ka pa je tudi stopnja samomorilnosti. »Boriti se je potrebno za gospodarstvo in za visoko dodano vrednost,« je zaključil dr. Dušan Harlander, kajti tudi socialno­ekonomske razme­re vplivajo na kvaliteto življenja in na zdravje.

V razpravo se je med prvimi vključil Drago Krošelj. »Slabo stanje gospodarstva vpliva na zdravje, smo slišali,« je uvo­doma dejal in nato predlagal, da se pripravi gradivo o sta­nju gospodarstva v sevniški občini in o stanju zaposlenosti, kar bi obravnaval Oddelek za gospodarske dejavnosti Obči­ne Sevnica, Občinski svet in Obrtna zbornica Sevnica. Darko Beci je predlog Draga Krošlja dopolnil še s predlogom, da se analiza naredi še za področje kmetijstva in izrazil razoča­ranje nad zavrnjenimi državnimi razpisi za vlaganje v kme­tijstvo. »Če ni investicij, ni razvoja. Če bomo zaprli le še nekaj ‘fabrik’, lahko naredimo samo še dva nova doma za upokojence,« je bil pesimističen. Štefan Teraž se je vključil v razpravo z vprašanjem, kakšne možnosti nudimo mladim. »Znanje, izkušnje in podjetnost potrebuješ. Tega družba da­nes ne ponuja,« je menil. Jožef Roštohar je opozoril: »Uni­čili smo tekstilstvo, uničujemo lesarstvo. Sevnico je potreb­no pripeljati v boljše gospodarske razmere!« Rado Kostrevc je menil, da bi bilo potrebno v občini poiskati prioritete, ki bi jim sledili v naslednjih štirih letih ali pa morda v dveh ali v treh, da bi se lahko razvoj premaknil dalje. »Če drobiš, drobiš tudi denar in učinek je zelo majhen,« je pojasnjeval.

V nadaljevanju občinske seje je sledila še predstavitev štu­dije varnih šolskih poti ter prevozov šoloobveznih otrok v sevniški občini, ki pa je pri večini svetnic in svetnikov nale­tela na pomisleke ob predlaganih spremembah. »Če je bila študija narejena zaradi racionalizacije, takoj pade v vodo,« je dejal Gregor Simončič, ki se ni strinjal z ukinitvijo šol­ske proge Lukovec – Radna in Šmarčna – Kompolje. Hermi-na Šantej je menila, da ukinitve določenih šolskih prog v KS Loka pri Zidanem Mostu niso utemeljene. Dolgoletni član ob­činskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Zvonko Tuhtar je dejal, da so vedno ščitili najbolj ranljive udeležence v prometu. »Mi smo sedaj podlegli stroškom,« je dodal, Jožeta Županca pa je zanimal finančni učinek spre­membe prevozov. Končni sklep je bil, da Občina Sevnica, ki vsako leto nameni prevozu šoloobveznih otrok 900.000 evrov, poskrbi za ureditev prog tudi s krožnim prometom. Uskladi­tev šolskih prevozov bo potekala v sodelovanju z osnovnimi šolami v sevniški občini, pogovor pa bo potreben tudi s star­ši. Več na www.posavje.info.� Smilja�Radi

Ojavnemzdravjuinoštudijivarnihšolskihpoti

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011 3NAŠ POGOVOR

Leta 2007 ste bili v izvoljeni v Državni svet RS, ki je neka-ko manj na očeh kot Državni zbor, marsikdo pa ga smatra za drugorazredni politični or-gan. Kako sodite o njem zdaj, ko ga poznate od »znotraj«?Vaše vprašanje odraža žal zelo pogost pogled na sicer nekoli­ko nepopolni drugi dom parla­menta, kar DS v bistvu je. Sno­valci slovenske ustave so poleg DZ predvideli še DS kot neko vrsto korektiva. Namen je bil, da bi s pomočjo DS, ki ni toliko politični organ, ampak intere­sni, dosegli sprejemanje kvali­tetnejše zakonodaje. Državlja­ni res slabo poznajo poslanstvo in delo DS, saj je nekakšen ne­bodigatreba v našem politič­nem sistemu. K temu veliko prispeva predvsem vsakokra­tna aktualna oblast, ki ji še zla­sti ni po volji pristojnost izgla­sovanja veta, s katero DS vrača določen zakon v DZ v ponov­ni premislek. In seveda, to po­meni dodatno delo in oviro za aktualno Vlado in večino v DZ.

V zadnjem času sem se angaži­ral predvsem v zvezi z ohranja­njem posavskih inštitucij oziro­ma s problematiko selitve PU Krško, o čemer smo v DS tudi opravili razpravo. Te se žal pri­stojna ministrica ni udeležila, prisotni predstavniki pa so bili gluhi za argumente, ki smo jih predstavili predvsem svetniki iz Postojne, Slovenj Gradca in Krškega. Upam, da bo v tem pogledu uspešen predlog SDS, da bi uzakonili sedanjo orga­niziranost policijskih uprav. Si­cer pa bi želel, da bi se tako posavske občine kot njene in­štitucije ter posamezni obča­ni več posluževali možnosti, ki jih imam kot državni svetnik za predstavitev določenih vpra­šanj in pobud.

Ste tudi član Upravnega od-bora Sklada za financiranje razgradnje NEK, na katerega prav v zadnjem obdobju leti-jo številne kritike. V upravni odbor sem imeno­van s strani lokalne skupno­sti. V času mojega sodelova­nja v UO sta bila doslej vsaj dva poskusa, da bi skladu od­vzeli avtonomnost, sredstva pa bi neposredno obvladova­la oziroma z njimi razpolaga­la izvršna oblast. Vedno doslej nam je uspelo ohraniti obliko in poslanstvo sklada, katerega temelj je zagotavljanje sred­stev v točno določene name­ne. Uvod v poskuse sprememb so bile vedno kritike, tem pa so v zadnjih mesecih prišle prav domnevne nepravilnosti v vo­denju Sklada s strani v. d. di­rektorice.

Moram povedati, da UO vsa­ko leto sprejme naložbeno po­litiko, ki jo potrdi tudi vlada, strokovne službe na čelu z di­rektorjem pa jo izvajajo. Ve­čjih odstopanj doslej ni bilo, v zadnjih mesecih pa je prišlo do težav, zaradi katerih je tudi Nadzorni odbor v mesecu mar­cu sklenil, da pozove Računsko sodišče, naj opravi revizijo po­

slovanja Sklada v letu 2010 in v začetku leta 2011. Sicer pa dosežena povprečna tržna le­tna donosnost portfelja skla­da v obdobju 1998 – 2010 zna­ša 5,7 %, kar je še vedno višje od zahtevane donosnosti, ki jo predvideva Zakon o skladu.

Že nekaj let vodite klub z dol-go, skoraj 90-letno tradicijo – NK Krško. Mnogi drugi špor-tniki vam zavidajo predvsem dobre pogoje za delo? Kako vam je to uspelo, ali res pred-vsem s pomočjo politike? To, s čimer razpolagamo da­nes, je rezultat prizadevanj, da bi zadostili vsem kriteri­jem NZS. Treba pa je poudari­ti, da smo gradili in adaptirali ter uvajali izboljšave posto­poma od leta 2006, za marsi­kaj pa smo pridobili sredstva na razpisih – od Ministrstva za šport, Fundacije za šport, na NZS sredstva UEFE (umetna trava), Športni loteriji Slove­nije in pri mnogih drugih do­natorjih, levji delež pa je sko­zi vsa ta leta prispeval občinski proračun.

Z rezultati dela v klubu sem za­dovoljen. Še posebno me vese­lijo dosežki na področju dela z mladimi selekcijami. Nogome­tna šola NK Krško danes vklju­čuje že okoli 500 otrok in mla­dostnikov iz Posavja. Tudi z rezultati članske ekipe, v ka­teri se uspešno uveljavljajo domači igralci, moramo biti zadovoljni, saj je vse težje za­gotavljati pogoje za tekmova­nje v takšni konkurenci. Zato smo toliko bolj hvaležni tistim sponzorjem, ki imajo razume­vanje za naše delo.

Zelo veliko truda smo vložili tudi v sanacijo igrišča po kata­strofalni poplavi v letu 2010. Ker je to še vedno ogroženo za­radi visokih vod, bomo po pra­znikih pričeli z izgradnjo zašči­te igrišča in s tem celotnega kompleksa. In, če že hočete,

vesel sem, kakor tudi mnogi sotrudniki v upravnem odboru, da smo imeli in še imamo pod­poro tudi s strani lokalne po­litike! Mislim, da je za vsako politiko prav, da podpira dobre projekte, še posebno pa, če so ti namenjeni mladim.

V devetdesetih letih 20. sto-letja ste bili med najbolj ak-tivnimi, ko ste se kot takrat nerazvita KS v občini Krško lotili programa za celosten ra-zvoj podeželja (CRPOV). KS Zdole je v začetku devet­desetih let štela 720 krajanov, danes jih štetje 850. Že samo ta številka govori, da se je de­mografija obrnila v pozitivno smer in po vsej verjetnosti je k temu pripomogla tudi takra­tna vključitev v program CR­POV. Tudi v Sloveniji smo ora­li ledino na tem področju. Kar nekaj projektov smo realizi­rali s pomočjo programa CR­POV. Zgradili smo dva nama­kalna sistema z akumulacijami vode, in sicer v Anovcu (s kap. cca 10 hektarov) in v Ravnah (kap. cca 3 hektarje). Vključi­tev v projekt CRPOV pa se je pravzaprav začela z idejno za­snovo našega večnamenskega doma v centru Zdol. Iz progra­ma CRPOV smo pridobili prva sredstva, kar nas je ohrabrilo, da smo zelo uspešno nadalje­vali in optimalno izkoristili to možnost, seveda tudi s podpro in pomočjo Občine Krško.

Ker smo pred krajevnim pra-znikom - obiskovalce, ki se bodo odpravili v nedeljo na Zdole, bo najbrž zmotila zelo slaba cesta Krško – Zdole?Cesta iz Krškega na Zdole je v res zelo slabem stanju, zato je bolje, da vožnjo po njej čim bolj prilagodimo razmeram. Gre za državno cesto in njena posodobitev se kljub našim pri­zadevanjem nenehno odmika. Pozitivna informacija je, da je projekt za sicer zelo zahtevno rekonstrukcijo zdaj v izdelavi.

Kaj več v tem trenutku ne mo­rem povedati, priznam pa, da tudi sam včasih pomislim, da bi bilo potrebno na problem opo­zoriti z državljansko nepokor­ščino.

Zdolsko KS ste vodili poldru-go desetletje, zdaj pa ste po štirih letih premora ponovno na tej funkciji. Kaj so priori-tete vašega novega mandata?Moji prejšnji mandati so se začeli v začetku devetdesetih let, ko smo na Zdolah obrni­li nov list v delovanju KS. Ta­krat smo tudi posodobili ce­ste po celotni KS. Začeli smo s pripravo ureditvenega načr­ta naselja Zdole, ki v nadalje­vanju predvideva posodobi­tev ceste skozi naselje Zdole in izgradnjo pločnikov. Projekt je obsežen in finančno zahte­ven, konec leta 2007 pa se je ponudila priložnost, da v dogo­voru s Škofijo Celje odkupimo staro župnišče, s tem pa reši­mo ožino pri cerkvi in tako op­timiziramo naš projekt. Ker pa so se v zadnjih letih povečale potrebe po prostorih v vrtcu, smo se v KS odločili odstopi­ti celoten Dom Bena Zupan­čiča za njihove potrebe. Naša namera pa je zdaj, da na ob­močju nekdanjega župnišča umestimo nadomestni kultur­ni dom in dom duhovnih vaj. Zaradi vsega tega smo bili pri­morani v postopek izdelave sprememb in dopolnitev uredi­tvenega načrta za naselje Zdo­le, ki bo po terminskem planu končan do konca leta 2011. Ker gre za zahteven sklop projek­tov, ki so nastajali spontano, ponujajo pa celovito rešitev in pomembne pridobitve za našo KS, sem smatral za dolžnost še en mandat, v katerem bi že­lel s pomočjo ostalih svetnic in svetnikov, krajanov in seveda občine, to tudi uresničiti.

Zdole v nedeljo vabijo na tradicionalno jurjevanje, ki je tudi krajevni praznik. Kaj pomenijo ta in druge priredi-tve, ki jih v kraju organizirajo THD Zdole in druga društva?Delovanje društev, kot so vi­nogradniško, gasilsko in turi­stično­hortikulturno, povezu­je naše krajane. Hkrati daje utrip življenju v naših vaseh, prav tako pa prispeva k razvo­ju krajevne skupnosti, saj so to ljudje, na katere lahko računa­mo ob zelo različnih priložno­stih. Imamo tudi nekaj aktivnih športnikov, še najbolj pa tre­nutno pogrešamo organizirano kulturno dejavnost, kar pa je tudi odvisno od ljudi, ki imajo sposobnost in veselje do dela na tem področju. Jurjevanje ima pri nas res že lepo tradi­cijo, tako organizirano kakšnih 15 let, sicer pa se je zbiranje jajc in peka cvrtja dogajalo že precej prej. Prav zaradi tradi­cije smo s to največjo in da­leč najbolj znano prireditvijo povezali tudi naš krajevni pra­znik, ki pa ga bomo letos iz­peljali na prvomajsko nedeljo. Zato je še več razlogov, da vaši bralci letos pridejo na Zdole.� Silvester�Mavsar

Anton Kerin, Raka: Res je žalostno to, kar se doga­ja ... Da lahko praznik dela de­jansko in simbolno praznujejo le tisti, ki imajo zagotovljeno delo, pa še ti so v negotovosti, kaj bo jutri. Podjetja bi morala vlaga­ti v znanje in razvoj, da bi pro­izvodnja ostajala doma, in ver­jamem, da kvalitetnejša kot v mnogih državah, kjer se izkori­šča za delo, za katerega smo mi prikrajšani, poceni delovna sila.

Aleš Cvar, Brestanica: Sem optimist in mislim, da bo kri­za kmalu minila, čeprav v dana­šnjem času nobeno delo ni cenje­no. Na prvem mestu je le kapital in dobiček. Navadnim ljudem ob tem pade samozavest, zato bi se morali več združevati v civilno družbo in ne nasedati besedam politikov, ki jim ni mar za malega človeka, pa tudi ne slepo slediti medijem, ki oblikujejo ali nega­tivno ali pozitivno mnenje.

Marko Okorn, Sevnica: V 20 letih naše osamosvojitve smo doživeli veliko razočaranje, čeprav smo bili sprva navdušeni, kaj vse se bo spremenilo. Besede Lojzeta Peterleta, ki je ob nasta­janju samostojne države dejal, da je pomembno, da smo svobo­dni, pa čeprav bomo jedli travo, se danes v nekem smislu že ure­sničujejo. Osebno sem zelo raz­očaran, saj prihodnosti, sploh za delavski razred, ne vidim.

ANKETA

Marjan Žibret, Krško:Prvi maj žal ni več tisto, kar je bil včasih. Včasih je prvi maj veliko pomenil vsem delav­cem, v času od osamosvojitve pa smo začeli zanemarjati ta praznik in je izgubil na pome­nu. Jaz sem po naravi sicer op­timist, zato verjamem, da se bodo razmere vendarle uredi­le, da bo prvi maj spet vredno praznovati in da bo dobil vre­dnost, kot jo je imel včasih.

Stečaji in propadi podjetij se kar vrstijo, kolona brezposel-nih se daljša, socialnih stisk je čedalje več. Česa se sploh še lahko veseli slovenski delavec ob prazniku dela oz. ka-kšna prihodnost se mu obeta?

Praznikdelašepraznik?

PogovorzJožetomSlivškom,državnimsvetnikominpredsednikomsvetaKSZdole

Politikajelahkokoristna,čepodpredobreprojekte

Jože�Slivšek

ZDOLE PRI KRŠKEM – Te dni praznuje svoj praznik Krajevna skupnost Zdole, ki jo po štirih letih ponovno vodi Jože Slivšek, sicer član Državnega sveta RS. Od leta 1996 je eden vidnejših članov krške SLS in je v minulem mandatu vodil njihovo svetniško skupino v občinskem svetu. Je direktor družinskega podje-tja, v prostem času pa tudi predsednik nogometnega kluba v Krškem. Čeprav je precej vpet v politiko, je bolj redkobeseden sogovornik, saj pravi, da zanj štejejo predvsem dejanja.

TURISTIČNO HORTIKULTURNO DRUŠTVO IN KRAJEVNA SKUPNOST ZDOLE

vabitaob prazniku krajevne skupnosti na tradicionalno

JURJEVANJE NA ZDOLAHSOBOTA, 30.04.2011

• 9.30 ­ Zeleni Jurij s spremstvom pobira jajca in kloba­se po vaseh KS Zdole

NEDELJA, 01.05.2011• 5.00-potrkavanjezzvonovi• 6.00-začetekpečenjajajc• 6.30-budnicasPihalnogodboizKrškega• 7.00-začetekkulturnegaprograma• 8.00 –nastopansamblaBratovŽerjav• 9.00–nastopskupineWomenband• 10.00–svečanamašavcerkvisvetegaJurija• 11.30–prihodZelenegaJurija• 12.00–nastopAnsamblaGregorjaGramca• 13.00–nastopTotterMidiSotošek• 14.00–nastopAnsamblaBiserizDolenjskihtoplic• 15.00–začetektekmovanjakuhanja»zdolskegobove juhe«

• 16.30-nadaljevanjeprogramazAnsamblomTonetaRusa

Razstava in prodaja dobrot zdolskih gospodinj Rokodelski sejem

Za vse bo dovolj dobre hrane in pristnega zdolskega vina!

Prireditev bo v vsakem vremenu, ker bo pod šotorom!

Vstopnine ni!Prisrčno vabljeni!

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 20114 IZ NAŠIH KRAJEV

Kot pridobitev v kraju je pred­sednica izpostavila v lanskem letu dokončan Dom krajanov, za katerega so temeljni kamen položili leta 2001. „Problema­tična je cestna infrastruktura, ker imamo veliko cest, ki vo­dijo do ene ali dveh hiš, zato je njihovo vzdrževanje drago. Z vaškim vodovodom upravlja odbor, se pa pripravlja doku­

mentacija za gradnjo central­nega vodovoda, toda problem so višje ležeče domačije, ki imajo svoja zajetja in imajo v sušnem obdobju težave s pi­tno vodo. Probleme predsta­vlja tudi internetna poveza­va, saj je centrala v Zgornji Pohanci že zastarela. Brežiška občina v naslednjih letih na­črtuje izgradnjo širokopasov­nega omrežja in upajmo, da bo doseglo tudi našo krajevno skupnost,“ je dejala Banova.

V kraju je zelo aktivno v letu 1999 ustanovljeno gasilsko društvo, lani pa so kraj obo­gatili s Podeželskim društvom Šopek, ki mu predseduje Ve-rica Plevnik iz Šapol. Tako že­lijo obuditi stari običaj žganja apna, pa tudi prikaz izdelova­nja suhih rož in pletenja ko­šar. Za konec je Banova po­hvalila krajane, ki ob raznih akcijah vedno stopijo skupaj in pripomorejo s svojimi pro­stovoljnimi urami za skupno dobro. � Marija�Kalčič

Čim prej na volitve

Vladna kriza je dosegla vr­hunec in prvič v zgodovini samostojne Slovenije obsta­ja velika verjetnost pred­časnih volitev. Razlogov za takšno stanje je več, ključni pa je, da je vladna koalici­ja sestavljena iz politikov, ki imajo vsak svoje interese in posledično trgajo Slove­nijo na kose kot kakšen (vo­lilni) plen, ne oziraje se na posledice oziroma drug na drugega. Medsebojne zame­re se krepijo in preraščajo v spore. Vodja koalicije ozi­roma predsednik vlade ne obvladuje koalicijskih par­tnerjev in ne zna poiskati skupnega imenovalca, da bi v nezavidljivem času gospodarske krize vlada spreje­mala pravočasne in učinkovite protikrizne ukrepe.

Sedaj so začeli koalicijski partnerji zapuščati pota­pljajočo se ladjo in želijo dobro leto pred rednimi vo­litvami pridobiti kakšno politično točko oziroma na­klonjenost volivcev. Po dve in pol letni vladavini želijo sporočiti javnosti, da so v resnici nekaj druge­ga, kot pričajo njihovi rezultati dela. Ali bodo volivci nasedli tej »novi podobi«, ki jo želijo ustvariti pred volitvami? Upam, da ne. Prav bi bilo, da si ustvari­mo podobo o sposobnosti in operativnosti posame­znih politikov in strank na podlagi dejstev in njiho­vih dejanj in ne na podlagi številnih obljub, lepih besed in bleščečih nastopov. Pa poglejmo rezultate dve in pol letne vladavine te koalicije v Posavju.

Na gospodarskem področju so praktično vsi projekti zastali. Pri izgradnji hidroelektrarn (HE) na spodnji Savi prihaja do zamud. Izgradnja akumulacijske­ga bazena pri HE Krško kasni eno leto in nastala bo gospodarska škoda. Zamuda je posledica neaktivno­sti Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Kasni tudi načrtovanje HE Brežice in HE Mokrice. MOP je izjem­no nezainteresiran za nadaljnjo gradnjo in mačeho­vski do zahtev lokalnih skupnosti pri umeščanju v prostor. Drugi primer je gospodarsko in logistično sre­dišče Feniks ob letališču Cerklje ob Krki, ki smo ga za­snovali v prejšnjem mandatu in zanj zagotovili sred­stva za pripravo dokumentacije. V tem mandatu se na projektu ni storilo nič, projekt žal stoji, čeprav bi lah­ko že zagotavljal prepotrebna delovna mesta. V prime­ru skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov je Občini Krško uspelo pred leti uskladiti različne in­terese in sprejeti lokacijo za odlagališče. Denar za iz­gradnjo je zagotovljen, gradnja bi se lahko začela in bi veliko pomenila za propadajoč gradbeni sektor ozi­roma gospodarstvo. Pa se ne dogaja nič. Projekt tretje razvojne osi, ki bi približal občane Sevnice avtocestne­mu križu, je šele v fazi iskanja trase, zato ni možno niti približno napovedati pričetka gradnje.

Za področje visokega šolstva je jasno, da bi sedanja vlada najraje zaprla vse nastajajoče fakultete, ki niso v Ljubljani, zato je Fakulteti za energetiko v Krškem namenila le dve tretjini potrebnih sredstev, Fakulteta za turizem v Brežicah pa ne more zaživeti, ker še nima potrjenega programa, da bi pričela z vpisom.

Sedanja vlada je predlagala novo delitev Sloveni­je na pokrajine. V tem predlogu ni Posavja kot samo­stojne in enakopravne pokrajine, temveč bi bilo Po­savje kot nekakšna podrejena regija Dolenjske. Kaj to pomeni za nadaljnji razvoj Posavja, kakovost ži­vljenja pri nas in obstoj delovnih mest? Odgovor je jasen. Ukinjanje dosedanjih regijskih institucij, nji­hova selitev in selitev delovnih mest v Novo mesto. Da se je ta proces pod to Vlado že začel, jasno kažeta primera načrtovanega zapiranja porodnišnice v Bre­žicah in Policijske uprave v Krškem.

Mačehovski odnos sedanje oblasti do Posavja in v preteklosti doseženih dogovorov je zgovoren tudi na drugih nivojih. Zgovoren je primer podpisane­ga dogovora med Občino Brežice in Ministrstvom za obrambo glede vsakoletnega vložka 600.000 evrov v skupne infrastrukturne projekte v bližini vojaškega letališča. S tem denarjem bi lahko zgradili skupno či­stilno napravo v Cerkljah ob Krki in Krški vasi, pre­nesli na občino kakšno prazno vojaško stanovanje in podobno. Žal vse stoji, dogovor se ne izvaja.

Verjetno se je po zaslugi sedanje Vlade zgodilo v Posav­ju tudi kaj pozitivnega. Bralci teh vrstic si lahko sami ustvarijo stališče, katerih (pozitivnih ali negativnih) je več in ali si ta oblast še zasluži podporo v Posavju.

KOLUMNA

Piše:mag.�Andrej�Vizjak,�

�poslanec�v�DZ

P O S AV S K E K R A J E V N E S K U P N O S T I

VELIKI PODLOG - Krajevno skupnost Veliki Podlog, ki se nahaja obrobju Krškega polja ob Krakovskem goz-du, sestavlja šest vasi: Ve-liki Podlog, Mali Podlog, Gr-žeča vas, Pristava, Jelše in Gorica, ki imajo skupaj blizu tisoč prebivalcev. Na čelu krajevne skupnosti je že četrti mandat Franc Ne-čemer, poleg njega pa so v svetu KS še Bojana Salmič, Karolina Cizerle, Rafael Ur-banč, Simon Urbanč, Martin Žibert in Nataša Urbanč.

Podatek o šestih vaseh v kra­jevni skupnosti je potrebno sicer dopolniti z dejstvom, da je na njenem območju tudi romsko naselje Kerinov Grm, ki pa formalno ni del KS in njenih organov. „To je specifično naselje, v kate­rem se projekti financirajo z evropskimi sredstvi, zato naj se organizirajo in gospodari­jo sami,“ pravi Franc Neče-mer, a hkrati dodaja, da z

KrajevnaskupnostVelikiPodlog

Šestericavasinaravniciobgozduromskimi sosedi nimajo po­sebnih težav, če odštejemo seveda škodo, ki jo povzroča­jo na kmetijskih površinah.

Ravninska lega in rodovi­tna zemlja dajeta tem kra­jem dobre pogoje za kme­tijstvo, vendar ta dejavnost stagnira. Ostalo je le še ne­kaj živinorejcev in konjerej­cev ter seveda prašičja far­ma na Pristavi, ki je nekoč „slovela“ po smradu, po sa­naciji pa teh težav k sreči ni več. Usoda poljedelstva je v veliki meri odvisna od izved­be komasacije na območju Gorice in Jelš, kjer zaenkrat ni bilo dovolj soglasij zanjo, za kakršno koli intenzivno pridelavo pa bi bil nujen na­makalni sistem. Na obmo­čju krajevne skupnosti se je razvila pestra obrtna dejav­nost, ki daje kruh številnim družinam. Za društveni utrip skrbijo preko 200­člansko gasilsko društvo, dve špor­tni društvi, ribiška in lovska družina, taborniki ter krajev­na organizacija Rdečega kri­ža. Za prireditve in rekreaci­jo je na voljo večnamenska dvorana v Velikem Podlogu, večnamenski prostor ima­jo tudi na Gorici, drugje pa vaške sobe. Kot pravi Neče­mer, so v KS najbolj ponosni na športna in otroška igrišča po vaseh, zdaj bodo travnato igrišče uredili še na Pristavi. Med kulturnimi znamenitost­mi velja omeniti zlasti sta­rodavno cerkev sv. Miklavža

sredi polja med obema Pod­logoma in Gržečo vasjo, cer­kev sv. Petra in Pavla na Go­rici, pa tudi ostanke pristave krških graščakov na Globelu pri Pristavi.

Projekt, ki bo zaznamoval prihodnja leta v KS, je zago­tovo izgradnja kanalizacije in spremljajoče infrastruk­ture (vodovod, optika, javna razsvetljava, nova cestišča in pločniki, tudi plinovod) v Ve­likem in Malem Podlogu, na Gorici in Jelšah. Načrti so že narejeni, zdaj so v fazi pod­pisovanja služnostnih pogodb za gradnjo in če bo vse po sreči, se bodo naslednje leto pričela dela na terenu. Kra­jevni skupnosti je bil projekt sicer obljubljen v okviru pred nekaj leti podpisanega pro­tokola med Občino Krško in Ministrstvom za obrambo v zameno za soglasje k širitvi bližnjega cerkljanskega leta­

lišča, a iz tega ni bilo nič … Drugi večji načrt za priho­dnost pa je vezan na izgra­dnjo nove stavbe za podru­žnično osnovno šolo in vrtec v Velikem Podlogu. Neče­mer daje temu projektu ve­lik pomen, saj ima šola, ki jo na obiskuje 53 učencev pr­vih štirih razredov (nato gre­do v matično leskovško šolo), v kraju dolgo zgodovino ter pomeni povezovalno točko krajevne skupnosti, v vrtcu, ki ga obiskujeta dva oddel­ka malčkov, pa jih pesti pro­storska stiska. Letos želijo odkupiti potrebno zemljišče za gradnjo, nadaljnje aktiv­nosti pa so seveda odvisne od občinskega proračuna. V na­črtu je tudi gradnja krožišča namesto križišča med Jelša­mi in Velikim Podlogom, kjer se je zgodilo že veliko ne­sreč, tudi s smrtnimi žrtva­mi.� Peter�Pavlovič

Franc�Nečemer

Podružnična�osnovna�šola�in�vrtec�v�Velikem�Podlogu

KRIŽE – Krajevna skupnost Križe se je razdružila od Pe-čic leta 2002 in šteje nekaj manj kot 150 prebivalcev. Na-selje je razpršeno po gričkih, zato predstavlja cestna infra-struktura nekaj težav, pa tudi oskrba s pitno vodo je v su-šnem obdobju problematič-na. V lanskem letu so zaklju-čili izgradnjo Doma krajanov, kjer so dobili sedež doma-či gasilci in lani ustanovljeno Podeželsko društvo Šopek, vsi krajani pa so med sabo te-sno povezani tudi ob različnih delovnih akcijah.

