Evropski svetJulij 2018 – november 2019

Poročilo predsednikaZvezek 3 – november 2019

Poročilo predsednika

Zvezek 3 – november 2019

Evropski svetJulij 2018 – november 2019

To publikacijo je pripravil generalni sekretariat Sveta.www.consilium.europa.eu

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2019

Print ISBN 978-92-824-7059-6 ISSN 1977-3307 doi:10.2860/633177 QC-AO-19-001-SL-CPDF ISBN 978-92-824-7030-5 ISSN 2363-3018 doi:10.2860/43909 QC-AO-19-001-SL-N

© Evropska unija, 2019Reprodukcija je dovoljena ob navedbi vira.

Stavba Europa: © Philippe Samyn and Partners architects and engineers - lead and design partner, Studio Valle Progettazioni architects, Buro Happold engineers; barvne kompozicije: © Georges Meurant, 2016

Avtorstvo fotografij je navedeno na koncu publikacije.

Za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, ki ni zaščiteno z avtorskimi pravicami EU, je treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic.

Kazalo

Še naprej složni kljub brexituEvropski svet, julij 2018 – november 2019

Uvod 5

Preprečiti brexitski kaos 6

Z uporabo družbenih medijev vplivati na politiko EU 11

Močnejša vloga EU v svetu 14

Soočanje z izzivi prihodnosti 20

Zaključne besede 24

Zasedanja Evropskega sveta od septembra 2018 do oktobra 2019 27

Sklepi Evropskega sveta, izjave voditeljev držav ali vlad in izbrane izjave predsednika Tuska 29

Na zasedanjih Evropskega sveta voditelji določajo usmeritve in strateške smernice za delo EU

1. Irski premier (Taoiseach) Leo Varadkar, nizozemski premier Mark Rutte, latvijski premier Krišjānis Kariņš in litovski predsednik Gitanas Nousėda; 2. Danska premierka Mette Frederiksen in luksemburški premier Xavier Bettel; 3. Portugalski premier António Costa, novoizvoljeni predsednik Evropskega sveta Charles Michel in novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen; 4. Italijanski premier Giuseppe Conte in nemška zvezna kanclerka Angela Merkel; 5. Malteški premier Joseph Muscat, britanski premier Boris Johnson in slovaški premier Peter Pellegrini; 6. Glavni pogajalec Evropske unije za brexit Michel Barnier, estonski premier Jüri Ratas in romunski predsednik Klaus Werner Iohannis; 7. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, francoski predsednik Emmanuel Macron in ciprski predsednik Nicos Anastasiades; 8. Finski premier Antii Rinne in poljski premier Mateusz Morawiecki; 9. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker; 10. Španski premier Pedro Sánchez Pérez-Castejón, švedski premier Stefan Löfven in grški premier Kyriakos Micotakis; 11. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in slovenski premier Marjan Šarec; 12. Bolgarski premier Bojko Borisov in madžarski premier Viktor Orbán

1

4

7

10

2

5

8

11

3

6

9

12

4

5

V pričujočem poročilu, tretjem po vrsti, je predstavljeno delo, ki ga je Evropski svet opravil od julija 2018 do konca novembra 2019. V zvezku, ki je pred vami in ki je tudi zadnji, se osredotočamo na to, kako je bil tri leta po izidu referenduma s premierjem Johnsonom dosežen dogovor o pogojih za urejen brexit, s čimer je bila začrtana pot za pogovore o prihodnjem partnerstvu med EU in Združenim kraljestvom, datum brexita pa preložen na 31. januar 2020. Izpostavljamo delo, ki ga je Evropski svet opravil na področju notranje in zunanje varnosti, migracij, globalnega sodelovanja, gospodarstva in trgovine. Govorimo tudi o nekaterih ključnih trenutkih, ki zadevajo delo predsednika Donalda Tuska, ki je Unijo zastopal navzven v času, ko je bil na pravilih temelječ mednarodni red pod znatnim pritiskom, ko je bila Evropa izpostavljena resnim notranjim in zunanjim grožnjam ter ko je dejanski obseg izzivov, kot sta globalno segrevanje in hitrost tehnoloških sprememb, postal vse bolj očiten.

