občina radovljica je v okviru pobude dan odprtih vrat ......2020/02/21 · ruarja vendarle...

deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 24, 21. februarja 2020, številka 2

Odgovorna urednica: Marjana Ahačičdeželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si

Marjana Ahačič

Potem ko je država lani naj-prej načrtovala obnovo celo-tne gorenjske železniške proge, za katero potem v proračunu ni bilo sredstev in je jeseni že kazalo, da celoten projekt, na katerega so vezane tudi številne občinske investicije, ne bo izveden, je direkcija za infrastrukturo v začetku feb-ruarja vendarle objavila jav-no naročilo za nadgradnjo železniške proge.Za zdaj gre zgolj za desetki-lometrski odsek od Podnar-ta do Lesc. Rok za oddajo ponudb se izteče konec marca, vrednost projekta pa je ocenjena na 45 milijonov evrov, so sporočili z ministr-stva za infrastrukturo. Izve-dba nadgradnje je načrtova-na v času predvidene popol-ne zapore proge zaradi teh-nične nadgradnje železniš-kega predora Karavanke med oktobrom letos in apri-lom prihodnje leto. Rok izvedbe je sicer dvajset mesecev od uvedbe v delo, nadgradnja odseka pa naj bi bila zaključena v letu 2022,

so sporočili z ministrstva.Bistveni ukrepi, načrtovani v sklopu rekonstrukcije pro-ge med Podnartom in Les-cami, so nadgradnja proge v skladu z evropskimi stan-dardi, zamenjava zgornjega in sanacija spodnjega ustro-ja proge, ureditev odvodnja-vanja, zamenjava vozne mreže in obnova peronske infrastrukture na postajališ-čih Otoče, Globoko in Radov ljica, pa tudi sanacija predorov Globoko in Radov-ljica, sanacija podpornih in opornih zidov ter gradnja dodatne zaščite brežin.V načrtu so še zamenjava voznih vodov in nosilnih konstrukcij, izvedba proti-hrupnih ukrepov, sanacija dotrajanih prepustov in pre-mostitvenih objektov ter sprememba nivojskih preho-dov v zunajnivojska križanja. Konkretno to na omenjeni desetkilometrski trasi pome-ni dva nova podvoza, enega v Podnartu in enega v Zalo-šah, pa tudi nov most čez progo pri železniški po staji v Radovljici.

Objavili razpis za obnovo železniceDirekcija za infrastrukturo je že objavila javno naročilo za nadgradnjo gorenjske železniške proge na odseku med Podnartom in Lescami. Rok za oddajo ponudb je konec marca.

V okviru posodobitve odseka gorenjske železniške proge je tudi prenova peronske infrastrukture na postajališčih Otoče, Globoko in Radovljica ter rekonstrukcija nadvoza nad železnico v Radovljici. / Foto: Gorazd Kavčič

Maša Likosar

Starejše generacije se verjet-no spomnijo drugačnih zimskih počitnic, kot se jih bodo otroci današnjih dni. Nekoč je namreč narava poskrbela za debelo snežno odejo in omogočila prave snežne radosti – kepanje, izdelovanje snežakov, lede-nih gradov in iglujev, smu-čanje, sankanje … Smo v

drugi polovici februarja, snega pa še vedno ni. Radovljiškim osnovnošol-cem in dijakom vseeno ni dolgčas in si prosti čas med počitnicami zapolnijo z aktiv nostmi, ki so na voljo. Ena od aktivnosti je drsanje na drsališču v Športnem parku Radovljica, kamor radi zahajajo tako mladi kot starejši. V soboto pred počit-nicami smo tam srečali

Radovljičana, očeta Blaža in hčerko Brito Radonjič. »Hčerka bo v začetku tedna pri babici, proti koncu pa bomo šli smučat na sloven-ska smučišča, in sicer tista, ki ponujajo dovolj snega,« je povedal Blaž Radonjič. Ob drsališču je drsalce opa-zovala Sara Križanič iz Lesc, mati petih otrok. »Starejši otroci že študirajo in zanje počitnic ni, se pa ravno vra-

čajo s študentskega dopusta v Egiptu. Najmlajši bodo nekaj dni v vrtcu. Zelo radi drsajo, zato bomo večkrat prišli sem, kakšen dan pa bomo šli smučat v Mojstra-no,« je pojasnila Križaniče-va in še pohvalila urejenost radovljiškega drsališča. Pra-vi, da je uporabnikom prija-zno.

Nekoč so se kepali in sankali, danes drsajoPred osnovnošolci in dijaki gorenjskih šol so še zadnji dnevi zimskih počitnic. Še preden pa so zakorakali v pouka proste dni, so nam zaupali, kako navadno preživljajo počitnice, ali se udeležujejo aktivnosti, ki jih ponuja radovljiška občina, in ali pogrešajo sneg in s tem povezane snežne radosti.

Drsališče v Športnem parku Radovljica je priljubljeno zbirališče tako mlajših kot starejših. / Foto: Tina Dokl

42. stran

43. stran

Občina Radovljica je v okviru pobude Dan odprtih vrat slovenskih občin predstavila kineziološke obravnave v novem prizidku zdravstvenega doma.

stran 2

Dan odprtih vrat

Retrospektivna razstava štirih rodov likovnih ustvarjalcev je na ogled v Šivčevi hiši.

stran 10

Pirihovo stoletje

OBČINSKE NOVICE

Na prvem mestu preventivaLeščan dr. Robert Šumi bo aprila začel mandat predse-dnika Komisije za prepreče-vanje korupcije.

stran 3

KRAJEVNE NOVICE

Ob Savi gradijo nov kampMed Lescami in Bledom so začeli graditi River Camping Bled, ki naj bi prve goste sprejel že 1. junija.

stran 5

KULTURA

Kolikor jezikov znaš, toliko veljašDr. Andreja Eržen Firšt, dire-ktorica Romarskega urada na Brezjah, je poliglotka.

stran 6

ZADNJA

V Krpinu so prvi imeli umetni snegTridesetega decembra 1972 je bilo smučišče Krpin v Begunjah prekrito z umet-nim snegom.

stran 16

2 Deželne novice, petek, 21. februarja 2020

Občinske novice

deželne noviceODGOVORNA UREDNICA:

Marjana Ahačič ([email protected], 031/352-514)

UREDNIŠTVO: Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec,

Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman

ČASOPISNI SVET:Barbara Sitar (predsednica),

Breda Poličar, Sabina Felc, Nejc Kliček in Katja Knific

DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica, Go renj ska ce sta 19, 4240 Ra dov lji ca (se dež ča so pi sa in ured ni štva). Pra vi ce izdajate lja iz va ja: Go renj ski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, [email protected], oglas no tr že nje: Jana Triller, 04/201 42 30).

De žel ne no vi ce iz ha ja jo en krat na me sec v na kla di 23.400 iz vo dov, brez plač no jih pre je ma jo vsa go spo dinj stva in dru gi na slov ni ki v ob či ni Ra dov lji ca, pri lo že ne so tudi iz vo dom Go renj ske ga gla sa. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče. Di stri bu ci ja: Poš-ta Slo ve ni je, d. o. o., Ma ri bor. De žel ne no vi ce so vpi sa ne v Raz vid me di jev pod za po red no šte vil ko 315. Ne na ro če nih pri spev kov in pi sem bral cev ne ho no ri ra mo. Pis ma bral cev so ome je na na naj več 3000 zna kov s pre sled ki. Pri spev ke za na sled njo redno šte vil ko, ki bo iz šla v petek, 27. marca 2020, mo ra te od da ti naj kas ne je do srede, 18. marca 2020.

OBČINA RADOVLJICA

OBVESTILO O OBJAVI RAZPISOV

Občina Radovljica obvešča, da bodo 21. 2. 2020 na spletni strani Občine Radovljica www.radovljica.si v rubriki Razpisi in objave objavljeni naslednji javni razpisi:

1. Javni razpis za dodeljevanje nepovratnih sredstev za obnovo stanovanjskih, poslovno stanovanjskih in gospodarskih stavb, ki so razglašene za spomenik oz. enoto kulturne dediščine v občini Radovljica, v letu 2020

Rok za oddajo vlog je 17. 4. 2020.

Dodatne informacije: Bojan Gregorčič, Petra Koblar, tel. št.: 04 537 23 49, e-naslov [email protected], [email protected]

2. Javni razpis za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Radovljica za leto 2020


Za potencialne prijavitelje bo 11. 3. 2020 ob 9. uri organizira-na delavnica v prostorih Občine Radovljica.

Dodatne informacije: Alenka Langus, tel. št.: 04 537 23 13, e-naslov: [email protected]

3. Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Radovljica za leto 2020

Rok za oddajo vlog je 10. 4. 2020 do 12. ure.

Dodatne informacije: Andreja Schmitt, tel. št.: 04 537 23 20, e-naslov: [email protected]

4. Javni razpis za sofinanciranje izvedbe programov in projektov za mlade v občini Radovljica v letu 2020


Dodatne informacije: Karmen Korošec, tel. št.: 04 537 23 31, e-naslov: [email protected]

Razpisna dokumentacija za navedene razpise bo na voljo na spletni strani Občine Radovljica www.radovljica.si v rubriki Razpisi in objave ter v glavni pisarni Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica.

Občinska uprava Občine Radovljica

ww

w.r

adov

ljica

.si

Občina je na naslovu www.javna-razsvetljava.si vzpos-tavila aplikacijo, preko kate-re občani lahko sporočajo okvare na javni razsvetljavi. Na voljo je tudi preko občin-skih spletnih strani ali pove-zave www.radovljica.si/obja-va/215351. Brezplačna apli-kacija »Prijavi okvaro« je

izdelana tudi za pametne telefone, okvare pa lahko sporočate še prek obrazca na spletni strani vzdrževalca Elektrogradnje Štefelin, d. o. o., www.stefelin.si, ter s kli-cem oz. sporočilom na št. 041 356 060, ki deluje 24 ur. Vzdrževalec vsako napa-ko skuša čim prej odpraviti.

Sporočanje okvarNa okvaro javne razsvetljave lahko opozorite prek spletne aplikacije, obrazca na spletni strani ter s telefonskim klicem ali sporočilom.