Krajevni skupnosti Križe dru­gi mandat predseduje 45­le­tna Majda Ban, poročena mati dveh sinov, zaposlena kot za­varovalniška agentka na Zava­rovalnici Triglav. Kot pravi, ima bolj malo prostega časa, ki ga porabi za obdelavo sadovnja­ka, vinograda ali vrta, redijo pa tudi konje in nekaj perutni­ne. Za dopust si vzame le ne­kaj dni, ko odidejo na morje, drugače pa se nagiba k eno­dnevnim izletom. V kraju je

KrajevnaskupnostKriže

Utripkrajudajejoaktivnikrajanigonilna sila, zadolžena za or­ganizacijo prireditev in pripra­vo programov. Poleg nje so v svetu KS še Darko Umek, Da-mjana Sotošek, ki opravlja tudi tajniška dela, Ivan Grm-šek, ki je obenem še predse­dnik gasilcev, Jože Omerzel, Simon Zupan in Silvo Bračun.

Po besedah Banove imajo v kraju kar nekaj podmladka in tudi študentov, ob tem pa iz­razila upanje, da bodo ostali v domačem kraju, če bodo le do­bili službo v Posavju. Prebival­stvo se sicer stara, povečini so zaposleni ali polkmetje, s kme­tijstvom se ukvarjajo le tri do­mačije. Kraj šolsko gravitira v Artiče, zaselek Padežnik v Ko­privnico, kamor spadajo tudi poštno, medtem ko imajo po­kopališče v Podsredi. Mejijo na KS Pečice, na KS Zdole v občini Krško ter na KS Osredek v ob­čini Kozje.

Majda�BanKrajani�so�ponosni�na�novi�Dom�krajanov.

Brežice Stoletje na razglednicah

format 260 x 285 mm,272 strani,

trda vezava,cena 42,00 ¤

naročila:07 49 05 780

040 634 783marketing@posavje.info

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011 5IZ NAŠIH KRAJEV

(17,43) ter še za chardonnay (18,40) ter rumeni muškat (18,20), laški rizling ­ Vin­ski hram Berkovič (18,17), za modro frankinjo (18,87) in sauvignon (18,33) pa Ivan Zagmajster.

Na jubilejni salamiadi so ocenili preko 40 domačih

KRAJEVNA SKUPNOST MESTA KRŠKOCKŽ 23, 8270 Krško,

Tel: 07 49 22 741, GSM: 031 363 235, Faks: 07 49 04 880e-pošta: ks.krsko@siol.net, www.ks-krsko.si

Tudi tokrat so prišli med vi­nogradnike in jim čestitali za nov dosežek brežiški žu­pan Ivan Molan, poslanec Andrej Vizjak, predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Jože Žura, doma­či kralj cvička Stane Kunta-rič in mnogi drugi, neumorni predsednik društva Ivan Ur-banč pa je nadrobno pred­stavil projekt Dežurne zida­nice ter se vsem sponzorjem in županu zahvalil za finanč­no pomoč.Organizatorji so zbrane pre­senetili tudi z domiselno otvoritvijo: vsi visoki gostje z županom na čelu so mora­li s ceste umakniti voz s so­dom in gadom; zatem pa je kot prvi po vinogradniško­

VGadovipečivsakvikenddežurnezidanice

»Boj za preživetje na strmih lapornatih bregeh in skro­mnih zaplatah skopo rodovi­tnih njiv je te ljudi utrdil, da kljubujejo naravi in ljudem slabih namenov. To je okusil tudi okupator med narodno­osvobodilno vojno,« je del zapisa iz spominov na tež­ke vojne čase Malkovčanov, ki so v času NOB­ja sloven­skim partizanom nudili za­vetje, okrepčilo in toplo do­mačo besedo. Okupator se je zaradi tega kruto znesel nad domačini – avgusta 1942 je povsem požgal vas, ustre­lil sedem talcev in šest odpe­ljal. Zadnji poskus zavzetja upornega Malkovca je nato potekal še v sredini junija 1943, ko so v vas prihrume­li fašisti skupaj z domačimi pomagači in hoteli postavi­ti postojanko. Ni jim uspelo in po treh dneh so potuhnje­no odšli.

Malkovec:spominostaja…MALKOVEC - Na Malkovcu, v prijazni vinorodni vasi v sevniški občini, že vrsto let poteka spominska slovesnost v počastitev dneva upora slovenskega ljudstva in odhoda prve skupine partizanov z Malkovca v Duletovo četo 1. dolenjskega bataljona. Ta je potekala letos 17. aprila s položitvijo venca pri spomeniku padlim žrtvam med NOB na Malkovcu in nato s kulturnim programom na primerno urejenem prostoru pri vinski kleti Deu.

Spomin na neusmiljen čas druge svetovne vojne, ki je povzročil veliko gorja, so v svojem govoru na spominski slovesnosti na Malkovcu obu­dili: sevniški župan Srečko Ocvirk, predsednik Krajev­

ne skupnosti Tržišče Janez Kukec in slavnostni govor­nik, predsednik Pokrajinske­ga odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo Posavje, polkovnik Mitja Teropšič. Polkovnik Slovenske vojske v

pokoju Milan Gorjanc pa je izročil zlato plaketo glavnega odbora ZB za vrednote NOB nekdanjemu borcu Duletove čete in članu štaba 15. bri­gade Lojzetu Leniču - Mile-tu za hrabrost med NOB in za ohranjanje vrednot NOB po vojni.

V spremljajočem kulturnem program so sodelovali učenci Osnovne šole Tržišče, Ljud­ske pevke s Telč, Kulturno društvo Godba Sevnica in ljubitelji starih vojaških vo­zil iz 2. svetovne vojne, ki v partizanskih uniformah sle­dijo izročilu Duletove čete. Za dobrodošlico in pogostitev so poskrbele članice Društva kmečkih žena Tržišče, dru­ženje pa se je nadaljevalo še ob golažu, ki so ga zalili z malkovškim cvičkom.� Smilja�Radi,�� foto:�L.�Motore

Nekdanji,�še�živeči�borec�Duletove�čete�in�član�štaba�15.�brigade�Lojze�Lenič�–�Mile�je�na�spominski�slovesnosti�na�Malkovcu�prejel�zlato�plaketo�glavnega�odbora�ZB�za�vrednote�NOB.

GADOVA PEČ - Ob Prazniku vina, kruha in dobre volje je Vinogradniško-turistično društvo Gadova peč izročilo namenu svoj projekt Dežurne zidanice. Dan pred cvetno nedeljo se je pri 15.000 litrov velikem sodu na Vinjem vrhu zbralo mnogo prijateljev društva, ki iz leta v leto preseneča z novimi pobudami in uporabnimi dejanji.

turistični cesti krenil dobro otovorjen osliček in tako spomnil zbrane na nekdanje čase, ko se tod med vinski­mi goricami niso vozili av­

tomobili, marveč je bil to­vorno in prevozno sredstvo trmasti osel. Na cesto so se zatem podali še kolesarji, ki tod krožijo po svoji kolesar­

ki poti. Sledilo je še zadnje dejanje, ko so prvima domačinoma – Majdi Mežič in Milanu Gram-cu – izročili mobilne telefone ter na lični kozolček obesili tablico sporočilom, da je ta vikend mogoče obiskati nju­ni zidanici. Zvečer se je pri­reditev Praznik vina, kruha in dobre volje Gadova peč 2011 nadaljevala pod šoto­rom v Pošteni vasi. Razglasi­li so nova častna člana – le­tos sta to Katarina Merlin in Cveto Bahč – zatem pa vino­gradnikom, ki so v ocenjeva­nje oddali 165 vzorcev svo­jih vin, izročili priznanja in letos še posebej bogat dru­štveni bilten� Vlado�Podgoršek

Milan�Gramc�in�predsednik�društva�Ivan�Urbanč�ob�svečani�otvoritvi�projekta�

BISTRICA OB SOTLI – Na tradi-cionalnem praznika vin in sa-lam so v Bistrici ob Sotli pode-lili priznanja in se poveselili na vinogradniški veselici.

Ocenjevalna komisija pod predsedstvom mag. Anto-na Vodovnika je letos oce­nila 133 vzorcev vin in tako kot lani podelila naziv šampi­on Kleti Sagmaister Blaža Za-gmajstra iz Orešja na Bizelj­skem za laški rizling ledene trgatve letnika 2009 z oceno 19,63, velike zlate diplome v tej zvrsti pa so prejeli že Klet Zorenč-Hohnjec, Vinogra­dništvo Wisell­grad Bizeljsko in Vinogradništvo Kralj. Ve­like zlate diplome so preje­li še Vinski hram Berkovič za chardonnay ledene trgatve letnik 2009 (ocena 19,50) ter za chardonnay izbor (19,10), Wisell za laški rizling ­ suhi jagodni izbor (19,53) ter za rumeni plavec ­ jagodni izbor (19, 37), Klet Zorenč­Hoh­

Že19.vinskipraznikin10.salamiada

njec za renski rizling ­ suhi jagodni izbor (19,50) ter Vi­nogradništvo Pečnik za tra­minec ­ jagodni izbor (19,33), zlate diplome pa še Wisell za rumeni plavec ­ zna trgatev in Klet Sagmaister za penino. Prvaki sort so: rdeča zvrst ­ družina Zorenč (17,33), bela zvrst ­ Franci Debelak ml.

salam in po besedah predse­dnika ocenjevalne komisije Jožeta Hudina so se na dr­žavno tekmovanje v Sevnici uvrstili štirje najboljši; Mar-ko Kunej iz Podsrede, Am-brož Zorenč iz Hrastja, Du-šan Planinc s Črešnjevca in Slavko Hotko iz Kapel.

Predsednik društva Jože Babič je bil deležen pohval za izvedbo tradicionalne­ga praznika, pridelovalci pa za odlično negovana vina in skrite recepture salam. Izre­kli so jih številni obiskovalci in tako pritrdili tudi županu Franju Debelaku. Vinogra­dniki so se predstavili z bil­tenom, v katerem so ob str­njenih rezultatih letošnjega praznika tudi s fotografskim gradivom predstavljene šte­vilne akcije, ki so jih izvedli, med njimi bodo nadaljevali z lani pričetim pohodom Od gorce do gorce. � Suzana�Vahtarič�

Naziv�šampion�je�tudi�letos�prejel�Blaž�Zagmajster�(Foto:�Dušan�Berkovič).

SEVNICA – Na velikonočno nedeljo je na sevniškem Glav-nem trgu potekalo tradicionalno sekanje pirhov. Prehodni pokal – veliko kristalno jajce - je osvojil Marjan Možic z Vrha nad Boštanjem, ki je bil del močno zastopane ekipe Boštanjčanov z okolico.

»Kranjci« so imeli tudi navija­čico ­ zanje je navijala etnolo­ginja Martina Orehovec, ki se je tradicionalnega sekanja pir­hov v Sevnici letos udeležila pr­vič. Drugo mesto je osvojil Pavel Perc iz Sevnice, ki je edini zadel vabljiv velikonočni pirh s prvim metom. Met za tretje mesto je opravil Mitja Kisovec. Pri pred­stavnicah nežnejšega spola je slavila Sevničanka Veronika Kr-stič, pri otrocih pa Miha Wernig iz Ljubljane, ki ima stare star­še v Sevnici. Tradicionalnega velikonočnega dogodka se že od samega začet­ka vedno udeležuje tudi Ivan Močivnik iz Okroglic, ki je eden iz­med pobudnikov in začetnikov sekanja pirhov. Vitalen 75­letnik doslej še ni nikoli zamudil sekanja pirhov, saj to zanj in za nje­govo ženo pomeni tudi druženje z vrstniki in z ostalimi. Sekanje pirhov v starem sevniškem trškem mestnem jedru, ki sega v 60. leta preteklega stoletja, ni nikoli imelo tekmovalnega značaja, več je pomenilo druženje in tako se je tudi letos po zaključe­nem sekanju pirhov družabno srečanje nadaljevalo ob pokušini velikonočnih jedi ter ob kozarčku »rujnega« v stari trški gostilni Vrtovšek, kjer so podelili še nagrade in priznanja. S.�Radi�

Tradicionalnosekanjepirhov

Ivan�Močivnik

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 20116 IZ NAŠIH KRAJEV

Zanimiva galerija na prostem s preprostim imenom »Dre­vored« je rezultat ustvarjal­nega dela dijakov srednjega poklicnega izobraževalnega programa mizar. Misli o na­stanku galerije na prostem je na otvoritveni slovesno­sti strnila ravnateljica Alen-ka Žuraj Balog s poetičnimi besedami: »Leta 2007 se je

VspominnanekdanjidrevoredSEVNICA - Pri Srednji šoli Sevnica so 14. aprila s krajšo slovesnostjo odprli galerijo unikatnih umetniških del iz debel posekanih kostanjev, ki so bili v dolgih minulih desetletjih del sevniškega drevoreda. Lese-ne skulpture naj bi poslej ohranjale spomin na drevored mogočnih kostanjev, ki je bil ob gradnji hidro-elektrarn na spodnji Savi odstranjen.

na Srednji šoli Sevnica rodi­la zamisel, da bi drevesom, tudi tistim, ki so nekoč sen­čila naše korake v sevniškem drevoredu ob reki Savi, vdih­nili novo življenje. Prisluh­nili smo nežnemu šepetanju padlih dreves in pod našimi rokami so njihove življenj­ske zgodbe zaživele v novih oblikah. Zdaj zopet pripove­

dujejo svoje zgod­be, medtem ko jih grejejo sončni žar­ki, umiva dež, boža veter, uspava reka in občudujejo naši pogledi v galeriji na prostem, ki smo jo naslovili Drevored.« Ponosna na šolo, na dijakinje ter dijake, na večletno poslan­stvo, ki ga opravlja srednja šola v kraju, v občini in širše; na šolo, ki daje šolajo­či se mladini solidno poklicno usposo­bljenost, je Alenka Žuraj Balog dogod­ku dodala še eno pomembno kompo­nento – ustvarja­len nemir in navdih mladih ustvarjalcev. Bila pa je tudi kri­tična do tistih, ki so posegli v prostor okoli šole, ne da bi

o tem predhodno kogarkoli obvestili.

Direktor priznane sevniške tovarne stilnega pohištva Štefan Teraž, ki je pred pri­bližno 40 leti tudi sam obi­skoval tedanjo sevniško le­sarsko šolo, je dodal, da srednja šola v kraju ne bi več obstajala, če ji ne bi po­magalo tudi podjetje Stil­les, saj imajo dijaki izobra­ževalnega programa mizar v njenih prostorih učilnico za praktični pouk, pa tudi dru­gače s šolo radi sodelujejo. Postavitev »forme vive« je označil kot pomemben do­godek za kraj. »Vsak Sevni­čan se je v svoji mladosti in še kasneje sprehodil skozi ta drevored, za katerim je osta­la neka praznina, ko smo del prostora odstopili energiji, a šola je iz lesa naredila nekaj

trajnega,« je dejal. Prizade­vanja sevniške srednje šole je pozdravil in dal še poseb­no priznanje mladim ustvar­jalcem ravnatelj Srednje po­klicne in strokovne šole Krško Jože Pavlovič. »Sam priha­jam iz Kostanjevice na Krki, kjer je tudi forma viva in tudi tam bi te skulpture našle me­sto,« je bil prepričan. � Smilja�Radi,�� foto:�L.�Motore

Skupino�lesenih�kipov�so�ustvarili�dijaki�poklicnega�izobraževalnega�programa�mizar�pri�praktičnem�pouku�v�mizarski�delavnici�podjetja�Stilles.

V šolskem letu 2010/2011 obiskuje brežiško gimnazijo 595 dijakov, v prihajajočem šolskem letu pa se obetajo nekatere spremembe, saj je šolsko ministrstvo po celo­tni Sloveniji ukinilo evropske oddelke. Ob tem je ravnatelj Uroš Škof dejal, da so uspeli zapolniti vseh pet oddelkov, čeprav se zadnja leta osnov­nošolska generacija manj­ša, ministrstvo pa je zmanj­šalo kriterij, tako po novem šteje polni oddelek 28 dija­kov. „28 dijakov bomo imeli v ekonomski gimnaziji, ostali štirje pa so splošni oddelki,“ je pojasnil Škof in obžaloval poteze pristojnega ministr­stva, saj je bil projekt evrop­skega gimnazijskega oddelka po njegovem mnenju zelo

Vgimnazijigradijoingostijo

Po�tednu�dni�gostovanja�so�se�15.�aprila�francoski�dijaki�napotili�proti�domu.

KTRC Radeče je skupaj s partnerji Zavodom Svibna, Dru-štvom za zdravilne rastline Doline Sopote in Društvom kmečkih žena Arnika Svibno v letu 2010 uspešno prijavil projekt »Gozdni sadeži: Vrnitev h koreninam« na 2. javni poziv LAS Posavje za nepovratna sredstva LEADER in tako pridobil 59.569,00 EUR nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Projekt je namenjen odkri­vanju bogastva gozdnih sa­dežev na posavskem obmo­čju in osveščanju prebivalcev o pomenu gozdnih sadežev za ohranitev gozdnega ekosiste­ma. Razdeljen je v tri faze. V prvi fazi bodo strokovnja­ki, gozdarji, ki delujejo na območju Posavja, izdelali dve študiji. Prva, o območjih goz­dnih sadežev in vrstah le teh, bo zajemala podatke o po­sameznem gozdnem sadežu, njegovo zdravilnost in podat­ke o območju, na katerem ra­ste; druga študija, o možnih

posledicah in preobremenitvah v primeru netrajnostne izra­be gozdnih sadežev, pa bo nudila podatke v skladu z veljavno zakonodajo lastnikom gozdov in nabiralcem o možnih ukrepih ob netrajnostnem izkoriščanju gozdnih sadežev.

V drugi fazi projekta se bodo na območju celotnega Posavja izvajali študijski krožki in delavnice, s katerimi bodo različ­

ni strokovnjaki skupaj z zainteresirano javnostjo iskali naj­primernejše rešitve in varovala, kako gozdne sadeže najbo­lje izkoristiti in pri tem ohraniti gozd za prihodnje rodove.

Tretja faza bo namenjena šolski mladini. Izvajale se bodo delavnice z namenom seznanitve otrok z gozdnimi sadeži in obnašanjem v gozdu. Ob zaključku bo izšla knjiga, ki jo bo­ste lahko poiskali na policah posavskih knjižnic.

V kolikor vas zanima, kje raste divja hruška, za kaj vse se uporabljajo plodovi črnega trna in kam po bezgove cveto­ve, obiščite spletno stran http://www.ktrc­radece.si pod rubriko LEADER II. Na spletni strani in blogu boste našli tudi vse pomembne podatke v povezavi s projektom. Lahko pa pokličete tudi na telefonsko številko 03/56­87­941 ali piše­te na elektronsko pošto info@ktrc.si. Lepo vabljeni k sode­lovanju v projektu.

Gozdnisadeži–premalocenjenobogastvo

posavskihgozdov

Sestanek�Komisije�za�zagotovitev�principov�trajnostne�rabe�gozdnih�sadežev�na�območju�Posavja.�Z�leve�Marija�Imperl,�Jože�Prah,�Jože�Mori,�Boris�Bogovič,�Ivo�Trošt,�Darinka�Avguštin.

Projekt »Gozdni sadeži - vrnitev h koreninam« je sofinan-ciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posav-je. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano RS.

V Radečah smo že v petek, 22. aprila zvečer, pripravili pro­slavo ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela. Pred Domom kulture je goste pozdravila godba Pihalnega orkestra radeških papirničarjev in praporščaki organiza­cij in društev v občini. Gledališko društvo Radeče je v so­delovanju z učenci Glasbene šole Laško – Radeče pripra­vilo prijeten glasbeno literarni večer. Nastopili so najbolj uspešni učenci Glasbene šole, ki so pred kratkim tekmova­li na velikih tekmovanjih in prisotne v dvorani prepričali, da so med najboljšimi v svojih vrstah. Slavnostni govornik na proslavi je bil nekdanji radeški župan Franci Lipoglav-šek, ki je opomnil na dogodke skozi zgodovino in 70. oble­tnico izgnanstva. V zaključku programa smo prisluhnili slo­venski besedi v recitalu Kajuhovih pesmi. Čestitka vsem občankam in občanom ob prvomajskih pra­znikih, z željo, da jih čim lepše preživite.

BREŽICE - Ravnatelj Gimnazije Brežice Uroš Škof je na novinarski konferenci 15. aprila predstavil de-javnosti, ki jih izvajajo v tem šolskem letu, med katere spada tudi izmenjava dijakov iz partnerskih francoskih in nemških šol. Predstavil je še potek prenove gimnazijskih prostorov, katere vrednost znaša šest milijonov evrov.

dober, vključeval je številne novosti, tudi izmenjave dija­kov. Glede izmenjave dijakov je še dejal, da pri njih po­teka izmenjava že dvanajsto leto, tako so gostili nemške in francoske dijake, kjer so jim

poleg študijskih pokazali tudi okoliške znamenitosti.

Škof je pred ogledom novo na­stajajočih gimnazijskih pro­storov, kjer v prizidku gradi­jo športno dvorano, jedilnico,

učilnice in kabinete, še dejal, da je gradnja razdeljena na več faz, da lažje organizirajo pouk. „Letošnje leto je za nas zelo težavno, predvsem za pouk športne vzgoje, vendar bomo septembra že pričeli pouk v novih prostorih. Pričela pa se bo obnova samostanske­ga dela, tako že pripravljamo načrt, kje bomo organizira­li pouk. Prvi in četrti letniki bodo ostali na šoli, za druge in tretje letnike pa bomo za­gotovili pouk izven šole. Tru­dimo se, da bi nam uspelo po­iskati primerne prostore in da bi pouk potekal le v dopoldan­skem času, saj imamo dijake tudi iz oddaljenih krajev, za­radi česar bi nastopila težava glede prevozov,“ je še poja­snil Škof.� Marija�Kalčič

KRŠKO ­ Kot vsako leto so se dijaki naše šole tudi letos udele­žili tekmovanja iz angleškega jezika za 3. letnike, ki ga orga­nizira društvo za tuje jezike IATEFL. Na tem tekmovanju smo že dosegli nekaj vidnih uvrstitev, med drugimi prvo mesto Željka Kukovi-čiča pred tremi leti. Na regij­skem tekmova­nju v Novem me­stu so našo šolo zastopali Anže Pungerčič (G3A) in Aleš Sladič (G3A) pod men­torstvom Janje Anžiček, prof., ter Matic Žarn (G3B) in Rok Zidarn (G3B) pod mentorstvom Alenke Špan, univ. dipl. angl. Test je bil sestavljen iz treh delov, in sicer slovničnega dela, bralnega razumevanja in poznavanja kul­ture. Najbolje se je uvrstil Aleš Sladič, saj se je v skupnem seštevku vseh šol v Sloveniji uvrstil na prvo mesto s predno­stjo treh točk pred drugouvrščenim. Za državno tekmovanje, ki je potekalo v Ljubljani, se je dijak pripravljal s pomočjo mentorice in napisal kar nekaj esejev za vajo, kar se je po­zneje obrestovalo, saj so dijaki na tekmovanju pisali kratko zgodbo in maturitetni esej, ki sta sledila preizkusu iz slušne­ga razumevanja. Aleš je obdržal prvo mesto s prednostjo ene točke in tako dobil zlato priznanje. Veseli smo, da so naši di­jaki tako uspešni, naša šola pa je tako med najuspešnejšimi v Sloveniji. � Janja�Anžiček,�prof.

Proslavaobdnevuuporaprotiokupatorjuinpraznikudela

ŠeenozlatopriznanjezaŠCKrško-Sevnica

Aleš�Sladič�z�mentorico

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011 7IZ NAŠIH KRAJEV

KRŠKO ­ Krajevna organizacija Rdečega križa Krško ­ desni breg je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo mesta Krško 14. aprila v krškem gasilskem domu že sedmo leto zapored pri­pravila družabno srečanje krajank in krajanov z desnega bre­ga mesta, ki so dopolnili 75 in več let.

Od dvesto povabljenih se je srečanja udeležila dobra polo­vica, kot najstarejša med njimi pa še vedno čila Josipa Kr-žan, ki je v mesecu januarju dopolnila devet desetletij ter leto dni mlajši Dragutin Zakšek (sicer sta najstarejši občanki desnega predela krajevne skupnosti Krško 99­letna Amalija Češnjevar z Griča in 97­letna Emilija Šonc z Narplja). Kot že vrsto let so prisrčen glasbeno­plesni in recitatorski program udeležencem ob tej priložnosti pripravile učenke in učenci krške osnovne šole, mandolinska zasedba pod vodstvom La-dislava Abrama ter One man band Renato. Prijetno počutje ob skupnem preživljanju popoldanskih uric pa so ob tej pri­ložnosti zbranim zaželele predsednica KO RK Krško ­ desni breg Danica Lončar, predsednica Območnega združenja RK Krško Meta Habicht, predsednica Sveta KS mesta Krško Jo-žica Mikulanc ter podžupanja občine Ana Somrak. � B.�M.�

SrečanjestarejšihKrčanovzdesnegabregamesta

Srečanje�je�potekalo�med�sproščenim�druženjem�in�klepetom�udeležencev.

SEVNICA ­ V hotelu Ajdovec v Sevnici se je 15. aprila zbralo nad 80 članov občinske organizacije DeSUS­a Sevnica, ki šte­je nekaj nad 200 članov. V letnem poročilu se je predsednik Jože Žnidarič zahvalil članom za aktivno delo, za ustanovi­tev novih krajevnih odborov, ki trenutno formalno manjkajo samo v treh KS. „Veliko dela je bilo opravljenega pred vo­litvami, saj ima DeSUS v občinskem svetu tri svetnike (prej enega), pa tudi v krajevnih svetih kar šest. Pomagali smo družinam v stiski, prizadevamo si članom pojasniti občin­sko gospodarsko situacijo in nove investicije. Ker smo soci­alna stranka, moramo zlasti v tej smeri tudi delovati. Bliža se kongres in veliko dela nas čaka tudi v 2011,“ je poudaril. Svetnik Dušan Močnik je podal poročilo o delovanju svetni­kov in orisal občinsko proračunsko situacijo, blagajničarka Majda Murn pa je podala finančno poročilo. Z rahlo zamu­do sta se zboru pridružila tudi predsednik stranke Karl Erja-vec in sekretar Ljubo Jasnič. Erjavec je nakazal smer delo­vanja stranke, ki šteje že preko 138.000 članov, ki se krepi in ni obremenjena z nobenimi aferami, kar »gre nekaterim v nos«. Poudaril je še, da se stranki pridružuje vse več mla­dih, saj se zavzema za bolj kvalitetno življenje in poštene odnose med vsemi generacijami. � J.�Levstik

LetnizborsevniškegaDeSUS-a

Funkcionalna in energetska rekonstrukcija z nadzidavo sevniškega doma upokojen­cev se je realizirala po fa­zah vse od leta 2002. Vhod z nadstreškom, dvigalni jašek in novo dvigalo, ki omogoča varnejši in hitrejši dostop v vsa nadstropja, je bil dogra­jen leta 2005. Tri leta kasne­je se je izvedla celovita sa­nacija strehe in nadzidava objekta, s čimer so prepreči­li zamakanje vode skozi ravno ploščo strehe in pridobili do­datne prostore. Z nadzidavo terase nad jedilnico so prido­bili prostore za fizioterapijo in delovno terapijo ter z njo zagotovili tudi pogoje za ra­zvoj nove socialno varnostne storitve – dnevno varstvo z dvema posteljama. V okviru zahtevne investicije so razši­rili še sobe v zadnjem, petem nadstropju z zaprtjem balko­nov na negovalnem oddelku. V času temeljite zunanje in

SevniškidomupokojencevvcelotiobnovljenSEVNICA - Sevniški dom upokojencev, ki je začel delovati jeseni leta 1979 kot enota Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca, je v letošnjem letu dočakal dokončno prenovo. Krajša slovesnost ob zaključ-ku je potekala v prostorih doma 14. aprila.

notranje obnove so zamenjali del talnih oblog, prenovili del kopalnic v prvem in v drugem nadstropju, v celoti zamenja­li stavbno pohištvo, obnovili

balkone in fasado, lično preu­redili zunanje površine s tera­so in z mini parkom. Urejeno je tudi odvodnjavanje me­teorne vode in parkirišče ob

objektu. Celoten objekt ima urejeno še požarno zaščito.

»Celotna investicijska vre­dnost rekonstrukcije in nad­zidave enote Doma upo­kojencev Sevnica je bila financirana iz lastnih sredstev v višini 1.312.563,62 evra, in sicer iz sredstev amortizaci­je, investicijskih stroškov in sredstev presežka prihodkov nad odhodki,« je povedala o višini dolgoletne investicije, ki je bila po fazah razdelje­na na daljše časovno obdo­bje, direktorica DUO Impolj­ca Andreja Flajs.

Danes v sevniški enoti DUO Impoljca živi 95 stanovalk in stanovalcev, katerih povpreč­na starost je 81 let. Za dobro počutje v domu, ki ima pet nadstropij in je razdeljen na stanovanjski ter na negovalni del, skrbi 48 zaposlenih. � Smilja�Radi

Prvi�direktor�DUO�Impoljca�dr.�Cveto�Gradišar,�zdravnik�in�vodja�investicij�v�izgradnjo�sevniškega�doma�upokojencev,�ki�je�začel�delovati�jeseni�leta�1979.�Po�njegovem�odhodu�je�vodenje�leta�1983�Milka�Cizelj�in�nato�leta�2008�Andreja�Flajs.�

PIŠECE ­ V večnamenskem domu v Pišecah je bilo 9. aprila srečanje starostnikov, ki so že dopolnili 70 let. Srečanja se je udeležilo okoli 60 krajank in krajanov. Pozdravile so jih pred­sednica KORK Pišece Eva Jagrič, tajnica Marjanca Ogorevc in predsednica OZRK Brežice Antonija Zaniuk. Kulturni pro­gram so pripravili učenci OŠ Pišece, Ženski pevski zbor Orlica pod vodstvom Vinka Žerjava in humorist Jernej. Ob zvokih harmonike, plesa in petja ter ob hrani in pijači so naši kra­jani preživeli lep popoldan. Naše krajanke in krajani, ki so skozi vsa leta živeli in dihali za svoj kraj, so pogrešali poz­drav predstavnikov krajevne skupnosti in drugih gostov, če­prav so bili povabljeni na srečanje. E.�Jagrič

SrečanjestarejšihkrajanovvPišecah

Na�srečanju�se�je�zbralo�okoli�60�starejših�krajank�in�krajanov.