V prvem zvezku so obravnavana prizadevanja, s katerimi smo julija 2015 skušali preprečili izstop Grčije iz evrskega območja, pogajanja s premierjem Cameronom, ki naj bi zagotovila, da bo Velika Britanija imela svoje mesto v EU, ter odziv Unije na migracijsko krizo, ki je nastala, ko je v letih 2015 in 2016 v Italijo in Grčijo neregularno prispelo več kot 1,6 milijona ljudi. Drugi zvezek pojasnjuje, kako so v tej krizi Unija in njene države članice ponovno vzpostavile red, obenem pa z zavarovanjem zunanjih meja zajezile migracijske tokove in okrepile sodelovanje s tretjimi državami. Prav tako podrobno opisuje, kako se je EU27, tj. Unija v sestavi 27 držav članic, pripravila na pogajanja o izstopu Združenega kraljestva in ta pogajanja potem vodila z vlado Therese May. Ta poročila pa opisujejo tudi nenehna prizadevanja za krepitev ekonomske in monetarne unije in evra.

Še naprej složni kljub brexituEvropski svetjulij 2018 – november 2019

Uvod

6

Preprečiti brexitski kaos

Poleti 2018 smo bili po 15 mesecih pogovorov z vlado Therese May še vedno globoko v pogajanjih o brexitu. Čeprav so številna vprašanja postala bolj jasna, je bilo treba še zmeraj veliko postoriti in najtežje zadeve so ostale nerešene. Hitro smo morali napredovati, če naj bi oktobra imeli sporazum. To je bila zadnja priložnost, da odkrito povemo, kaj hočemo. Naše sporočilo premierki May je bilo jasno: čim hitreje bomo od Združenega kraljestva dobili natančen predlog glede irske meje, tem verjetneje bo, da se bodo pogajanja o brexitu lahko zaključila pravočasno. Cilj je bil preprečiti trdo mejo na otoku Irska. Potrebovali smo tudi realistične in izvedljive predloge glede naših prihodnjih odnosov.

Ko so se voditelji in voditeljice EU27 septembra sestali na neformalnem srečanju v Salzburgu, je bilo njihovo razmišljanje brez izjeme črnogledo. Očitno je bilo, da utegnejo najnovejše ideje Združenega kraljestva glede irske meje in bodočega gospodarskega sodelovanja (t. i. Chequerški predlog) spodkopati enotni trg; potrebne so bile izboljšave. Otočani so s temi idejami dajali vtis, da hočejo sedeti na dveh stolih, kar je zagovarjal tudi Boris Johnson, ki tedaj že ni bil več zunanji minister. Zdi se, da je imela vlada Združenega kraljestva precej visoka pričakovanja pred vrhom, zato je bila negativna ocena, ki jo je dala EU, slabo sprejeta. Sicer so bili še vedno možni različni scenariji, vendar je premierka Theresa May z naknadnimi predlogi nakazala pozitiven razvoj v pristopu Združenega kraljestva, pa tudi željo, da se čim bolj ublažijo negativne posledice brexita. Pri tem je bila med drugim mišljena pripravljenost za tesno sodelovanje na področju varnosti in zunanje politike.

Zagon v pogajanjih je prešel v višjo prestavo. Čeprav je Evropski svet na oktobrskem zasedanju dosegel določen napredek, še vedno nismo bili na cilju. Potem pa je 15. novembra glavni pogajalec za EU Michel Barnier predstavil osnutek besedila, dolg 585 strani, s katerim se je strinjalo tudi Združeno kraljestvo. Ta dogovor je bil voditeljem in voditeljicam v odobritev predložen iz dveh razlogov. Prvič: zagotavljal je omejitev škode, ki bi jo povzročil brexit. Drugič: bil je jamstvo za ključne interese in načela 27 držav članic in Evropske unije kot celote. Bistveno pa je, da je besedilo vključevalo t. i. „varovalno rešitev“, s katero naj bi se izognili trdi meji na otoku Irska in ki naj bi bila neke vrste zavarovalna polica. Ta „varovalna rešitev“ bi se uporabljala, če in dokler je ne bi v okviru naših prihodnjih trgovinskih odnosov nadomestila kakšna druga. Evropski svet je teden pozneje sporazum tudi

Razprava z nekdanjo premierko Thereso May ob robu vrha ASEM, oktober 2018

7

potrdil. Še vedno pa so nas čakali težaven proces ratifikacije in pogajanja o prihodnjih odnosih.

Glede na to, da je vlada Združenega kraljestva pričakovala, da bodo v državi v zvezi z ratifikacijo nastopile težave, je EU27 decembra 2018 in januarja 2019 dala pojasnilo o varovalni rešitvi, rekoč, da je mišljena zgolj kot ukrep v skrajni sili. Kljub temu je spodnji dom parlamenta Združenega kraljestva 16. januarja 2019 z veliko večino zavrnil sporazum o izstopu, pri čemer je bila najbolj sporna prav varovalna rešitev. Evropska komisija in premierka May sta se dva meseca pozneje s t. i. „Strasbourškim dogovorom“ sporazumeli o dodatnih ukrepih in pravnih jamstvih. Naslednji dan je britanski parlament že drugič glasoval proti sporazumu. Do brexita je

manjkalo samo 17 dni; nestrpno smo čakali, da nam London pove, kako naprej.