Marjana Ahačič

Tudi nekatere gorenjske občine se na pobudo Skup-nosti občin Slovenije vsako pomlad pridružijo projektu Dan odprtih vrat v občinah. V Radovljici tako v okviru akcije vsako leto predstavijo katero od večjih občinskih investicij; letos so se zato odločili, da skupaj z Zdravs-tvenim domom v telovadni-ci novega prizidka predstavi-jo dejavnost kineziologov in Zdravstvenovzgojnega cen-tra.Prizidek k radovljiškemu zdravstvenemu domu je bil dokončan in odprt jeseni, v njem pa so na več kot 850 kvadratnih metrih novih površin pridobili tri ambu-lante družinske medicine, ambulanto pediatrije, telo-vadnico za nevrofizioterapi-jo, večnamenski prostor ter prostore za referenčne ambulante in psihologe. Stroške za 1,9 milijona evrov vredno naložbo sta si v polo-vičnih deležih razdelila Občina Radovljica in Osnov-no zdravstvo Gorenjske. Občina ob tem sofinancira tudi preventive programe zdravstvenega varstva in za programe dela kineziologov v lanskem in letošnjem letu namenja po 23 tisoč evrov.Prav preventivne programe in kineziološko obravnavo so občanom na dnevu odpr-tih vrat zdravstveni delavci

posebej podrobno predsta-vili. Na delavnicah v manjši telovadnici so izvajali pri-ložnostna testiranja in obi-skovalcem pojasnili, kako potekajo obravnave pri dveh kineziologih, ki sta, kot je pojasnila direktorica zdravstvenega doma Maja Petrovič Šteblaj, bolnikom na voljo v radovljiškem zdravstvenem domu in h katerima jih lahko napotijo tako zdravniki v ambulan-tah medicine dela kot dru-žinski zdravniki. »S tovrst-nimi testi pri starejših v največji meri ocenjujemo možnosti za padec, pri odrasli populaciji pa oceno za razvoj bolečine v križu. Po testiranju še na kratko svetujemo, kako si človek lahko pri tem pomaga

sam,« je povedala kinezio-loginja Nina Misotič.Radovljiški zdravstveni dom zagotavlja kineziološko obravnavo pacientov že od jeseni 2016, od lanskega decembra sta zaposlena dva kineziologa. »V obravnavi je ogromno ljudi, zato je tudi

čakalna vrsta precejšnja,« je še pojasnila Misotičeva, ki je na kratko predstavila tudi delo kineziologa. »Kinezio-logija je stroka, ki se ukvarja s človekovim gibanjem. Na obravnavah zato s pacienti delamo različne vaje. Sicer pa v primeru zdravljenja poškodb kineziolog običajno nastopi v pozni rehabilitaci-ji, to je za fizioterapevtom. Obravnave so za razliko od fizioterapije malce daljše, običajno dva meseca oziro-ma minimalno dvanajst obravnav, tako da so prvi učinki že vidni. Seveda je pa, če govorimo o rezultatih, veliko odvisno od ljudi

samih oziroma tega, koliko so se poleg obravnav v zdrav-stvenem domu pripravljeni z vadbo potruditi tudi sami.V okviru pobude Dan odpr-tih vrat slovenskih občin, ki se ji v Radovljici redno prid-ružujemo, običajno izbira-mo teme, ki so aktualne, zato je zanimanje in odziv občanov vedno velik,« je zadovoljen župan Ciril Glo-bočnik. »Zadovoljen sem z aktivnostmi zdravstvenega doma in navdušen, da lahko občanom omogočamo tudi nadstandardne storitve, kakršne so kineziološka obravnava ter različni pre-ventivni programi. Radovlji-ški zdravstveni delavci so mi potrdili, da je zanimanje za te programe zelo veliko, kar me zelo veseli. Sicer pa sem prepričan, da imamo na področju izvajanja aktivnos-ti med delovnim časom še veliko rezerve; zavedati se moramo, koliko bolje lahko

dela človek, ki je fit, kot tisti, ki je izmučen in v slabi kon-diciji. Tudi sam imam naporno službo in iz lastnih izkušenj lahko povem, koli-ko lažje je prenašati napore, če smo v dobri fizični kondi-ciji. V zimskem času, če se le da, trikrat tedensko tečem na smučeh; prav vsem iskre-no priporočam, da si najdejo obliko rekreacije, ki jih vese-li, in zagotavljam, da jih bo tudi okrepila. V okviru dneva odprtih vrat so zdravstveni delavci pred-stavili še preventivne delav-nice, v okviru katerih obča-nom svetujejo na različnih področjih.

Na dnevu odprtih vrat v zdravstvenem domuObčina Radovljica je sredi meseca v okviru pobude Dan odprtih vrat slovenskih občin predstavila kineziološke obravnave v novem prizidku zdravstvenega doma.

Občina Radovljica je na letošnji Dan odprtih vrat slovenskih občin predstavila preventivne dejavnosti v novem prizidku zdravstvenega doma. / Foto: Gorazd Kavčič

Zanimanje za programe je zelo veliko, pravi kineziologinja Nina Misotič. / Foto: Gorazd Kavčič

»Zadovoljen sem z aktivnostmi zdravstvenega doma in navdušen, da lahko občanom omogočamo tudi nadstandardne storitve, kakršne so kineziološka obravnava ter različni preventivni programi. Radovljiški zdravstveni delavci so mi potrdili, da je zanimanje za te programe zelo veliko, kar me zelo veseli.«

Drsališče pa je tudi priljub-ljeno zbirališče mnogih mla-dih, ki se v rekreativnem vzdušju družijo in zabavajo. Dvanajstletni domačinki Taja Leskovar in Tricia Bole pravita, da bosta med počit-nicami večino časa drsali. »Poleg radovljiškega bova obiskali še blejsko drsališče,

kjer imajo disko na ledu z glasbo in svetlobno kuliso. Mogoče bova šli še v kino gledat grozljivko. Če bi zasle-dili kakšno zanimivo delav-nico, bi se je z veseljem ude-ležili, sicer pa najraje igrava računalniške igrice,« sta dejali prijateljici in dodali: »Šolo bova v tem času popol-noma odmislili, ne namera-vava se dotakniti niti torbe.«

Prav tako sta redna obisko-valca radovljiškega drsališča 15-letna Lucija Janežič iz Radovljice in 13-letni Val Zupan iz Lesc. »Pogrešava sneg, brez njega ni pravega zimskega vzdušja. Nekoč smo se lahko sankali in kepali, gradili snežne grado-ve in snežake,« sta povedala, Lucija pa je dodala, da bo šla smučat v Kranjsko Goro. Tja

se med počitnicami namera-vata odpraviti smučat tudi Tea Debeljak iz Begunj in Nika Ban iz Radovljice. »Zimske počitnice običajno izkoristimo za smučanje. Na morje ali potovanje v tem času ne gremo nikoli,« je povedala Tea, Nika pa doda-la: »Malenkost časa bom namenila tudi učenju in bra-nju, največ pa športnim akti-vnostim. Škoda, da so počit-nice tako kratke, lahko bi trajale vsaj 14 dni.«

Nekoč so se kepali in sankali ...31. stran

Deželne novice, petek, 21. februarja 2020

Občinske novice

3

Marjana Ahačič

Radovljiški občinski svet je na današnji seji po hitrem postopku sprejel odlok o podelitvi koncesije za oprav-ljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na primarni ravni za program splošne ambulante v občini Radovljica. Sedanji koncesi-onar splošne ambulante je namreč zaradi upokojitve odpovedal koncesijsko raz-merje. Na podlagi odloka bo objavljen javni razpis za podelitev koncesije.

Financiranje krajevnih skupnostiSvetniki so sprejeli tudi osnutek odloka o kriterijih in merilih za financiranje kra-jevnih skupnosti v občini Radovljica; iz občinskega proračuna se krajevnim sku-pnostim financira redno delovanje, investicije ter vzdrževanje kulturnih

domov in otroških igrišč. Dokument bo nadomestil odlok, ki je bil sprejet v letu 2006, pri opredelitvi novih kriterijev in meril pa so pri-pravljavci upoštevali pretekle organizacijske spremembe v krajevnih skupnostih, zma-njšan obseg pristojnosti oz. prenos upravljanja s površi-nami v javni rabi na občin-sko upravo, spremembe kra-jevne cestne infrastrukture in dejansko stanje otroških igrišč in kulturnih domov, so pojasnili na občinski upravi.Po uveljavitvi odloka, napo-vedujejo, bo v proračunu za leto 2020 za vseh dvanajst krajevnih skupnosti v občini treba zagotoviti skupaj 400 tisoč evrov, kar je približno 46 tisoč evrov ali 13 odstot-kov več kot doslej.

Cenik najema občinskih zemljiščPravilnik o oddajanju zem-ljišč v lasti Občine Radovlji-

ca v najem je občinski svet razveljavil, ker ni usklajen z naknadno sprejeto zakono-dajo, ki določa pogoje in načine izvedbe postopka oddaje občinskih zemljišč v najem. Ker državni predpisi te pogoje in postopke natan-čno določajo, pa občinski pravilnik ni več potreben. Ob tem pa so svetniki spre-jeli nov cenik najema zem-ljišč v lasti Občine Radovlji-ca. Dopolnjen je s postavko za najem vrtičkov z uporabo vode, zaradi vse večjega obsega prireditev je novost tudi izenačitev cene najema za gostinsko dejavnost na Linhartovem trgu in v Kropi z ostalimi območji v Radov-ljici, ostale cene najema pa ostajajo nespremenjene. Cene najema zemljišč so primerljive z drugimi obči-nami, izjema je le nižja cena za najem površin za vrtičke, s čimer želi občina občane, ki nimajo svojih vrtov, spod-bujati k čim večji lastni pri-delavi vrtnin, so pojasnili na občinski upravi.

Sredstva za financiranje strankSprejeti sklep o načinu financiranja političnih strank za leto 2020 določa, da bo sedem političnih strank, od katerih jih je pet zastopanih v občinskem sve-tu, tudi v tem letu iz občin-skega proračuna prejelo skupaj 9.700 evrov. Višina sredstev je sorazmerna šte-vilu glasov, ki so jih politič-ne stranke prejele na lokal-nih volitvah.Svetniki so izdali še soglasje k novemu pravilniku o siste-mizaciji delovnih mest in notranji organizaciji dela v Muzejih radovljiške občine ter sprejeli poročilo o ures-ničevanju programske zas-nove in uredniške politike Deželnih novic za leto 2019.Za predstavnico občine v Svetu Ekonomske gimnazi-je in srednje šole Radovljica so imenovali Bredo Poličar, v Svetu zavoda Gorenjske lekarne pa Evo Pogačar.

Prva letošnja seja občinskega svetaNa prvi letošnji seji občinskega sveta so svetniki obravnavali novi odlok o kriterijih in merilih za financiranje krajevnih skupnosti, potrdili cenik najema občinskih zemljišč ter odobrili sredstva za delovanje političnih strank.