KRŠKO ­ V Zdravstvenem domu Krško bodo 6. maja pripra­vili neprofitno prireditev, ki bo posvečena svetovnem dne­vu gibanja. Ob 15. uri se bo začel test hoje na 2 km, ob 16. uri pa demonstracija in preizkus nordijske hoje (za pa­lice bo poskrbel organizator). Lahko pridete tudi kasneje, saj bodo obe aktivnost ponovili tudi ob 18. uri. Vmes si bo­ste lahko ogledali Svitov napihljiv model debelega čreve­sa, postavili pa bodo tudi nekaj stojnic.

Prireditevobsvetovnemdnevugibanja

To so med letoma 1949 in 1950 tudi storili. V bližini naselja je stala manjša vin­ska klet, ki so jo nekoliko spremenili in dozidali, da bi v njej lahko opravljali svo­je verske potrebe. Nekaj let pozneje so postavili še zvo­nik. Gradnja objekta je bila nekakovostna, saj dobrega gradbenega materiala ni bilo na voljo. Uporabili so le su­rovine iz neposredne bližine, kot so kamen, zemlja in les. Krajani so kmalu zatem dobili odločbo, da morajo objekt po­rušiti, kar jih je zelo prizade­lo. V kraju se je našel pogumen človek, Gregor Podlesnikar, ki

CerkevnaKovačevemhribuPisalo se je gospodovo leto 1942, ko so v malo vas pri Tržišču, imenovano Kovačev hrib, vdrli Nemci. Začeli so izseljevati nedolžne ljudi v Nemčijo, kjer so med drugim doživeli lakoto, težave, bolezen in zaničevanje. Nekateri se po končani 2. svetovni vojni leta 1945 domov niso vrnili nikoli več. Tiste, ki so prišli nazaj, pa so jih pričakale porušene in oropane domačije. Ker so verovali, da jim je k srečni vrni-tvi pomagala Marija pomočnica, so se v znak zahvale odločili postaviti manjšo kapelo.

se je odpravil naravnost v Be­ograd, do pokojnega maršala Tita. Uspelo mu je priti do nje­

ga in mu razložiti, v kakšen na­men je bila kapelica zgrajena. Predsednik je dejal: »Ako sto­ji, neka stoji«, in tako je bilo odobreno, da objekta ni bilo potrebno porušiti.

Po 60 letih je objekt začel razpadati. Potrebna bi bila popolna obnova, s čimer pa se krajani niso strinjali. Skupaj z župnijo Tržišče so predlagali rušitev objekta in postavitev novega, na istem mestu in v isti velikosti. V ta namen je bil imenovan odbor s člani in v jeseni leta 2010 smo se od­ločili, da pridobimo potrebno dokumentacijo za gradnjo no­vega objekta.

Gradbeno dovoljenje smo pridobili, objekt porušili in že začeli graditi novega, ki ga nameravamo dokončati v le­tošnjem letu do pozne jese­ni, seveda v kolikor nam bodo dopuščala finančna sredstva. Krajani so se odzvali dobro in so pripravljeni prispevati del finančnih sredstev, pred­vsem pa opraviti vsa fizična dela. Za pomoč smo zaprosi­li tudi donatorje. V kolikor bi kdo želel prispevati h gradnji novega objekta, je številka transakcijskega računa nasle­dnja: SI 56029840092507215, za »Cerkev na Kovačevem hribu«.� Franc�Povše�starejši

BREZOVICA NA BIZELJSKEM - Turistično društvo Bizelj-sko je izvedlo že sedmi po-hod po pešpoti k repnicam, ki se ga je udeležilo preko 200 pohodnikov. Mnogi so se s ciljnih repnic na Bre-zovici na Bizeljskem odpra-vili tudi k njenemu vznožju in si pri Merkeževih ogleda-li razstavo velikonočnih do-brot in pisank.

PohodudodališerazstavoKar 180 pohodnikom iz vse države, ki so poravnali star­tnino in se tako v bližnjem Parkljevcu po zaključku peš­poti in ogledu repnic zadrža­li na Jurjevi gostiji, se je pri­ključil vrtec domače osnovne šole. Pohodnike so pogostili pri Veršečevih in Krošljevih, na cilju pa so si ogledali Kel­herjevo, Šekoranjevo in Naj­gerjevo repnico. V slednji je

turistični pod­mladek osnov­ne šole pripra­vil predstavo za najmlajše o starih obi­čajih, v kate­ri ni manjkalo prigod z vilami in palčki. Na jurjevanju so spekli kar 380 jajc, od tega jih je 200 tudi letos daroval Jože Krainer,

da je prijetneje dišalo, so postregli še s 180 klobasami. Številni so si v Pensionu Mer­kež ogledali razstavo veli­konočnih pirhov in tradicio­nalnih jedi. Bogato razstavo z izjemnih številom pirhov, tako domače izdelave kot tudi iz drugih naših pokrajin, iz Hrvaške, Nemčije in Švice ter od drugod, so pripravi­le lastnica Renata Gregori-na ter Brigita Heberle Marti-ni, Zvonka Martini in Suzana

Domitrovič, ki so k sodelo­vanju pritegnile še številne ženske. Zbranim na otvoritvi razstave je dobrodošlico iz­rekel lastnik Karl Blažinčič, s pesmijo so jih pozdravili do­mači ljudski pevci in župnik Vlado Leskovar, ki si je raz­stavo ogledal skupaj s kapla­nom Silvestrom Molanom in brežiškim župnikom Milanom Kšelo. Razstava je na ogled do 1. maja med 13. in 17. uro. � S.�Vahtarič�

Avtorice�razstave�Brigita�Heberle�Martini�in�Renata�Gregorina

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 20118 GOSPODARSTVO

Kot je povedal Cveto Ko-sec z Direktorata za ener­gijo na Ministrstvu za go­spodarstvo, je cilj Slovenije izkoristiti celoten energet­ski potencial reke Save. Še­stim delujočim elektrarnam, trem v zgornjem toku Save (HE Moste, Mavčiče in Med­vode) in trem na spodnji Savi (HE Vrhovo, Boštanj in Blan­ca), elektrarni v gradnji (HE Krško) ter še dvema načrto­

vanima (HE Brežice in Mokri­ce) naj bi se pridružilo še de­vet oz. deset hidroelektrarn v srednjem toku Save: Ježica (opcija Tacen in Gameljne), Šentjakob, Zalog, Jevnica, Kresnice, Ponoviče, Renke, Trbovlje in Suhadol. Naj­prej naj bi se začela gradnja zadnjih treh naštetih elek­trarn, lahko pa bi jih gradili tudi z dveh strani hkrati. Vse savske elektrarne skupaj bi tako imele na pragu 589 MW moči in bi letno proizvedle 1992 GWh električne energi­je, kar bi pomenilo 7 do 8 % slovenske porabe, Sava pa bi tako postala energetsko naj­pomembnejša reka v Slove­niji. „Gradnja verige HE na Savi ni nič novega, to je sta­ra zgodba izpred 50 in več let, gre torej le za uresniči­

IzkušnjesspodnjeSavezagradnjoHEnasrednjiSaviRADEČE – V radeškem domu kulture je 14. aprila potekal posvet o izkoriščanju energetskega potenciala reke Save, ki sta ga organizirala Svet regije Posavje in Svet regije Zasavje. Udeležili so se ga številni po-savski in zasavski župani, poslanci v Državnem zboru, predstavniki ministrstev in energetskih podjetij. Kot je uvodoma povedal radeški župan Matjaž Han, kraj posveta ni bil izbran naključno, saj se ravno v Radečah združujeta spodnja in srednja Sava.

tev starih sanj,“ je zaključil Kosec.

Ministrstvo za gospodarstvo je že junija 2009 na Ministr­stvo za okolje in prostor po­dalo pobudo za začetek po­stopka izdelave državnega prostorskega načrta za verigo HE na srednji Savi, a se do se­daj ni zgodilo še nič. „Posto­pek se je začel že leta 2004, pa še ni lopat na gradbišču in

jih še nekaj let ne bo,“ je de­jal generalni direktor Holdin­ga Slovenske elektrarne mag. Matjaž Janežič in dodal, da so v okviru holdinga za štu­dije porabili že sedem mili­jonov evrov, a se zatika pri podpisu koncesijske pogod­be. Napovedal je, da bodo v kratkem ustanovili posebno družbo za gradnjo elektrarn na srednji Savi, k sodelova­nju pri projektu, predvido­ma vrednem kar 1,3 milijarde evrov, pa povabil tudi nosilca drugega energetskega stebra ­ GEN energijo.

Dosedanji potek projekta na spodnji Savi je predstavil predsednik Odbora za HE na spodnji Savi Niko Galeša. Sle­dnji je poudaril, da je to na­cionalni projekt, na katerega

je Posavje pristalo zaradi so­časne ureditve protipoplav­ne zaščite in spremljajo­čih komunalnih ureditev, pa tudi dejstvo, da preko 90 % del v projektu opravlja slo­venska industrija, ki pri tem zagotavlja preko 2000 de­lovnih mest, od tega 450 po­savskim delavcem. Opozoril je še, da bi neizgradnja HE Brežice in Mokrice pomenila kršitev zakona in povečanje

poplavne ogroženosti v spo­dnjem toku Save, zato Posav­je na tak scenarij ne more pristati, očitno se bo mora­lo sprijazniti le, da veriga ne bo končana leta 2015, ampak kakšno leto kasneje. Odbor je sicer Vlado RS znova po­zval, naj pospeši aktivnosti pri projektu oz. sprejme DPN za HE Brežice do 30. septem­bra, DPN za HE Mokrice pa do konca letošnjega leta. Gale­ša je izkušnje večletnega spremljanja spodnjesavske­ga projekta ponudil Zasav­cem oziroma kolegu Karlu Vukoviču, ki je prevzel po­dobno vlogo pri projektu na srednji Savi.

„To ni le energetski, ampak večnamenski projekt, s kate­

rim spreminjamo pokrajino in reko,“ je o izgradnji elek­trarn na Savi poudaril direk­tor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi Bogdan Bar-bič. Po njegovem mnenju je za uspeh projekta nujno, da je investitor lokalna družba, ki ima zaupanje lokalne sku­pnosti in dolgoročni interes v prostoru, pomembni dejavni­ki so tudi stabilnost koncesij­ske pogodbe, financiranja in

zakonodaje, ustrezna orga­niziranost lokalne skupnosti in izločitev vmešavanja po­samičnih interesov. „Dolgo­ročni projekti ne smejo biti vezani na mandat ene vla­de, ko je koncesija podelje­na, ni poti nazaj,“ je še me­nil Barbič.

Z njim so se strinjali tudi ne­kateri politiki. Poslanec mag. Andrej Vizjak je menil, da se Zasavci lahko veliko na­učijo iz izkušenj na spodnji Savi, njegov poslanski kole­ga Franc Bogovič, da je gra­dnja savskih elektrarn „pro­jekt slovenskega new deala“ oz. projekt številka ena za zagon slovenskega gospo­darstva. Peter�Pavlovič�

Udeleženci�posveta�v�Radečah Generalni�direktor�HSE�mag.�Matjaž�Janežič�in�direktor�HESS�Bogdan�Barbič

SREMIČ ­ V Hiši trte in vina Kunej s Sremiča so ponosni na uspehe, ki jih žanjejo s svojim hišnim vinom levin ­ v okviru nedavnega sremiškega prazni­ka vina so zanj prejeli najviš­jo oceno in hkrati edino zla­to medaljo v kategoriji rdečih vin, zlato medaljo so osvoji­li tudi na novosadskem sejmu ter osvojili šampionski naziv na lokalnem češkem ocenje­vanju. „Gre za vino, ki poose­blja dolgoletne izkušnje dru­žine Kunej pri proizvodnji trt in vina ter se trenutno na slovenskem trgu pojavlja kot ek­skluzivno, saj je posebnež med vsemi vini, ki so se do sedaj pridelovala v Bizeljsko­sremiškem okolišu,“ pravi Lojze Ku-nej. Vino je namreč sestavljeno iz 85 % obstoječih sort (mo­dra frankinja, zweigelt, modri pinot) in 15 % novih sort (dor­nfelder, cabernet cubin in cabernet dorsa, acolon).

Kunejevi, ki so se dolgo ukvarjali predvsem s pridelavo trsnih cepljenk (v 32 letih so jih vzgojili kar 4,8 milijona) ter sa­dik jablan in orehov, v Brestanici pa zgradili sodobno vinsko klet, obdelujejo 3,5 hektarjev vinogradov oz. 13 tisoč trt, zasadili pa bodo še dodatne površine. Čeprav jim je proda­ja vina letos dobro stekla, tudi s pomočjo posebnih točilnih naprav, ki jih imajo zaenkrat po Sloveniji osem, so (samo)kritični do razmer v slovenskem in posavskem vinarstvu, ki pogosto ne zna izkoristiti ponujenih priložnosti, Bizeljsko­sremiški vinorodni okoliš pa Kunejevih besedah tare tudi od­sotnost osrednje kleti, nezadostna podpora inštitucij in ne­enotnost v okolišu.� P.�P.

Zlevinomzadelivpolno

Lojze�Kunej

SEVNICA, MILANO ­ Podjetje Stilles d.o.o. iz Sevnice se je v času med 12. in 17. aprilom predstavljalo na prestižnem po­hištvenem sejmu I Saloni v Milanu, ki velja za največji pohi­štveni sejem v Evropi. Sejem, ki je letos praznoval že 50­le­tnico, obišče čez 300.000 obiskovalcev z vsega sveta. Stilles se je predstavil z reprezentančno hotelsko sobo iz nove mo­dernejše kolekcije Memento. Obiskovalci so si lahko ogleda­

li tudi jedilnico iz omenjene kolekcije, ki je v marcu osvoji­la prvo nagrado v kategoriji jedilnic na pohištvenem sejmu v Skopju. Na ogled sta bili tudi pisarna iz kolekcije Empire, ki spada med Stillesove najbolje prodajane artikle, in jedilnica iz kolekcije Barocco. Stilles je tako z nastopom na sejmu, na katerem bil edini slovenski predstavnik med razstavljalci po­hištva, znova dokazal, da se lahko s svojimi vrhunskimi izdel­ki postavi ob bok največjim priznanim proizvajalcem pohištva ter sodi v sam vrh pohištvene ponudbe v Evropi.

StillesnapohištvenemsejmuISalonivMilanu

KRŠKO ­ Stranka mladih – zeleni Evrope je 21. aprila skupaj s ko­legi iz Avtrije (Die Grünen) in Hrvaške (Zelena lista) na parkiri­šču pred Nuklearno elektrarno Krško sklicala novinarsko konfe­renco, na kateri so predstavili skupno stališče omenjenih strank do jedrske energije v Evropi in regiji. Kot je povedal predsednik stranke SMS – zeleni Evrope Darko Krajnc, so stranke (ob našte­tih še madžarski in italijanski Zeleni) v luči 25­letnice nesreče v jedrske elektrarni v Černobilu, nedavne nesreče v japonski je­

drski elektrarni Fukušima in svetovnega dneva Zemlje, pa tudi ob dejstvu, da NEK stoji na seizmičnem območju in v bližini mi­lijonskega Zagreba, sprejele skupno deklaracijo o zaprtju Nukle­arne elektrarne Krško. V njej od slovenske in hrvaške vlade zah­tevajo, da se leta 2023 začne proces dekomisije elektrarne, kot je bilo načrtovano ob njeni izgradnji, da slovenska vlada opusti načrte za gradnjo drugega reaktorja, da hrvaška vlada na oze­mlju Hrvaške zgradi odlagališče za svoj del iztrošenega jedrske­ga goriva iz NEK, od obeh vlad pa, da svoje energetske načrte usmerita k obnovljivim virom energije, zlasti sončnim, vodnim, geotermalnim in vetrnim. Kot pravi, obnovljivi viri energije ni­majo svojega lobija tako kot fosilni in jedrski, zato njihovi zago­vorniki svoja stališča težje spravijo v javnost.� P.�P.

Zelenizaprihodnostbrezjedrskeenergije

Slovenski,�hrvaški�in�avstrijski�aktivisti�Zelenih�pred�NEK

LJUBLJANA, KRŠKO ­ Vlada RS je 21. aprila dala soglasje k fi­nančnemu načrtu Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK za leti 2011 in 2012 ter k naložbeni politiki sklada za leto 2011. Sklad načrtuje za 5,3 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki v letu 2011 in za 3,6 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki v letu 2012. Naložbena politika sklada v letu 2011 sledi smer­nicam iz predloga novega zakona o skladu. Celotni odhodki po finančnem načrtu znašajo 9,2 milijonov evrov, sredstva v vi­šini 26 milijonov evrov pa so investicijski potencial, za kate­ra bo sklad v letu 2011 iskal naložbene možnosti. Investicijski potencial sklada v letu 2011 je sestavljen predvsem iz rein­vestiranja zapadlih naložb. Da se zagotovi čim večja varnost celotnega finančnega portfelja sklada, se bo v letu 2011 ve­čino teh sredstev investiralo v vrednostne papirje držav čla­nic EU in OECD, ki izpolnjujejo pogoj, da imajo vsaj BBB­bo­nitetno oceno. Manjši del sredstev se bo investiral v depozite in potrdila o vlogi pri slovenskih bankah in v obveznice večjih državnih podjetij, ki so v pretežni državni lasti. P.�P.�

SkladuNEKpotrdilifinančninačrtinnaložbenopolitiko

BROD V PODBOČJU – Vsem ljubiteljem pristnih okusov je 14. aprila odprla vrata Vinska knjižnica Jarkovič, prodajalna vin in domačih izdelkov okoliških proizvajalcev, ter vinotoč, kjer lahko gostje pokusijo vsa vina vinske kleti Jarkovič.

Zbrane goste je ob zvokih citer nagovoril Ivo Kuljaj, neutrudni promotor cvička in turizma na Dolenjskem. Kuljaj je tudi avtor knjige Cviček, katere naslovnico krasi podoba Antona Jarkoviča st., začetnika vinogradništva in vinarstva v družini Jarkovič. Mla­dinski pevski zbor Mavrica iz Podbočja pod vodstvom Katarine Štefanič je zapel venček dolenjskih, nato pa je akademski sli­kar France Slana skupaj z Igorjem Jarkovičem, idejnim vodjo Vinske knjižnice Jarkovič, veselo družbo povabil med »knjižne« police in naprej v »tiskarno« – vinsko klet Jarkovič. Tam so lahko gostje poleg že vsem dobro poznanih cvička in modre frankinje Jarkovič poskusili tudi nova Jarkovičeva sortna vina: modri pi­not, gamay, laški rizling in laški rizling ­ izbor. Vinski kapljici so se pridružili tudi domači prigrizki, vzdušje v vinski kleti pa so do poznih večernih ur barvali Klapa Parangal ter Ansambel Pogum iz Škocjana. T.�J.�

VinskaknjižnicaJarkovič

Igor�Jarkovič�in�France�Slana�ob�otvoritvi�Vinske�knjižnice

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011 9OKOLJE IN PROSTOR

ZEMELJSKI PLIN - ENERGIJA SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI Iztekajoča se ogrevalna sezona, ki je bila mimogrede hladnejša od dolgoletnega povprečja, je zopet potrdila pravilnost odločitve o uporabi zemeljskega plina. Splošno znano je, da ima zemeljski plin pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti bivanja posameznika in lokalne skupnosti.

V občinah Brežice in Krško je z zemeljskim plinom oskrbovanih 3.681 gospodinjstev in komercialnih odjemalcev. Možnost uporabe zemeljskega plina so v letu 2010 dobili v občini Brežice lastniki objektov na območju ulice Ob potoku ter v občini Krško na območju novega trgovskega centra v Krškem in na območju industrijske cone Vrbina. Skupaj smo na 1.931 metrih novo zgrajenega plinovodnega omrežja ter na že obstoječem plinovodnem omrežju omogočili oskrbo z zemeljskim plinom 48 novim odjemalcem, ki že uporabljajo ali bodo v naslednjih letih pričeli z uporabo zemeljskega plina. V primeru izpolnjenih pogojev bomo v letu 2011 s širitvami plinovodnega omrežja nadaljevali v občini Krško na območju naselja Vrbine ter v Brestanici. Gradnje plinovodnega omrežja v občini Brežice pa bo v primeru izpolnjenih pogojev potekale na območju industrijske obrtne cone Brezina ter v Čatežu ob Savi.

Eden in zagotovo ne edini razlog za prehod na zemeljski plin, je cena le-tega. Dolgoročna konkurenčnost končne cene zemeljskega plina (v povprečju ̶ 51 20 % nižja cena v primerjavi z ELKO) je bila prisotna tudi v obdobju od aprila 2010 do aprila 2011 in je razvidna iz spodnjega grafa. V mesecu aprilu 2011 je cena zemeljskega plina za 25 % ugodnejša v primerjavi z ELKO.

V letu 2010 smo v podjetju ADRIAPLIN veliko pozornosti namenili tudi povečanju kakovosti naših storitev. Poleg možnosti lastnega sporočanja stanja plinomera (z uporabo spletne aplikacije uporabniškega računa odjemalca), enakomernega mesečnega plačevanja računov, vpogleda v stanje porabe ter pregleda mesečnih računov, smo odjemalcem v letu 2010 na novo omogočili prejemanje mesečnega računa za zemeljski plin v obliki E-računa. E-račun je poslan v elektronski obliki, neposredno v spletno banko odjemalca. Vsi odjemalci, ki so se za storitev E-račun že odločili, računa v papirni obliki ne prejemajo več in s tem dodatno pomagajo pri ohranitvi čistega okolja.

Za vsa dodatna vprašanja nas lahko pokličete na 01/ 234 21 00, lahko nam posredujete elektronsko sporočilo na info@adriaplin.si ali obiščete našo spletno stran www.adriaplin.si. Veseli bomo vsakega vašega vprašanja.

Zemeljski plin je ¨in¨ konkurenčna cena, plačevanje po mesečni porabi, nadzor nad mesečno porabo, energenta ni potrebno skladiščiti (pridobite dodatni prostor), najčistejši energent fosilnega izvora, ki nam zagotavlja čisto in zdravo naravo že danes za jutri, omogoča prehod v nizkoogljično družbo.

V okolju radioaktivne snovi načeloma niso nikakršen tujek, temveč naravna sestavina prsti, vode in zraka. Ker je radioaktivnost lastnost atomskih jeder (lat. = nucleus), atome radioaktivnih snovi pogosto imenujemo tudi radionuklidi. Obstaja približno 60 različnih naravnih radionuklidov, ki jih lahko razdelimo v tri skupine:1. Primordialni radionuklidi so nastali ob nastanku vesolja, torej še

pred nastankom Zemlje; imajo veliko atomsko maso in so dolgo-živi, saj so njihovi razpolovni časi dolgi tudi več milijonov ali celo sto milijonov let; to so na primer uran-238, uran-235, torij-232 in kalij-40.

2. Kozmogeni radionuklidi nastajajo zaradi učinkovanja kozmičnih žarkov na atome v Zemljinem ozračju in na njeni površini; to so laž-ji elementi z manjšo atomsko maso, nekoliko krajšimi razpolovni-mi časi, kot je na primer ogljik-14 z razpolovni m časom 5730 let) in tritij (vodik-3) z razpolovnim časom 12,3 leta.

3. Antropogeni radionuklidi so nastali zaradi človekovih dejavnosti, na primer v jedrskih elektrarnah in zaradi uporabe jedrskega orož-ja; so zelo raznoliki in v naravi redki; so posledica onesnaževanja okolja ob eksplozijah jedrskega orožja oziroma ob jedrskih posku-sih, možni vir pa so tudi jedrski reaktorji; to so na primer cezij 137, stroncij-90, jod-131.

Ko primordialni radionuklidi razpadajo, nastajajo novi radioaktivni in tudi stabilni elementi. Pri razpadu urana nastane na primer radioak-

tivni element radij-226, iz njega pa radioaktivni radon-222, ki prispeva kar okoli 50 % vse doze, ki jo človek prejme iz naravnega okolja (slika 1). Uran in torij sta vir večine radioaktivnosti v zemeljski skorji, kali-ju-40 in ogljiku-14 pa lahko pripišemo veči-no radioaktivnosti v ži-vih bitjih.

Nikjer na Zemlji ni pro-storčka, kjer v okolju ne bi bilo radioaktivnih snovi, s tem pa tudi ni prostorčka, kjer ne bi

bili izpostavljeni ionizirajočemu sevanju. Za povsod prisotno sevanje v okolju uporabljamo izraz sevanje naravnega ozadja (ali skrajšano kar naravno ozadje) in znaša na Zemlji v povprečju 2,4 mSv/leto. Seveda ni rečeno, da bomo v vsaki točki na Zemlji dejansko izpostavljeni taki dozi, saj se sestava kamnin na različnih krajih razlikuje.

Vendar v naravi prisotni radionuklidi za živa bitja niso pomembni samo zaradi sevanja, s katerim nanje vplivajo »na daleč«, temveč tudi zato, ker lahko s hrano, vodo ali vdihanim zrakom pridejo v no-tranjost telesa in v njem tudi ostanejo. Rastline, ki iz ogljikovega di-oksida in vode ter ob izrabi energije svetlobe sintetizirajo sladkor, v sladkor vgradijo tudi nekaj ogljikovega dioksida, ki vsebuje radio-aktivni ogljik-14 namesto neradioaktivnega ogljika-12. Žival (ali člo-vek), ki bo pojedla rastlino, bo s hrano dobila tudi nekaj ogljika-14 in žival (ali človek), ki bo pojedla to žival, bo ogljik-14 prevzela na-prej. Enako se dogaja z radioaktivnim kalijem-40, pa tudi z drugimi radionuklidi, ki pridejo v okolje zaradi človeške dejavnosti, kot npr. jod-131 ali stroncij-90.

Če imajo radionuklidi, ki jih zaužijemo, dolge razpolovne čase, bodo v telesu ostali in se v njem kopičili. Zato je vsako živo bitje, tudi človek vir sevanja. Povprečna aktivnost človeka oziroma ra-dionuklidov v njegovem telesu je tako 8000–10.000 Bq in vsak, ki si s partnerjem deli zakonsko posteljo, zaradi tega dodatno prej-me 0,01 mSv/leto.

Radionuklidi, ki se kopičijo v telesu, niso samo začasni vir obseva-nja, tako kot so bili, dokler so bili še v okolju, ampak na naše celice stalno učinkujejo. Marsikdaj se radionuklid vgradi v celico ali pa v snovi med celicami: stroncij-90 je tako podoben kalciju, da ga telo vgradi v kosti, jod-131 se kopiči v ščitnici, ki ne loči med radioak-tivnim in neradioaktivnim jodom, cezij-137 pa je podoben kaliju in se kopiči v mišičnih celicah. Zato je še posebej nevarno, če ra-dioaktivne snovi onesnažijo (kontaminirajo) okolje, npr. vodo, in rastline, s katerimi se hranijo rastlinojedci. Dolgožive radioaktivne snovi bodo s hrano in vodo prešle v organizme in v njih ostajale. Cezij-137, ki je prešel v vodo, se bo kopičil v enoceličnih algah. Alge

bodo pojedli planktonski rakci, organ-ske snovi bodo prebavili, cezij-137 pa s e bo v njih kopičil, saj pojedo veliko alg. Manjše ribe bodo pojedle plank-tonske rakce (s cezijem-137 vred) in večje ribe bodo pojedle manjše ribe. V velikih ribah bo koncentracija cezi-ja-137 bistveno višja kot je bila sprva v vodi. Te ribe pa končno pridejo na naš krožnik in če jih pojemo veliko, se bo koncentracija cezija-137 v našem telesu še povečala.

Ker se radioaktivne snovi v organiz-mih kopičijo in s hrano prenašajo od enega do drugega, je še posebej nevarno, če pride do kontaminacije okolja. Zato je pri ravnanju z radioak-tivnimi snovmi najpomembneje, da kontaminacijo preprečimo. Pred zu-nanjim sevanjem se namreč še lah-ko zaščitimo ali pa se mu izognemo, proti notranjem sevanju pa ne more-mo dosti. dr. Metka Kralj

Radioaktivnesnovivokoljuinbioakumulacija

RADIONUKLIDIV OKOLJU PRST

RASTLINE

ČLOVEK

ŽIVALI

neposredno obsevanje

posedanje

posedanje

vdihavanje / posedanje

zaužitje

mleko

meso

neposredno obsevanje

zaužitje

razkroj

vsrkavanje

zaužitje

razkroj

vdihavanje

Država Sevanje naravnega ozadja

Japonska 1,7 mSv/leto

Francija 1,8–3,5 mSv/leto

ZDA 2,6 mSv/leto

Slovenija 2,5–2, 8 mSv/leto

Švedska 3,9 mSv/leto

Indija (področje Kerala) 13 mSv/leto

Svetovno povprečje

2,4 mSv/leto

Doze, ki jih v povprečju prejmejo prebival-ci različnih držav zaradi sevanja naravne-ga ozadja.