Premierka May je pred marčevskim zasedanjem Evropskega sveta poslala pismo, v katerem je prosila, da se rok za brexit podaljša do 30. junija 2019. Voditelji in voditeljice EU so 21. marca privolili v podaljšanje, vendar le do 22. maja 2019, zato da bi bilo mogoče dokončati vse postopke, pri čemer pa bi moral spodnji dom parlamenta sporazum o izstopu potrditi še naslednji teden. Obenem so se dogovorili, da bodo ta rok v primeru, da bi spodnji dom parlamenta glasoval proti, podaljšali samo do 12. aprila, pri čemer so pričakovali, da bo Združeno kraljestvo nakazalo, kako naprej. Ta datum je bil pomemben z vidika volitev v Evropski parlament, ki bi jih Združeno kraljestvo moralo organizirati, saj bi še vedno imelo status članice

Glavni pogajalec EU Michel Barnier predstavlja osnutek besedila sporazuma o izstopu novembra 2018

Donald Tusk @eucopresident · 15. november 2018Naj povem našim britanskim prijateljem: čeprav me žalosti, da nas zapuščate, bom storil vse, da bi bilo to slovo za obe strani čim manj boleče.

8

EU. Če bi se Združeno kraljestvo odločilo, da volitev ne bo razpisalo, bi mu preostali le dve možnosti: oditi z dogovorom, kakršen je bil tedaj, ali pa izstopiti brez vsakršnega dogovora. Možnost dolgega podaljšanja bi avtomatično odpadla. EU je bila pripravljena na najhujše, vendar je upala na najboljše. Takšen previden pristop je bil povsem upravičen. Parlament Združenega kraljestva je 29. marca še tretjič glasoval proti dogovoru.

Premierka May je po glasovanju v parlamentu Združenega kraljestva poslala še eno pismo, v katerem je prosila, da se obdobje iz člena 50 dodatno podaljša do 30. junija 2019. Vendar je bilo bolj malo verjetno, da bi lahko do takrat zaključili postopek ratifikacije. V resnici bi z odobritvijo takega podaljšanja sprožili val izrednih vrhov, z novimi scenariji brez dogovora. To pa bi v naslednjih mesecih potisnilo dejavnosti EU27 v drugi plan. In kar je najbolj pomembno: ta nenehna negotovost je bila slaba za naše ljudi in podjetja. Zato sem voditeljem in voditeljicam predlagal prožno podaljšanje, ki bi trajalo toliko, kolikor bi bilo potrebno, vendar največ eno leto. To podaljšanje bi se končalo, čim bi obe strani ratificirali sporazum o izstopu. Tako bi Združeno kraljestvo dejansko lahko izstopilo, kadar koli bi bilo na to pripravljeno. Poleg tega bi tako podaljšanje za daljše obdobje v primeru, da bi se zastoj nadaljeval, Združenemu kraljestvu omogočilo, da znova razmisli o svoji brexitski strategiji.

Po dolgotrajni razpravi na posebnem vrhu 10. aprila so se voditelji in voditeljice EU27 dogovorili o podaljšanju za daljše obdobje, kot je bilo zaprošeno. To „p(rožn)odaljšanje“ oz. „flextention“ bi trajalo do 31. oktobra pod pogojem, da bi Združeno kraljestvo

sodelovalo na majskih evropskih volitvah. Če bi bil sporazum o izstopu ratificiran prej, bi Združeno kraljestvo izstopilo prvi dan sledečega meseca. Tako je Združeno kraljestvo imelo dodatnih šest mesecev, da ratificira sporazum ali ponovno razmisli o celotni brexitski strategiji. Združeno kraljestvo bi do konca tega obdobja imelo tudi možnost, da prekliče člen 50 in brexit enostavno odpove. Podaljšanje je bilo nekoliko krajše, kot je bilo prvotno predvideno, vendar dovolj dolgo, da bi bilo mogoče najti rešitev. Zdaj so bili na potezi Britanci, da pokažejo, ali bodo koristno uporabili ta čas ali ne.