Cene najema zemljišč so primerljive z drugimi občinami, izjema je le nižja cena za najem površin za vrtičke, s čimer želi občina občane, ki nimajo svojih vrtov, spodbujati k čim večji lastni pridelavi vrtnin.

Radovljiško območno združenje Rdečega križa konec marca spet organizira krvodajalsko akcijo na Bledu in v Bohinju. Kri bo mogoče darovati v ponedeljek, 23. marca, in v torek, 24. marca, od 7. do 13. ure v Festivalni dvorani na Bledu, ter v sredo, 25. marca, od 8. do 13. ure v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Organizatorji prosijo, da pred odvzemom zaužijete lahek obrok in ne pridete tešči. S seboj prinesite veljavni osebni dokument. Na Centru za transfuzij-sko dejavnost Jesenice sicer lahko kri darujete vsak petek od 7.30 do 11. ure.

Konec marca spet krvodajalska akcija

Ob zaključku projekta Odprta vrata kmetij LAS Gorenjska košarica in Kmetijsko-gozdarski zavod Kranj 3. marca v Čebe-larskem razvojno-izobraževalnem centru Gorenjske v Lescah organizirata okroglo mizo na temo lokalne prehranske samo-oskrbe z naslovom Z znanjem in izkušnjami za polno gorenj-sko košarico. Svoje izkušnje in primere dobrih praks bodo predstavile kmetije, ki sodelujejo v projektu, v katerem sta bili na območju delovanja štirih LAS-ov vzpostavljeni senena in sadna veriga ter razviti programi izkustvenega učenja na kmetijah. Gostje okrogle mize bodo: dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Tomaž Cör, vodja Kmetijske svetovalne službe Kranj, Smiljana Vončina Slavec, koordinatorka za lokalno samooskrbo, Gregor Ovse-nik, Kmetija Odems (senena veriga), Janko Jeglič, Kmetija Matijovc (sadna veriga) in Tomaž Bolka, Gostilna Krištof. Okrogla miza, ki se bo začela ob 11. uri, bo potekala pod častnim pokroviteljstvom kmetijske ministrice.

Okrogla miza o lokalni prehranski samooskrbi

Letošnja prireditev za prostovoljce, tretja po vrsti, bo v četr-tek, 26. marca, ob 18. uri v Linhartovi dvorani v Radovljici, je sporočila pobudnica, občinska svetnica Tea Beton. "Tokrat bomo prostovoljcem ponudili romantično komedijo z glasbo Za zmeraj in seveda druženje s pogostitvijo po prireditvi. Gre-gor Čušin, Nataša V. Trseglav in Gaber K. Trseglav so avtorji komedije, ki jo izvaja mlada igralska ekipa in vrhunski glasbe-niki," je povedala Betonova in dodala, da bodo svoje k dogod-ku dodali tudi svetnice in svetniki občinskega sveta, ki bodo prevzeli vlogo prostovoljcev. "Vstopnice bodo razdeljene po enakem ključu kot lani. Lepo prosimo, da se nova društva in organizacije, ki v preteklosti niso bila povabljena, javijo in opozorijo nase na elektronski naslov [email protected]."

Tudi letos prireditev za prostovoljceAleš Senožetnik

Ljubljana – Dr. Robert Šumi se je v predsedniški palači javnosti predstavil v začetku februarja. Petinštiridesetlet-nik iz Lesc je vodja Centra za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akade-miji ter docent na Fakulteti za varnostne vede maribor-ske univerze. Na policiji je zaposlen od leta 1993. Dok-toriral je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede s področja poslovne etike in kadrovskega menedžmenta. Od leta 2011 je tudi predse-dnik odbora za integriteto in etiko v policiji, aktiven pa je tudi kot mednarodni stro-kovnjak v okviru Sveta Evro-pe in drugih evropskih insti-tucij. Kot je povedal na predstavi-tvi javnosti, bolj kot v repre-sivne ukrepe verjame v oza-

veščanje, svetovanje in pre-ventivo, ki ima dolgoročnej-ši pozitiven učinek. Zato si bo na mestu predsednika KPK prizadeval za ozavešča-

nje vseh segmentov družbe, "od vrtca do najvišjih držav-nih funkcij in institucij", da je korupcija nesprejemljiva in škodljiva za vse, lojalnost

do lastne integritete pa pred-pogoj za ustvarjanje zaupa-nja v ljudi in institucije. Z ozirom na to bi se morala komisija angažirati tudi pri različnih izobraževanjih, usposabljanjih in strokov-nih posvetih. Dodal je še, da je zdajšnja nadzorstvena funkcija komi-sije nujna in jo je treba ohra-niti, pri čemer novela zako-na o integriteti in prepreče-vanju korupcije prinaša tudi nekaj izboljšav. Prizadeval si bo tudi za povezovanje in sodelovanje komisije z insti-tucijami formalnega in neformalnega družbenega nadzorstva, vključno z mediji, vlado in državnim zborom, želi pa tudi izbolj-šati ugled KPK v javni sferi. Dr. Robert Šumi bo šestletni mandat predsednika Komi-sije za preprečevanje korup-cije nastopil 1. aprila.

Na prvem mestu preventivaLeščan dr. Robert Šumi bo aprila začel mandat predsednika Komisije za preprečevanje korupcije.

Dr. Robert Šumi na predstavitvi javnosti v predsedniški palači

Občina Radovljica bo vzpo-redno z obnovo odseka pos-krbela za svoj del na projekt vezane infrastrukture; finančno in izvedbeno naj-zahtevnejša bo širitev pod-voza pod železnico na pove-zovalni cesti za Lipniško dolino med Radovljico in Lescami, kjer je v občinski pristojnosti ureditev pešpoti in kolesarske steze med obe-ma krožiščema.Kot poudarja župan Ciril Globočnik, se je oddelek za infrastrukturo radovljiške občinske uprave projektom, povezanim z obnovo gorenj-ske železniške proge, v sode-

lovanju z železnicami aktiv-no posvečal zadnji dve leti. »Vse dostope, povezave in preostalo infrastrukturo, vezano na projekt, imamo

pripravljeno. Menim, da je to poglavitni razlog, da je bil za obnovo izbran prav odsek v radovljiški občini. Za pod-poro projektu smo hvaležni tako bivšemu kolegu nekda-njemu županu Francu Kra-marju kot pristojni ministri-ci Alenki Bratušek, ki sta razumela, kako zelo je v tem trenutku pomembno, da se objavi razpis za izvajalca in da bomo lahko takoj, ko bo oblikovana nova vlada, pro-jekt nadaljevali. Upamo torej, da bomo v tem času dobili izvajalca in da septem-bra začnemo delati.«Čeprav bo zapora karavan-škega predora odlična prilo-žnost za obsežnejšo sanaci-

jo, naj bi preostale odseke enotirne proge med Ljublja-no in Jesenicami zaradi pro-računskih omejitev prenav-ljali šele po letu 2022.

Objavili razpis za obnovo železnice31. stran

Občina Radovljica bo vzporedno z obnovo odseka železnice poskrbela za svoj del na projekt vezane infrastrukture; finančno in izvedbeno najzahtevnejša bo širitev podvoza pod železnico na povezovalni cesti za Lipniško dolino med Radovljico in Lescami, kjer je v občinski pristojnosti ureditev pešpoti in kolesarske steze med obema krožiščema.

Sedem političnih strank, od katerih jih je pet zastopanih v občinskem svetu, bo tudi v tem letu iz občinskega proračuna prejelo skupaj 9.700 evrov. Višina sredstev je sorazmerna številu glasov, ki so jih politične stranke prejele na lokalnih volitvah.


Mladi

VRTEC RADOVLJICA Kranjska cesta 13, 4240 RADOVLJICATel.: 04/ 53 25 720E-pošta: [email protected]: www.vrtec-radovljica.si

VRTEC RADOVLJICA VABI

K VPISU OTROKV VRTCE RADOVLJIŠKE OBČINE ZA

ŠOLSKO LETO 2020/2021.

Vpis bo potekal od ponedeljka, 24. 2. 2020, do petka, 28. 2. 2020, v prostorih uprave na Kranjski cesti 13 v Radovljici (prvo nadstropje), in sicer: v ponedeljek, torek in petek od 8.00 do 14.00, v sredo in četrtek pa od 8.00 do 17.00.

Za novo šolsko leto, to je s 1. 9. 2020, so razpisani naslednji programi: DNEVNI PROGRAM za otroke do 3 let, ki traja od 6 do 9 ur, DNEVNI PROGRAM za otroke od 3 let dalje, ki traja od 6 do 9 ur.

Starši si bodo prostore vrtca lahko ogledali v tednu vpisa, od 9.00 do 10.00. Starše vljudno prosimo, da med ogledom ne motijo vzgojnega dela v vrtcu. Hvala.

Dodatne informacije so na voljo na spletni strani vrtca: www.vrtec-radovljica.si, na tel. št.: 04/53-25-729 ali na e-pošti:

[email protected].

Urša Peternel

V galeriji Avla na Občini Radovljica je na ogled potu-joča razstava Gimnazije Kranj z naslovom Slovenski velikani. Pet dijakinj Gim-nazije Kranj je ustvarilo por-trete dvanajstih znanih Slo-vencev. Kot je povedala vodja projek-ta Nataša Kne, so se omejili na ducat slovenskih velika-nov, kajti portrete so vključi-li v koledar za leto 2020. Dijakinje so ustvarjale s svinčnikom. "Risanje s svin-čnikom je zagotovo dijakom ena najbolj domačih tehnik, risanje portreta pa eden naj-težjih motivov," je dejala Nataša Kne.Avtorice portretov so Gaja Bumbar, Klara Polajnar, Martina Potočnik, Helena Potočnik in Eva Kozjek - Šurc. Gaja je drugošolka, ostale štiri mlade umetnice

pa četrtošolke. Eva Kozjek - Šurc je Radovljičanka. Kot je povedala, je bilo risanje por-tretov slovenskih velikanov zanjo odlična priložnost in referenca za prihodnost. Želi se namreč vpisati na likovno akademijo, pri čemer pravi, da bo sprejem-ni izpit kar velik izziv, saj sprejmejo res najbolj nadar-jene dijake. Kljub temu namerava poskusiti, pripra-vlja portfolio oziroma mapo z izdelki, v kateri bodo tudi trije portreti z omenjene razstave (narisala je Ano Mayer - Kansky, Janeza Puharja in Ivana Cankarja). Sicer pa dijakinje pripravlja-jo že koledar in razstavo Slo-venski velikani 2021, nadal-jevale bodo v isti tehniki, med portretiranci pa bo tudi radovljiški častni občan Ivan Vurnik. In zanimivo, narisa-la ga bo prav Eva Kozjek - Šurc.