Radionuklidi v okolju krožijo preko prehranjevalnih verig iz neživega okolja v živa bitja, v katerih se lahko kopičijo.

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 201110 POSAVSKA PANORAMA

BREŽICE – Območna izpostava JSKD Brežice je 12. aprila v Prosvetnem domu pripravila območno revijo otroških folklor­nih skupin pod naslovom Igraj kolce 2011. Da ohranjajo slo­vensko kulturno dediščino, je na srečanju pokazalo šest otro­ških folklornih skupin: Kamenčki OŠ Dobova, vodja skupine in avtorica odrske postavitve (v.s. in a.o.p.) Vladka Guček z

naslovom odrske postavitve (o.p.) Ob bistrem potoku je mlin; Žarek OŠ Krmelj, v.s. in a.o.p. Marjetka Podlogar z o.p. Ven­ček narodnih; OŠ Artiče, v.s. in a.o.p. Janja Bogovič z o.p. Ulovimo muho; Kosci OŠ Dobova, podružnične šole Kapele, v.s. in a.o.p. Vesna Molan z o.p. Na dvorišču; Kresnice OŠ Breži­ce, v.s. in a.o.p. Zdenka Dušič z o.p. To je moj »kufer« ter Otroška FS KUD Oton Župančič Artiče, v.s. in a.o.p. Vesna Bo-govič z o.p. Micka pometa.Vodja sklada Simona Rožman Strnad se je mladim folklori­stom, njihovim mentorjem in nenazadnje staršem zahvali­la za prizadevnost in razumevanje pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine, saj odrske predstavitve prinašajo mno­go zadovoljstva in veselja tako izvajalcem kot tudi gledal­cem in poslušalcem, ki napolnijo dvorano; skupinam pa je nato za sodelovanje podelila še zaslužena priznanja. Revijo je strokovno spremljala Nežka Lubej, utrip s povezovanjem pa ji je dajala Ingrid Molan.� N.�Jenko�S.

Šestskupinigralokolce

Na�srečanju�je�nastopilo�šest�otroških�folklornih�skupin.

KOSTANJEVICA NA KRKI - V organizaciji tamkajšnje Osnov-ne šole Jožeta Gorjupa, Galerije Božidar Jakac in občine je 15. aprila potekal že 22. otroški extempore, zvečer pa je bila na dvorišču galerije še otvoritev razstave nastalih del, združena z dnevom šole in osrednjo občinsko slove-snostjo ob dnevu upora proti okupatorju.

22. extempora se je udeležilo kar 95 učenk in učencev iz 31 šol, tudi iz hrvaške Bregane, ki so tokrat prvič kiparili in s tem počastili 50­letnico kiparskega simpozija Forma viva. Raz­stavo izdelkov z naslovom »Kipi govorijo« je odprl akadem­ski kipar Dušan Tršar in dejal, da stvaritve, ki so jih ustvari­li šolarji, sicer niso umetniške, so pa kreativne, posebej pa je pohvalil izbiro materialov, od odpadnih do papirja, gline, lesa in kamna. Ravnateljica kostanjeviške šole Melita Skušek je vsem so­delujočim na extemporu podelila spominska priznanja, pro­gram prireditve pa so pripravili učenci in učenke kostanje­viške šole pod mentorstvom Metke Povše in Mojce Jevšnik, ki so skozi poezijo, ki so jo ustvarili v okviru 7. Gorjupovega večera, pesem in ples domiselno predstavili svoj odnos do znamenite kostanjeviške razstave kipov na prostem. Dobro­došlico obiskovalcev prireditve je zaigral domači pihalni or­kester, po njej pa je zaigral Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče.� P.�Pavlovič

Naextemporuprvičkiparili

Kostanjeviški�učenci�in�učenke�so�v�otvoritvenem�programu�pokazali,�kako�„kipi�govorijo“.

DOLENJA VAS - V nekdanjih prostorih železniškega posta-jališča Libna so članice Kulturnega društva Libna 16. aprila postavile na ogled dvodnevno razstavo ročnih del. Gre za tradicionalno društveno razstavo na cvetno nedeljo, ki jo prirejajo že vse od od leta 2000, ko so se najprej ženske začele ob ročnih delih družiti neformalno, zatem v okvi-ru dolenjevaškega Kulturnega društva Žarek ustanovile ročnodelsko sekcijo, leta 2003 pa samostojno KD Libna.

Danes je v društvo, sestavljeno iz dveh sekcij, ročnodelske in likovne, včlanjenih 18 članic, ki se na družabnih in ustvarjal­nih srečanjih ob vezenju in kvačkanju, upodabljanju vzorcev na tkaninah ali pri izdelavi samostojnih izdelkih in aranžma­jev dobivajo v društvenih prostorih ŽP Libna vsak torek po­poldne, pri čemer se jim pogosto kot mentorica in svetovalka pridruži tudi etnologinja dr. Ivanka Počkar iz Posavskega mu­zeja Brežice. V društvu si namreč prizadevajo preko ročnih del ohranjati kulturno dediščino prednikov oziroma prednic, hkrati pa le­to nadgraditi tudi z novodobnimi trendi, vzorci in oblikami. Slednje je odražala tudi letošnja razstava, kjer so v ročnodelskih izdelkih prevladovali motivi velike noči, različni vezeni okraski in obeski, prti različnih velikosti in oblik. Hkrati je bilo na ogled postavljenih tudi nekaj slik do­mačih likovnikov, ki se prav tako kot članice ročnodelske sek­cije dodatno dvakrat letno izobražujejo na dveh ustvarjalnih delavnicah, ki jih vodita mentorja Jože Kotar in prof. Seba-stjan Starec, v delavnici kiparjenja z glino v minulem letu pa jih je pri ustvarjanju kot mentor usmerjal Andrej Čebular.Razstav je odprla predsednica društva Antonija Žener, s pe­smijo so jo popestrili Ljudski pevci Ajda in mlada citrarka Ju-lija Laznik, prireditev pa je povezoval Ivan Mirt. � Bojana�Mavsar�

Velikonočnarazstavavezenininkvačkanihizdelkov

Predsednica�društva�Antonija�Žener�in�povezovalec�otvoritvenega�programa�Ivan�Mirt

KRŠKO ­ V organizaciji JSKD ­ Območne izpostave Krško je 14. aprila v Kulturnem domu Krško izzvenela letošnja prireditev Pe­sem mladih src. Kot prvi se je predstavil Cicibanov zborček z zbo­rovodkinjo Mojco Gorenc, ki deluje v Vrtcu pri OŠ XIV. divizije Senovo, nato so zapeli otroci Otroškega pevskega zbora Balončki iz vrtca in 1. razreda OŠ Adama Bohoriča Brestanica, ki jih vodi Tatjana Mešiček. Damjana Mlakar je na nastop pripravila Otro­

ški pevski zbor na OŠ Julija Dalmatina Krško, Anuška Ajster pa Otroški pevski zbor na OŠ Podbočje. Stanka Macur je na nastop pripeljala Otroški pevski zbor Ptičice z OŠ Adama Bohoriča Bre­stanica, zborovodja Peter Bunetič pa Mladinski pevski zbor iz OŠ XIV. divizije Senovo. Pod zborovodsko palico Bernardke Božič se je predstavil Mladinski pevski zbor OŠ Raka. Nastopil je tudi Mla­dinski pevski zbor z OŠ Jurija Dalmatina Krško, ki ga vodi Mla­karjeva, nato še Mladinski pevski zbor OŠ Podbočje in OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, zborovodkinja je Mojca Jevšnik, Macurjeva pa je na nastop pripravila tudi Mladinski pevski zbor Grlice. Pevski zbori so nastopili s po tremi pesmicami, na kla­virju pa so jih spremljali Dejan Jerončič, Estera Cetin, Lucijan Cetin, Peter Urek, na harmoniki Toni Sotošek, na violini Pia Kr-žan, Nina Popelar, na kitari in bas kitari Martin Božič in Robert Kerin, na trobenti Jožef Krajnc ter na flavti Tjaša Voglar. Revi­jo je strokovno spremljala Majda Hauptman, z iskrivimi mislimi pa vodila Klavdija Mirt. M.�Kalčič

Pesemmladihsrc2011

Cicibanov�zborček�z�zborovodkinjo�Mojco�Gorenc

RADEČE ­ Najmlajši člani Gledališkega društva Radeče, ki de­lujejo pod imenom Drejčki, so se 15. aprila predstavili v Domu kulture Radeče z gledališko predstavo Butalska sestavljanka, prirejeno po znanem humorističnem pripovednem delu Frana Milčinskega. Mladi Drejčki, ki so se lepo vživeli v posamezne

like neumnih in neukih Butalcev, so pod vodstvom dveh rež­iserk, ki sta tudi priredili besedilo, Katje Čeč in Vesne Mo-čilar, postavili na oder sedem slik, sedem prizorov, v katerih se Butalci ukvarjajo z različnimi problemi. Scena je bila delo Bojana Sumraka, kostumi Suzane Pinosa, za odrske efekte pa je skrbel Tomaž Lavrinec.� S.�R.

DrejčkivRadečahpredstaviliButalskosestavljanko

Bo�Butalcem�uspelo�ujeti�razbojnika�Cefizlja?

BRESTANICA - Razstava ročnih del Pridne roke Rajhenbur-ga je letos bila že sedma zapovrstjo in je nosila podna-slov Rože vse povedo. Odprtje razstave je bilo 15. aprila v Domu Svobode v Brestanici.

Ker iz ročnih del diha izročilo naših prednikov, je bil kultur­ni program naravnan na ljudsko vižo. Ljudske pesmi, ki pojo o cvetju in ljubezni, so povezali v šopek Andreja Bračun, Mar-ko Železnik, Klara Drstvenšek in citrarka Anja Drstvenšek. S harmoniko je razpoloženje popestril Robi Omerzu.Pomlad je dihala iz razstavljenega cvetja, bogatega po materi­alu, barvah, aranžmajih, pa tudi iz vezenih, pletenih, kvačka­nih prtov in prtičkov, ki so imeli cvetlične vzorce. Ustvarile so jih Milica Zupančič, Vida Mešiček, Jožica Češek, Anica Radej, Anica Kenig, Marica Vajdič, Evgenija Mikeln, Olga Bračun, Ita Podgoršek in Irena Kožuh. Največ izdelkov pa je prispevala Ma-nja Seher in z njimi dokazala bogastvo idej, izvirnost in spre­tnost. Razstava ročnih del je hkrati kulturni dogodek in pleme­niti dokaz, da ustvarjalnost še živi med našimi ljudmi, da si klub tisočerim obveznostim hočejo najti čas za tisti del ustvarjanja, ki pomirja dušo, bogati občutke, ki plemeniti dom. Kdor je ho­tel, se je v vseh teh spretnostih lahko preizkusil v delavnicah, ki jih je dopolnila še Vesna Češek z izdelovanjem umetelnega nakita. Delavnice so bile oba dneva dobro obiskane. Glavna organizatorka vsakoletne razstave je Irena Kožuh, raz­stava je del letnega programa dela KD Svoboda Brestanica, z materialom pa je pomagalo podjetje Duropack – Tespack Bre­stanica. M.�Marjetič

PridnerokeRajhenburga

Razstavo�pridnih�rok�Rajhenburga�so�pripravili�že�sedmič.

SEVNICA ­ Učenke in učenci prvega razreda Osnovne šole XIV. di­vizije Senovo so 8. aprila obiskali proizvodni obrat pekarne Kru­hek, ki stoji na prijetni lokaciji gornjega dela naselja Šmarje v Sevnici. Mlade obiskovalke in obiskovalce je sprejel lastnik pe­karne Karel Kozole in jim skupaj s sodelavci predstavil potek peke kruha in različnih vrst peciva. Sam obisk znane in priznane

sevniške pekarne je pustil nepozabne vtise, Kozole pa je dogo­dek strnil z besedami, da gre za strokoven obisk, pripravljen za otroke nižje stopnje, ki je pomemben tudi za vzpodbujanje po­klicnega izobraževanja, lastnih idej, ročnih spretnosti in morda celo želje po samostojni obrtni dejavnosti.� S.�R.

Kakodišikruh?

Učenke�in�učenci�prvega�razreda�Osnovne�šole�XIV.�divizi-je�Senovo�z�učiteljicama�in�lastnikom�pekarne�Kruhek

CERKLJE�OB�KRKI�-�13.�marca�se�je�v�dvorani�gasilskega�doma�Cerklje�ob�Krki�odvila�dobrodelna�prireditev�z�na-slovom�»Korajža�velja«,�ki�so�jo�že�petnajstič�zapored�pri-pravili�gasilci�PGD�Cerklje�ob�Krki.�Na�prireditvi,�ki�jo�je�povezoval�Srečko�Pavkovič,�so�nastopili�Majda�Petan,�Pe-ter�Dirnbek,�ansambli�Jerneja�Kolarja,�Azalea,�Orion,�Posa-vskih�5�in�drugi.�Občinstvo�pa�je�s�svojim�nastopom�navdu-šila�tudi�domača�narodno-zabavna�zasedba�Boštjan�Vegelj�s�prijatelji�(na�fotografiji).�� P.�V.

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011 11KULTURA

KRŠKO – V Galeriji Krško je 19. aprila potekala otvoritev ki­parske razstave Boštjana Drinovca „Kakofonični generator Krško“. Ljubljanskega umetnika, predstavnika mlajše gene­racije slovenskih kiparjev, v Krškem poznamo predvsem kot avtorja doprsnega kipa Josipine Hočevar v Gaju zaslužnih ob­čank in občanov v Krškem. Dela, razstavljena v Galeriji Krško

so navidez smiselno nepovezana, vendar je osnovna pripove­dna tema postavitve energija v različnih pojavnih oblikah. Avtorja in razstavo, ki bo na ogled do 20. maja, je predsta­vila direktorica Kulturnega doma Krško Katja Ceglar, odprla pa jo je podžupanja Ana Somrak.

Kultura v Posavju

KOSTANJEVICA NA KRKI – 15. aprila so v Lamutovem salonu Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki odprli razstavo akademskega slikarja mag. Tomaža Gorjupa. Na razstavi z naslovom „Zajetje v času, slike 2001­2011“ je predstavljenih zadnjih deset let umetnikovega ustvarjanja. V tem obdobju je Gorjup popolnoma spremenil pristop do slikanja, saj je v njegovih slikah figuro zamenjala barva. Avtorja in njegovo delo je na otvoritvi predstavila dr. Metoda Kemperl. Mag. Tomaž Gorjup se je rodil leta 1950 v Ljubljani očetu Rudi­ju Gorjupu, akademskemu slikarju. Leta 1974 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, dve leti ka­sneje pa zaključil magistrski študij slikarstva. Od leta 2000 je redni profesor za risanje in slikanje na Oddelku za likov­no pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Ukvarja se s slikarstvom, risbo, grafiko, teorijo likovne umetnosti in likov­no pedagogiko. Za svoje delo je prejel več pomembnih na­grad in priznanj, med drugimi leta 1981 Župančičevo nagra­do. Do zdaj je imel okrog 90 samostojnih in 400 skupinskih razstav doma in v tujini. S to razstavo, ki bo na ogled vse do 22. maja, se je v Galeriji Božidar Jakac tudi začela nova se­zona razstav. R.�R.

Desetletjeustvarjanjamag.TomažaGorjupa

KRŠKO ­ Simfonični orkester Krško Glasbene šole Krško je 16. aprila pod taktirko prof. Draga Gradiška v veliki dvo­rani krškega hrama kulture izvedel premierni koncert z naslovom Plesi od Händla do danes. Uvodni Gradiškovi pri­redbi Händlove „Glasba za kraljevi ognjemet“ so sledile skladbe: Čardaš (Vittorio Mon­ti) – solistka violinistka Jerne-ja Vakselj, Bacchanale iz ope­re Samson in Dalila (Camillo Saint­Saens), Stran iz albuma (M. Magnani) – solistka na kla­

rinetu Urška Strojin, Jazz suita št. 2, skladatelja Dmitrija Šo­stakoviča (priredba Drago Gradišek), Trepak iz baletne suite Hrestač (P. I. Čajkovski, priredba M. J. Isaak), venček skladb slovenske plesne skladbe (P. Urek), koncert pa so krški sim­foniki zaključili z Melodijami bratov Avsenik (priredba Bojan Adamič). Simfonični orkester GŠ Krško, ki ga sestavlja okoli 90 domačih instrumentalistov, deluje že od leta 1992. Vse od ustanovitve ga uspešno vodi prof. Drago Gradišek, ki je v za­četku tega meseca prejel nagrado Frana Gerbiča, ki jo pode­ljuje Zveza glasbenih šol Slovenije za nadpovprečno uspešno delo in posebne dosežke na glasbenem področju. � B.�M.�

PlesiodHändladodanes

Violinistka�Jerneja�Vakselj

Začetke zbiranja gradiva za obsežno in celovito monogra­fijo o sevniškem gradu, ki je trajala približno devet let, je predstavil urednik in soavtor Oskar Zoran Zelič. Razisko­vanje zanimive preteklosti, ki še vedno močno buri domišlji­jo, segajo v leto 2003, ko sta Oskar Zoran Zelič in danes žal pokojni Jože Peternel v roke dobila obsežno slikovno gradi­vo iz zapuščine zadnje sevni­ške graščakinje Mathilde Arco Zinneberg. Čez nekaj let sta neutrudna iskalca in razisko­valca preteklosti povabila k sodelovanju še enajst strokov­njakov z različnih področjih in nastalo je pomembno delo, ki odkriva zgodovino sevniške­ga gradu z vidika zgodovine, umetnostne zgodovine, arhi­tektura, krajinske arhitektu­re, konservatorstva in nara­voslovja. Monografija obsega 368 strani, 350 fotografij in 14 prispevkov dvanajstih av­torjev ­ dr. Igorja Sapača, dr. Toneta Ravnikarja, dr. Mihe Preinfalka, Lidije Slana, dr. Vesne Bučić, mag. Viktorja

Monografija,posvečenasevniškemugraduSEVNICA - Številni zadovoljni obiskovalci in obiskovalke so 15. aprila v dvora-ni Alberta Felicijana na sevniškem gradu z zanimanjem spremljali predstavi-tev nove knjige, ki je postavila še en trajen spomenik sevniški preteklosti – tokrat osebam in dogodkom, povezanim z življenjem na sevniškem gradu.

Povšeta, dr. Barbare Muro-vec, Andreje Mihelčič, Du-šana Klenovška, dr. Daše Pa-hor, dr. Simone Menoni ter Oskarja Zorana Zelič.

Za dobro in kvalitetno opra­vljeno delo je izrekel ob za­ključku predstavitve mono­grafije Grad Sevnica čestitke Društvu Trg Sevnica, predse­dnici društva, uredniku, po­kojnemu Jožetu Peternelu in avtorjem prispevkov sevniški

župan Srečko Ocvirk. »Izre­dno sem ponosen, da imamo tako velike knjige o Sevnici,« je dejal župan in samo pred­stavitev označil kot pomem­ben kulturni dogodek. Sevni­čanka Hilda Lipovšek se je v imenu Sevničank in Sevniča­nov zahvalila Oskarju Zoranu Zeliču, ki je bil gonilna sila pri nastajanju monografije, da je vztrajal, da je knjiga izšla.� Smilja�Radi,�� foto:�L.�M.�

Urednik�in�soavtor�monografije�Oskar�Zoran�Zelič

PODSREDA ­ V galerijskih pro­storih tamkajšnjega gradu je na ogled razstava akademskega sli­karja Blaža Vehovarja z naslo­vom »Okna, ki jih odpremo, da vidimo vrtove«. Vehovar je kot diplomant beneške akademi­je eden vidnejših mlajših ume­tnikov klasične slikarske smeri. Predstavlja se z najnovejšimi deli, v katerih ohranja stare in stalne vzore, vendar jih na novo pooseblja. Poseben vzvod za njegova dela je življenjska zgodba njegove babice, ki je bila zaprta v koncentracijskem taborišču, zato so razstavljena

dela na prvi vtis temačna. A kot je na otvoritvi razstave deja­la umetnostna zgodovinarka Alenka Černelič Krošelj, nosijo optimistično sporočilo, da bolečina in smrt prineseta novo roj­stvo in upanje. Dogodek je popestril marimbist Aristel Škrbić iz Krškega, od koder so tudi umetnikove korenine. Vehovar je sicer že nekajkrat razstavljal v posavskem prostoru, dogovar­ja se tudi za razstavo v Kostanjevici na Krki. Razstava na gra­du Podsreda bo na ogled do 19. junija. � S.�V.�

OknaBlažaVehovarja

Umetnik�ob�svojem�delu

KRŠKO ­ V Mestnem muzeju Krško so 20. aprila, na predvečer 130­letnice prihoda prvih sedmih trapistov iz Francije v Rajhen­burg, odprli začasno razstavo z naslovom „Trapisti iz Rajhenbur­ga“. Razstavo, prostorom prirejeno selitev stalne razstave na gradu Rajhenburg, odprte leta 1993, je pripravila Irena Fürst iz brestaniške enote Muzeja novejše zgodovine, v Mestnem mu­zeju pa bo gostovala do konca obnove omenjenega gradu oz. predvidoma do začetka leta 2013.

Red trapistov, znan po strogem asketskem življenju, je pustil velik pečat v zgodovini gradu in kraja. Trapisti so namreč v teh krajih uvedli številne novosti v kmetovanju, sadjarstvu in vino­gradništvu, izdelovali so znameniti sir trapist, čokolado in liker, zgradili hidroelektrarno … Njihovo življenje je kruto preseka­la druga svetovna vojna, saj so jih leta 1941 z gradu pregnali najprej Nemci, leta 1947 pa so morali dokončno zapustiti grad. Med vojno so se zatekli v samostan v Banja Luki, od koder je otvoritev razstave obiskal pater Tomislav Topić.Razstavo je odprla direktorica krške občinske uprave Melita Čo-par, pozdravila jo je tudi direktorica Muzeja novejše zgodovine dr. Kaja Širok, odprtje pa je s pesmimi, ki simbolizirajo trapi­stovsko povezanost z Marijo, popestril Moški pevski zbor Svo­boda Brestanica.� P.�P.�

Razstavaotrapistihzačasnovmestnemmuzeju

Avtorica�razstave�Irena�Fürst,�dr.�Kaja�Širok�in�p.�Tomislav�Topić

KULTURNI DOM KRŠKOblagajna: 07/4880-194, info: 07/4880-190,

e-mail: info@kd-krsko.si, splet: www.kd-krsko.si

KEEL KLEZMER BANDjazz-etno koncert

Zasedba: Faruk Dreca – klarinet, Marko Furek – kontrabas, Vojko Vešligaj – kitara, Dejan Štuhec – harmonika

petek, 6.5., ob 20.30 uri, Klub KDK

Gledališče Koper:

NAOČNIK IN OČALNIKmladinska komedija

Igrajo: Gorazd Žilavec, Gregor Zorc, Žiga Saksida, Ajda Toman

petek, 13.5., ob 17. uriPLOŠČAD pred Kulturnim domom Krško, vstop prost

(v primeru dežja predstava odpade)

Tone Partljič se je v svojem življenju preizkusil v vlogi uči­telja, filmskega in gledališke­ga igralca, politika, drama­turga, slovenska javnost pa ga zagotovo najbolj pozna po njegovih številnih pripovednih in dramskih delih. »Enkratni pričevalec nekega časa, do­godkov, nekih razmišljanj, uporov, hrepenenj …,« je pri­znanega slovenskega pisatelja in dramatika napovedal mo­derator prijetnega literarne­ga večera v sevniški knjižni­ci Matija Drobne. Na Matijevo vprašanje, kako je priti v Sev­nico, v kraj, ki ne slovi ravno po literarnih presežkih, je po­nosni Štajerec hudomušno od­vrnil, da mu je Sevnica ostala v spominu predvsem po žen­skem spodnjem perilu.

Nato je, prijetno presene­čen nad številom obiskoval­cev, ki so se v prekrasnem

TonePartljičgostvokvirubralnegaprojektaSEVNICA - V počastitev slovenskih dnevov knjige, v okviru bralnega projek-ta vseh treh posavskih knjižnic z naslovom Posavci beremo skupaj in ob za-ključku Bralnega krožka Knjižnice Sevnica je bil 21. aprila osrednji literarni gost 70-letni besedni umetnik Tone Partljič.

sončnem popoldnevu odzva­li srečanju z njim (še pose­bej pa je pohvalil učenke in učence OŠ Blanca, ki so pri­šli v knjižnico s svojo profe­sorico slovenščine Nino Ka-dilnik), predstavil del svoje življenjske zgodbe, literarna dela, ki jih je rad bral v mla­dosti ter se nato osredoto­

čil tudi na tista, ki jih je sam napisal. Posebno priznanje in pohvalo pa je izrekel amater­ski gledališki skupini na Seno­vem in režiserki Boži Ojster-šek, saj tam že deset let na odru zelo uspešno uprizarjajo njegove komedije in navadno se premier tudi sam udeleži.� Smilja�Radi

Tone�Partljič�v�sproščenem�klepetu�z�osnovnošolci�OŠ�Blanca

redakcija@posavje.infoTel.: 07 49 05 782

KakofoničnigeneratorKrškoBoštjanaDrinovca

Somrakova,�Ceglarjeva�in�Drinovec�na�otvoritvi�razstave�(foto:�N.�Sotelšek)

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 201112 OBVESTILA

PODPORNO OKOLJE ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA Center za razvoj podjetništva in turizma Krško kot ena izmed vstopnih točk VEM v okvi-ru JAPTI, javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, izvaja celovite podporne storitve, kjer lahko med drugim pridobite naslednje informacije oz. storitve:

•• Osnovno svetovanje o postopkih pred ustanovitvijo podjetja, pogojih za ustanovitev podjetja in za opravljanje dejavnosti, vodenju poslovnih knjig, virih in dostopu do fi­nančnih sredstev;

• Brezplačni postopki registracije, doregistracije in spremembe pri registraciji za samo-stojne podjetnike in družbe z omejeno odgovornostjo preko spletne aplikacije e-VEM;

•• Informacije o aktualnih javnih razpisih, svetovanje pri pripravi in izvedbi razvojnih projektov in prijav na razpise za pridobitev finančnih sredstev, izdelava poslovnih načr-tov in investicijskih elaboratov.

Nekaj trenutno aktualnih razpisov za razvoj malega gospodarstva:

¾ P1 - P1 2011 – Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

• Upravičeni stroški: materialne in nematerialne investicije ter obratna sredstva. • Kreditna linija za obstoječe MSP: Razvojne garancije in mikrogarancije za obra­

tna sredstva (obrestna mera: EURIBOR 6­mesečni + 0,8 %, višina garancije: od 60­80 %).

• B. Kreditna linija�za MSP s statusom novega podjetja (Razvojne garancije in mikrogarancije za obratna sredstva (obrestna mera: EURIBOR 6­mesečni + 0,8 %, višina garancije: 80 %).

• Roki za predložitev vlog: 15.5.2011, 15.6.2011, 15.7.2011, 10.9.2011, 10.10.2011, 10.11.2011 in 10.12.2011 oz. do porabe sredstev

• Razpisna dokumentacija, vsebinske informacije: www.podjetniskisklad.si.

¾ Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere namenjene tehno-loško inovativnim projektom (P1 TIP 2011)

• Namen: izboljšanje dostopa mikro, malim in srednje velikim podjetjem do ugo­dnih virov dolžniškega financiranja za komercializacijo novih rešitev, produktov ali storitev, ki so rezultat lastnega znanja ali znanja širšega razvojno raziskovalnega tima, ki prehaja v fazo izvedbe proizvodnje in ali fazo prodora na trg.

• Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov.

• Roki za predložitev vlog so: 05.05.2011, 20.05.2011, 05.06.2011, 20.06.2011, 05.07.2011, 05.09.2011, 20.09.2011, 05.10.2011 in 20.10.2011, 05.11.2011, 20.11.2011, 05.12.2011 oziroma do porabe sredstev.

• Razpisna dokumentacija, vsebinske informacije: www.podjetniskisklad.si.

¾ Javni razpis »Inovacijski vavčer 2011«

• Predmet: sofinanciranje upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev oz. sve­tovalcev pri pripravi in izvajanju razvojno naravnanega ali raziskovalno razvojnega projekta podjetja, kjer bo končni rezultat vloga za pridobitev pravice industrijske lastnine v obliki nacionalne ali mednarodne prijave: patenta, modela ali znamke.

• Javni razpis bo odprt do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 29.9.2011. • Razpisna dokumentacija, vsebinske informacije: www.japti.si.

¾ Javni razpis »Mentorski vavčer 2011«

• Predmet: sofinanciranje upravičenih stroškov, ki bodo podjetjem nastali iz naslo­va poslovnega mentorstva po tem javnem razpisu. Upoštevajo se le tisti upraviče­ni stroški, ki bodo nastali v roku od dneva oddaje vloge in največ do 15.09.2012. Pri tem mora podjetje upoštevati, da se mora poslovno mentorstvo izvesti v obli­ki rednih skupnih aktivnosti podjetnika in poslovnega mentorja vsaj 1 x teden­sko, v strnjeni izvedbi brez prekinitev najmanj 12 celih mesecev in ne dlje kot do 15.9.2012.

• Javni razpis bo odprt do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 20.6.2011. • Razpisna dokumentacija, vsebinske informacije: www.japti.si.

Za več informacij se lahko oglasite na našem sedežu (Center za podjetništvo in turizem Krško, CKŽ 46), dobite pa jih lahko tudi po telefonu 07/490 22 24 ali 07/490 22 25, po elektronski pošti info@cptkrsko.si) oz. na spletni strani www.cptkrsko.si.