Junija je premierka Theresa May odstopila. Znotraj konservativne stranke se je vnel boj za vodstvo, v katerem je zmagal Boris Johnson, ki je funkcijo nastopil 24. julija. Nemudoma sem ga povabil, da se pogovoriva – podrobno – o našem prihodnjem sodelovanju. Potrebovali smo operativne, realistične ideje, ki bi bile sprejemljive za vse države, vključno z Irsko. EU27 je Irsko ves čas podpirala in nikoli ne bi privolila v dogovor, ki bi bil neugoden za Dublin. S premierjem Johnsonom sem se o brexitu pogovarjal ob robu vrha G7, ki je bil avgusta v Biarritzu, in mu svetoval, naj se ne zapiše v zgodovino kot „Mr No Deal“, torej kot nekdo, ki ni hotel dogovora. Razprave so se nadaljevale konec septembra v New Yorku ob robu zasedanja skupščine ZN. Nismo smeli tratiti časa.

Združeno kraljestvo začetek oktobra še vedno ni predložilo predloga, ki bi bil izvedljiv in realističen. Vendar so besede irskega premierja nakazovale, da je dogovor vendarle možen. Izrabiti je bilo treba sleherno priložnost: EU se nikoli ne bi odločila za brexit brez dogovora.

Donald Tusk @eucopresident · 25. november 2018Pred nami je težaven proces ratifikacije, nadaljevala pa se bodo tudi pogajanja. Ne glede na to, kako se bo vse končalo, pa nekaj gotovo drži: ostali bomo prijatelji do konca dni in naprej.

9

Združeno kraljestvo in glavni pogajalec EU Michel Barnier sta 17. oktobra dosegla sporazum, ki ga je Evropski svet nemudoma potrdil. Le zakaj je bil dogovor en dan povsem nemogoč, že naslednji pa vendarle mogoč? Predvsem zato, ker je Združeno kraljestvo spremenilo svoje „rdeče črte“, tj. si je premislilo glede točk, pri katerih sprva ni hotelo popustiti. Poleg tega sta Irska in Evropska komisija novo različico dogovora sprejeli z odobravanjem. To pa je bilo zagotovilo, da je za državljane in državljanke

Evropske unije sporazum ugoden in varen. Ključne spremembe so zadevale Protokol o Irski/Severni Irski, prej znan kot „varovalna rešitev“. V nasprotju z dogovorom, ki je bil pripravljen skupaj z vlado premierke May, je nova vlada privolila v carinske kontrole na vstopnih točkah na Severno Irsko. Ta kompromis bi pomenil, da med Irsko in Severno Irsko ne bi bilo mejnih kontrol, hkrati pa bi bila zagotovljena celovitost enotnega trga.

Donald Tusk @eucopresident · 27. marec 2019Poziv EP: bodite naklonjeni dolgemu podaljšanju, če bo Združeno kraljestvo želelo pretehtati svojo strategijo. Peticijo je podpisalo 6 milijonov ljudi, 1 milijon pa jih je demonstriralo. Lahko da se ne čutijo zadosti zastopani v britanskem parlamentu, morajo pa čutiti, da jih zastopate vi, saj so Evropejci.

„Premierju Johnsonu ne bo všeč, da si ga zapomnimo pod imenom g. Brexit brez dogovora.“ Srečanje s premierjem Borisom Johnsonom na vrhu skupine G7 v Biarritzu

10

Premier Johnson se je v parlamentu Združenega kraljestva trudil dobiti podporo za svoj spremenjeni dogovor. Kljub vztrajnemu zatrjevanju, da hoče, da Združeno kraljestvo izstopi konec oktobra, je poslal prošnjo, da se rok za brexit vendarle še enkrat podaljša, in sicer do konca januarja 2020. To je bilo nekaj povsem novega. Premier je nato 22. oktobra, potem ko je prvotno v spodnjem domu parlamenta zagotovil podporo za svoj dogovor, sklenil zamrzniti postopek ratifikacije. Da bi se izognili brexitu brez dogovora, sem priporočil, naj EU27 privoli v uradno prošnjo Združenega kraljestva za podaljšanje, in sicer s pisnim postopkom. Voditelji in voditeljice so se po posvetovanjih strinjali s tem priporočilom in tako je bilo odobreno še eno podaljšanje roka za brexit, tokrat do 31. januarja 2020. Medtem se je Združeno kraljestvo odločilo, da bo 12. decembra organiziralo splošne volitve, zato da bi med drugim pojasnilo svoje stališče o brexitu.