Uradnega odprtja razstave niso pripravili, se je pa rado-vljiški župan Ciril Globočnik v sproščenem vzdušju srečal z mladimi umetnicami in njihovo mentorico. Kot je poudaril, je zelo zadovoljen, da na Občini Radovljica lah-ko gostijo to zanimivo raz-stavo, ki je odraz umetniške nadarjenosti gimnazijk. Galerija Avla je vselej dobro

obiskana, tako da si bo raz-stavljena dela zagotovo ogle-dalo veliko ljudi, je dejal.Razstava bo na ogled do 6. marca, sledilo bo še več gos-tovanj, med drugim na Medicinski fakulteti v Ljub-ljani, v galeriji Zavarovalnice Triglav v Kranju, Knjižnici Preddvor, na Blejske gradu, v Mestni knjižnici Kranj in Kulturnem centru Jezersko.

Gimnazijke narisale portrete slovenskih velikanovPet kranjskih gimnazijk je s svinčnikom narisalo portrete dvanajstih znanih Slovencev. Med avtoricami je tudi Radovljičanka Eva Kozjek - Šurc.

Radovljiški župan Ciril Globočnik se je v sproščenem vzdušju srečal z mladimi umetnicami, avtoricami portretov, in njihovo mentorico. Radovljičanka Eva Kozjek - Šurc je prva z desne. / Foto: Gorazd Kavčič

Gimnazijke so narisale portrete Jožeta Plečnika, Jurija Vege, Ivane Kobilce, Franceta Prešerna, Ane Mayer - Kansky, Janeza Puharja, Zofke Kveder, Ivana Cankarja, Jakoba Aljaža, Primoža Trubarja in Rudolfa Maistra.

Maša Likosar

Srednja gostinska in turistič-na šola Radovljica izobražuje mlade za poklice, ki so tre-nutno med najbolj iskanimi, saj sta turizem in z njim povezana gostinska dejav-nost panogi, ki prinašata vedno večji delež dohodka v bruto družbenem proizvodu. Kot je pojasnila ravnateljica Marjana Potočnik, število vpisanih stagnira. "Želimo si, da bi se za naše tri izobra-ževalne programe odločilo več mladih, saj je glede na potrebe turizma rast števila gostinskih in turističnih delavcev, ki so strokovno in praktično podkovani, nuj-na," je dejala Potočnikova in dodala: "Tovrstni poklici niso med privlačnejšimi, zato ker v družbi niso dovolj cenjeni in so nizko vrednote-ni. A naši dijaki se zavedajo, da njihova poklicna prihod-nost leži na področju večzve-zdične turistične in gostin-ske ponudbe, kjer je gostu pomembno, kaj jè in kako je postrežen."

Programe in vpis je natanč-neje predstavila strokovna sodelavka Mateja Šparovec. Vpis omogočajo v tri progra-me: gastronomija, gastro-nomske in hotelirske storit-ve ter gastronomija in turi-zem. "Odločitev za šolo in poklic se ne zgodi čez noč. Med odraščanjem, ko se otrok razvija in že pokaže zanimanja za hobije ter interesne dejavnosti, ko se pokažejo njegove sposobno-sti, talenti, delovne in učne navade, tedaj starši skupaj z njim začnite razmišljati, kaj bi vaš otrok želel postati, saj to pomembno vpliva na vpis v srednjo šolo," je dejala Šparovčeva. Zbrane sta s potrebnimi informacijami opremili še vodja dijaškega doma Bled Lilijana Gabrič Hvasti in pomočnica ravna-teljice Gabrijela Jošt. Pred-stavili so se tudi delodajalci, pri katerih njihovi dijaki lah-ko opravljajo prakso. Sledil je ogled šole, tudi učilnic praktičnega pouka, kjer so osnovnošolce in njihove starše pogostili.

Med udeleženci informati-vnega dneva sta bila tudi sin Anže in oče Martin Biz-jak iz Borovnice. Anže se odloča med dvema šolama – radovljiško gostinsko-tu-ristično šolo in lesarsko v Škofji Loki. "Že od malega

sem opazoval natakarje, kako so spretni pri svojem delu, in na tej šoli mislim, da bom lahko pridobil te veščine tudi sam," je pove-dal Anže, oče Martin pa še dodal: "Sam sodim še v tis-te generacije, kjer so starši

imeli velik vpliv na odloči-tev otroka. Sinu želim le prikazati realno sliko mož-nosti poklicev in zaposlitve, sicer pa naj se sam odloči za tisto, kar ga veseli. Pod-prl ga bom pri vsaki odloči-tvi."

Izobražujejo za iskane poklice Svoja vrata je na informativnih dnevih, ki so potekali 14. in 15. februarja, odprla Srednja gostinska in turistična šola Radovljica, ki ima v treh izobraževalnih programih 136 prostih mest za vpis v prvi letnik.

Osnovnošolce in njihove starše so dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica pogostili s koktajlom, imenovanim Osnovnošolček. / Foto: Tina Dokl

Prihod pomladi bodo v Kamni Gorici pozdravili z dvema prireditvama: najprej z g lasbeno-kovašk im dogodkom konec tega meseca, na predvečer gre-gorjevega pa tradicionalno tudi z barčicami. Prihodnjo soboto, 29. februarja, bodo tako ob 18. uri v domu kraja-nov s koncertom odprli kovaško razstavo dveh domačinov, kovaških mojs-trov Milana Žaberla in Rajka Šolarja, ki pri delu sodeluje-ta že vrsto let. Rajko Šolar ima ob domači hiši kovaško delavnico, zadnja leta pa je znan tudi kot kovač na Blej-skem gradu, Milan Žaberl pa nariše skice, ki so osnova za izdelke. Prav te bodo predstavljale osrednji del razstave, pospremilo pa jih bo nekaj končanih izdelkov ter fotografij. Glasbeni pro-gram bo pripravil Simon Eržen z gosti. Nastopili bodo Ženska vokalna skupi-na Ardeo iz Šempasa, sop-ranistka Ana Plahutnik ter citrar Tomaž Plahutnik. Raz-stava bo na ogled po pred-hodnem dogovoru, 11. mar-ca pa popoldan med 16. in 19. uro. Na ta dan bo nam-reč v Kamni Gorici spet živahno, saj bodo ob mraku po potoku v vasi zaplule barčice.

Razstava in koncert v Kamni Gorici

Splača se biti naročnik Gorenjskega glasa

Pokličite 04/201 42 41 ali pišite: [email protected]

Deželne novice, petek, 21. februarja 2020

Krajevne novice

5

Urša Peternel

Pred mostom čez reko Savo iz Lesc proti Bledu so začeli graditi nov kamp, ki bo nosil ime River Camping Bled. Prve goste naj bi sprejel že 1. junija, ko naj bi bila zaklju-čena prva faza ureditve. Kamp bo odprt do konca septembra, nato pa bodo začeli izvajati dodatna grad-bena dela, ki naj bi bila kon-čana do aprila 2021, ko naj bi goste ob ponovnem odpr-tju pričakala obogatena ponudba. Investitor je zase-bno podjetje Kamp turizem iz Ljubljane. V kampu bodo na voljo par-cele za kampiranje s šotori, prikolicami in avtodomi, gostom pa bo na voljo tudi od petnajst do dvajset nad-standardnih alpskih hišic. Poleg recepcije, sanitarij, pralnice s sušilnico in pomi-valnico posode bo v kampu tudi restavracija z barom, na osrednjem trgu kampa bo vsako jutro odprta mini trž-nica z lokalno hrano.

V sklopu kampa bodo ureje-ni ogrevan zunanji bazen, tematski otroški park z igra-li iz naravnih materialov in utrjen kolesarski poligon. Gostje bodo lahko najeli zasebno kopalnico, urejeni bodo posebni prostori za umivanje hišnih ljubljenč-

kov. Na vsaki parceli bo na voljo brezplačna internetna povezava.Ob reki Savi bodo uredili pro-dnato plažo s kotički za spro-ščeno poležavanje, gostom bodo na voljo tudi vsakodnev-na joga v naravi, različne delavnice, aktivnosti v naravi. Po besedah enega od solast-nikov in direktorjev Matjaža Filipiča želijo biti okolju pri-jazni, zato se vključujejo v združenja, ki spodbujajo sonaravni in t. i. zero waste turizem (brez odpadkov). »Radi bi bili partner lokalni skupnosti in s tem vdahnili čim več življenja kampu. S kmetijsko zadrugo v Radov-ljici že sodelujemo, občini smo ponudili možnost organiziranja več skupnih dogodkov. Radovljica je izredno lepa, ima bogato tradicijo in goste, ki potuje-

jo na Bled, bi radi preusme-rili v okoliške kraje,« je povedal.Po Filipičevih besedah je naložba vredna več milijo-nov evrov (točna številka bo znana na koncu gradnje), v

kampu in restavraciji pa bo delo dobilo okrog dvajset ljudi.Bodoči kamp ima že pov-sem urejeno spletno stran, na kateri je že mogoče rezer-virati bivanje, znane so tudi cene. V visoki sezoni bo nočitev za odraslega znašala 17 evrov, najem alpske hiši-ce 220 evrov.

Ob Savi gradijo River Camping BledMed Lescami in Bledom so začeli graditi nov kamp, ki naj bi prve goste sprejel že 1. junija. V sklopu kampa bodo uredili tudi nadstandardne alpske hišice, ogrevan zunanji bazen, tematski otroški park in kolesarski poligon. Ob Savi bo urejena prodnata plaža s kotički za poležavanje.

Gradnja novega kampa se je začela prejšnji mesec, prva faza bo končana do junija. Dovoz do kampa bo iz krožišča pod golfskim igriščem. / Foto: Gorazd Kavčič

Takšne naj bi bile nadstandardne alpske hišice v kampu.

Foto

: ww

w.r

iver

cam

pin

g-b

led

.si

Kamp bo, gledano iz zraka, imel obliko srca.