Center�za�podjetništvo�in�turizem�KrškoFranc�Češnovar

BRESTANICA - Živeti v urejenem in lepem okolju je želja in cilj vseh, ki so 16. aprila urejali okolje v Brestanici. Očistili so zane-marjene steklene površine in temeljito po-metli parkirni prostor, pobarvali klopi, ogla-sno desko pri trgovini Mercator in turistično tablo pri pošti, akcijo pa zaključili z barva-njem brvi preko potoka. Vsega jim ni uspelo opraviti, zato bodo z urejanjem okolja na-daljevali in upajo, da se jim bo pridružil še kakšen okoljsko zaveden krajan.

RAKA - Pod okriljem TD Lovrenc Raka je 9. aprila že četrto leto zapovrstjo na Raki potekalo pomladansko čiščenje okolja. V sodelovanju s KS Raka, OŠ Raka in ostali-mi društvi so udeleženci očedili in olepšali Rako in s tem opozorili na odnos do narave. Čeprav so dodobra napolnili vse zabojnike, člani Turističnega društva Lovrenc Raka za-dovoljno ugotavljajo, da vsakoletne čistil-ne akcije dosegajo svoj cilj - manjšo one-snaženost okolja.

Zakaj ne bi tudi pri vas zadišalo po sveže

pečenem kruhu?

• knjiga,kiježemnogimzačetnikompomagaladookusnegadomačegakruha,

• knjiga,kisejerazveselijotudiizkušenipeki,• knjiga,kijelepoinkoristnodarilo...

Naročitejoprekotelefonana040 634 783

aliprekoel.poštenazalozba@posavje.info

Kruh in pecivo po domače – za veliko veselja ob peki!

„Pokličeš, naročiš, pa jo poštar v nekaj dneh prinese? Super, torej bomo za vikend že pekli!“ bralka iz Tržišča

„Všeč mi je, ker slediš slikam in navodilom in se postopoma učiš. Zdaj jo naročam še za pri-jateljico, da si ne bo ves čas sposojala moje knjige.“ Maruša iz Leskovca

„Celo življenje že pečem kruh in pecivo, pa šele sedaj vem, koliko stvari pri tem počnem narobe! Povsem enostavne skrivnosti iz te knji-ge so mi pomagale, da je naš kruh sedaj rahel in neverjetno okusen.“ Marija iz Brežic

„Naročila bi to knjigo, ker je za peko navdušila mojega soseda. Gotovo bo tudi mojemu možu všeč. Se že veselimo!“ Jana iz Kostanjevice

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011 13OBVESTILA

www.prstan.eu

Lokalna razvojna fundacija PosavjaCesta prvih borcev 3, 8250 Brežice

gsm 059 955 046e-mail info@prstan.euwww.prstan.eu

Zveza prijateljev mladine Krško je nevladna, samostojna, človekoljubna, prostovoljna, humanitarna in neprofitna društvena organizacija, ki dela javno dobro. Deluje na področju občine Krško in širše v Posavju že vse od leta 1953. Njena dejavnost je namenjena otrokom, mladostnikom, staršem in družinam. Temelji na razvijanju temeljnih vrednot prostovoljnega dela, negovanju dobrih medčloveških odnosov ter v sožitju generacij.

Zveza prijateljev mladine izvaja naslednje programe za otroke in mladostnike: Evropa v šoli, Otroški parlamenti, Bralna značka – Brez branja ni znanja, Socialno humanitarno dejavnost, Zeleni nahrbtnik z Zmajčkom Jurčkom, Dan za spremembe, Sožitje generacij, Teden otroka, Veseli december, Letovanja, zimovanja in počitniške dejavnosti na Pohorju v Piranu ter v Otroškem naselju v Nerezinah. V času poletnih počitnic bomo v Otroškem naselju v Nerezinah organizirali programe zdravstvenih letovanj otrok in mladostnikov, letovanja otrok generacije 6. razredov ter družinsko letovanje. Vpisi na letovanja bodo v drugi polovici meseca maja v pisarni ZPM Krško, Cesta krških žrtev 23, Krško. Vse dodatne informacije o letovanju pa

lahko dobite na tel.:07/48-80-366 ali mob.: 051-382-095 vsak dan od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure in v petek od 7. do 13. ure.

Zveza prijateljev mladine Krško in TOM telefon za otroke in mladostnike pa vabita k sodelovanju nove prostovoljke in prostovoljce za svetovalno delo na telefonu. Svetovalna skupina bo v Krškem delovala ob ponedeljkih od 16. do 20. ure, s pričetkom v prihodnjem šolskem letu.Vse, ki vas zanima in bi želeli sodelovati in svetovati na TOM telefonu, vas vabimo, da se nam javite v pisarni ZPM Krško ali na tel 07/48-80-366 ali mob: 051-382-095. Lahko pa nam pišete tudi na e- mail naslov p r o s t o v o l j c i @ z v e z a -zpm-krsko.si .

V nadaljevanju vam predstavljamo ZPM Krško!

Že tretje leto se v naši organizaciji lahko

pohvalimo, da smo nevladnim organizacijam

na področju Posavja uspešno pomagali pri

izdelavi ter oddaji letnih poročil.

Tako smo na AJPES za kar 51 društev oddali

Bilance stanja in Izkaz poslovnega izida

ter v sodelovanju s predstavniki društev

sooblikovali letno poročilo ter pojasnila k

računovodskim izkazom, kar 53-im NVO

pa smo pripravili tudi obračun Davka od

dohodka pravnih oseb, ter ga z njihovim

pooblastilom in našim digitalnim potrdilom

posredovali na DURS.

Pri našem delu ugotavljamo, da ima večina

NVO takšne ali drugačne težave pri vodenju

finančnega poslovanja in posledično tudi

pri oddaji letnih poročil. Veliko vas ne vodi

poslovnih knjig, še več pa ne ravna pravilno

s posameznimi dokumenti kot npr. potni

nalogi, izstavljeni računi … Veliko težav imate

tudi pri razločevanju med donacijami in

sponzorstvi ter razumevanjem pridobitne

oz nepridobitne dejavnosti.

Ker se zakonodaja na področju delovanja

društev, zasebnih zavodov in ustanov prej

zaostruje kot obratno, in se v PRSTaNu

zavedamo, da vodenje poslovnih knjig

ter v nadaljevanju priprava zaključnih

računov predstavlja kar velik problem

večini NVO, Vas pozivamo, da se že

med letom zglasite v naši pisarni, kjer

bomo skupaj nastavili pravilno pot

vodenja poslovnih knjig ter vam olajšali

delo ter skrbi za v prihodnje. Nudimo

vam individualno pomoč pri nastavitvi

vašega poslovanja, izvajamo različna

izobraževanja in usposabljanja, med

drugim tudi poseben program, ki ga za

vodenje celotnega poslovanja (članska

evidenca, spremljanje pošte in finančnega

poslovanja) ponujamo brezplačno.

Poročilo o uspešno oddanih zaključnih računih za leto 2010

v torek, 24. maja 2011, v računalniški učilnici MC Brežice ob 16h!Na praktičnih primerih bomo prikazali najpogostejše vknjižbe, ki se pojavljajo v društvih,

obnovili bomo znanje iz področja izplačevanja različnih prejemkov članom društva,

spregovorili o pravilnosti obračunavanja potnih nalogov…

Delavnica se bo izvajala v računalnici in vsak od udeležencev bo imel možnost aktivnega

sodelovanja (s sabo lahko prinesete lastne dokumente, ki vam delajo težave.

Prijave zbiramo na 070 550 395 ali tjasa.penev@prstan.eu. Delavnica je brezplačna!

Župan občine Krško, g. Franc Bogovič,

župan občine Brežice, g. Ivan Molan in

župan občine Bistrica ob Sotli, g. Franjo

Debelak bodo z veseljem odgovarjali

na zastavljena vprašanja, zato pozivamo

nevladne organizacije, ki delujete na

področju občin Krško in Brežice ter

Bistrica ob Sotli, da nam pošljite, kar želite

vprašati  in posredovali bomo  županom,

odgovore pa objavili enkrat mesečno v

Posavskem obzorniku.

Vprašanja pošljite na tjasa.penev@

prstan.eu!

DELAVNICA Vodenje računovodstva v društvih s pomočjo programa – Poslovanje društva

Vprašajte župana!Vabimo vas na novinarski zajtrk v četrtek, 5. maja 2011, ob 10.00, v

prostorih OOZ Brežice, CPB 3, Brežice!

Sočasno bo v Sloveniji potekalo 12 novinarskih

zajtrkov, na katerih bomo regionalna stičišča

za nevladne organizacije v sodelovanju s

Centrom nevladnih organizacij – CNVOS

predstavila akcijo povezovanja novinarjev in

nevladnih organizacij.

Z akcijo želimo novinarje in nevladne

organizacije spodbuditi k osebnim stikom ter

novinarjem omogočiti, da v praksi spoznajo,

kako poteka delo v NVO, s katerimi težavami

se srečujejo in kako jih rešujejo. Nevladne

organizacije bodo povabile novinarje, da en

dan preživijo z njimi. Ne kot novinarji, ampak

kot pravi nevladniki, ki se bodo vključili v delo

posamezne NVO.

Novinarski zajtrk2. FESTIVAL POSAVSKIH NVO

Društva -Zasebni zavodi - Ustanove

BREŽICE - KRŠKO - SEVNICA

Stojnice nevladnih organizacij od 9h-12h

Sobota 4. 6. 2011

Za predstavitve in udeležbo nas kontaktirajte čim prej.

Tjaša Penev, 070-550-395, 059-955-046, tjasa.penev@prstan.eu

Udeležba je brezplačna!

Vabljeni!

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 201114 POSAVSKA PANORAMA

KRŠKO – V četrtek, 14. aprila, je v Dvorani v parku v Krškem potekalo že tretje v seri-ji zanimivih predavanj o negi rastlin, ki jih organizira naša medijska hiša v sodelovanju z Valvasorjevo knjižnico Krško in strokovnja-ki Šole za hortikulturo in vizualne umetno-sti Celje. Predavateljica varstva rastlin Anja Žužej Gobec je skozi predavanje z naslovom „Pojav novih škodljivih organizmov v Slove-niji“ opozorila na prisotnost in nevarnosti škodljivcev in bolezni, ki vedno pogosteje napadajo naše rastline: paradižnikov molj, rumenica vinske trte, palmov rilčkar, fitoftor-na sušica vejic, kostanjeva šiškarica, azijski in kitajski kozliček.

Metuljček, ki povzročA črvivost plodov

Predavateljica je priso-tne pozvala, naj bodo posebej pozorni na pri-sotnost na videz nene-varnega metuljčka, ki pa je velik škodljivec, katerega primarni go-stitelj je paradižnik, napada pa tudi krompir, jajčevce in druge razhudnike. Fitosanitarna služba je prve metuljčke srebrno-sivkaste barve ulovila pri nas v letu 2009, vnešen naj bi bil iz Južne Amerike, na področju Evrope pa so jih prvi opazili v Španiji. Odrasla žu-želka paradižnikovega molja, ki je navadno velika okoli 6 milimetrov, je aktivna ponoči, jajčeca odlaga na spodnjo stran listov. Pose-bej škodljiva je ličinka, ki se takoj po tem, ko se izleže, začne hraniti na plodovih, loti pa se tudi stebla in listov. Poškodovani listi sčaso-ma porumenijo in se posušijo. Ličinke hitro navrtajo še majhne paradižnikove plodove, ti pa postanejo neodporni tudi na druge bo-lezni in gnitje. Od pomladi do avgusta ima v Sloveniji paradižnikov molj dovolj visoke temperature, da preživi in se širi, sploh v

rastlinjakih, če ga seveda hitro ne opazi-mo in ukrepamo. Če opazite znake napada, obvestite Fitosanitarno upravo na telefon 01/43 45 700, kjer boste dobili še več infor-macij o ukrepih, prvi korak pa je ta, da obolele rastline uničite s sežigom, preventivni ukrepi pa kot ponavadi izhajajo iz dobre kmetijske prakse. Koristno je redno kolobarjenje, pri katerem si v razmaku 6 tednov na istem me-stu ne sledijo rastline iz družine razhudnikov.

ljubitelji pAlM - pozor

Na pohodu je palmov rilčkar, ki zavrta v deblo palme v zgornjem delu, navadno blizu rasnega vršička in nato vrta v smeri navzdol. Ko uniči debelno sredico, se novi listi postopoma po-vešajo in na koncu propadejo ter izpadejo. Odrasel hrošč je oranžne barve, s črnimi pi-kami na ovratniku in temno obrobljenimi kri-li, v dolžino pa meri od 20 do 40 milimetrov. Palme, ki so napadene, si ne opomorejo in jih je potrebno uničiti. Leta 2009 so palmove ril-čkarje prvič opazili na Primorskem.

kitAjski in Azijski kozlički v nAših Gozdovih

Kitajski in azijski ko-zliček sta bila k nam prinesena s sadikami javorja in bonsajev iz Kitajske. Danes po svetu napadata že preko 6000 lesnatih

rastlin. Navadno opazimo t.im. „zrelostno žrtje“, ko kitajski kozlički takoj po izleganju objedajo mlado skorjo dreves. Hrošč dela luknje, velike za en evrski kova-nec. Če najdete velikega hrošča ali izvrtino, nemudoma pokličite na dežurno številko 041 354 405. Vse vrste kozličkov niso ško-dljive, ime so kozlički dobili po dolgih tipal-kah, ki lahko večkrat presegajo dolžino tele-sa, v Sloveniji pa sicer najdemo preko 200 domorodnih vrst kozličkov, ki bivajo zlasti v gozdovih.

kostAnjevA šiškAricA nApAdA prAve kostAnje

Kostanjeva šiškari-ca se nevarno širi po Sloveniji in na-pada tako gozdo-ve kot sadovnjake, škodljivec pa ogro-ža še posebej mla-da drevesa kostanja. V zahodnem delu Slove-nije je letos prišlo prvič do množičnega napa-da kostanjeve šiškarice, posebej prizadeta pa je tudi nam bližnja okolica Zagreba. Ličinka kostanjeve šiškarice začne s svojimi izločki spodbujati mlado tkivo kostanja k oblikova-nju značilnih šišk, ki deformirajo drevo. Iz ši-šk se nato izležejo osice šiškarice, ki odletijo na nove gostitelje. Šiškarica prizadene celo drevo in zmanjša pridelek kostanja za 70 %. Če opazite značilne šiške, pokličite že ome-njeno dežurno številko.

prebivAlcA vrtA in sAdovnjAkA, ki si ju ne Želite

Na predavanju je bilo govora tudi o fitoftor-ni sušici vejic in rumenici vinske trte. Obeh nadlog si nikakor ne želite v bližini svojih ra-

stlin, prva povzro-ča sušenje dreves in okrasnih ra-stlin, druga, trsna rumenica, pa na-pada trto in pov-zroči najprej ru-menenje ali rde-čenje listov vinske trte, nato se vihajo listni robovi navzdol in se poganjki povešajo, sledi še venenje in sušenje grozdov. Trsno rumeni-co povzročajo nevarne bakterije brez celične stene, fitoplazme, prenaša pa jo ameriški škr-žatek, ki pije rastlinske sokove. Posavje je za-radi množičnega pojavljanja te bolezni vklju-čeno v t.i., varnostno območje, za vsa navodi-la in ukrepe pa se obrnite na pristojne službe. Fitoftorna sušica ve-jic pa pri nas napada okrasne rastline, pov-zroči pege na listih, venenje poganjkov in nekroze skorje.

bodite pozorni in ukrepAjte

Novi škodljivci in bolezni bodo še naprej pri-hajali v naše kraje, mnogi preko uvoženih rastlin in okužene embalaže. Fitosanitarna uprava RS poskuša opozarjati, poučevati in preprečevati širjenje, več zanimivih informa-cij pa lahko preberete še na eni strani, ki nam jo je predstavila predavateljica Anja Žužej Gobec in sicer www.fito-info.si. Predavanje je pokazalo, da nam dodatno znanje pride še kako prav, ne glede na to, kakšen vrt urejamo, zelenjavni, sadovnjak ali okrasni vrtiček.

Maruša Mavsar

novi škodljivci bodo slej ko prej tu - priprAviMo se!

Kerin Janko s. p.CKŽ 65A, 8270 KRŠKOTel.: 07/49 02 560Fax: 07/49 02 571

Poslovalnica SENOVOTel.: 07/49 79 121

Velika izbira:- balkonskega cvetja- glinenih loncev in korit Akcija velja do razprodaje zalog

BREŽICE - V petek, 15. aprila, se je v brežiškem Mladinskem centru zgodil prav poseben večer, poln spominov in nostalgije. Društvo študentov Brežice je namreč s kratkim programom in po-delitvijo zbornika nekdanjim ekipam in predsednikom društva obeležilo pet-najst let delovanja tega »večno mlade-ga« društva.

Zgodba brežiškega študentskega društva se je začela v sredo, 8. februarja leta 1995, v takratnem domu JLA in tako se je z omenjeno prireditvijo pravzaprav vrnila na kraj svojega začetka, na Gubčevo uli-co. Čeprav je bilo petnajsto leto delova-nja lansko leto, je bil kmalu odkrit prijetni razlog za malo kasnejše srečanje – društvo je ob tem lepem jubileju izdalo barvito knjigo z naslovom »Društvo študentov Bre-žice – 15 let«. Vsebinsko gre za zbornik, ki je želel ujeti vsaj košček dogajanja teh

Petnajst let brežiškega študentskega organiziranja s piko na iaktivnih petnajstih let in ohraniti spomi-ne, ki so se do sedaj prenašali predvsem z ustnim izročilom, za prihodnost. Sreča-nja so se veselili tako nekdanji aktivisti DŠB kot mlajše generacije, dogodka se je udeležilo 5 od 8 dosedanjih predsedni-kov, in sicer prvi predsednik društva, Ivan Vogrinc, naslednja predsednica Karmen Matko, Mitja Baškovič, Tadej Baškovič in Gregor Borošak, opravičili pa so svojo odsotnost Mitja Vranetič, Slavko Hotko in Sebastjan Račič, ki so se skozi leta prav tako uspešno preizkusili v vodenju breži-ške mladine.

Ivan Vogrinc se je v nekaj besedah spo-mnil skromnih začetkov društva, ki je hitro raslo na entuziazmu in predanosti. »Želeli smo si popestriti dogajanje v Bre-žicah po svojih najboljših močeh,« se je spominjal Vogrinc ob misli na redna pet-kova srečanja prve marljive ekipe in vse lepe rezultate, ki so začrtali pot, po kateri društvo stopa tudi danes. »Petnajst let ni od muh,« je svoj nagovor udeležencem za-čel zadnji predsednik društva Gregor Bo-rošak, ki je DŠB vodil v letih 2006 – 2010, in si je že leta 2009 zamislil, da bi bilo srečanje nekdanjih aktivistov prijetna pri-ložnost za druženje ljudi, ki jim je društvo pomembno preoblikovalo del mladosti in jim dalo dragocene izkušnje za nadaljnjo pot. »Skozi pripravo zbornika smo z nav-dušenjem spoznavali, koliko dejavnih lju-di je oblikovalo življenje tega društva in mnogi izmed njih, vsak na svojem podro-čju, sooblikujejo utrip Posavja tudi danes, v sebi so ohranili občutek za delo v timu,

lokalpatriotizem in zaupanje v ljudi,« je pojasnil Bo-rošak. Pomembnost pridobljenih izkušenj pri delova-nju v tem društvu so potrdili tudi ostali prisotni, pri tej misli in lepih željah za prihodnost pa se jim je pridružila tudi podž-upanja Brežic, Patri-cia Čular, kateri je delovanje v DŠB prav tako na poseben način zasukalo življenjsko pot in jo z novimi iz-zivi prepričalo, da je ostala in svojo karie-ro nadaljevala v Posavju. Zbrane je pozdravil tudi predsednik Zveze ŠKIS, Matic Sušnik. Uradni del dogodka so pripravili akti-visti današnje ekipe DŠB, ki jih vodi nova predsedni-ca, Ingrid Molan, glasbe-no pa sta večer spominov popestrila Silvija Jelen in Matjaž Predanič. »Želimo si nadaljevati tradicional-ne projekte, poskušali pa bomo seveda delati še bo-lje,« je Molanova razkrila načrte za prihodnost, misli pa so že usmerjene tudi v nove prostore društva, z nakupom katerih je dru-štvo okronalo svojo pet-najstletnico avgusta 2010 in s tem velikim korakom izpolnilo želje vseh dose-danjih vodstev.

Mladostno knjigo so oblikovali in pripravili v posavski Založbi Neviodunum, grafične ele-mente zanjo je oblikoval ustvarjalni Dominik Černelič, uredila pa jo je Maruša Mavsar.

Najlepsi vrt in balkon Posavja

BREŽICE, MoJE ČISTo MESTo - ČISTIlna aKCIJaČlani Društva študentov Brežice bomo 7. maja 2011 organizirali enodnevno čistilno akcijo v centru Brežic. Na akcijo ste vablje-ni dijaki, študentje in drugi prebivalci občine. Za osnovno traso čiščenja smo si v osnovi zamislili predvsem sam center mesta in glavne javne institucije (policija, bolnišnica, ZD, osnovna šola in srednje šole) v Brežicah. Po končanem čiščenju je poskrbljeno za jedačo in pijačo.

Torej vabljeni vsi, ki želite živeti v čistih Brežicah! Dobimo se v soboto, 7. maja 2011, ob 11.00 uri pred Brežiško info točko (Cesta prvih borcev 17).

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011 15IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICESt

ran

prip

ravl

ja O

bčin

a Br

ežic

e

Spoštovani delavke in delavci, občanke, občani občine Brežice,

bralke in bralci Posavskega obzornika!

Ob mednarodnem dnevu dela vam želim, da vam vaše delo prinaša zadovoljstvo,

uspeh, pa tudi zaslužen počitek. Verjamem, da se bomo pogosto srečevali

ob uspešnih projektih in skupaj ustvarjali prihodnost.

Želim vam, da prvomajske praznike preživite v prijetnem razpoloženju in v družbi vam dragih ljudi.

Ivan Molan, župan občine Brežice, s sodelavci

Namen akcije »Učna ura v prometu« je izboljšati varnost mlajše generacije udeležen­cev v cestnem prometu, zato so organizatorji četrtošolcem in njihovim mentorjem prika­zali ustrezno ravnanje in pra­vilno udeležbo v cestnem pro­metu. Akcija je potekala v treh sklopih – najprej so učencem prikazali, kako se varno ude­ležiti prometa kot pešec. Če­trtošolci so v spremstvu poli­cista odpravili na mestne ulice in praktično izvedli prečkanje različnih tipov križišč. Ogleda­li so si tudi avtobusno posta­jo in se preizkusili v vlogi ude­leženca v prometu ­ potnika v avtobusu. Spoznali so pravi­la vedenja na avtobusu s po­udarkom na varnem vstopanju in izstopanju iz avtobusa. Po­licisti Policijske postaje Bre­žice so za udeležence »Učne ure v prometu« pripravili za­nimivo predstavitev policijske opreme za nadzor cestnega prometa, med tem tudi pred­stavitev policijskih vozil ter orožja. Ob zaključku akcije je sledil še zanimiv prikaz vaje z uporabo izšolanega policijske­ga psa v primeru napada obo­rožene osebe.

Uspešno izvedena akcija je v dveh dnevih z različnimi dejav­nostmi združila 188 učencev iz osnovnih šol brežiške občine. Razdeljeni v več skupin so so­delovali pri različnih aktivno­

SPOŠTOVANI STARŠI!Prosimo Vas, da obvestite svoje prijatelje in znance,

ki imajo otroke starejše od 3 let, le-ti pa še ne obiskujejo vrtca,

da se bodo v četrtek, 5. 5. 2011, pričele

ob 17. uri, v srednji igralnici na traktu 4,v Šolski ulici 5.

Prijave zbiramo do 4. 5. 2011, do 12. ure osebno, po e-mailu vrtec-mavrica.brezice@guest.arnes.si ali

po telefonu 07 499 13 70.

Izvajale se bodo v maju, če bo prijavljenih vsaj 5 otrok.

Mavrične urice so brezplačne!

Ravnateljica vrtca

Učnauravprometuzavečjoprometnovarnost188brežiškihčetrtošolcevBREŽICE - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Brežice je v sodelovanju s Policijsko postajo Brežice in avtobusnim prevoznikom Integral Brebusom 12. in 13. aprila 2011 izvedel preventiv-no akcijo Učna ura v prometu za 188 četrtošolcev iz osnovnih šol brežiške občine.

Zadovoljni�udeleženci�Učne�ure�v�prometustih, v sklopu katerih so osveži­li svoje znanje o varni udeležbi v prometu ter se naučili mar­sikaj novega. Po končani akci­ji so bili učenci povabljeni, da narišejo risbe na temo »Učna ura v prometu«, odbor za iz­vedbo akcije pa bo izdelke pre­gledal ter izbrane risbe nagra­dil s praktičnimi nagradami.

Povzeto po poročilu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) Občine Breži-ce, zanj Igor Ilovar, predse-dnik SPV

www.brezice.siObisk�avtobusne�postaje�Brežice

BREŽICE – 8. aprila na Srednji gradbeni, geodetski in ekonom­ski šoli Ljubljana potekalo 9. državno tekmovanje v znanju poslovne matematike, ki so se ga udeležili tudi dijaki ­ naj­boljši poslovni matematiki Ekonomske in trgovske šole Bre­žice. Na tekmovanju sta na višjem nivoju sodelovala dijaka 4. Ae oddelka Afrdita Mustafai in Benjamin Govedić, na niž­jem nivoju pa Peter Kuhar, dijak 3. Ae oddelka. Benjamin Govedić je med vsemi udeleženci dosegel najboljši rezultat in tako postal državni prvak. Mentorica Mira Starc je pove­dala, da je bilo za dosežen rezultat potrebno vložiti ogro­mno dela in truda. 1. aprila pa je v Murski Soboti potekalo 13. državno tekmo­vanje v znanju računovodstva in hkrati 17. državno tekmova­nje v znanju gospodarskega poslovanja. Dijaki 4. Ae oddelka ETrŠ so se ponovno uvrstili na najvišja mesta. V računovod­stvu je Manuela Denžič zmagala na višjem nivoju, Benjamin Govedič pa je v isti konkurenci osvojil peto mesto. Oba sta prejela zlati priznanji. Mentorica ekipi iz računovodstva je bila Hermina Vučanjk. V znanju gospodarskega poslovanja je ekipa ETrŠ v sestavi Sašo Čučnik, Christian Pregl in Jože David Savnik dosegla drugo mesto. Sašo se je nato v posa­mični konkurenci povzpel do 4. mesta in osvojil zlato prizna­nje, Christian in Jože David pa sta za svoja dosežka prejela srebrni priznanji. Mentorica ekipi iz gospodarskega poslova­nja je bila Metka Galič.� Metka�Galič,�ETrŠ�Brežice

BREŽICE – Učenci in profesorji Glasbene šole Brežice so pri­pravili radostne trenutke številnim, ki so 19. aprila prisluh­nili tradicionalnemu koncertu pod imenom Znamo tudi dru­gače. Repertoar klasične in večno zelene muzike, izveden v 21 točkah, je zvenel tudi v mislih ravnatelja Dragutina Kri-

žanića, ki jih je ubesedil: koncert je drugačen v pristopu, je drugačen v programu, je koncert odprtih vrat, je študija tistih, ki imajo veliko srce zase in za druge, je iskanje zado­voljstva, kar tudi je kultura.� N.�J.�S.

UspehidijakovETrŠBrežice

Znajotudidrugače

Nastop�harmonikarskega�orkestra�(foto:�Foto�Rožman)

BREŽICE – Društvo za preprečevanje osteoporoze Posavje­Brežice je 13. aprila v dvorani MC Brežice pripravilo sreča­nje, tokrat z naslovom Poti do kakovostnega vsakdana.Predvideno predavanje strokovnjakinje, ki naj bi predstavila najnovejše smernice na področju zdravljenja osteoporoze je žal odpadlo. Srečanje pa je lepo število udeležencev nada­ljevalo v družbi orientalske plesne skupine AMRA ob projek­tu Biti ženska. Plesalke so predstavile orientalski ples ter ob koncu naučile udeležence tudi nekaj osnov. Kajti ples krepi kosti, krepi notranje organe, razveseljuje, bogati, plemeniti in povezuje ljudi. Orientalski ples so prevzele ženske iz ce­lega sveta, ker le­ta govori univerzalni jezik, lahko ga pleše vsaka ženska, ki ni nikoli prestara, premlada, prelepa, pre­grda, presuha ali predebela. Pri orientalskemu plesu so po­membni trije principi: krepka medenica, smejoča usta, ki pri­pomorejo k dvigu prsi ­ s tem krepimo prsni koš ter glava, ki dvignjena prispeva k boljšemu počutju in videzu.Druženje so naposled krasile besede o kakovostni hrani, be­sede so bile vabljivo podkrepljene s prezentacijo raznovrstne in nadvse koristne hrane za »preperele« kosti, kako najpri­mernejšo pripraviti, s poudarkom priprave doma (ali gosti­šča, ki se temu posveča), od kruha, zeliščnih juh, solat s po­sipi in prelivi, prilog, slaščic, pijač …� N.�Jenko�S.