Od referenduma so minila cela tri leta in zaenkrat smo se uspešno izognili kaotičnemu brexitu brez dogovora. Zase lahko rečem, da bom vedno „OSTAJnik“. In če se naši britanski prijatelji in prijateljice nekega dne odločijo priti nazaj, bodo naša vrata, upam, zanje vedno odprta. Ne glede na to, kako se bo vse končalo, pa nekaj gotovo drži: ostali bomo prijatelji do konca dni in naprej.

donaldtusk 13. marec 2019Bruselj, Belgija

donaldtusk Ostali bomo prijatelji, Sophie ❤

39.395 všečkov1.130 komentarjev

Donald Tusk @eucopresident · 29. oktober 2019Mojim britanskim prijateljem sporočam, da je EU27 uradno sprejela podaljšanje. Morda bo to zadnje. Prosimo, da ta čas čim bolje izkoristite. Rad bi se tudi poslovil, saj se moja naloga tu končuje. Držal bom pesti za vas.

Predsednik Tusk je bil tekom celotnega mandata vpliven in svojstven glas na številnih pomembnejših platformah družbenih medijev. Zlasti se je osredotočil na Twitter, potem pa aprila 2018 svojo komunikacijsko strategijo razširil na še eno, vedno popularnejšo platformo: Instagram.

Predsednik Tusk je prek Twitterja s svojimi ostrimi in pogosto provokativnimi izjavami izzval številne odzive na spletu in tudi sicer. Nikoli se še ni zgodilo, da bi se vodja kake institucije EU lahko pohvalil s tolikšno stopnjo odzivnosti, poleg tega se je število sledilcev v času njegovega mandata povečalo za skoraj šestkrat, tako da jih je bilo novembra 2019 osupljivih 1,2 milijona. Zato je bil v skladu s Twiplomacy1 @eucopresident uvrščen na seznam 50 najvplivnejših svetovnih voditeljev na Twitterju v letu 2018, na katerem je kot edini drugi voditelj EU tudi @EmmanuelMacron.

1 https://twiplomacy.com/info/europe/eu/eucopresident/#content-section2 https://digitaldiplomacy.softpower30.com/deadpan-donald-how-instagram-is-humanising-the-european-union/

Medtem ko je bil Twitter večinoma namenjen kratkim političnim izjavam, pa je Instagram predsednika Tuska besedilu dodal še sliko. Zabavni, osebni in včasih nekonvencionalni opisi in slike popestrijo politično agendo in pokažejo tudi osebno plat tega politika EU. Račun, ki je od odprtja zbral nad 150 000 navdušenih sledilcev iz več kot 50 držav, je Donaldu Tusku omogočil, da je komuniciral z mlajšim občinstvom. Stopnja odzivnosti na njegove objave in zgodbe je bila izjemno visoka, celo v primerjavi s slavnejšimi influencerji na Instagramu. Račun je bil pohvaljen, ker ponuja drugačen pogled na evropsko politiko. Portland’s Digital Diplomacy Hub2 piše, da je predsednik Tusk pokazal izjemen smisel za humanizacijo ene od ključnih vlog znotraj EU, občuduje pa tudi njegov smisel za humor. Račun @donaldtusk je tudi na seznamu 50 najvplivnejših svetovnih voditeljev na Instagramu v letu 2018, ki ga je prav tako sestavil Twiplomacy.

Odzivi na Facebooku so izredno pozitivni

Ljudje z vsegasveta sledijo računu@donaldtuskna Instagramu

1

10 tis.

100

236 tis.LOVE

26 tis.OOO

10 tis. HAHA

8 tis. OPA

7 tis. GRRR 1.7

millijona VŠEČKOV

1,2 milijona

200 tis.

2015 2019

Sledilci

Število sledilcev je naraslo:

x6

Nov. 2019Apr. 2018

Sledilci

0

154 tis.

Z uporabo družbenih medijev vplivati na politiko EU

11

donaldtusk 1. december 2018Buenos Aires, Argentina

donaldtusk Kaj početi v kratkem premoru med dvema delovnima sejama skupine G20? V Argentini se zgledujte po Argentincih!

#messi #maradona #g20 #buenosaires #argentina #G20Argentina

24.107 všečkov425 komentarjev

donaldtusk 19. julij 2019Montreal, Quebec

donaldtusk Kanada + Evropa = ❤❤Tik po vrhu v Montrealu.

11.774 všečkov178 komentarjev

donaldtusk 17. februar 2019

donaldtusk Srečni dedek ☀

38.280 všečkov961 komentarjev

Donald Tusk 10. junij 2018@eucopresidentJustina Trudeauja čaka posebno mesto v nebesih (@JustinTrudeau). Kanada, hvala za odlično organizacijo G7!

10.7K 50.6K 1.4K

Donald Tusk 6. februar 2019@eucopresidentSprašujem se, kako izgleda posebno mesto v peklu za tiste, ki so se zavzemali za #Brexit brez niti najmanše predstave o tem, kako ga varno izpeljati.