V Kropi so slovenski kultur-ni praznik 8. februar obele-žili z dvema prireditvama: na praznični dan je Dram-ska skupina Čofta v Kovaš-kem muzeju pripravila lite-rarni večer z naslovom Srce oživlja drobna lučka upanja. Predstavili so se z interpre-tacijo zgodbe o Kroparski gori. Sledila je še predstavitev nove številke glasila Kovaš-kega muzeja Vigenjc. Lite-rarni večer je bil posvečen spominu na nedavno premi-nulega sodelavca Kovaškega muzeja Davorina Bratuša. Kulturno društvo Kropa je tako kot vsako leto, pripravi-lo tudi osrednjo proslavo. V do zadnjega kotička napol-njeni mali dvorani Kulturne-ga doma v Kropi so se v pone-deljek, 10. februarja, predsta-vili člani različnih sekcij Kul-

turnega društva Kropa. Nas-topili so Člani otroško-mla-dinske literarne skupine Piflci z recitalom pesmi Feri-ja Lainščka. Z ljudskimi pes-mimi sta se predstavila Otro-ški pevski zbor KD Kropa in zborček, ki obiskuje glasbene urice v Kropi. Nastopila sta tudi združena moška zbora Kropa in Podnart. Spomnili so se tudi obletnice Beethov-novega rojstva. Dramska sku-pina Čofta pa je pripravila recital pesmi Franceta Fistra in Franceta Prešerna.Dramska skupina Čofta pa je dan pred domačo prosla-vo, v nedeljo, 9. februarja, praznično vzdušje ustvarjala tudi v Škofji Loki. S France-tom Fistrom so v Pilarni na Cankarjevem trgu pripravili literarni večer z naslovom Divjanje s pošastmi, angeli in vilinci.

Praznik v Kropi

Dramska skupina Čofta v Kovaškem muzeju

Marjana Ahačič

V okviru projekta Hitro s kolesom je občina konec leta namestila pet postaj za avtomatizirano izposojo koles: v Radovljici na parki-rišču nasproti knjižnice in na Gradnikovi cesti, v Les-cah pri železniški postaji in pri vrtcu ter v Begunjah pri avtobusni postaji. Pred poletno sezono bo na posta-jah na voljo skupaj 32 koles, od tega dvajset električnih. Kot so pojasnili na občinski upravi, bo enoten sistem izposoje koles vzpostavljen še v štirih gorenjskih obči-nah: na Jesenicah, v Naklem, Tržiču in Kranju. Za delovanje sistema bo

vzpostavljen tudi licenčni program, ki bo omogočal za uporabnike čim bolj prep-rost in ugoden način izpo-soje koles v vseh gorenjskih občinah, vključenih v pro-jekt. »Cilj je občanom omo-gočiti na zdrav način urediti opravke, oditi na delo ali se rekreirati, jih spodbuditi k spremembi potovalnih navad, obenem pa obogatiti turistično ponudbo,« pojas-njujejo v Radovljici. Projekt se izvaja preko LAS Gorenj-ska košarica in je sofinanci-ran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Občina Radovljica je zanj zagotovi-la 152 tisoč evrov, od katerih je sto tisoč nepovratnih sredstev.

Kolesa na voljo do poletja

Postaje za avtomatizirano izposojo koles so že postavljene na parkirišču nasproti knjižnice in na Gradnikovi cesti v Radovljici, pri vrtcu in na železniški postaji v Lescah ter pri avtobusni postaji v Begunjah. Kolesa bodo pripravljena še pred poletjem. / Foto: Gorazd Kavčič

V Kropi in v Kamni Gorici bodo tudi letos pripravili tradicio-nalno prireditev spuščanja barčic, ki se bo 11. marca začela ob 17.30. V Kropi bodo že nekaj dni prej, 7. marca, v mali dvorani kulturnega doma ob 10. uri pripravili delavnico izde-lovanja barčic, na katero vabijo otroke vseh starosti. Tokrat bodo z različnimi materiali poskušali ustvarjati barčice, ki bodo trajnostno naravnane. V ponedeljek, 9. marca, pa bodo v Kovaškem muzeju ob 18. uri odprli razstavo z naslo-vom Zakaj valentinovo, če imamo gregorjevo?

Tudi letos bodo spuščali barčice

Peter Žmitek, Gregorjev večer, 1904 (Kovaški muzej)

V mlad kolektiv vabimo 5 oseb,

za sezonsko čiščenje od junija do konca septembra.

Nudimo dobro plačilo. V zameno pa želimo veselje do čiščenja, natančnost, prijaznost, hitrost,

znanje slovenskega jezika, lastni prevoz.Delo poteka v bližini Šobca.

Resni kandidati naj pokličejo tel. št. 040 511 722, ali pišejo na e-naslov: [email protected].

PETR

A L

ETN

AR,

S.P

., SU

HA

DO

LA 4

4 A

, KO

MEN

DA


Kultura

REZERVIRAJTE TESTNO VOŽNJO ŠE DANESIme prodajalca- naslov prodajalca in mesto- Tel: 0123 456 7890, www.imeprodajalca.si, Delovni čas xx-yy od ponedeljka do petka, xx-yy sobota in xx-yy nedeljaKombinirana poraba goriva: 6,5 – 5,9 l/100 km. Emisije CO2: 147 – 135 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Temp. Emisije NOX: 0,0220 - 0,0427g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00027- 0,00028g/km. Št. delcev (x10

11): 0,48 – 0,53. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP (globalno usklajen postopek testiranja za lahka vozila). Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

*Velja ob nakupu vozila preko Nissan Financiranja za obdobje 12 mesecev v primeru akcije 50/50. Akcija upošteva 50% polog ter odkupni obrok v višini 50% po preteku enega leta brezobrestnega financiranja. **7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po programu “As new”, 6. in 7. leto pa po programu Basic. oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. Velja v primeru akcije 50/50. Akcija velja do 31. 03. 2020. Slike so simbolne. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Več na www.nissan.si.

AUDIO SISTEM BOSE® PERSONAL® PLUS

Bose®Personal® SOUND SYSTEM

PROPILOTSKENIRAJTE ZA ODKRITJE NOVEGA JUKA

PROPILOT PROPILOT ASSIST(US & Canada only)

NOVI NISSAN JUKECOUPÉ CROSSOVER

OBRESTNAMERA*0%

7let JAMSTVA**

NRET902_AP-SP_LHD_JUKE_265X170_SLO.indd 1 16/01/2020 16:33









OBRESTNAMERA*0%

7let JAMSTVA**

NRET902_AP-SP_LHD_JUKE_265X170_SLO.indd 1 16/01/2020 16:33









OBRESTNAMERA*0%

7let JAMSTVA**

NRET902_AP-SP_LHD_JUKE_265X170_SLO.indd 1 16/01/2020 16:33Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 58 33 330Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 53 53 450

Ivanka Korošec

Prenekateri tujec je presene-čen, ko ga ob prihodu sprej-me in nagovori kar v njiho-vem jeziku. Je doktorica jezikoslovja in zgodovinar-ka, tokrat pa smo jo povpra-šali o tujih jezikih v primer-javi s slovenščino, našim maternim jezikom. Enain-dvajsetega februarja je nam-reč mednarodni dan mater-nega jezika.

Od kod vaše zanimanje za jezike?Težko bi opredelila točen trenutek, vzgib, ki je pripel-jal do zanimanja za jezike. Po osnovni šoli sem se vpi-sala na Gimnazijo Poljane, ko je bila to še Srednja šola za družboslovje in splošno kulturo. Poleg angleščine je bil naš drugi jezik francošči-na. Po zaključeni gimnaziji sem na Filozofski fakulteti vpisala študij splošnega jezi-koslovja in zgodovine. Bili smo prva generacija študija splošnega jezikoslovja, in ko se sedaj ozrem nazaj, sem ponosna, da sem imela čast srečati se s profesorji, ki so s svojim znanstvenim delom zaznamovali razvoj jezikos-lovja na naših tleh. Spomnim se situacije na začetku prvega letnika, ko nas je prof. dr. Janez Oreš-nik vprašal, ali znamo nem-ško. Kar precej nas je odgo-vorilo, da ne. In prof. Oreš-nik je mirno odgovoril, da nam da en mesec časa, da se naučimo, saj pravi jezikoslo-vec to zmore. Bilo je nepri-

čakovano, morda čudno, a pri meni se je takrat nekako začelo. Podobne situacije z enim mesecem časa za uče-nje jezika so me v času štu-dija doletele še kar nekaj-krat.

Koliko jezikov govorite in kako se vam jih je uspelo naučiti?Ko enkrat vstopiš v svet jezi-koslovja, te zasvoji. Rada uporabim prispodobo, da je to tako kot plavanje, skočiš v morje in potem uživaš v leb-denju. Tako je pri jezikih – potopiš se v njihovo bogas-tvo in potem ustvarjaš, ple-teš niti, lebdiš. Splošni jezikoslovci smo v predmetniku imeli obvezen en neindoevropski jezik – madžarščino, kitajščino ali arabščino, jaz sem se lotila vseh treh. Najprej kitajščine, za njo arabščine in nato še madžarščine. Latinščina je

za jezikoslovca nujna, iz nje pa potem izhajajo italijan-ščina, španščina in seveda francoščina. Kasneje, v času doktorskega študija, je priš-la na vrsto še ruščina. Tudi zanjo sem imela mesec dni časa … Ko imaš enkrat osnovo in poznaš sistem jezikov ter slovnične algoritme, je uče-nje vsakega nadaljnjega jezi-ka lažje. Profesor dr. Dubra-vko Škiljan nam je nekoč na podiplomskem študiju na predavanje prinesel tekst v nizozemščini in od nas pri-čakoval prevod in analizo teksta. In takrat sem se nau-čila, da tudi pri jezikih ni nič nemogočega.

Je to poseben talent ali pa se da z vztrajnostjo jezika nau-čiti?Tako kot pri drugih znanjih je tudi za jezike seveda pot-reben talent, a brez vztrajno-

sti in vestnega učenja ne gre. Če jezika ne gojimo, ga ne obnavljamo, se ne učimo besedja, bo znanje šlo. Predvsem moraš imeti jezi-ke rad, uživati v njihovi upo-rabi in se ne bati morebitnih napak; ko se s tujcem pogo-varjamo v njegovem doma-čem jeziku, mi srce zaigra.

Se v tujini lažje prilagajate kulturi in miselnosti zaradi znanja jezika? Seveda je veliko lažje. Jezik ni samo orodje za sporazu-mevanje, je tudi odraz kul-ture, zgodovine, filozofije in bistvo nekega naroda. To je zelo lepo vidno npr. pri kitajskem jeziku, iz katerega so izšli drugi azijski jeziki. Kitajske pismenke so se sko-zi tisočletja le malo spreme-nile, v njihovi sestavi se skri-va razumevanje njih samih in sveta okoli njih!

Pregovor, da kolikor jezikov znaš, toliko veljaš, še velja. Ali je dovolj, da poleg svoje-ga za silo tolčemo še angle-ščino?Rekla bi, da pregovor vedno bolj velja. V času globalizaci-je, ko je svet postal res maj-hen, je jezik še vedno osnov-no sredstvo za sporazume-vanje. Nekaterim je sicer dovolj sporazumevanje v angleškem jeziku, a marsi-kaj se lahko izgubi s prevo-dom. Slovenci imamo srečo, da lahko tuje filme, oddaje gledamo v originalnem jezi-ku, s podnapisi. Tako se s poslušanjem jezika lahko veliko naučimo.