Srečanjenatemo"Potidokakovostnegavsakdana"

BREŽICE ­ Na parkirišču pri Mladinskem centru Brežice je 21. aprila potekala Žogarija, prireditev, ki je eden pomembnej­ših in uspešnejših promotorjev nogometne igre pri nas. Tu ne tekmujejo klubske ekipe, ampak šole s svojimi predstavniki. Namen Žogarije je vzpodbujanje mladih k športnim aktivno­stim in različnim športnim panogam, k odkrivanju novih vsebin in spoštovanju pravil poštenega obnašanja (fair play). Osre­dnja nit prireditve je bil nogomet 3:3 na mala vrata, v kate­rem so sodelovali otroci prve triade osnovnih šol, letos pa so sodelovala tudi dekleta. Na tekmovanju so sodelovale: OŠ Ar­tiče, OŠ Globoko, OŠ Pišece, OŠ Velika Dolina, OŠ Bizeljsko, OŠ Brežice, OŠ Šentjernej in OŠ Cerklje ob Krki oz. približno 300 otrok. Med fanti so se najbolje odrezali igralci OŠ Šentjer­nej, pri dekletih pa učenke OŠ Artiče.� Foto:�McB

ŽogarijavBrežicah

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 201116 IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO

Stra

n pr

ipra

vlja

Obč

ina

Kršk

o

www.krsko.si

Občinski svet Občine Krško je v letu 2010 sprejel Odlok o dodeljevanju individualnih nadomestil na območju ome-jene rabe prostora zaradi jedrskih objektov v občini Kr-ško, ki je bil objavljen v Uradne listu R Slovenije številka 76/2010. Območje omejene rabe prostora je 1500-metr-ski pas okoli NEK, s centrom v središču reaktorja.

Odlok kot upravičence do nadomestila določa posameznike, ki stalno prebivajo na območju omejene rabe prostora in so imeli stalno prebivališče na tem območju prijavljeno na dan 6. 7. 2009. Prav tako so do nadomestila upravičeni tudi dru­žinski člani upravičenca, ki so se stalno naselili na območju omejene rabe prostora po datumu 6. 7. 2009, če imajo v od­nosu do upravičenca iz prejšnjega odstavka položaj:

• otroka ali posvojenca, če se stalno naselijo do dopolnjene­ga 18. leta;

• pastorka ali otroka zunajzakonskega partnerja, če se stalno naselijo do dopolnjenega 18. leta;

• vnuka, nečaka, varovanca, ki nima staršev, ali je staršem odvzeta roditeljska pravica, če se stalno naselijo do dopol­njenega 18. leta.

Do nadomestila po predmetnem odloku niso upravičeni pre­bivalci naselja Vrbina.

Upravičenci, ki so v skladu z omenjenim odlokom upra-vičeni do individualnih nadomestil na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskih objektov v občini Krško, lah-ko na Občino Krško - Oddelek za urejanje prostora in var-stvo okolja, podajo vlogo za dodelitev nadomestila zaradi omejene rabe prostora.

Obrazec vloge za dodelitev nadomestila zaradi omejene rabe prostora je možno dobiti na vložišču ali na spletnih straneh Občine Krško (www.krsko.si).

SPREMEMBOJAVNEGARAZPISA

ododeljevanjuproračunskihsredstevzaohranjanjeinrazvojkmetijstvainpodeželja

vobčiniKrškozaleto2011

Na podlagi sprejetega Zakona o spremembah in dopol­nitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupci­je (Ur. list RS, št. 26/2011) se razveljavi in ne upošte­va 12. točka III. poglavja SPLOŠNA DOLOČILA­POGOJI ZA UPRAVIČENCE.

Ostala določila javnega razpisa ostanejo enaka.

OddajavlogezasofinanciranjedogodkaobpraznikuobčineKrško

2011ledo29.4.2011

Občina Krško vabi k sodelovanju pri oblikovanju letošnjega praznovanja občinskega praznika, ki bo potekalo v začet­ku meseca junija. Komisija bo s pomočjo vaših predlogov oblikovala program prireditev, ki bo objavljen na spletni strani www.krsko.si in na podlagi katerega bodo k izvedbi povabljeni potencialni izvajalci programov.

Vabimo društva in organizacije, da se prijavijo na naš raz­pis s svojo prireditvijo in tako počastijo ta praznik. Razpi­sna dokumentacija bo objavljena na naši spletni strani ozi­roma jo lahko dvignete tudi v kabinetu župana po 1. aprilu 2011. Dodatne informacije: 07/49­81­201 – Metka Resnik.

Predloge sprejemamo do petka, 29. aprila 2011, na na­slov: Občina Krško, CKŽ 14, 8270 Krško (s pripisom: »Ob­činski praznik 2011«).� Kabinet�župana

ObvestiloObčanke in občane Občine Krško obveščamo, da se v letu 2011 nadaljuje Javni razpis za delno povrnitev stroškov izvedbe odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Krško.

Dodatne informacije so vam na voljo na Centru za pod­jetništvo in turizem Krško (CPT Krško), Cesta krških žrtev 46, Krško, na spletnih straneh CPT Krško (www.cptkrsko.si) pod rubriko Aktualno, na tel. št. 07/ 490 22 20 in na spletni strani Občine Krško (www.krsko.si) pod rubriko Javni razpisi.

21. aprila so župan občine Krško Franc Bogovič, prokurist druž­be Spar Slovenija Igor Domjan in direktor za prodajo lizinga nepremičnin v družbi Hypo Slavko Hamberger v celoti otvorili prenovljen trgovski kompleks Qlandia v Krškem.

Investicija v kompleks Qlandia je vredna 8 milijonov evrov. Objekt ponuja 33 poslovnih prostorov lokalnim in ostalim pod­jetnikom, med katerimi je največji najemnik podjetje Spar Slo­venija. V omenjenih 33 poslovnih prostorih je skupno zaposlenih 160 ljudi. Obiskovalcem trgovskega centra, ki je obnovljen po načelu učinkovite rabe energije, je na voljo 470 parkirnih mest.Qlandia je ob otvoritvi prenovljenega trgovskega centra name­nila donacijo v višini 5.000 evrov Društvu Sončna hiša in Dru­štvu Sožitje Krško. Največji najemnik prostorov v Qlandii, pod­jetje Spar Slovenija, pa je namenilo donacijo v višini 4.000 evrov Društvu Sonček.

Namen sestanka je bila opre­delitev delovnih prioritet od­bora, v katerem so se na pobu­do podžupanje člani strinjali, da je potrebno urediti krožno križišče ob vstopu v mesto Kr­ško iz smeri Drnovega. Za ure­ditev rondoja so v teku aktiv­nosti pridobivanja informacij in dovoljenj za zasaditev z manjšimi drevesci, ki imajo estetsko krošnjo v obliki kro­gle. Na sestanku pa so člani odbora podali tudi predloge, da bi ga dodatno okrasili z zna­čilnostmi, ki poosebljajo kraj.

V teku so tudi aktivnosti za barvno popestritev betonske škarpe med »Dularjevo« hišo in picerijo »Pajek«. Prav tako pa so v teku dogovori za pope­stritev in estetsko obogatitev

SestalsejeodborzaolepšanjemestaKrškoNa pobudo podžupanje Ane Nuše Somrak se je sestal odbor za olepšanje mesta Krško.

parkirišča pred starim zdra­vstvenim domom, na podro­čju katerega bi se ob sofinan­ciranju skladov EU in Občine Krško uredilo umetniško izde­lane uporabne mestne pred­mete (klopi, koši …).

Od odprtja Mestnega muze­ja Krško se urejajo informa­cijske table, ki bodo obisko­valce informirale, kako do obnovljenega Valvasorjevega kompleksa.

Prisotni na sestanku so se na pobudo direktorice občinske uprave Melite Čopar strinja­li, da se odbor sestaja pogo­steje, in sicer vsake tri me­sece, da se podane ideje, projekte in aktivnosti, ki lep­šajo podobo mesta, dosledno izvajajo v skladu kadrovskimi in finančnimi sredstvi.

Razveseljiv podatek je bil, da se je v zadnji čistilni ak­ciji, ki jo je organizirala KS mesta Krško, ugotovilo, da je mnogo manj neprimerno odvrženih odpadkov in manj­ših smeti kot pred leti, za kar gre velika pohvala vsem ob­čankam in občanom, ki se zavedajo, da lepo in ureje­no okolje izhaja iz početja vsakega posameznika.

IndividualnanadomestilanaobmočjuomejenerabeprostorazaradijedrskihobjektovvobčiniKrško

OtvoritevtrgovskegacentraQlandia

ZbiranjeinprevzemzapuščenihinodsluženihvozilObčina Krško obvešča, da je pooblaščeni koncesionar Karbon d.o.o. iz Velenja za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ki zaje­ma tudi območje občine Krško, v letu 2011 pričel z iz­vajanjem akcije zbiranja in prevzema zapuščenih in od­služenih vozil iz lokalne skupnosti.Ob predaji odsluženega vozila zadnji lastnik prejme po­trdilo o razgradnji.

Vse občane občine Krško, ki razpolagate z zapuščenimi ali odsluženimi vozili, ter jih želite oddati v brezplačno ekološko razgradnjo, prosimo, da se za odvoz dogovori­te s predstavnikom podjetja Karbon d.o.o.: Peter Sever; mob: 041/690-957, epošta: peter.sever@karbon.si

Iskrene čestitke ob 1. maju,

mednarodnem prazniku dela. Želimo vam

veliko delovnih uspehov v prijetnem delovnem okolju

in veselo prvomajsko praznovanje.

Franc Bogovič,župan občine Krško,

s sodelavci

LESKOVEC PRI KRŠKEM ­ Ob svetovnem dnevu Zemlje, ki je razglašen za 22. april, so na OŠ Leskovec pri Krškem ta dan obeležili s podpisom ekolisti­ne. V treh letih, odkar šola so­deluje v projektu „Ekošola kot način življenja“, so v izobraže­vanju in ozaveščanju učencev za skrb in pametno ravnanje z naravo zadostili sedmim kora­kom omenjenega nacionalnega programa. V kratkem, a prije­tnem programu, ki so ga pri­

SvetovnidanZemljeobeležilispodpisomekolistine

pravili učenci, je bil vrhunec svečan podpis ekolistine, ki so jo podpisali krški župan Franc Bogovič, predstavnica Nacio­nalne koordinacije Ekošol Mi-lena Pollak, ravnatelj Anton Bizjak, predsednik KS Lesko­vec pri Krškem Bojan Mežič, predsednica Sveta staršev Na-talija Arh, predstavnik Sveta zavoda šole Mitja Valentinc, predstavnik Kostaka Jože Le-skovar, predstavnik šolskega parlamenta Leon Zorko ter

ekokoordinatorici na šoli Gor-dana Šeško in Darja Pleter-ski. Sledile so še pohvalne in spodbudne besede ravnate­lja, nacionalne koordinator­ke in župana. Učenci so prav tako poskrbeli, da so vsi navzo­či dnevu primerno naredili tudi nekaj za svoje telo in se malo razgibali. Poleg tega so učenci

devetih razredov skupaj s po­vabljenimi gosti zasadili gene­racijsko drevo. Ob tej prilo­žnosti so nekateri devetošolci recitirali in prebrali domiselne besede o drevesu in na splo­šno o naravi. V načrtu šole je namreč postaviti drevored, ki bo dajal senco in kjer se bodo učenci lahko zadrževali. �R.�R.

Listino�je�podpisal�tudi�župan�Franc�Bogovič.

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011 17IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICASt

ran

prip

ravl

ja O

bčin

a Se

vnic

a

Občinska uprava Občine Sevnica vljudno vabi k ogledu sple­tne strani www.obcina­sevnica.si, kjer so aktualne vsebine opremljene tudi s slikovnim gradivom.

KOMUNALA d.o.o. SEVNICA kot izvajalec javne službe odvaja­nja in čiščenja komunalnih od­padnih in padavinskih voda na območju občine Sevnica v okvi­ru svoje dejavnosti izvaja tudi naslednje storitve:

• praznjenje in prevoz blata iz malih čistilnih naprav (MČN) ter grezničnih gošč iz obsto-ječih pretočnih in nepretoč-nih greznic ter njihovo ob-delavo na Centralni čistilni napravi Sevnica,

• nadzor nad izvedbo in izved-ba kanalizacijskih priključk-ov ter nadzor nad vgradnjo malih čistilnih naprav (ČN < 50 PE).

Neposredna priključitev na jav­no kanalizacijo je obvezna na območjih, kjer je javna kanali­zacija zgrajena. Kjer ni zgraje­ne in tudi ni predvidene javne kanalizacije, pa zakonodaja po letu 2017 dopušča le še uredi­tev odvajanja odpadnih komu­nalnih voda v nepretočni gre­znici oz. v mali čistilni napravi.

PostopekizvedbekanalizacijskegapriključkainvgradnjeMČN

Postopek Izvedbe kanaliza­cijskega priključka in vgra­dnje MČN je naslednji:• uporabnik na sedežu Ko­

munale d.o.o. Sevnica vlo­ži vlogo za priključitev na javno kanalizacijo / vlogo k vgradnji MČN

• upravljavec na terenu do­loči mesto priključitve na javno kanalizacijo / loka­cijo MČN;

• upravljavec izda soglas­

je za priključitev na jav­no kanalizacijsko omrežje / soglasje k vgradnji MČN;

• priključitev / vgradnja se lahko izvede le ob izpolni­tvi pogojev iz soglasja za priključitev / soglasja k vgradnji, kar pomeni, da mora uporabnik upravljav­ca obvestiti o izvedbi ka­nalizacijskega priključka / vgradnji MČN in mu omo­gočiti nadzor nad izvedbo

kanalizacijskega priključ­ka / vgradnjo MČN;

• upravljavec po priključitvi / vgradnji vpiše uporabni­ka v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo oz. iz­javo o ustrezni priključi­tvi;

• pri vgradnji MČN upravlja­vec in uporabnik sklene­te pogodbo o vzdrževanju MČN;

• ob postopku priključitve na javno kanalizacijo, ki se zaključuje s ČN / vgradnje MČN je obvezno opustiti obstoječo greznico ali pa jo uporabiti kot zbiralnik padavinskih voda.

• padavinsko vodo je po­trebno odvajati neposredno v naravne odvodnike (vodo­toke) ali ponikati v tla.

Za naročila zgoraj navedenih storitev in za dodatne infor­macije smo vam na voljo na tel. št. 07 81 64 710.

� Urška�Jamšek,�� Komunala�d.o.o.�Sevnica�

Mala�čistilna�naprava�ob�vgradnji

EncijannaLovrencuznovazacvetelPlaninsko društvo Lisca Sevnica je v sodelovanju z Občino Sevnica in Kozjanskim parkom s postavitvijo nove lesene ograje poskrbelo za zaščito rastišča encijana oziroma Clusi­jevega svišča na Lovrencu.

Zaščita, ki omejuje prosto sprehajanje po rastišču encijana, je bila vzpostavljena že v preteklosti, vendar pa je bilo zara­di dotrajanosti in deloma popolne uničenosti obstoječe lese­ne zaščitne ograje to potrebno zamenjati. Naravno krasoto Lovrenca, ki je z odlokom Občine Sevnica razglašena za bo­tanični naravni spomenik, bodo v času cvetenja proti uniče­nju varovali tudi z dežuranjem.Prostovoljno delovno akcijo, namenjeno obnovi ograje, je Planinsko društvo Lisca Sevnica organiziralo v aprilu. Zbralo se je 22 članov društva, pomagali pa so jim še trije delavci Kozjanskega parka. Da encijan na Lovrencu že pridno cveti, priča fotografija Vinka Šeška. Iz Planinskega društva Lisca Sevnica pa sporočajo: »Dobrodošli na Lovrencu! Encijan nas pričakuje! Spoštujmo in varujmo ga!«

Pogled�na�rastišče�encijana.�(Foto:�Vinko�Šeško)

ObčinskolipoletoszasadilinaŠkovcuTuristična zveza občine Sevnica ob zaključku čistilnih ak-cij in v počastitev dneva Zemlje vsako leto organizira za-saditev občinske lipe. Letošnjo lipo, že sedmo po vrsti, so v sončnem popoldnevu 19. aprila zasadili v vasici Škovec v Krajevni skupnosti Tržišče.

»Zemlja, ti si zibelka vsega, kar raste. Brez tebe bi ne bilo zelenih livad, ne dreves, ne žgolenja ptic,« je med drugim uvodoma povedala predsednica Turistične zveze občine Sev­nica Cvetka Jazbec na dogodku, ki je na prizorišče zasadi­tve mlade lipe privabil lepo števila krajanov Škovca in trži­ške krajevne skupnosti.

Dogodka so se udeležili in zbrane nagovorili tudi župan obči­ne Sevnica Srečko Ocvirk, predsednik Krajevne skupnosti Tr­žišče Janez Kukec, direktorica zavoda KŠTM Sevnica Mojca Pernovšek in predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije Silvo Vintar. Z recitacijo pesmi so se predstavili učenci Osnovne šole Tržišče, ki so doma v vasi Škovec.

Skupinska�fotografija�ob�novo�zasajeni�lipi.�(Foto:�Občina�Sevnica)

24.SamoborskasalamijadazvelikimuspehomStanetaKrncaV hrvaškem Samoboru se je nedavno odvijala 24. Samoborska salamijada. Za Društvo salamarjev Sevni-ca je bila še posebej uspešna, saj je predsednik društva Stane Krnc v kategoriji mednarodnih ljubitelj-skih salamarjev z oceno 58,252 osvojil prvo mesto in s tem nagrado, ki nosi ime »Velika zlatna šajba«.

Samoborska salamijada je, prav tako kot sevniška, obar­vana tudi internacionalno. Med tujimi gosti so bile, poleg slovenske, še delegacije iz Avstrije, Srbije, Madžarske in Slovaške. Sevniško občino sta v družbi sevniških salamarjev v soboto, 16. aprila, zastopa­la župan Srečko Ocvirk in di­rektorica zavoda KŠTM Sevni­ca Mojca Pernovšek.

Pred samo prireditvijo z raz­glasitvijo rezultatov je gostu­joče delegacije v mestni hiši sprejel župan mesta Samo­bor Krešo Beljak. Tovrstna neformalna srečanja in po­govori predstavnikov lokal­nih skupnosti so se že v pre­teklosti izkazali kot uspešno izhodišče za začetek medna­rodnega sodelovanja pri raz­ličnih projektih.

Zaključna prireditev z razgla­sitvijo rezultatov pa je bila pod velikim prireditvenim šo­torom na območju nekdanje vojašnice Taborec. Dogodek je bil prava gastronomska atrak­cija, saj je okrog 1200 gostom kuhalo kar 16 kuharskih moj­strov. Med številnimi gostin­skimi ponudniki sta bila tudi dva iz sevniške občine, Gosti­šče Dolinšek in Vinska klet Ma­stnak.

Na Samoborski salamijadi se iz­delovalci salam sicer pomeri­jo v treh kategorijah – domačih ljubiteljskih salamarjev, regi­striranih proizvajalcev salam in mednarodnih ljubiteljskih sa­lamarjev. Stane Krnc je zopet upravičil dober sloves sevniških salamarjev in lanskemu tretje­mu mestu dodal še večji uspeh – zmago. Iz sevniškega društva se je tekmovanja letos udele­žilo skupno sedem salamarjev.

Na�sprejemu�pri�županu�mesta�Samobor.�(Foto:�Občina�Sevnica)

Podelitev�nagrade�Stanetu�Krncu.�(Foto:�Občina�Sevnica)

Javni zavodi v občini Sevnica so se v zadnjem letu aktivneje vključili v izvajanje programa družbeno koristnega dela. Druž­beno koristno delo, če tako določi sodišče, opravljajo občani, ki so storilci predvsem manjših prekrškov v prometu.Javni zavodi so s programom in njegovimi učinki večinoma zado­voljni, program pa je sprejemljiv tudi za posameznike, ki druž­beno koristno delo opravljajo. V sevniški občini v programu so­delujejo številni zavodi, med njimi tudi Center za socialno delo Sevnica, Javno podjetje Komunala Sevnica, Zdravstveni dom Sevnica, KŠTM Sevnica, pa tudi nekateri izobraževalni zavodi, domovi za upokojence in druge institucije. Program zajema predvsem dela, kot so pomoč pri urejanju okolice, lažja fizič­na in administrativna dela. Glede na dosežene pozitivne učinke Občina Sevnica program podpira ter nevladnim organizacijam in društvom predlaga, da razmislijo o sodelovanju v programu.

Župan Srečko Ocvirk se je nedavno sestal z vodjo Sektor­ja za vzdrževanje in varstvo cest na Direkciji Republike Slo­venije za ceste Lilijano Herga in njenim sodelavcem Pavle-tom Hevko. Gosta sta na delovnem obisku Občine Sevnica z županom spregovorila predvsem o sanaciji državnega ce­stnega omrežja zaradi poškodb ob gradnji hidroelektrarne Blanca. Izpostavljene so bile poškodbe državne ceste med Sevnico in Blanco na območju Dolnjega Brezovega in Blan­ce. Sanacije je potrebno izvesti pred izdajo uporabnega do­voljenja za delovanje hidroelektrarne Blanca.

V okviru projekta Kanalizacija Log potekajo priprave za obnovitev porušene infrastrukture, predvsem cest, pri če­mer je potrebnega veliko usklajevanja z lastniki mejnih ze­mljišč. Cilj pa ni samo obnova, temveč tudi izboljšanje ce­stne mreže na Logu.

16. aprila so na OŠ Boštanj pripravili svečano eko­priredi­tev. Osnovnošolci so predstavili dosedanje delo v projektu Eko šola in s partnerji v projektu podpisali ekolistino, izja­vo o ekološkem poslanstvu šole. Ob tej priložnosti so učenci in učitelji pripravili pester kulturni program in razstavo eko izdelkov. Dogodka se je udeležil tudi župan Srečko Ocvirk.

ProgramdružbenokoristnegadelavobčiniSevnica

SpletnastranObčineSevnica

OsanacijicestnegaomrežjapoizgradnjiHEBlanca

DelavokviruprojektaKanalizacijaLog

OŠBoštanjpodpisalaekolistino

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 201118 MLADI

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011 19ŠPORT

Nejc Pozvek in Marko Le-vičar sta se sredi marca udeležila zimskega tabo­ra perspektivnih alpinistov v francoskem Chamonixu. Kljub slabemu vremenu v času tabora sta se dodobra spoznala z gorami v pogorju Mont Blanca, preplezala pa tudi dve smeri. V steni Aigu­ille Caree (3716 m) sta prvi dan zmogla smer Frendo­Ra­vanel, ki nosi oceno II/5, M5 in je dolga 500 metrov. Teh­nična ocena 5 pomeni pleza­nje 5. stopnje v ledu in snegu (naklonina 90°), M pa »mix« oziroma kombinirano pleza­

nje v ledu/snegu in skali. Do smeri sta pristopila na smučeh, prav tako sta s smučmi sestopila izpod stene nazaj v dolino. Po krajšem počitku sta nato v vzhodni steni Mt. Blanc du Ta­cula (4248 m) s še enim soplezalcem preplezala smer Modi­ca­Noury, III+/5+, M, dolgo prav tako 500 metrov. Sestopili so s smučmi po Valee Blanche do koče Requin, naslednji dan pa zaradi slabšega vremena in Markovega slabega počutja niso vstopili v želeno smer nad ledenikom Mer de Glace. Zaradi obilice novozapadlega snega so bili zadnji dnevi tedenskega bivanja v Chamonixu primerni zgolj za plezanje v plezališčih in na umetnih stenah, edini sončen dan pa sta izkoristila za turno smuko. Vsekakor pa sta na taboru dobila dragoceno in nenadomestljivo bero izkušenj in spoznanj o plezanju v ste­nah najvišjih alpskih vršacev.� PAK

MladaposavskaalpinistanataboruvChamonixu

Nejc�Pozvek�v�smeri�Modica-Noury

KRŠKO ­ 1. aprila 2011 se je za košarkarje KK Posavje Krško končala letošnja sezona 2. SKL­vzhod. Bila je uspešna, saj so na koncu osvojili 5. mesto in s tem presegli cilje (6. do 7. mesto). Izkupiček v letošnji sezoni je 15 zmag in 17 porazov (vštete so vse ligaške, pokalne in prijateljske tekme). Do zdaj je bila to najboljša sezona v 2. SKL­vzhod. Trener Franc Roz-man je ob tem izpostavil igralce, ki so zaslužni za ta uspeh, in sicer Gregorja Stergarja­kapetan, Janija Žiberta, Deni-sa Špeca, Marjana Božiča, Iztoka Deržaniča, Matica Pirca, Jako Ogorevca, Marka Flajšmana, Jurija Šalamona in Sama Majerleja. „Ekipa je bila letos spet igralsko spremenjena, saj je prišlo sedem novih igralcev, ki nimajo toliko izkušenj in še niso igrali na tem rangu. Večina se jih je prilagodila moje­mu načinu dela, nekateri pa so prehitro odnehali. Vedno mi je bil cilj, da sta v ekipi druženje in dobra „klapa“, kar smo spet dokazali skozi sezono. Za naslednjo sezono večinoma računam na domače igralce ali največ eno do dve okrepitvi, priključili naj bi se tudi nekateri igralci iz mladinskega pogo­na. Moj načrt je, da še izboljšamo letošnji rezultat. Na kon­cu bi se rad zahvalil še celotni upravi in predsedniku kluba Stanetu Kranjcu za vložen trud, da je klub sploh funkcioni­ral, kondicijskemu trenerju Pepiju Stanjku za pomoč na tre­ningu, Davorju Vlaškiju za sodelovanje in pomočniku Vinku Stoparju,“ je izjavil Rozman. R.�R.

KKPosavjeKrškokončaluspešnosezono

VELIKI PODLOG ­ Že drugo leto zapored je Društvo Rod Sivi dim Krško organiziralo orientacijsko­družabno tek­movanje „Pot“, na katerem se je 12 ekip v štirih katego­rijah pomerilo v progi preži­vetja (adrenalinska proga), kvizu in točki presenečenja. Izhodiščna točka tekmovanja je bila travnata površina ob jezeru Rapača v Velikem Pod­

BOŠTANJ/SEVNICA ­ V športni dvorani pri OŠ Sava Kladnika Sevnica je 15. aprila potekalo finale državnega prvenstva v rokometu za starejše dečke (letnik 1996 in mlajše). V njem so se pomerile štiri osnovnošolske rokometne ekipe: OŠ Bo­

štanj, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka, OŠ Solkan in OŠ Ormož. V finalne zaključnega rokometnega turnirja sta se prebili eki­pi OŠ Boštanj in OŠ Solkan. Rokometna ekipa OŠ Boštanj je pod vodstvom trenerja Bojana Dernovška ves čas finalnega obračuna vodila pred ekipo Solkana in na koncu zasluženo slavila končno zmago z rezultatom 18:10. Zmaga je mladim rokometašem OŠ Boštanj prinesla tudi naslov državnega ro­kometnega prvaka med starejšimi dečki.� S.�R.

SEVNICA ­ Pokrajinska zveza društev upokojencev Posavja je organizirala ekipno in posamično šahovsko prvenstvo Posavja za leto 2011, tekmovanje pa je izvedel ŠK Milan Majcen Sev­nica. Ekipnega prvenstva se je udeležilo pet ekip s po štirimi

člani in eno rezervo, v posamični konkurenci pa 20 šahistov. V ekipni konkurenci je zmagalo DU Krško pred DU Sevnica, DU Dobova – Kapele, DU Brežice in DU Senovo, v posamič­ni pa Tomaž Žnideršič pred Tonijem Kranjcem in Jožetom Volčanškom (vsi DU Krško). Ekipa DU Krško se je kot prvak Posavja uvrstila na ekipno šahovsko prvenstvo Zveze društev upokojencev Slovenije za leto 2011.� J.�Blas

ZmagazaDUKrškoinTomažaŽnideršiča

Tomaž�Žnideršič,�posamični�prvak�in�član�zmagovalne�ekipe�DU�Krško

Orientacijskotekmovanje„Pot“

RokometašiOŠBoštanjpostalidržavniprvaki

Rokometna�ekipa�starejših�učencev�OŠ�Boštanj�je�po�dobri�igri�v�finalu�osvojila�naslov�državnega�prvaka.

V soboto, 16. aprila, je na veliki plezalni steni v Kranju potekalo državno prvenstvo osnovnih šol v športnem pleza­nju. Tekmovanja se je udele­žilo tudi devet učencev iz Po­savja, v spremstvu trenerjev iz Posavskega alpinističnega kluba, katerega člani so. Tek­movanje je potekalo v dveh starostnih in prav tako dveh jakostnih kategorijah.Med mlajšimi učenci v moč­nejši skupini (skupini licen­ciranih tekmovalcev, ki tek­mujejo tudi v državnem prvenstvu) se je zelo dobro odrezal Aljaž Motoh (OŠ Ko­privnica), ki je zasedel 6. me­sto. Med mlajšimi učenci brez licence je prav tako zelo do­ber rezultat, 19. mesto, v zelo številčni konkurenci, do­segel Jakob Preskar (OŠ Kr­ško). Med mlajšimi učenkami brez licence so tekmovale tri naše tekmovalke, najbolje pa je šlo Lari Zupanc (OŠ Bresta­nica), ki je končala na 29. me­stu, 39. je bila Lea Mahne (OŠ Senovo), 46. pa Ema Resnik (OŠ Brestanica).Med starejšimi učenci brez licence je odlično predsta­vo pokazal Rok Molan (OŠ Kr­ško). Edini je smer preplezal do vrha in slavil svojo prvo po­membnejšo zmago. V isti kon­kurenci je nastopil tudi Tit Vo-glar (OŠ Krško), ki je pristal na 22. mestu. V močnejši kon­kurenci starejših učencev z li­cenco je nastopil Jaka Pinte-rič (OŠ Krško), ki je v težki smeri priplezal na 26. mesto, Nina Kurinčič (OŠ Senovo) pa je bila med starejšimi učenka­mi z licenco 16.� PAK

RokMolandržavniprvak

Od 10. do 17. aprila je v Fortalezi v Braziliji potekalo sve­tovno nogometno prvenstvo srednjih šol (ISF). Sodelovalo je 21 ekip, slovenske barve so zastopali učenci 1. in 2. letni­ka Športne gimnazije Šiška. Osvojili so 4. mesto, kar pomeni najboljši slovenski rezultat na tem tekmovanju. V prvi po­stavi sta bila tudi Marko Kuntarič iz Slivja, član NK Domža­le, in Žiga Jurečič iz Podbočja, član NK Krško. Prvi je dose­gel tri gole, drugi pa je mrežo nasprotnika zatresel dvakrat.