25.1K 90.3K 14.4K

Donald Tusk 9. oktober 2019@eucopresidentNajvečji izziv našega časa je, kako iz politike narediti to, kar je nekdaj bila: delovanje in razmišljanje za skupno dobro. In ne nasilje, laži, sovražni govor, miti in zamere, ki so orodja sodobne politike.

1.608 5.725 527

donaldtusk 19. februar 2019Maidan Nezalezhnosti

donaldtusk Počastiti želim „nebesnih sto“, ki so v panteonu ne le ukrajinskih, temveč tudi evropskih junakov. Njihova lekcija poguma celemu svetu februarja pred petimi leti nas je vse spremenila.

#Ukraine #Maidan #RevolutionOfDignity #HeavenlyHundred #EUCO #Europe #EuropeanUnion #DonaldTusk #Kyiv

8.341 všečkov204 komentarji

donaldtusk 18. september 2018New York, New York

donaldtusk Jutranji tek v New Yorku s Kipom svobode v ozadju – pomemben opomnik tega, kar nadvse občudujem v tej državi.

#newyork #statueofliberty #freedom #running

18.885 všečkov494 komentarjev

Donald Tusk 27. maj 2018@eucopresidentPreživel sem! To je bil vroč, vlažen in težek 20-kilometrski tek. A tako lep trenutek v družbi drugih tekačev iz Bruslja. Nenazadnje se mi je zdel precej lažji kot maratonske debate na nekaterih vrhunskih zasedanjih #EUCO.

500 4.7K 252

Donald Tusk 14. januar 2019@eucopresidentPaweł Adamowicz, župan Gdanska, zagovornik solidarnosti in svobode, Evropejec, moj dobri prijatelj, je bil umorjen. Naj počiva v miru.

3.9K 16.2K 478

Donald Tusk 28. junij 2019@eucopresidentNikakor se ne strinjam s predsednikom Putinom, da je liberalizem zastarel. Kar se mi zdi res zastarelo, so avtoritarizem, osebnostni kulti, vladavina oligarhov. #G20OsakaSummit

6.8K 21.6K 1.078

Donald Tusk 26. junij 2019@eucopresidentOpozorilo in preprost poziv iz Nagasakija vsem udeležencem vrha G20: Prebudite se, dokler ne bo prepozno. Odgovorni niste le za lastne interese, temveč tudi – in predvsem – za mir ter varen in pošten svetovni red.

233 712 25

14

EU si je v hitro spreminjajočem se geopolitičnem kontekstu prizadevala zaščititi svoje interese, ubraniti svoje vrednote in oblikovati na pravilih temelječ svetovni red. To smo počeli v sodelovanju s prijatelji (npr. v sklopu G7) in partnerji, kadar koli je bilo to mogoče, in tudi samostojno, če je bilo potrebno. Izkoristili smo sleherno priložnost, da bi zagotovili, da bodo čezatlantske vezi ostale nedotaknjene, saj z rahljanjem teh vezi delamo uslugo tistim, ki želijo vzpostaviti nov red, ki bo nasledil zahodnega in v katerem ne bo ne liberalne demokracije ne temeljnih svoboščin. Še vedno verjamem, da so naša nesoglasja glede trgovine, podnebnih sprememb in jedrskega

dogovora z Iranom posledica začasnih motenj v ZDA in da bomo ostali odlični prijatelji.

Negativne pripombe predsednika Trumpa glede Evropske unije sem brez strahu ostro zavračal in jih izpodbijal kot lažne novice. ZDA ne bodo nikoli imele boljše zaveznice na področju varnosti, kot je EU.

Evropski svet se je vseskozi osredotočal na notranjo varnost. Spričo težkih varnostnih razmer in povišane stopnje tveganja, kot sta denimo pokazala napad v Salisburyju leta 2018 in kibernetski napad na Organizacijo za prepoved kemičnega orožja, je nujno treba povečati odvračilno moč EU in njeno odpornost proti hibridnim, kibernetskim ter kemičnim, biološkim,

Močnejša vloga EU v svetu

Srečanje voditeljev in voditeljic skupine G7 v Biarritzu, avgust 2019

Donald Tusk @eucopresident · 15. julij 2018Amerika in EU sta zelo dobri prijateljici. Kdor trdi nasprotno, širi lažne novice.

15

radiološkim in jedrskim grožnjam. Uporabljajo se lahko tudi sankcijski režimi, ki so namenjeni obravnavi kibernetskih groženj in groženj s kemičnim orožjem. Unija je poostrila svoj odziv na dezinformacije. To je bilo še zlasti pomembno zaradi evropskih volitev, ki so potekale maja 2019, in dejanske ogroženosti, ki jo je predstavljalo zlonamerno in zunanje vmešavanje v našo demokratično ureditev.