Kaj bi rekli o slovenščini v primerjavi z drugimi jeziki? Je to težak jezik? Se ga tujci lahko naučijo? Slovenščina je bogat jezik, a tudi zaradi tega za marsika-terega tujca zelo težak. Ne samo skloni, ki tujcem pred-stavljajo probleme, tudi dvo-jina, predvsem ženski spol v dvojini povzroča težave. Potem je tu še rodilnik, kar zaboli me, kako ga ljudje ne znajo uporabljati. Mentor pri doktorski disertaciji, pro-fesor slovanskih jezikov na univerzi v Lozani v Švici, mi je nekoč dejal, da od vseh slovanskih jezikov slovenski jezik zanj najbolj nenavaden in težak, kot bi bil od »au-de-là«, tam od daleč. A ne samo tujcem, tudi marsikateremu Slovencu je slovenščina težka. Ampak menim, da se z marljivim delom in učenjem lahko tudi tujci naučijo slovenske-ga jezika. To dokazujejo šte-vilni tujci, pri katerih skoraj ne opaziš, da niso rojeni govorci slovenskega jezika.

Kaj mislimo Slovenci o svo-jem jeziku? Se zavedamo njegove vrednosti? Moje mnenje je, da se Slo-venci premalo zavedamo pomena in vrednosti svoje-ga jezika. Pozabljamo, kaj je skozi zgodovino za naš narod pomenil jezik, bil je nekaj le nam lastnega. Bil je edini element, ki nas je združeval. Jezik velja za izvor, razlog, pogoj, dušo naroda, njegovo garancijo ali rezultat njegove enotno-

sti; je plod boja za obstoj naroda. Kar se tiče jezika, smo Slovenci kar precej sra-mežljivi, zelo hitro prilagod-ljivi in hitro preklopimo na tuj jezik, čeprav naš sogovo-rec vsaj malo zna slovensko. V 19. stoletju, ki je bilo za naš narod temeljnega pome-na za razvoj narodne identi-tete, so se ob jeziku lomila kopja, poznamo črkarsko pravdo in prizadevanja kro-ga okoli Franceta Prešerna in Matije Čopa (ki je govoril 19 jezikov). Takrat se je jezik razvijal, zanj so se bojevali. Danes pa se prepuščamo okrajšavam, poenostavljan-ju in podobnim novodob-nim iznajdbam elektronske komunikacije.

Lahko za konec poveste v tujih jezikih tole: Kdor spoš-tuje sebe, spoštuje tudi svoj materni jezik.The one, who respects him-self, respects also his mother tongue. (angleško)Wer respektiert sich, respek-tiert auch seine Mutterspra-che. (nemško)Celui qui se respecte, respec-te aussi sa langue maternel-le. (fr.)Chi rispetta se stesso, rispet-ta anche la sua lingua mater-na.(italijansko)Aki tiszteli magát, az anyan-yelvét is tiszteletben tartja.(madž.)El que se respeta a sí mismo, respeta también su lengua materna.(špansko)Тот, кто уважает себя, уважает и свой родной язык. (rusko)

Kolikor jezikov znaš, toliko veljašAndreja Eržen Firšt je direktorica Romarskega urada na Brezjah. Na predlog gvardijana p. Roberta Bahčiča jo je v Marijino narodno svetišče povabila frančiškanska provinca, da bi sodelovala pri sprejemu in dejavnostih za romarje. Andreja Eržen Firšt je namreč poliglotka, saj govori več tujih jezikov.

Dr. Andreja Eržen Firšt

Glasbena šola Radovljica je tudi letos v sodelovanju z rado-vljiško območno izpostavo javnega sklada za kulturne deja-vnosti in občino pripravila proslavo ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku. Letošnjo so na predvečer praznika glasbeno obarvali harmonikar Žan Legat, sicer tudi profesor na radovljiški glasbeni šoli, pianist Miran Juvan, violinist Gal Juvan in pevka Anastazija Juvan. Izvajali so baročna in neoklasicistična dela, argentinski tango, sloven-ske narodne in avtorsko glasbo ter tako premišljenim izbo-rom programa kot občuteno interpretacijo navdušili občin-stvo. Z recitacijami Prešernovih pesmi bo večer popestrila dramska igralka Maja Gal Štromar.

Proslava ob kulturnem prazniku

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Baročni dvorani Radovljiške graščine navdušili glasbeniki Žan Legat, Miran Juvan, Gal Juvan in Anastazija Juvan ter dramska igralka Maja Gal Štromar.

deže

lne

nov

ice

Ura

dne

obja

ve, š

tevi

lka

267,

21.

feb

ruar

ja 2

020

ww

w.r

adov

ljica

.si

Čas

opis

Obč

ine

Rad

ovlji

ca

1.

Na

podl

agi d

ruge

ga o

dsta

vka

44

.a č

lena

Zak

ona

o zd

ravs

tven

i dej

avno

sti

(Ur.

l. R

S,

št.

23

/05

– U

PB

2,

15/0

8 –

ZP

acP,

23

/08

, 5

8/0

8 –

ZZd

rS-

-E,

77/0

8 –

ZD

Zdr,

40

/12

– Z

UJF

, 14

/13

, 8

8/1

6 –

ZdZ

PZD

, 6

4/1

7 in

1

/19

– o

dl. U

S) i

n 17

. čle

na S

tatu

ta O

bčin

e R

adov

ljica

(DN

UO

, 18

8/1

4)

je O

bčin

ski s

vet O

bčin

e R

adov

ljica

na

10. s

eji d

ne 2

9.1

.20

20

spr

ejel

OD

LOK

o p

od

elitv

i ko

nces

ije z

a o

pra

vlja

nje

javn

e sl

užb

e v

osn

ovn

i zd

ra-

vstv

eni d

ejav

nost

i na

pri

mar

ni r

avni

za

pro

gra

m s

plo

šne

amb

ulan

te

v o

bči

ni R

ado

vljic

a

1. č

len

Ta o

dlok

je k

once

sijs

ki a

kt,

s ka

terim

Obč

ina

Rad

ovlji

ca,

ob u

pošt

evan

ju

stan

ja i

n pr

edvi

dene

ga r

azvo

ja m

reže

jav

ne z

drav

stve

ne s

lužb

e, d

olo-

ča v

rsto

, ob

moč

je i

n pr

edvi

den

obse

g op

ravl

janj

a ko

nces

ijske

dej

avno

-st

i, tra

janj

e ko

nces

ije in

mož

nost

pod

aljš

anja

kon

cesi

jske

ga r

azm

erja

za

opra

vlja

nje

javn

e sl

užbe

v o

snov

ni z

drav

stve

ni d

ejav

nost

i na

prim

arni

rav

ni

za p

rogr

am s

ploš

ne a

mbu

lant

e. S

tem

kon

cesi

jski

m a

ktom

se

v sk

ladu

z

zako

nom

, ki

ure

ja z

drav

stve

no d

ejav

nost

, ut

emel

jijo

razl

ogi

za p

odel

itev

konc

esije

.

2. č

len

Ta o

dlok

ure

ja p

odel

itev

konc

esije

za

opra

vlja

nje

javn

e sl

užbe

v o

snov

ni

zdra

vstv

eni d

ejav

nost

i na

prim

arni

rav

ni n

a ob

moč

ju o

bčin

e R

adov

ljica

, in

si

cer

za p

rogr

am s

ploš

ne a

mbu

lant

e v

pred

vide

nem

obs

egu

1,0

0 p

rogr

a-m

a.

Kon

cesi

ja z

a iz

vaja

nje

osno

vne

zdra

vstv

ene

deja

vnos

ti se

pod

eli z

a do

lo-

čen

čas

15 le

t, št

eto

od d

neva

zač

etka

opr

avlja

nja

prog

ram

a zd

ravs

tven

e de

javn

osti.

Kon

cesi

ja s

e la

hko,

na

podl

agi i

zpol

njen

ih z

akon

skih

pog

ojev

, po

zitiv

nega

mne

nja

Zavo

da z

a zd

ravs

tven

o za

varo

vanj

e S

love

nije

in p

risto

j-ne

zbo

rnic

e oz

irom

a st

roko

vneg

a zd

ruže

nja,

pod

aljš

a za

nad

aljn

jih 1

5 le

t.

3. č

len

Kon

cesi

ja z

a pr

ogra

m s

ploš

ne a

mbu

lant

e se

pod

eli,

ker

javn

i zdr

avst

veni

za

vod

ne m

ore

zago

tavl

jati

opra

vlja

nja

zdra

vstv

ene

deja

vnos

ti v

obse

gu,

kot

je d

oloč

en z

mre

žo ja

vne

zdra

vstv

ene

služ

be o

z. n

e m

ore

zago

tovi

ti po

trebn

e do

stop

nost

i do

zdra

vstv

enih

sto

ritev

.

Nav

eden

o je

razv

idno

iz d

opis

a O

snov

nega

zdr

avst

va G

oren

jske

, št.

461

7-

7/2

019

-4,

z dn

e 16

.12

.201

9,

iz k

ater

ega

izha

ja,

da s

e Zd

ravs

tven

i dom

R

adov

ljica

soo

ča s

kad

rovs

ko s

tisko

pri

zdra

vnik

ih d

ruži

nske

med

icin

e,

zato

z o

bsto

ječi

mi

zdra

vnik

i ne

zm

ore

prev

zeti

doda

tneg

a pr

ogra

ma

ob

upok

ojitv

i kon

cesi

onar

ja.

Zdra

vstv

eni d

om R

adov

ljica

je z

ato

z na

vede

nim

dopi

som

pre

dlag

al O

bčin

i Rad

ovlji

ca p

odel

itev

konc

esije

za

skup

no 1

,00

pr

ogra

ma

splo

šne

ambu

lant

e.

4. č

len

Javn

o sl

užbo

v o

snov

ni z

drav

stve

ni d

ejav

nost

i na

prim

arni

rav

ni v

obč

ini

Rad

ovlji

ca n

a po

droč

ju p

rogr

ama

splo

šne

ambu

lant

e la

hko

opra

vlja

jo n

a po

dlag

i kon

cesi

je d

omač

e in

tuj

e pr

avne

in f

izič

ne o

sebe

, če

izpo

lnju

je-

jo p

ogoj

e, d

oloč

ene

z za

kono

m,

podz

akon

skim

i akt

i, od

loko

m in

dru

gim

i pr

edpi

si, k

i ure

jajo

nač

in iz

vaja

nja

javn

e sl

užbe

.