Igralci pravijo, da je bilo tekmovanje naporno, saj so igrali pri 35 stopinjah Celzija in 90­odstotni vlagi. Na tekme so se vozili tudi do dve uri, imeli na voljo zelo malo vode, tudi igri­šča niso bila najbolje pripravljena. So pa bogatejši za novo izkušnjo, znanstva in spoznanje, da doma delajo v odličnih pogojih. Svetovni prvak je postala Nemčija, drugi so bili igral­ci Irana, tretji pa Turki.

PosavcanaSPvBraziliji

Jurečič�in�Kuntarič�v�zgodnji�vrsti�s�številkama�14�in�6

logu, od koder se je na pot podalo okoli 30 tekmovalcev, pri katerih se je ocenjevala iznajdljivost, gibčnost, sku­pinska hitrost in usklajenost sodelovanja v skupini. V ka­tegoriji 7­11 let so zmagale Metuljčice (Nika Bučar, Anja Bučar, Nika Ribič), katego­riji 11­15 let Pulnaci (Matej Kovačič, Nino Molan, Luka Arh), v kategoriji 21­27 let

Konkurenca (Simon Urbanč, Urška Urbanč, Nina Gorenc, Tanja Gorenc) in v kategoriji nad 40 let Srnice (Mojca Ba-nič, Marjan Kovačič, Dušan-ka Kodrič). Prvouvrščeni so bili za svoj trud in uspeh na­grajeni tudi s praktičnimi na­gradami. Ob koncu je sledila še topla malica in druženje udeležencev orientacijskega tekmovanja. � D.�Jazbec

Posavski obzornik vsak drug četrtek pri vas doma.

Na spletu že v sredo!

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 201120 OBVESTILA

SPOROČILOBRALCEMUredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.l.35/2001) pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objav ljanja nenaročenih prispevkov v skladu z uredniško politiko in pro storskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki mo­rajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organi zacij, društev...).

PISMA BRALCEV

Sevnica, stoletje na razglednicah

Oskar Zoran Zelič

format 260 x 285 mm,216 strani,

trda vezavaCena 39,00 ¤

naročila:marketing@posavje.info

07 49 05 780 / 040 634 783

ZasebniinteresiinklanibodouničilikrškispeedwayNajprej pohvala, da ste se v zadnji številki spet v vašem ča­sopisu namenili nekaj prostora speedwayu. Prav je, da piše­te o mladih voznikih in njihovih uspehih, saj so oni največje upanje, da se bo ta šport obdržal v Krškem in Sloveniji. Saj vse drugo gre narobe in če ne bo prišlo hitro do sprememb, bodo uničili tudi te mlade talente, kot so Čonda, Ivačič, Ku­kovica in drugi.Še do danes ni jasno, zakaj smo izgubili Grand prix in zakaj je občina s tolikšnim denarjem to dopustila? Zakaj ni župan zbral vse ljudi, ki kaj lahko naredijo in obdržal tako športno prireditev, za katero so se prizadevale generacije. Kdo je za to odgovoren? Za igrišče za nogomet pa je bilo in so ga dva­krat naredili, zdaj pa nekateri svoje terase krasijo z ostanki.Minilo je že nekaj dirk, krški vozniki pa so še vedno brez tre­nerja. Lani jim je pomagal Geri Lekše in rezultati se letos vidijo. Zakaj ga ni letos? Slišati je, da se pripravlja teren za nekoga drugega, ali je res?Zgleda, da nekaterim v društvu paše, da ni Grand prixa, saj tako več ostane zanje in lažje mutijo po svoje. Dirkači pa ve­dno kratko potegnejo, kot so že v preteklosti. Letos so mo­rali čakat, da bi treniral. Sem poslušal Ivačiča, ki je izjavil, da je imel lani več dirk na začetku sezone. Zanimivo bi bilo vedet, kam gre denar od treningov tujih voznikov?Zadnji udarec speedwayu pa pomeni neuspeh slovenske re­prezentance na kvalifikacijski dirki v Italiji, kjer so naši zao­stali samo za Čehi in še to zaradi neumne odločitve vodstva reprezentance, ki je uvrstilo vanjo Matijo Duha namesto tre­nutno mnogo bolj pripravljenega in borbenega Sama Kuko­vice. Duha forsirajo nekateri v klubu in ob njem, čeprav je vsem očitno, da fant ni psihično tega sposoben. Za ozke in­terese so žrtvovali možnost, da bi šli naši v Anglijo. Kdaj bo tega neumnega vmešavanja v krški speedway konec?� Jože�Molan,�Krško

Še:PUKrškodanes…(Posavski�obzornik�št.�8,�14.4.2011)

Obširen članek, ki ga je napisal Silvester Mavsar v zvezi z »racionalizacijami« sedanje politike glede PU Krško in dru­gih potrjuje sicer, da gre za politično »kaznovanje« posame­znih delov Slovenije in za združevanje interesno ter prostor­sko nezdružljivih stvari. Preveliko težo sicer daje izvajalcu Damjanu Lahu, ki seveda z njemu značilno pedantnostjo iz­vaja zadane naloge. Vedno sem bil prepričan, da morajo v prostoru obstajati institucije vseh zvrsti glede na prostor, od­daljenost in naravne komunikacijske centre. Temu se reče dr­žavna organiziranost. Očitno si nismo zapomnili lekcij iz go­spodarstva v prejšnjem sistemu, ko so se v krizi sesuli OZD­i in SOZD­i in v današnjem času privatizirani napihnjeni go­spodarski »grozdi«. Najbolj trpijo področja brez lastne moči in kreativnosti, ki jim je bila vse pogostokrat prisilno od­vzeta. Nič nimam proti Novomeščanom in kar nekaj jih po­znam. Jasna mi je tudi njihova dolgoletna politika razvoja, ki je preprosto zanemarila Belo krajino in vse področje od Novega mesta do Šentjerneja. Glede na ekonomsko prazni­no v smeri Posavja se tudi v naslednjih desetletjih ne more pojaviti gospodarsko politični interes politikov Novega me­sta do Posavja. Če se bodo novomeški politiki spremenili, bo njihova prednost usmerjena prej v Belo krajino. Menim, da bi se morali s vsemi sredstvi upreti prisilni politični integra­ciji z začetki preko PU in podobnega. Spet se moramo spo­mniti problematičnih okrajev, v katere je bil prostor Posavja politično porinjen in je bil razvoj za desetletja upočasnjen.

Bolj problematično je sporočilo, ki ga z argumentacijo poši­lja Ministrstvo za notranje zadeve v Posavje, Slovenj Gradec in Postojno. Ta področja so po analizi »najmanj obremenje­na z varnostno problematiko«. Namesto pohval vsem varno­stnim akterjem v teh področju jih ukinjajo in premeščajo. Sporočilo notranjega ministrstva prebivalcem varnejšega po­dročja se da razumeti tudi tako: kradite, ropajte, goljufaj­te, izvajajte gospodarski kriminal in kršite še ostale zakone. Tako bo vaše področje spet »varnostno pomembno« in imeli boste policijsko upravo, sodišča in morda še zapore. Ko bo­ste imeli v prostoru dovolj varnostne problematike, boste tudi vi varni, saj ne bo nihče od velikih »grešnikov« kazno­van. Pojavil se bo politični interes sodelovanja na tem po­dročju in s tem razvoj. Kaznive zadeve bodo zastarale. Tisti mali »grešniki«, ki bodo vseeno kaznovani, pa naj se zave­dajo, da dajejo delo sitemu. Noro, mar ne?

Kljub temu, da vladni ministri obiskujejo posamezne dele Slovenije se še vse preveč obnašajo kot piščeta pod toplo kokljo. A tudi piščeta morajo odrasti. Se bo to kmalu zgodi­lo tudi s politiko?� Franc�Černelič,�Podbočje

PRIREDITVE V MESECU MAJURazstava

LIKOVNIH DEL IN IZDELKOV RAZLIČNIH KROŽKOV UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO

OBDOBJE SEVNICASvoje izdelke razstavljajo člani slikarske delavnice, krožka ročnih del in ustvarjalne delavnice.

• Razstava je na ogled od 21. aprila do 20. maja 2011 v obratovalnem času knjižnice.

Pravljične urice• v sredo, 11. maja 2011, ob 17. uri v Knjižnici Sevnica,

• v torek, 17. maja 2011, ob 17. uri v Izposojevališču Krmelj,• v sredo, 18. maja 2011, ob 17. uri v Knjižnici Sevnica.

predavanjeVZGOJA ZA ODGOVORNO VEDENJE OTROK

IN MLADOSTNIKOVDelo z mladimi in specifične okoliščine 21. stoletja so, kar se tiče vzgoje, prakso postavile pred nove izzive. Tako se staršem, pedagogom, pa tudi ostalim včasih zdi, da o vzgoji vse vedo, pa vendarle se ob tem poraja cel kup vprašanj, na katera ni enostavno odgovoriti. Vedno, ko razmišljamo o takšnih vprašanjih, je jasno, da ne moremo dobiti nekih receptov za vzgojo, toda odgovori obstajajo.Na predavanju nam jih bo nekaj podala dr. Zdenka Zalokar Divjak

• v sredo, 11. maja 2011, ob 19. uri v Knjižnici Sevnica

potopisno predavanjeLIBIJA - s peskom med zobmi po deželi Tuaregov

Popotovanje po tej državi je pravzaprav sprehod skozi čas. Presenetljivi so ostanki davnih mest velikih kultur Sredozemlja. Njen največji del je Sahara, predstava puščave, neskončne samote, gluhe tišine, vročine, žeje in peščenih viharjev - a vendar tako lepa, da popotniku jemlje dih. Svojo pot po Libiji bo predstavil popotnik Radovan Riedl

• v četrtek, 12. maja 2011, ob 19. uri

Obe predavanji bosta potekali v okviru projekta Centra vseživljenjskega učenja Posavje, ki ga vodi Ljudska univerza Krško.

Literarni večerMOJEMU POSAVJU: odprimo skupaj škatlo s pokrovom - večer poezije z Marijo Kalčič

• v torek, 17. maja 2011, ob 19.30 uriPesnica Marija Kalčič, ki je s svojim ustvarjanjem močno obeležila posavsko in dolenjsko kulturno dogajanje, bo v Knjižnici Sevnica v okviru projekta Posavci beremo skupaj predstavila svoj bogat literarni opus. S pesnico se bo pogovarjal bibliotekar Matija Drobne.

V Knjižnici Sevnica smo veseli, da radi in v tako velikem številu obiskujete naše prireditve.

Vabljeni tudi v maju, za večino najlepšem mesecu v letu!

Vse naše prireditve so brezplačne in javne.

Obširno napisan članek v vašem časopisu z dne 14.04.20011 za­gotovo terja tudi komentarje nas bralcev. V upravi sem preživel tako ali drugače celo delovno obdobje. Srečeval, sodeloval in iz­vajal sem reorganizacije, saj so se v upravi nekateri vedno tru­dili za reorganiziranje, iskali so razloge, včasih tudi utemeljene. Sčasoma sem doumel, zakaj imajo posamezniki take navdihe. Najpogostejši so bili, da bi zadovoljili svoje cilje in predvsem šefe. Nekateri bi bili radi sami pomembni. V zadnjih organiza­cijskih posegih pa vidim cilj, da Slovenija potrebuje samo ene­ga »šefa«. Ali nam ni to nekam znano? Vsi ponižni, vsi proti, zdrav razum pa nas je obšel. Le zakaj? Kimanje in osladna prijaznost že nekaj desetletij vladata naše­mu prostoru, čeprav se nam obrača. Etika, morala, znanje ..., kaj nam pa bo to? Pa vendar, »vodje«, ustavite se, želimo živeti! Javna uprava naj se v celoti reorganizira, predvsem pa ugoto­vi, kaj kdo dela in ali so določena opravila sploh potrebna za delovanje družbe.� Franc�Pavlin,�Blanca

Zaradi tedanje ekonom­ske krize je leta 1932 izgu­bil delo, zato je vse do leta 1935, ko je odšel na služenje dvoletnega vojaškega roka v Belo Cerkev, delal na doma­čiji. Zatem je vse do začetka druge svetovne vojne službo­val v tovarni Celuloze, izgonu v izselitveno taborišče pa se mu je uspelo izogniti tako, da je pobegnil v avstrijski Linz, kjer je bil vse do konca voj­ne voznik avtobusa. Pri 33­ih letih se je leta 1945 vrnil do­mov, se ponovno zaposlil v kr­ški tovarni, ob delu uspešno zaključil ekonomsko šolo, eno leto pa je opravljal tudi delo tajnika raškega krajev­nega odbora. V Krškem je tudi spoznal svojo življenj­sko sopotnico Terezijo, s ka­tero sta se poročila leta 1956 in bila neločljiva vse do nje­ne smrti leta 2007. V zakonu sta se jima rodili hčerki Ale-ksandra in Marjeta, danes pa ima Justin Pirc že tri vnuke in dva pravnuka. Po polnih 42­ih letih delovne dobe se je leta 1975 upokojil in si kraj­

VisokjubilejJustinaPircaKRŠKO - 14. aprila so v Domu starejših občanov v Krškem svojci, stanovalci, za-posleni in ostali povabljeni gostje družno nazdravili življenjskemu jubileju Justi-na Pirca. Danes 99-letni slavljenec se je kot osmi od desetih otrok rodil zakoncema Mariji in Francu Pircu 14. 4.1912 na Raki pri Krškem. V bližnjih Zalokah je preži-vljal otroška leta, po končani osnovni šoli pa se je zaposlil na parni žagi v Krškem.

šal čas z delom v vinogradu in na vikendu, v družbi z dru­žino pa tudi s prepevanjem v takratnem Oktetu Kremen, ki je bil sploh prvi ustanovljeni oktet na Slovenskem. Po pre­nehanju delovanja okteta je bil tudi tenorist v Mešanem pevskem zboru Viktor Parma, ki ga je vodil Adolf Moškon. Zato mu je slednji ob njego­vem jubileju tudi izročil spo­minsko sliko zbora, čestitkam slavljencu pa sta se v imenu

stanovalcev doma, v katere­ga se je preselil lansko pole­tje, pridružila direktorica Ani Nuša Masnik ter v imenu KS mesta Krško predsednica Jo-žica Mikulanc. Za dodatno prijetno vzdušje ob rezanju torte in zdravici slavljencu je poskrbel z glasbenimi toč­kami Adi Moškon s pevkama, sicer pa je Justin Pirc prvi sta­novalec krškega Domu starej­ših občanov s tako častitljivi­mi leti. Bojana�Mavsar

Slavljenec�Justin�Pirc�v�družbi�hčera�Aleksandre�(levo)�in�Marjete

SENOVO ­ Člani senovske Krajevne organizacije Zveze bor­cev za vrednote NOB , ki jo uspešno vodi Ernest Breznikar, smo na rednem letnem srečanju zadali smeli program dela tudi za letos. Smo organizacija, ki šteje nekaj čez 100 čla­nov, ki se skozi celo leto udeležujemo spominskih srečanj, ki jih organizirajo druge krajevne, območne ali republiška zveza borcev za vrednote NOB. V mesecu juliju sami organi­ziramo tradicionalni spominski srečanji na Jevši ali na Loži­cah. Uspešno sodelovanje z DKD Svoboda Senovo in njenimi sekcijami ter z mladimi iz OŠ XIV. divizije Senovo pripomo­re k temu, da je na vsakokratnih srečanjih izveden tudi kva­liteten program, ki mu radi prisluhnejo številni obiskovalci srečanj. Izvedli smo pregled vseh spomenikov in spomin­

Članisenovskeborčevskeorganizacijesmelonaprej

skih obeležij, ki jih je na ob­močju naše organizacije kar 12, poskrbeli za prestavitev dveh obeležij na primernej­šo lokacij, ob tem pa skrbi­mo za njihovo redno vzdrže­vanje. Uspešno sodelujemo tudi z ostalimi veteranski­mi organizacijami, krajev­nim turističnim in planinskim društvom ter Lovsko družino Senovo, s katerimi skupaj skrbimo za vzdrževanje par­tizanske bolnice v Travnem lazu ter partizanske tehni­ke France Prešeren na Loži­cah. Veseli nas, da razume­vanje za naše delo pokažejo tudi na KS Senovo ter dolo­čene organizacije, ki tudi fi­nančno podpirajo naše delo.� Tone�Petrovič

prispevki:redakcija@posavje.info

Tel.: 07 49 05 782Fax.: 07 49 05 781

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011 21PROSTI ČAS

POROČILISO SE

• Atila Martiš, Srbija in Renata Rožman, Krška vas.

ČESTITAMO

1. nagrada: bon v vrednosti 20 evrov2. nagrada: bon v vrednosti 10 evrov3. nagrada: bon v vrednosti 5 evrov

Geslo 8/2011 številke:

KOSTANJEVIŠKI JAMSKI BISERNagrade, ki jih podarja KLUB JAMARJEV Kostanjevica na Krki, prejmejo:1. nagrada: 4 vstopnice za Kostanjeviško jamo ­

Jožica Završnik, Srednik2. nagrada: 3 vstopnice za Kostanjeviško jamo –

Karolina Gračner, Kolenov Graben 3. nagrada: 2 vstopnici za Kostanjeviško jamo –

Neža Florjančič, Bušeča vas

Geslo križanke pošljite do četrtka, 5.5.2011, na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško, s pripisom „Kri­žanka“. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžreba­li dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja

OČESNA OPTIKA RIMC Terezija s.p., Cesta prvih borcev 32, Brežice

V brežiški in novomeški poro­dnišnici so rodile:

• Valerija Zierer Maver, Krško – dečka,

• Mateja Böhm, Celje – deklico,

• Darja Planinc, Koprivnica – dečka,

• Deja Avsec, Krška vas – dečka,

• Andrejka Hostnik, Senovo – dečka,

• Mateja Jordan Miley, Dolenja vas pri Krškem – dečka,

• Mirjana Stergar, Spodnji Stari Grad – deklico,

• Ivana Dražetić, Velike Malence – dečka,

• Barbara Bizovičar, Senuše – dečka,

• Marja Mlakar, Senovo – deklico.

ČESTITAMO

Očesna optika Rimc Terezija s.p., CPB 32, BrežiceTel.: 07 49 90 780, Fax: 07 49 90 781

e-mail: optika.rimc@siol.net - splet: www.rimc.net

NOVO! EYE CARE kozmetika - ličila za uporabnice

kontaktnih leč in ženske z občutljivo kožo in očmi.

Okulistični pregledi na

zdravstveno karticoNOVA KOLEKCIJA SONČNIH IN DIOPTRIJSKIH OČAL

Slušateljice in direktorica LU Krško Nataša Kršak smo si ogledale vse razstavne oddel­ke Mestnega muzeja Krško. Po oddelkih sta nas vodili kustosi­nja Alenka Černelič Krošelj in

ŠtudijskikrožekLUKrškovMestnemmuzejuKrško

- preoblikovanje telesa- anticelulitni tretmaji- manikura in pedikura- trajno odstranjevanje dlačic- različne masaže

LUTKOVNO-GLEDALIŠKA DELAVNICA• torek, 10. maj, ob 10. uri - Mladinski oddelek v Krškem

• torek, 10. maj, ob 17. uri - Mladinskem oddelek v Krškem

Vabimo predvsem vzgojitelje in učitelje razrednega pouka na LUT-KOVNO - GLEDALIŠKO DELAVNICO v izvedbi samostojnega lutkarja in otroškega animatorja Borisa Kononenka. Na delavnici na temo srednjeveških zgodb z naslovom »Rešimo princesko« boste med dru-gim spoznavali tudi izdelavo scene in rekvizitov iz različnih mate-rialov. Zaradi lažje organizacije je potrebna predhodna prijava do 5. 5. 2011, na tel: 07 490 40 00.

ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE »PETER KLEPEC«

• četrtek, 19. maj, ob 11. uri – Osnovna šola dr. Mihajla Rostoharja

Ob zaključku bralne značke varovancev Varstveno delovnega cen-tra Leskovec pri Krškem in učencev OŠ dr. Mihajla Rostoharja, ki je potekala v sodelovanju z našo knjižnico, pripravljamo zaključ-no prireditev s pevko in glasbeno ustvarjalko Damjano Golavšek.

LITERARNI VEČER »MOJEMU POSAVJU« - večer poezije s pesnico Marijo Kalčič

• sreda, 25. maj, ob 19.30 uri – Mestni muzej Krško

V okviru bralnega projekta Posavci beremo skupaj, ki poteka v vseh treh posavskih knjižnicah (Brežice, Krško, Sevnica), vas tokrat v so-delovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti vabimo na lite-rarni večer »Zarjavela od vsakdanjosti« s posavsko pesnico, novi-narko in kulturno ustvarjalko Marijo Kalčič. Z njo se bo pogovarjal bibliotekar Vilko Planinc.

ZAKLJUČEK BRALNIH PROJEKTOV VRTCA LESKOVEC

• četrtek, 26. maj, ob 17. uri – Mladinski oddelek v Krškem

Vrtec pri Osnovni šoli Leskovec in Valvasorjeva knjižnica Krško ob zaključku letošnjih projektov za spodbujanje branja med najmlaj-šimi vabita vrtičkarje in njihove starše na ogled predstave Gusar Berto v izvedbi animatorja Stena Vilarja iz Studia Anima. Za otroke pa bomo pripravili tudi zanimive ustvarjalne delavnice.

RAZSTAVA DEL OTROK IZ VRTCA LESKOVEC • maj – Mladinski oddelek, Krško

Vabimo vas na ogled razstave del na temo knjižnih junakov, ki so jih ob branju ustvarili leskovški vrtičkarji skupaj s starši in vzgo-jiteljicami.

RAZSTAVA »DOM STAREJŠIH OBČANOV KRŠKO SE PREDSTAVI«

• maj – Avla osrednje knjižnice v KrškemVabimo vas na ogled izdelkov, ki nastajajo izpod spretnih rok varo-vancev Doma starejših občanov Krško.

RAČUNALNIŠKE DELAVNICE ZA STAREJŠE• ob četrtkih, tedensko med 9. – 11. uro –

Osrednja knjižnica v Krškem Vabljeni na individualne računalniške delavnice za starejše »Z mi-ško v svet«. Za termin se lahko dogovorite na tel. 07 4904 000.

KAPUCINSKA KNJIŽNICA IN POSEBNA ZBIRKA SPEEDWAY V SLOVENIJI• Osrednja knjižnica v Krškem

V Valvasorjevi knjižnici ohranjamo in promoviramo dediščino in tra-dicijo našega okolja, zato vas vabimo na ogled bogate baročne ka-pucinske knjižnice in posebne zbirke Speedway v Sloveniji. Za voden ogled se lahko vnaprej dogovorite na tel. 07 4904 000.

Vse prireditve in dejavnosti so brezplačne!

PRIREDITVE V MAJU

45 let delovanja

kustosinja Irena Fuerst. Njuna razlaga je bila odlična, nazor­na in izpovedna. Moram reči, da smo vsi ogromno pridobi­li tako na izobrazbenem kot na duhovnem nivoju. Kustosi­nja Alenka Černelič Krošelj je tudi idejni vodja projekta Ka­planova hiša in Kaplanovi fan­tje. V ta projekt se je vključil naš študijski krožek LU Krško z mentorico Mihaelo Planinc.Najprej smo se nekatere slu­šateljice udeležile kolokvija, katerega vsebina je govori­la tudi o prvi krški partizan­ski skupini. Ker letos mineva 70 let, odkar so Nemci zajeli to skupino v Rorah pri Krškem,

smo slušateljice in naša koor­dinatorka Monika Novšak iz­vedle žalno komemoracijo ob spomeniku NOB na imenova­nem kraju. Ta krška partizan­ska skupina je žalostno konča­la, ker je bila izdana, žal pa so bili njeni člani tudi neprevidni in premalo izkušeni. Tako smo v Krškem izgubili 10 borcev, ki so tako ljubili našo domovino, da so za njo žrtvovali največ ­ svoja mlada življenja. Zato je prav, da smo se jim pietetno poklonili.Večna slava njihovemu spomi­nu!� Zora�Pevec,�� animatorka�ŠK

Ob�spomeniku�v�Rorah

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 201122 OBVESTILA

VINOGRADNIŠTVO, ŽIVILA

Prodam belo in rdeče vino ter polovico prašiča, krmlje­nega s kuhano hrano. Tel.: 040 865 655

Prodam 120 l kvalitetnega žganja, sadjevca. Tel.: 040 324 925

Prodam domačo slivovko in ječmenovo slamo v kockah. Tel.: 07 49 65 331

POHIŠTVO

Prodam še uporabno kuhinjo bež barve, starejši tip, v do­brem stanju. Tel.: 031 322 721

Prodam belo plastično mizo, dimenzije 170x195x220, cena 120 €. Tel.: 040 292 574

RAZNO

Rabljeno strešno opeko, gla­zirano, cca 250 m2, za simbo­lično ceno prodam. Tel.: 040 798 979

Prodam ročno kvačkan prt, velikost 110x140 cm, mare­lične barve in ročni prtljažni voziček. Tel.: 031 566 851

Kupim veliki bivalni kontej­ner in avto s kategorijo sku­terja. Tel.: 051 879 690

STIKI

Ženitna posredovalnica Maja ­ posredujemo pri­jateljevanje in resne zve­ze. Ženske zastonj. Tel.: 031 575 367, JM­NIK d.o.o., Bistrica ob So­tli 13, 3256 Bistrica ob Sotli

Ječmen menjam za bukova ali gabrova drva. Tel.: 041 380 591

ŽIVALI

Prodam brejo telico simen­talko ­ 4 mesece, pregleda­no. Tel.: 041 581 602

Prodam kozlička, starega eno leto, od koz molznic brez rogov. Tel.: 041 712 976

Prodam odojke. Možen za­kol. Lahko samo polovico. Tel.: 07 49 71 844

Prodam odojke od 25 do 30 kilogramov. Tel.: 041 255 556

Prodam prašiča, krmljenega s kuhano hrano, ter seno in otavo v kockah. Tel.: 07 49 74 048

Prodam čebele na AŽ satih in med. Tel.: 07 49 87 151

Kupim teličko simentalko, staro eno leto, pašno. Tel.: 040 577 552

Prodam pse pasme beagle. Tel.: 051 448 325

Prodam samohodno kosilni­co Stilo s košem in možnostjo mulčanja. Tel.: 041 767 691

Prodam nahrbtno kosilnico na laks Kawasaki 48, odlično ohranjeno, za 200 €. Tel.: 041 218 362

Prodam dobro ohranjeno si­loreznico Epple 933. Tel.: 041 583 618

Prodam pajek na štiri vrete­na, suhe hrastove plohe, 5 cm, enofazen elektromotor 1.1 KV. Tel.: 031 583 198

Prodam koruzo v zrnju. Tel.: 041 561 130

Prodam opaž od 4,4 € da­lje in brune od 5,7 € dalje, v ceno vključen prevoz na dom. Tel.: 040 624 123

Prodam otavo v kockah, 140 kom. Tel.: 041 991 555

MALIOGLASIMALIOGLASI

za vse osamljene ljudi, vseh staro-sti, od vsepovsod, ki si želijo življe-nja v dvoje. Imamo preko 2000 oglasov, reklam, več zaposlenih, tradicijo in ogromno ponudb z vseh območij, ki so za mlade žen-ske zastonj, ostale plačajo 14 € za neomejeno ponudb 2 leti, ugo-dno za moške.

Ženitna posredovalnica

ZAUPANJE

031 836 378, 031 505 495 090 6286 1,99 €/min.

Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85 p.p. 40, 3312 Prebold

24. aprila pred 35 leti, tako boleče in nepričakovano je zarezalo v srce,

ker čez noč za vedno si odšel v neznano.

Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke v njegov spomin.

Vsi tvoji

IVAN TRAVNIKAR,

3.6.1944 ­ 24.4.1976, Bizeljsko

V SPOMIN

Tudi�če�tebe�ni,v�mislih�z�nami�vedno�si.

Naročila za ZAHVALE in V SPOMIN sprejemamo na sedežu Posavskega obzornika v Krškem, Trg Mati­je Gubca 3 (Hotel City), od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, po pošti ali na elektronskem naslovu marketing@posavje.info. In­formacije: 07 49 05 780, 040 634 783. Rok za oddajo za objavo v naslednji številki je do torka pred izidom časopisa, do 10.00 ure.