Evropa je med mojim predsedovanjem ves čas dosledno složno podpirala suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Razlog pa je naslednji: brez neodvisne Ukrajine ne more biti pravične Evrope. In če ni varna Ukrajina, ne more biti varna niti Evropa. V tem kontekstu smo v zadnjih petih letih vsakih šest mesecev podaljšali gospodarske sankcije proti

Rusiji, saj ni bilo nikakršnega napredka pri izvajanju sporazumov iz Minska. Ostali smo neomajni.

Kljub nadaljnji ruski agresiji, ki se je konec leta 2018 zaostrila tudi v Azovskem morju, je Ukrajina pokazala izjemen napredek tako na gospodarskem kot na političnem področju. S konkurenčnimi, svobodnimi in poštenimi predsedniškimi volitvami ter mirno predajo oblasti predsedniku Volodimiru Zelenskemu spomladi 2019 je država dokazala, da ideali t. i. revolucije dostojanstva iz leta 2014 še vedno živijo. Vendar pa naša politika sega daleč preko ukrajinskih meja. Deset let po vzpostavitvi vzhodnega partnerstva z Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino sem obiskal to regijo, da bi posredoval

Predsednik Tusk in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na 21. vrhu EU-Ukrajina v Kijevu, 7. julij 2019

Donald Tusk @eucopresident · 19. februar 2019Brez neodvisne Ukrajine ne more biti pravične Evrope. Če ni varna Ukrajina, ne more biti varna niti Evropa. Preprosto rečeno: ni Evrope brez Ukrajine!

16

sporočilo, da nismo samo sosedje, ampak predvsem člani iste evropske družine.

Balkan je ohranil svoje pomembno mesto v agendi EU, pa tudi pri meni osebno. Upanje za spremembo v tej regiji se je pojavilo junija 2018, ko sta predsednik grške vlade Aleksis Cipras in predsednik vlade Severne Makedonije Zoran Zaev s sklenitvijo Prespanskega sporazuma končala 20 let trajajoči meddržavni spor glede imena. Bila sta domiselna, sprejela sta tveganje in bila pripravljena žrtvovati lastne interese v dobro vseh. Zadevni sporazum je skupaj z namenskimi reformnimi prizadevanji v Albaniji in Severni Makedoniji privedel do tega, da je Evropska komisija leta 2019 izdala jasno priporočilo za začetek pristopnih pogajanj z obema državama. Kljub dejstvu, da je velika večina držav članic EU naklonjena začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, soglasja še ni bilo mogoče doseči. Menim, da je to napaka, ki spodkopava verodostojnost EU in naše interese, ne le v regiji, ampak tudi širše. Le upam lahko, da bodo voditelji in

voditeljice EU sprejeli prave odločitve, ko bodo pred srečanjem na vrhu v Zagrebu maja 2020 razpravljali o pristopnem procesu.

Prav tako smo še naprej tesno sodelovali z drugimi sosednjimi regijami. Zato sem skupaj s predsednikom Al Sisijem predsedoval doslej prvemu srečanju na vrhu med EU in Ligo arabskih držav, ki je bilo februarja 2019 v Šarm el Šejku. Kot bližnji sosedje se soočamo s podobnimi izzivi in nevarnejšimi, bolj nestabilnimi geopolitičnimi razmerami, zato nimamo druge izbire, kot da sodelujemo. S tem srečanjem na vrhu se je okrepilo naše sodelovanje, zlasti v okviru boja proti terorizmu in nezakonitim migracijam.

Evropski svet je oktobra 2019 soglasno obsodil vojaško akcijo Turčije v severovzhodni Siriji ter Ankaro pozval, naj jo konča, umakne svoje sile in spoštuje mednarodno humanitarno pravo. V vzhodnem Sredozemlju je bila suverenost Cipra, ki je država članica EU, zaradi nezakonitih dejavnosti vrtanja, ki jih Turčija izvaja ob njeni obali, še naprej ogrožena.