5. č

len

Kon

cesi

ja je

poo

blas

tilo,

ki s

e po

deli

fizič

ni a

li pr

avni

ose

bi z

a op

ravl

janj

e ja

vne

zdra

vstv

ene

slu

žbe.

Zdra

vstv

eno

deja

vnos

t na

podr

očju

pro

gram

a sp

lošn

e am

bula

nte

na p

od-

lagi

kon

cesi

je o

prav

lja k

once

sion

ar v

svo

jem

im

enu

in z

a sv

oj r

ačun

na

podl

agi p

oobl

astil

a ob

čine

.

6. č

len

Kon

cesi

ja s

e v

skla

du s

kon

cesi

jski

m a

ktom

pod

eli n

a po

dlag

i izv

eden

ega

javn

ega

razp

isa,

ki s

e ob

javi

na

sple

tni s

trani

obč

ine

in n

a po

rtal

u ja

vnih

na

roči

l.

Javn

i raz

pis

mor

a, p

oleg

pod

atko

v, d

oloč

enih

z z

akon

om,

ki u

reja

zdr

a-vs

tven

o va

rstv

o, v

sebo

vati

tudi

pod

atke

gle

de n

a po

sebn

ost o

snov

ne z

dra-

vstv

ene

deja

vnos

ti, k

i je

pred

met

kon

cesi

je.

7. č

len

Raz

pisn

a do

kum

enta

cija

mor

a bi

ti pr

ipra

vlje

na v

skl

adu

z za

kono

m, k

i ure

ja

zdra

vstv

eno

deja

vnos

t in

s t

em o

dlok

om.

Soč

asno

z ja

vnim

raz

piso

m s

e ob

javi

na

sple

tnih

stra

neh

obči

ne a

li na

por

talu

javn

ih n

aroč

il.

8. č

len

Za p

ridob

itev

konc

esije

mor

a po

nudn

ik iz

poln

jeva

ti po

goje

, ki

jih

dolo

ča

zako

n, k

i ure

ja z

drav

stve

no d

ejav

nost

, in

drug

e po

goje

, opr

edel

jene

v ra

z-pi

sni d

okum

enta

ciji.

Pri

izbo

ru k

once

sion

arja

obč

ina

upoš

teva

mer

ila,

dolo

čena

z z

akon

om,

ki u

reja

zdr

avst

veno

dej

avno

st z

a pr

imar

no r

aven

v o

snov

ni z

drav

stve

ni

deja

vnos

ti in

izpo

lnje

vanj

e dr

ugih

pog

ojev

in m

eril

iz o

bjav

ljene

raz

pisn

e do

kum

enta

cije

.

9. č

len

Kon

cesi

jo z

a op

ravl

janj

e ja

vne

služ

be n

a pr

imar

ni r

avni

zdr

avst

vene

de-

javn

osti

pode

li ob

čina

s s

ogla

sjem

min

istr

stva

, pr

isto

jneg

a za

zdr

avje

, z

odlo

čbo

o iz

biri

konc

esio

narja

.

Med

sebo

jna

razm

erja

v z

vezi

z o

prav

ljanj

em k

once

sije

obč

ina

in k

once

sio-

nar u

redi

ta s

kon

cesi

jsko

pog

odbo

.

10. č

len

Nad

zor

nad

izva

janj

em k

once

sijs

ke o

dloč

be i

n ko

nces

ijske

pog

odbe

v

delu

, ki

se

nana

ša n

a ra

zmer

je m

ed o

bčin

o in

kon

cesi

onar

jem

, oz

irom

a nj

une

med

sebo

jne

prav

ice

in o

bvez

nost

i, iz

vaja

obč

ina.

Kon

cesi

onar

mor

a na

zah

tevo

obč

ine

v ro

ku,

ki m

u ga

dol

oči,

obči

ni p

o-ro

čati

o sv

ojem

fina

nčne

m p

oslo

vanj

u v

delu

, ki

se

nana

ša n

a op

ravl

janj

e ko

nces

ijske

dej

avno

sti.

11. č

len

Kon

cesi

jska

pog

odba

pre

neha

v p

rimer

ih, n

a na

čin

in p

od p

ogoj

i, do

loče

-ni

mi z

zak

onom

, ki u

reja

zdr

avst

veno

dej

avno

st.

VS

EB

INA

1.

OD

LOK

o p

od

elitv

i ko

nces

ije z

a o

pra

vlja

nje

javn

e sl

užb

e v

o

sno

vni z

dra

vstv

eni d

ejav

nost

i na

pri

mar

ni r

avni

za

pro

gra

m

splo

šne

amb

ulan

te v

ob

čini

Rad

ovl

jica

2.

PR

AV

ILN

IK o

raz

velja

vitv

i Pra

viln

ika

o o

dd

ajan

ju z

emlji

šč v

la

sti O

bči

ne R

ado

vljic

a v

naje

m3

. C

EN

IK n

ajem

a ze

mlji

šč v

last

i Ob

čine

Rad

ovl

jica

4.

SK

LEP

o n

ačin

u fin

anci

ranj

a p

olit

ični

h st

rank

v o

bči

ni

Rad

ovl

jica

za le

to 2

02

05

. O

DLO

ČB

A o

raz

gla

sitv

i zem

ljišč

za

javn

o d

ob

ro v

last

i Ob

čine

R

ado

vljic

a6

. JA

VN

O N

AZ

NA

NIL

O O

JA

VN

I OB

JAV

I prv

ih s

pre

mem

b

in d

op

oln

itev

Ob

čins

keg

a p

od

rob

neg

a p

rost

ors

keg

a na

črta

Le

ški h

rbet

(kr

atek

po

sto

pek

)

UO

, stra

n4

št

. 267

, 21.

febr

uarja

20

20

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJ

ICA

215

8M

ošnj

e16

59

/45

5

215

8M

ošnj

e16

59

/62

89

9

215

8M

ošnj

e16

60

/119

4

215

8M

ošnj

e16

60

/215

72

215

8M

ošnj

e27

5/6

16

215

8M

ošnj

e27

7/7

41

215

8M

ošnj

e27

7/8

82

215

8M

ošnj

e41

1/8

215

215

8M

ošnj

e41

1/9

72

215

4N

ova

Vas

30

6/2

18

215

4N

ova

Vas

307

/25

3

215

3O

tok

1016

617

2157

Pre

dtrg

49

0/9

162

2157

Pre

dtrg

775

/13

12

2157

Pre

dtrg

78

0/2

183

2157

Pre

dtrg

78

0/3

120

2157

Pre

dtrg

78

0/4

103

2157

Pre

dtrg

78

0/9

125

0

215

6R

adov

ljica

9/4

38

215

6R

adov

ljica

55

4/6

68

9

215

6R

adov

ljica

55

4/6

813

9

215

6R

adov

ljica

55

4/7

011

2

215

6R

adov

ljica

56

9/1

18

8

215

6R

adov

ljica

577

/413

215

6R

adov

ljica

577

/517

215

6R

adov

ljica

578

/28

215

6R

adov

ljica

579

/476

215

6R

adov

ljica

58

0/4

3

215

6R

adov

ljica

58

0/6

29

215

6R

adov

ljica

58

2/4

56

215

6R

adov

ljica

58

3/2

63

215

6R

adov

ljica

58

4/2

68

215

6R

adov

ljica

58

4/3

15

215

6R

adov

ljica

58

8/4

81

215

6R

adov

ljica

58

8/5

45

215

6R

adov

ljica

59

0/2

25

6

215

6R

adov

ljica

59

0/3

77

215

6R

adov

ljica

59

3/2

78

215

6R

adov

ljica

610

/28

215

6R

adov

ljica

611

/28

0

215

6R

adov

ljica

617

/33

3

215

6R

adov

ljica

617

/616

5

215

6R

adov

ljica

618

/421

215

6R

adov

ljica

70

/716

6

215

6R

adov

ljica

71/4

29

215

6R

adov

ljica

71/5

34

215

6R

adov

ljica

80

/11

231

215

6R

adov

ljica

571

/73

0

2161

Zalo

še14

9/3

11

2161

Zalo

še81

/621

2161

Zalo

še81

/78

88

ki s

o v

zem

ljišk

i knj

igi v

pis

ana

kot

last

Ob

čine

Rad

ovl

jica

in s

o v

na-

ravi

po

vrši

ne ja

vnih

ob

čins

kih

cest

, se

v ze

mlji

ški k

njig

i za

znam

uje

gra

jeno

javn

o d

ob

ro –

ob

čins

ka c

esta

.

2)

Na

zem

ljišč

ih s

sez

nam

a:

ID K

Oka

tast

rska

ob

čina

par

cela

po

vrši

na (

m2)

216

3K

AMN

A G

OR

ICA

377

824

216

3K

AMN

A G

OR

ICA

376

/116

32

216

3K

AMN

A G

OR

ICA

376

/24

04

216

3K

AMN

A G

OR

ICA

38

0/2

1214

ki s

o v

zem

ljišk

i knj

igi v

pis

ana

kot

last

Ob

čine

Rad

ovl

jica

in s

o v

na-

ravi

po

vrši

ne z

a p

ešce

, se

v ze

mlji

ški k

njig

i za

znam

uje

javn

o d

ob

ro

– ja

vna

po

vrši

na.

O b

r a

z l

o ž

i t e

v :

Javn

o do

bro

loka

lneg

a po

men

a je

javn

o do

bro,

ki s

odi v

om

režj

e go

spo-

dars

ke j

avne

inf

rast

rukt

ure

loka

lneg

a po

men

a in

jav

na p

ovrš

ina

na n

jej,

kako

r tu

di o

bjek

ti al

i del

i obj

ekto

v, k

ater

ih u

pora

ba je

pod

ena

kim

i pog

oji

nam

enje

na v

sem

, ko

t so

ces

ta,

ulic

a, t

rg,

pasa

ža,

tržn

ica,

igriš

če,

park

i-riš

če,

poko

pališ

če,

park

, ze

leni

ca,

špor

tna

oziro

ma

rekr

eaci

jska

pov

ršin

a in

dru

ga ja

vna

prom

etna

pov

ršin

a lo

kaln

ega

pom

ena.

Vsa

zem

ljišč

a, k

i so

pred

met

te

odlo

čbe,

so

v la

sti O

bčin

e R

adov

ljica

in s

o na

men

jena

javn

i ra

bi.