NEPREMIČNINE

Prodam manjšo starejšo hišo z vrtom v Brestanici, zelo ugodno. Tel.: 031 642 448

Prodam 3­sobno stanovanje na Obrežju, okolica Brežic, 108 m2, zasebni vhod, CK, potrebno etažirati. Cena 55.000 €. Tel.: 030 911 534

Prodam parcelo, 37 arov, z gradbenim dovoljenjem za lesen objekt 5x6 m, na par­celi je ribnik 25x50 m, teko­

ča voda. Tel.: 041 961 293

V centru Brežic oddam dva trgovska lokala v izmeri po 90 m2. Tel.: 041 624 596

V centru Brežic oddam v na­jem 4­sobno stanovanje. Tel.: 041 624 596

V najem oddamo prostore v pritličju in nadstropju stano­vanjsko­poslovnega objekta (cca 400 m2) v vasi Rigonce. Tel.: 041 764 265

Oddam dvosobne apartma­je na otoku Pašman; klima, TV Sat, terase, gril, 200 m od morja, parkirišče. Tel.: 041 983 525

AVTOMOBILIZEM, DRUGA VOZILA

Prodam Golf SDI, letnik 2002, dizel, lepo ohranjen, garažiran, nekaramboliran, 1. lastnik. Tel.: 041 720 313

Prodam Citroen BX TSI 16, letnik 1991, generalno obno­vljen, garažiran, 1. lastnica, letne in zimske gume nove. Tel.: 07 49 27 263

KMETIJSTVO

Po ugodni ceni prodam mo­torno kosilnico (»lakserca«) Alpina 42, moč 1,5 KW (2,1 KS). Tel.: 041 871 790

Prodam kosilnico BCS 127, Acme motor. Tel.: 031 713 692

Prodam koruzo v zrnju. Tel.: 041 581 488

Umrla je

K počitku smo jo pospremili v torek, 19. aprila 2011, na zdolskem pokopališču.

Spoštovano sodelavko bomo ohranili v lepem spominu.

Kolektiv Osnovne šole Koprivnica

ZORKA ROBEKupokojena računovodkinja

V SPOMIN

Solze,�žalost,�bolečinate�zbudila�ni,a�ostala�je�tišina,ki�močno�boli.(J.�W.�Goethe)

Okulistični pregledina zdravstveno kartico

Optika GlasmaherCPB 20c, 8250 Brežice

Ljud

ska

Opt

ika

Gla

smah

er,

Stuš

ek D

ejan

s.p

.

www.optika-keber.informacija.netTel.: 07/499-22-33

okulistični pregledi na zdravstveno kartico

Dam

jan

Keb

er s

.p. T

rdin

ova

1, 8

250

Bre

žice

Kam

nose

štvo

Jak

ša g

rani

tika

d.o.

o.

OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA

MOZAIKIZPOSOJA DVIŽNE KOŠARE

8270 KRŠKO - GSM: 041-555-271IVAN AVGUŠTIN s.p., Golek 7

NUDIM IZPOSOJOMOBILNE DVIŽNEKOŠARE VIŠINE DO 12,5m,ENOSTAVNOUPRAVLJANJE INPREMIKANJE PODELOVIŠČU.

www.dvizne-kosare.comE-mail: avgustin.ivan@siol.net

- hišniška dela- obnova stanovanj- izdelava podstrešnih stanovanj

s suhomontažnimi elementi- zamenjava podov-laminati,

gotovi parketi, itison...

Zrihtamo vse

Vsa dela opravimo strokovno in ugodno v najkrajšem možnem roku.

Pirc Janko s.p., tel.: 031 468 402 Ul. bratov Gerjevič 2, 8250 Brežice

www.trata-krsko.sie-pošta: info@trata-krsko.siGSM: 031 706 901

drevesa in grmovnice (obrezovanje, nižanje, posek), košnja trave (tudi večje površine in zahtevni tereni), zasaditve in svetovanje pri ureditvi okolice, letno urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice, brezplačni ogledi

Toni Tomše s.p., Papirniška ulica 15, Krško

od 1. maja 2011 dalje na novi lokaciji:

Lenartova pot 12, Brežice

ponedeljek: zaprtotorek - petek: 09.00 - 18.00sobota: 08.00 - 12.00Informacije in naročila: 07 49 646 66, 041 695 167

15 %gotovinskipopust na striženje

do 15. 5. 2011.

PERUTNINARSTVO CIGLARs Senovega obvešča stranke,

da bo

Perutninarstvo Ivan Ciglar s. p., Kajuhova 3, 8281 Senovo

PRODAJA BELIH KILOGRAMSKIH PIŠČANCEV

- 27. maja na Kajuhovi 3, SENOVO ter

- 28. maja pri Mirt Alojzu Gmajna 28, RakaPRODAJA PURANOV: 17. maja

PRODAJA RAC IN GOSI: 19. majaJarkice pa lahko dobite

vsak torek in petek. Vso perutnino je potrebno naročiti na 07 49 73 190 ali 031 676 724.

SLO - 8271 Krško, Hočevarjev trg 3, tel.: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085

GSM: 041 630 135, 041 684 320, e-mail: BooM@siol.net, www.boom.si

TURISTIČNA AGENCIJA BooM

Muzikal FOOTLOOSE20. 5., CENA: 40 €

NAC.PARK KOZARA27. in 29. 5., 2 DNI, CENA: 115 €NA GOČ PO ZDRAVILNA ZELIŠČA27. in 29. 5., 3 DNI, CENA: 180 €

BRIONI25. 5., CENA: 80 €

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011 23OBVESTILA

Naročila za male oglase spre­jemamo vsak delovni dan v tednu od ponedeljka do pet­ka od 8. do 15. ure na sedežu uredništva (Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško (hotel City, prej Sremič). Naročila sprejema­mo tudi po faksu 07 49 05 781 ali po elektronski pošti: mali.oglasi@posavje.info.

Za objavo v naslednji števil­ki morajo biti oglasi naroče­ni do ponedeljka pred izidom časopisa (do 15. ure).

Cena malega oglasa za fizične osebe v obsegu do 15 besed (ena telefonska številka šte­je za eno besedo) znaša 5,00 EUR + DDV, skupaj 6,00 EUR. Vsaka nadaljnja beseda 0,50 EUR + DDV, skupaj 0,60 EUR. Dodatek za poudarjeno objavo (okvir) znaša 3 EUR + DDV, sku­paj znaša osnovna cena male­ga oglasa v okvirju 9,60 EUR.Cena malega oglasa za prav-

NAROČILO MALEGA OGLASA

Vsebina oglasa:

Podpis:Datum:Telefon:

Naročam objavo oglasa v Posavskem obzorniku!

Podatke spodaj potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo.

Ime in priimek:Ulica, kraj:Pošta: Kontaktni telefon:

NAVODILAZANAROČANJEMALIHOGLASOVne osebe in s.p., v obsegu do 15 besed (ena telefonska šte­vilka šteje za eno besedo) zna­ša 10,00 EUR + DDV, skupaj 12,00 EUR. Dodatek za pou­darjeno objavo (okvir) za prav­

ne osebe in s.p. znaša 6,00 EUR + DDV, skupaj zanje zna­ša osnovna cena malega ogla­sa v okvirju 19,20 EUR. Vsaka nadaljnja beseda 1,00 EUR + DDV, skupaj 1,20 EUR.

Vsebina oglasa naj bo napisana čitljivo in s TISKANIMI ČRKAMI. Oglas mora biti napisan v slo­venskem jeziku. Za resničnost in verodostojnost objavljenih oglasov odgovarja naročnik.

Naročam (obkrožite črko): A. osnovni oglas (6 €), B. osnovni oglas v okvirju (9,60 €)

Vašeoglasno sporočilov tem časopisu

bo videlo več kot 58.000 rednih bralkin bralcev!

marketing@posavje.info

Krag

olni

k &

Kra

goln

ik, K

ettej

eva

12, C

elje KAM V POSAVJU - WWW.POSAVJE.INFO

Prireditve med 28. aprilom in 11. majemČetrtek, 28. 4.

• od 8.30 do 18.00 v Dnevnem centru za starejše obča­ne Sevnica: ročna dela – vezenje, ustvarjalne delavnice

Petek, 29. 4.• ob 9.00 na Družinskem inštitutu Zaupanje Sevnica: sku­

pina za mamice z dojenčki• ob 9.00 v Dnevnem centru za starejše občane Sevnica: čas

za rekreacijo – sprehodi po bližnji in daljni okolici• ob 19.00 v klubu MC Brežice: predstavitev projekta

„Zgodbe šu vrtlo“

Sobota, 30. 4.• ob 8.00 na Murncah nad Šentjanžem: 9. spominski po­

hod ob nemško­italijanski okupacijski meji 1941­1945 od Murnc do Telč, ob 15.00 na Telčah: spominska slovesnost s slavnostno govornico prof. Ivico Žnidaršič

• ob 10.00 v igralnici MC Brežice: živ žav – Mojca Pokraj­culja

• ob 10.00 na MT Raka: ustvarjanje s hama perlicami• od 11.00 dalje na Lisci: Kres fejst 2011 – kampiranje, air­

soft, športne igre, DJ..., zvečer koncert: Modre zvezde, Pojoča travica, Zion Park

• ob 17.00 pred gasilskim domom na Blanci: tradicionalno ročno postavljanje mlaja

• od 18.00 dalje na Trški gori: tradicionalno prvomajsko kresovanje z ansamblom Brodniki in Pihalnim orkestrom Krško

• od 19.00 dalje v Boštanju: kresovanje z Ansamblom Vihar• ob 20.00 pred večnamenskim domom na Logu: kresovanje• ob 21.00 pri cerkvi sv. Marije Magdalene na Lukovcu: kre­

sovanje

Nedelja, 1. 5.• od 5.00 dalje na Zdolah: jurjevanje – potrkavanje z zvo­

novi, pečenje jajc, budnica pihalnega orkestra, kultur­ni program in nastopi ansamblov, prihod Zelenega Jurija, tekmovanje v kuhanju „zdolske gobove juhe“, razstava in prodaja dobrot zdolskih gospodinj, rokodelski sejem

• ob 7.00 pred občino Brežice: budnica Pihalnega orkestra Kapele

• ob 9.00 na parkirišču pri rondoju v Krmelju: 18. pohod na Kamenško

• ob 11.00 na Lisci: tradicionalno prvomajsko srečanje, na­stop MePZ Lisca Sevnica, PZ Encijan iz Pule in Godbe Sevnica

• ob 11.00 na Planini: prvomajsko srečanje s kulturnim pro­gramom, pozdravni govor: Jože Habinc

• ob 11.00 na Šentvidu tradicionalno prvomajsko prazno­vanje z Gasilskim pihalnim orkestrom Loče

• ob 11.00 na Mostecu in ob 19.00 v Prosvetnem domu Ar­tiče: mednarodni folklorni festival Slofolk

Ponedeljek, 2. 5.• ob 11.00 na Lisci: nastop ansambla Fantje izpod Lisce,

tek na Lisco, srečanje starodobnih vozil „Hrast“ Tržišče

Sreda, 4. 5.• ob 18.00 v sejni sobi MC Brežice: strokovno predavanje

prim. Gabrijele Petrič Grabnar o raku dojk in ostalih naj­pogostejših rakavih obolenjih

Petek, 6. 5.• od 15.00 do 20.00 na parkirišču Zdravstvenega doma Kr­

ško: test hoje na 2 km, ob 16.00: demonstracija in pre­izkus nordijske hoje

• od 16.00 do 18.00 v OŠ Sava Kladnika Sevnica: priredi­tev „Pozdrav pomladi“

• ob 19.00 v cerkvi sv. Roka v Brežicah: 1. koncert območ­ne revije odraslih pevskih zasedb Posavja „Pesem Posav­ja 2011“

• ob 20.30 v klubu KD Krško: jazz­etno koncert zasedbe Keel Klezmer Band

• ob 21.00 v klubu MC Brežice: predstava „Labirint uma“

Sobota, 7. 5.• ob 9.00 pri pletenki v Tržišču: 5. pohod do rastišča aza­

leje na Vrhku pri Tržišču• od 9.00 dalje v športni dvorani OŠ Pišece: 10. mednaro­

dno odprto prvenstvo Pišec v badmintonu• ob 10.00 in 17.00 v parku pri MC Brežice: brezplačne de­

lavnice nordijske hoje• ob 11.00 pred Brežiško info točko (CPB 17): čistilna akci­

ja „Brežice, moje čisto mesto“• ob 18.00 v dvorani Glasbene šole Krško: 2. koncert ob­

močne revije odraslih pevskih zasedb Posavja „Pesem Po­savja 2011“

• ob 21.30 v klubu MC Brežice: koncert Zverina Banda z gosti

Nedelja, 8. 5.• ob 18.00 v župnijski cerkvi v Boštanju: 3. koncert ob­

močne revije odraslih pevskih zasedb Posavja „Pesem Po­savja 2011“

Torek, 10. 5.• ob 10.00 in 17.00 v mladinskem oddelku Valvasorjeve

knjižnice Krško: lutkovno­gledališka delavnica v izvedbi lutkarja in otroškega animatorja Borisa Kononenka

Sreda, 11. 5.• ob 17.00 v Knjižnici Sevnica: pravljična urica• ob 19.00 v Knjižnici Sevnica: predavanje Zdenke Zalo­

kar Divjak „Vzgoja za odgovorno vedenje otrok in mla­dostnikov“

KAM V POSAVJU - WWW.POSAVJE.INFO

Če�želite�vpisati�dogodek�na�koledar�spletnega�portala�www.posavje.info�in�v�rubriko�Kam�v�Posavju,�nam�pišite�na:�redakcija@posavje.info

BISTRICA OB SOTLI ­ Butaro velikanko tradicionalno v Bistrici ob Sotli pripravljajo pod okriljem turističnega društva. Tudi tokrat so za velikanko, ki je po oceni tamkajšnjega župni­ka Damjana Kejžarja velika okoli 10 metrov, porabili veliko zelenja in cvetja, seveda tudi neizogibno oljko in lesko, pu­špan ter domače zelenje, kot je dren in podobno. Postavili so jo ob farni cerkvi. Ob tem so izvedli še žegnanje konj Vir­štanjske konjenice in se, tako kot vsako nedeljo v postnem času, odpravili po križevem potu do Svetih gor. � S.�V.

Butara�velikanka�pri�cerkvi�(foto:�Mirela�Kunst)

Bistriškabutaravelikanka

KRŠKO ­ Na velikonočni ponedeljek zvečer je tenorist Mar-ko Železnik v krški Dvorani v parku pripravil v sodelovanju s pevci in Komornim orkestrom Glasbene šole Krško veliko­nočni koncert z naslovom Ave Maria. Uro in pol trajajoči glas­

beni program sta tematsko povezovala Anja Krajnc in Žiga Kump, poleg Železnika pa so kot solisti ob spremljavi komor­nega sestava (Lucijan Cetin, Jerneja Vakselj, Ingrid Kozole in Ingrid Žičkar) nastopili še Nataša Kunej, Katja Bogovič, Jernej Šterk, Jernej Železnik in Pevska skupina Lavrencij z Rake, s solističnima instrumentalnima nastopoma pa violi­nistka Jerneja Vakselj in z violončelom Ingrid Žičkar.� B.�M.

Velikonočnikoncert

Katja�Bogovič,�Nataša�Kunej,�Jernej�Železnik,�Lucijan�Cetin�in�Jerneja�Vakselj

GLOBOKO ­ 20. aprila je v Globokem na že tradicionalni prire­ditvi Globoko poje nastopilo preko sto pevcev. S prireditvijo ne­gujejo zborovsko petje in ohranjajo tradicijo v kraju. Najprej sta nastopili skupini Balončki in Sončki iz Vrtca pri OŠ Globoko pod vodstvom Martine Žlof in Mateje Rožman. Otroški, mlaj­ši in mladinski pevski zbor OŠ Globoko ter Vokalna skupina Iris Kapele so zapeli pod vodstvom Mateje Rožman. Učence 1. in 2. razreda je ob kitari spremlja­la Melita Ogorevc, spremljavo je izvajal tudi Dejan Jerončič. Zborovodja Franc Kene je di­rigiral Ljudskim pevcem Globo­ko, Ženskemu pevskemu zboru Globoko in Lovskemu pevskemu zboru Globoko. Dvorano je na­polnilo veliko število obiskoval­cev in prisluhnilo nastopajočim zborom.

Globokožešestičpelo

Tel.: 031 621 522, 07 49 21 563Perutnina Rostohar - E, Erika Rostohar s.p.,

Brege 1, 8273 Leskovec pri Krškem

Perutnina Rostohar - E

Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da bo prodaja

belih kilogramskih piščancev 9. in 10. maja.

Mlade rjave in grahaste jarkice, stare 9 tednov, si lahko priskrbite

30. aprila.Sprejemamo naročila za purane.

Ženski�pevski�zbor�Globoko�in�zborovodja�Franc�Kene

STUDENEC�-�Krajevna�skupnost�Studenec�je�9.�aprila�or-ganizirala�čistilno�akcijo�»Za�lepšo�in�urejeno�okolico.«�Skupaj�so�počistili�pobočja�ob�cestah�v�krajevni�skupno-sti,�akcije�pa�se�je�udeležilo�okoli�50�krajanov.�Nabra-li�so�kar�nekaj�smeti,�a�vendar�manj�kot�prejšnja�leta.�Ker�so�akcijo�uspešno�opravili,�so�jo�zaključili�z�malico.

Posavski obzornik ­ leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 201124 ZADNJA STRAN

sedanja cerkev nekatere te­žave, ki jih ne smemo pome­sti pod preprogo, ampak se z njimi soočiti pogumno, jih od­krivati. Moje vodilo je soočiti se z njimi, vse v duhu ljube­

zni. To me vodi pri opravlja­nju božje službe.“

V slovesnem mašnem dogod­ku sta sodelovala tudi videm­ski župnik Mitja Markovič, ki upravlja zdolsko župnijo, in diakon Urban Lesjak. K pre­biranju božje besede so pri­stopili tudi župljani, glasbeno noto pa s svojim petjem doda­li brestaniški pevci. Vsi zbra­ni so se po bogoslužju zadržali pred cerkvijo, kjer so s ško­fom Lipovškom prijetno po­klepetali ob pogostitvi, ki so

V današnjih praznično obarvanih glasbenih novičkah:

Še nedolgo tega so se vrnili s turneje po Evropi in že na­stopili v Kulturnem domu Krško. Laibach ­ misteriozno, grozljivo, a hkrati realno, način, s katerim so se uvelja­vili kot najprepoznavnejša in najuspešnejša slovenska skupina v tujini. Koncert z naslovom Revisited morda ni

potekal na najprimernejši lokaciji, na kar so nas opozo­rili predvsem oboževalci skupine, ki so med drugim pri­šli tudi iz Ljubljane. A vseeno smo bili v Krškem priča ne samo zvokovnem ampak tudi vizualnem spektaklu. Novo aranžirane verzije legendarnih skladb iz začetka 80­tih, kot so Brat moj, Država, Ti, ki izzivaš, Mi kujemo bodoč­nost, ter izbor skladb iz zadnjih nekaj albumov, pa vse do legendarne Life is life, je bilo dovolj, da je občinstvo v dvorani pričakalo konec koncerta s stoječimi ovacija­mi, med katerimi so velik delež aplavza zagotovo name­nili tudi domačinu na bobnih – Janezu Gabriču. Še kdaj!

Pisalo se je leto 2000, ko so fantje iz Posavja svojo rock ‘n’ roll glasbo popestrili s samosvojim humorjem, jo pod­prli z lastnim jezikom (zverinskim jezikom), na vokalu pa se jim je občasno pridružil še Slavko Ivančič . Govorimo seveda o Zverina band, znanih predvsem po hitih Andre-ja in Miču Vormen. Danes, leta 2011, se vračajo v prvotni zasedbi. Jozeff (vokal, trobenta), Barbara (backvokal), Mrco (bas kitara), Matic (kitara), Bojan (kitara) in Frenk (bobni). 10 let starejši, „nič boljši, nič slabši, a še vedno preprosto zverinski“. Prisluhnite jim 7. maja v Brežicah.

Bralka Laura iz Brežic pa nas je opozorila na neprijetnost ob koncertu Big Banda v krškem Kulturnem domu, o ka­terem smo pisali v teh novičkah: „Namesto v veliki dvo­rani smo se bili prisiljeni stiskati v klubu, kjer ni bilo niti stolov za vse obiskovalce. Tako velik ansambel ne sodi v tako majhen prostor, kjer smo bili natlačeni kot ribe v konzervi. Ko pa se je koncert z zamudo končno pričel, je bil to takšen nepopisen hrup, da smo bili primorani zapu­stiti prostor (…) Nimam namena kritizirati sicer odlične­ga banda, vendar mislim, da si ljubitelji dobrega jazza, četudi na podeželju, zaslužimo dostojen glasbeni dogo­dek. Sicer se ne bi oglasila,vendar me je zbodel članek o ‘odlično izpeljanem koncertu’. Krške big bandovce bomo še poslušali, če nam bodo v bodoče omogočili kulturno poslušanje.“ Hvala za vaš odziv, gotovo bo opozorilo ko­ristno za glasbene dogodke v prihodnje.

V Brežicah živeči Senovčanki, Rebeki Dremelj, se je kot edini izmed slovenskih izvajalcev uspelo prebiti v veliki finale glasbenikov z območja Balkana, ki se bodo v začet­ku junija v bolgarski Sofiji potegovali za oskarja. Gre za poseben glasbeni kipec, ki ga podeljuje Balkanika Music Television. Kot kaže nekdanjo misico na Balkanu kujejo v zvezde. Še nedolgo nazaj jo je razveselil tako imeno­vani balkanski kipec za priljubljenost.

Več novičk preberite na www.posavje.info, vaše sve­že glasbene novice pa nam pošljite na naslov glasbene.novicke@posavje.info ali pa nam jih pošljite po pošti na naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško, s pripisom „za glasbene novičke“. Vabljeni k sodelovanju!� Pripravlja:�Simon�Uršič

Kot najmlajša izmed treh hčera se je Božena – Hele-na (poročena Bogataj) rodi­la 19.4.1911 zakoncema Eli­zabeti in Davorinu Šetincu na Vrhniki, šest let po Boženinem rojstvu pa se je družina pove­čala še za potomca. Šetinčeva sta družino preživljala s trgo­vino mešanega blaga in žele­znine, nad katero so tudi ži­veli, zaradi česar so bili njuni otroci vzporedno vpeti v delo v trgovini, kjer so se naučili gospodarnosti ter reda, kar je Boženina odlika celo njeno ži­vljenjsko obdobje. Po osnov­ni šoli so jo starši poslali na šolanje v južnotirolski Mera­no, po vrnitvi pa je pomaga­la pri gospodinjskih opravi­lih in bila med drugim članica tamkajšnjega društva Sokol. V Radovljici je spoznala svo­jega bodočega moža dr. Jo-žeta Bogataja (roj. 11.5.1906 na Jesenicah na Gorenjskem), s katerim sta se poročila leta 1937 in se preselila v Krško. Tukajšnji kraji Boženi – Hele­ni niso bili neznanka, saj je bil oče Davorin rojen v Brežicah, nenazadnje pa je njena dru­žina imela sorodnike v Miha­lovcu pri Dobovi in vinograd v bližini Globokega.

Najprej sta s soprogom žive­la v Ferenčakovi hiši na koncu Tovarniške ulice na Vidmu, pri čemer mu je Božena kot medi­cinska sestra požrtvovalno po­magala. Leta 1938 ju je nad­vse razveselilo rojstvo hčerke

StoletjeBogatajeve,razpetomedzdravstvoindružinoLESKOVEC PRI KRŠKEM – 19. aprila je stoletni življenjski jubilej praznovala Božena - Helena Bogataj iz Leskovca pri Krškem, na predvečer njenega rojstnega dne pa so najstarejšo krajanko v krajevni sku-pnosti na njenem domu obiskali kar številni gostje, predstavnice Krajevne organizacije RK Leskovec, predsednik Sveta KS Leskovec, v imenu Občine Krško podžupanja, predstavniki leskovške KO Društva izgnancev Slovenije, vodstvo in predstavnici upokojenih zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma Kr-ško ter glasbena zasedba Trio Planika, ki je jubilantki zaigrala njene najljubše melodije.

Janje (poročena Rošker), hkra­ti pa sta Bogatajeva nekoliko nižje zgradila tudi stanovanj­ski objekt, katerega del naj bi služil zdravstveni dejavnosti. A vihra 2. svetovne vojne ni zaobšla mlade družine, saj je bila aprila leta 1942 izseljena v Nemčijo, kjer je bil dr. Jože Bogataj najprej na prisilnem delu, zatem pa so ga razpore­dili na delo v deželne klinike, nazadnje v Dresden, iz kate­rega se je Bogatajevim uspelo umaknili le nekaj ur pred zave­zniškim letalskim bombandira­njem. Po vrnitvi v Krško jih je pričakal dom v ruševinah, saj je bila hiša za božič 1944 bom­bandirana, zaradi česar so se vselili v sosednji objekt (kasne­je gostišče Cetinka), v kateri je dr. Jože Bogataj, ki velja za pionirja krške zdravstvene de­javnosti, z Boženino pomočjo opravljal splošno zdravstve­

no ordinacijo z laboratorijem in del zobozdravstvene dejav­nosti. Tako rekoč 24­urno delo, saj je bil dr. Jože Bogataj med leti 1945 in 1952 edini zdrav­nik na območju Vidma in Kr­škega z zalednimi kraji, je pu­stilo usodne posledice tudi na njegovem zdravju. Leta 1952 je dr. Bogataj v 46. letu sta­rosti umrl, zaradi česar tudi ni dočakal težko pričakovane preselitve v lastno hišo v ne­posredni bližini, ki sta jo z Bo­ženo pričela graditi leta 1948. V njej, na naslovu Tovarniška 12, kjer se je nahajala tudi po njegovi smrti nekaj let obratna ambulanta, je delala in živela Božena s hčerko Janjo in ka­sneje njeno družino vse do leta 1988, ko se je družina preselili v Leskovec pri Krškem.

Po upokojitvi leta 1971 se je Božena ­ Helena Bogataj

povsem posvetila skrbi, prav tako v delo vpeti hčerkini družini, odraščajočima vnu­koma Jerneji in Boštjanu, dr. Janji Rošker Bogataj ter njenemu življenjskemu spre­mljevalcu Janezu Roškerju, dolgoletnemu direktorju To­varne celuloza in papirja Krško. In najvišje občinsko priznanje (veliki znak Obči­ne Krško, ki ga je leta 2000 specializirana pediatrinja dr. Janja Rošker prejela za pio­nirsko delo, uvedbo ločenih ambulant za zdrave in bol­ne otroke, za vodenje leta 1975 novoustanovljenega dispanzerja za otroke v kr­škem zdravstvenem domu in uvedene ambulante za rizič­ne otroke za področje Posav­ja), kakor je ob praznovanju materinega 100. rojstnega dne dejala dr. Rošker – Bo­gataj, ni le priznanje nje­nemu delu, temveč tudi za delo očeta Jožeta in mate­re Božene.

In kot je Božena ­ Helena po­svetila življenje skrbi za dru­ge in svoji družini, tako da­nes ta ljubeče skrbi zanjo. Častitljivo jesen življenja ji lepšajo in razveseljujejo vsi njeni: hčerka Janja z možem Janezom, vnukinja Jerneja (poročena Bulović) z možem Petrom in sinovoma Luko in Jašo ter vnuk Boštjan s so­progo Tjašo ter sinom An-drejem.� Bojana�Mavsar�

Poleg�slavljenke�hči�Janja�in�Boštjan�z�Andrejem,�zadaj�Tjaša,�Jerneja,�Jaša,�Peter�in�Janez�(manjka�Luka)�

V svoji pridigi je visoki cer­kveni dostojanstvenik pouda­ril posebno moč velikonočne­ga praznika, ki naj z mirom napolni vsakega posamezni­ka in celotno občestvo, v raz­

mišljanju za Posavski obzor­nik pa je dodal: „V posebno veselje mi je, da sem danes, drugi dan velikonočnega pra­znika, v tej lepi župniji in le­pem kraju. Združili smo to lepo izročilo obhajanja velike noči z obeležitvijo 300­letni­ce tega svetišča, te starodav­ne cerkvice. V soboto je godo­val njen zavetnik Jurij, ki ga bodo letos obhajali 1. maja.“ Moto v delovanju celjskega škofa je, kot je še poudaril: „V resnici in ljubezni. To zelo prav pride, saj veste, da ima

jo domačini pri­pravili ob tej pri­ložnosti. Župnik Markovič pa je v pogovoru dejal: „Osnovni razlog današnjega do­godka je 300­le­tnica posvetitve župnijske cer­kve sv. Jurija, ki je bila v lanskem letu. Pastoral­ni obisk škofa, ki je prvi, odkar je nastopil škofo­vsko mesto, pa je današnji slovesnosti dodal posebno noto in zelo sem ve­sel, da je med nami, saj je zares imenitno ovrednotil in spodbudil vse službe, ki delu­

jejo v župniji, tako ključarje, ministrante, pevce in vse dru­ge, ki se trudijo za duhovno življenje v župniji.“� M.�Kalčič

300letposvetitvecerkvenaZdolahZDOLE – 25. aprila je bilo na Zdolah nadvse slovesno, saj so s posebno mašno daritvijo, ki jo je daroval škof Škofije Celje dr. Stanislav Lipovšek, obeležili 300-letnico posvetitve župnijske cerkve sv. Jurija.

Po�zaključku�slovesnosti�se�je�druženje�nadaljevalo�pred�cerkvijo.

Na�velikonočni�ponedeljek�so�verniki�počastili�300-letnico�posvetitve�cerkve�sv.�Jurija.

Celjski�škof�dr.�Stanislav�Lipovšek�med�mašno�daritvijo.

prejeli smo

glasba

kronika

šport

kultura

napovednik prireditev

sveže novice

fotogalerije

komentarji