245

. čl

en Z

Ure

P-2

dol

oča,

da

obje

kt o

ziro

ma

del o

bjek

ta,

ki je

lahk

o oz

i-ro

ma

mor

a bi

ti gr

ajen

o ja

vno

dobr

o, p

ridob

i sta

tus

javn

ega

dobr

a lo

kaln

e-ga

pom

ena

z ug

otov

itven

o od

ločb

o, k

i jo

na

podl

agi

skle

pa p

risto

jneg

a ob

čins

kega

org

ana

po u

radn

i do

lžno

sti

izda

pris

tojn

a ob

čins

ka u

prav

a.

Zem

ljišč

a iz

tabe

l, za

kat

era

pred

laga

mo

zazn

amov

anje

gra

jene

ga ja

vneg

a do

bra,

izpo

lnju

jejo

vse

pre

dpis

ane

krite

rije

za iz

dajo

tak

šne

ugot

ovitv

ene

odlo

čbe.

Zem

ljišč

a ja

vno

dobr

o –

obč

insk

a ce

sta

iz te

ga s

klep

a so

zem

lji-

šča

obst

oječ

ih c

est,

kot j

ih d

oloč

a Za

kon

o ce

stah

(ZC

es-1

).

Odl

očba

je iz

dana

po

urad

ni d

olžn

osti

in je

taks

e pr

osta

.

PO

UK

O P

RAV

NE

M S

RE

DS

TVU

: Zo

per

to o

dloč

bo je

dov

olje

na p

ritož

ba

župa

nu O

bčin

e R

adov

ljica

, G

oren

jska

ces

ta 1

9,

424

0 R

adov

ljica

. P

ritož

-bo

se

lahk

o vl

oži v

15

dne

h po

obj

avi o

dloč

be v

Dež

elni

h no

vica

h, g

lasi

lu

Obč

ine

Rad

ovlji

ca -

Ura

dne

obja

ve, p

isno

nep

osre

dno

ali p

ripor

očen

o po

po

šti a

li us

tno

na z

apis

nik

pri O

bčin

ski u

prav

i Obč

ine

Rad

ovlji

ca. Z

a pr

itož-

bo je

pot

rebn

o pl

ačat

i upr

avno

taks

o v

znes

ku 1

8,1

2 E

UR

po

tar.

št. 2

ZU

T.

Pos

tope

k vo

dil:

Dom

inik

Sku

mav

ec, v

išji

svet

oval

ec

Šte

vilk

a: 7

113

-2/2

02

0-1

Al

enka

Lan

gus

l.r.

Dat

um: 1

2.2

.20

20

D

irekt

oric

a ob

čins

ke u

prav

e

6.

Na

podl

agi 1

25

. čle

na Z

akon

a o

urej

anju

pro

stor

a (U

r. l.

RS

, št.

61/2

017

) in

31.

čle

na S

tatu

ta O

bčin

e R

adov

ljica

(D

N U

O,

št.

188

/201

4)

je ž

upan

O

bčin

e R

adov

ljica

spr

ejel

JAV

NO

NA

ZN

AN

ILO

O J

AV

NI O

BJA

VI

prv

ih s

pre

mem

b in

do

po

lnite

v O

bči

nske

ga

po

dro

bne

ga

p

rost

ors

keg

a na

črta

Lešk

i hrb

et (

krat

ek p

ost

op

ek)

1.Ja

vno

se o

bjav

i pr

edlo

g pr

vih

spre

mem

b in

dop

olni

tev

Obč

insk

ega

po-

drob

nega

pro

stor

skeg

a na

črta

Leš

ki h

rbet

(D

N U

O,

št.

161

/201

2;

v na

-da

ljeva

nju

OP

PN

). S

prem

emba

in d

opol

nite

v se

skl

adno

s 1

25

. in

124

. čl

enom

Zak

ona

o ur

ejan

ju p

rost

ora

izve

de p

o kr

atke

m p

osto

pku

zara

di

odpr

ave

očitn

e pi

sne

napa

ke v

teks

tual

nem

del

u O

PP

N.

2.

Javn

a ob

java

na

sple

tni s

trani

Obč

ine

Rad

ovlji

ca (

ww

w.r

adov

ljica

.si)

traja

od

28

. feb

ruar

ja 2

02

0 d

o vk

ljučn

o 13

. mar

ca 2

02

0.

3.

V ča

su ja

vne

obja

ve la

hko

javn

ost

da n

a ob

javl

jeno

gra

divo

spr

emem

b in

do

poln

itev

OP

PN

pre

dlog

e in

prip

ombe

, ki

se

jih la

hko

posr

eduj

e na

na-

slov

Obč

ine

Rad

ovlji

ca, G

oren

jska

ces

ta 1

9, 4

240

Rad

ovlji

ca a

li po

šlje

na

elek

trons

ki n

aslo

v: o

bcin

a.ra

dovl

jica@

rado

vljic

a.si

(kot

zad

eva

vnes

ti kl

juč-

ne b

esed

e: »

kp S

D O

PP

N L

eški

hrb

et).

Rok

za

posr

edov

anje

pre

dlog

ov in

pr

ipom

b po

teče

z z

adnj

im d

nem

javn

e ob

jave

.

4.

To ja

vno

nazn

anilo

zač

ne v

elja

ti z

dnem

obj

ave

v D

ežel

nih

novi

cah,

gla

silu

O

bčin

e R

adov

ljica

– U

radn

e ob

jave

.

Šte

vilk

a: 3

50

3-0

001

/20

20

C

iril G

lobo

čnik

l.r.

Dat

um: 1

3.2

.20

20

ŽU

PAN

UO

, stran2

št. 267

, 21. februarja 20

20

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

A

12. člen

Občina koncesionarju z odločbo odvzam

e koncesijo, na način in pod po-goji, kot to določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost.

13. člen

Koncesija ni predm

et dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike prav-nega prom

eta.

Pravni posel v nasprotju s prejšnjim

odstavkom je ničen.

14. člen

Za koncesije, vključno z ureditvijo pravnega varstva, se uporablja zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, če z zakonom

, ki ureja zdravstveno dejavnost, posam

ezno vprašanje ni posebej urejeno.

15. člen

Ta odlok se objavi v Deželnih novicah, glasilu O

bčine Radovljica - U

radne objave, in začne veljati naslednji dan po objavi.

Številka: 4

617-0

00

8/2

019-7

C

iril Globočnik l.r.

Datum

: 29

.1.20

20

ŽU

PAN

2.

Na podlagi 2

9. člena Zakona o lokalni sam

oupravi (Ur. l. R

S, št. 9

4/07

–

UP

B2

in spremem

be), 17. člena Statuta O

bčine Radovljica (D

N U

O, št.

188

/14), Zakona o stvarnem

premoženju države in sam

oupravnih lokalnih skupnosti, (U

r. l. RS

, št. 11/18

, 79

/18) ter U

redbe o stvarnem prem

o -ženju države in sam

oupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. R

S št. 31

/18) je

Občinski svet O

bčine Radovljica na 10

. redni seji dne 29

.1.20

20

sprejel

PR

AV

ILNIK

o razveljavitvi P

ravilnika o o

dd

ajanju zemljišč v lasti

Ob

čine Rad

ovljica v najem

1. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati P

ravilnik o oddajanju ze-m

ljišč v lasti Občine R

adovljica v najem (D

N U

O, št. 12

3/10

).

2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Deželnih novicah, glasilu

Občine R

adovljica – U

radne objave.

Številka: 47

84

-00

03

/20

20

-1

Ciril G

lobočnik l.r.D

atum: 2

9.1.2

02

0

ŽUPAN

3.

Na podlagi 2

9. člena Zakona o lokalni sam

oupravi (Ur. l. R

S, št. 9

4/07

–

UP

B2

in spremem

be) in 17. člena Statuta O

bčine Radovljica (D

N U

O, št.

188

/14) je O

bčinski svet Občine R

adovljica na 10. seji dne 2

9.1.2

02

0

sprejel

Cenik najem

a zemljišč v lasti O

bčine R

ado

vljica

NA

ME

N

CE

NA

CE

NA

UP

OR

AB

E(1

. ob

mo

čje)(2

. ob

mo

čje)

zemljišče ob stanovanj-

skem objektu (dvorišče,

parkirišče, vrt, zelenica)

4,0

0 E

UR

/m2/leto

2,4

0 E

UR

/m2/leto

zemljišče ob poslov-

nem objektu, obrtna in

proizvodna dejavnost (dvorišče, parkirišče, zelenica)

8,0

0 E

UR

/m2/leto

4,8

0 E

UR

/m2/leto

trgovska dejavnost24

,00

EU

R/m

2/leto14

,40

EU

R/m

2/leto

gostinska dejavnost4

8,0

0 E

UR

/m2/leto

28

,80

EU

R/m

2/leto

površine dejanske km

etijske rabe do 3

00

m2 (vrtički)

0,2

5 E

UR

/m2/leto

0,2

5 E

UR

/m2/leto

površine dejanske kme-

tijske rabe do 30

0 m

2 (vrtički) z uporabo vode

0,3

0 E

UR

/m2/leto

0,3

0 E

UR

/m2/leto

površine dejanske kme-

tijske rabe nad 30

0 m

20

,012 E

UR

/m2/leto

0,012

EU

R/m

2/leto

1. območje obsega naslednja naselja v občini R

adovljica: Begunje, B

rez-je, Č

rnivec, Dobro P

olje, Dvorska vas, G

orica, Hlebce, H

raše, Lesce, Mo-

šnje, Nova vas pri Lescah, P

oljče, Radovljica, S

podnji Otok, S

tudenčice, Vrbnje, Zapuže, Zgornji O

tok, Zgoša.2

. območje obsega vsa ostala naselja v občini R

adovljica.

Vsi postopki, vezani na oddajanje zemljišč v lasti O

bčine Radovljica v na -

jem, kot so cenitev zem

ljišč, plačilo davka na dodano vrednost in vrstni red oddaje km

etijskih zemljišč v najem

, se vodijo skladno z veljavnimi predpisi.

Z uveljavitvijo tega cenika preneha veljati Cenik najem

a zemljišč v lasti O

b-čine R

adovljica (DN

UO

, št. 123

/10 in 17

3/13

).

Ta cenik začne veljati naslednji dan po objavi v Deželnih novicah, glasilu

Občine R

adovljica – U

radne objave.

Številka: 47

84

-00

03

/20

20

-2

Ciril G

lobočnik l.r.D

atum: 2

9.1.2

02

0

ŽUPAN

4.

Na podlagi 2

6. člena Zakona o političnih strankah (U

r. l. RS

, št. 100

/05

–

UP

B1

in spremem

be) in 17. člena S

občina radovljica je v okviru pobude dan odprtih vrat ......2020/02/21 · ruarja vendarle...

Documents