Srečanje predsednika Tuska s premierjem Severne Makedonije Zoranom Zaevom v Skopju, 17. september 2019

Srečanje predsednika Tuska z nekdanjim grškim premierjem Aleksisom Ciprasom v Atenah, 9. oktober 2019

Donald Tusk @eucopresident · 25. januar 2019Bila sta domiselna, sprejela sta tveganje, pripravljena sta bila žrtvovati lastne interese v dobro vseh. Zoran, Alexis – bravo! Misija nemogoče opravljena. #PrespaAgreement

17

Unija se je na to odzvala in pri tem izkazala popolno solidarnost s Ciprom, Turčijo pa pozvala, naj spoštuje mednarodno pravo in načelo dobrih sosedskih odnosov. Vzpostavljen je bil okvirni režim omejevalnih ukrepov zoper posameznike in subjekte, ki so odgovorni za dejavnosti nezakonitega vrtanja ali vanje vključeni.

Sosedje smo lahko tudi zaradi skupnih vrednot, ne samo geografije. Kanada, Nova Zelandija in Japonska so geografsko daleč od Evrope. Pa vendar smo si s političnega in gospodarskega vidika povsem blizu, saj si delimo vrednote liberalne demokracije, človekovih pravic in pravne države. Vrh EU-Kanada, ki je potekal julija 2019, je pokazal, kako odločno tako Kanada kot EU podpirata te skupne vrednote. Da bi okrepili naše sodelovanje, smo se dogovorili, kako se lahko kar najbolje spopademo s podnebno krizo, zavarujemo oceane in preprečujemo njihovo onesnaževanje, opolnomočimo ženske in obvladujemo lokalne konflikte. V podobnem duhu je EU z Japonsko julija 2018 podpisala doslej največji dvostranski trgovinski sporazum. Poleg tega sta se EU in Mercosur po dveh desetletjih pogajanj ob robu vrha G20 v Osaki načeloma dogovorila o še obsežnejšem prostotrgovinskem sporazumu.

Predsednik Putin je ravno v Osaki izjavil, da je liberalizem – torej liberalna demokracija, pravna država in človekove pravice – zastarel koncept. Na to sem se odzval z izjavo, da so preživeti pravzaprav avtoritarizem, kult osebnosti in vladavina oligarhov, četudi se včasih morda zdijo učinkoviti. Takšna je pač oblast v Rusiji, kar ponovno dokazuje, da geografska bližina ni vedno porok za skupne vrednote.

Kar zadeva Kitajsko, se je EU še naprej osredotočala na ohranjanje uravnoteženih odnosov v interesu lojalne

konkurence in enakega dostopa do trgov. Ti cilji še niso bili doseženi. Zato se je Kitajska na skupnem vrhu aprila 2019 prvič strinjala, da bo z Evropo sodelovala pri reševanju problema industrijskih subvencij, saj te ogrožajo pravično trgovino. To je tudi ena od ključnih prednostnih nalog za reformo Svetovne trgovinske organizacije, za katero se zavzemamo na mednarodni ravni. Morda sem staromoden, vendar menim, da so človekove pravice vsaj tako pomembne kot trgovina.

Zato sem v svojih pogovorih s kitajskimi voditelji v zadnjih petih letih vseskozi izpostavljal prednost, ki jo namenjamo človekovim pravicam. Bil sem tudi zelo konkreten, saj sem poimenoval posameznike, ki so izpostavljeni zatiranju. V zvezi s tem je bil dosežen določen napredek, vendar morajo naši kitajski partnerji storiti še več.

Nazadnje bi rad spregovoril o podnebni krizi. Nobenega dvoma ni, da smo se znašli v okoljski krizi. Ljudje v vseh delih Evrope in po svetu trpijo zaradi hudih podnebnih razmer. Vsak dan izumre do dvesto vrst. V naših oceanih se širi mikroplastika. Na lastne oči sem videl, kako se rušijo ledene stene na Grenlandiji in talijo ledeniki v tadžikistanskem Pamirju. Zato sem v svojih razpravah s svetovnimi voditelji skozi vsa ta leta dosledno izpostavljal vprašanje okolja, vedoč, da si bo Evropska unija še naprej na vso moč prizadevala za rešitev okoljske krize in odpravo nevarnosti, ki jo ta povzroča. Evropa je prevzela vodilno vlogo pri izvajanju Pariškega sporazuma in upamo, da bomo postali prva podnebno nevtralna celina na svetu. Samo v letu 2017 so EU in njene države članice namenile 20 milijard evrov za pomoč državam v razvoju pri odzivanju na podnebne spremembe in prilagajanju nanje.

Donald Tusk @eucopresident · 11. julij 2019Razpad Sovjetske zveze NI bil največja geopolitična katastrofa tega stoletja. Danes želim v Gruziji jasno in glasno povedati: razpad Sovjetske zveze je bil blagoslov za Gruzijce, Poljake, Ukrajince ter celotno srednjo in vzhodno Evropo. Pa tudi za Ruse.

18

Naravno okolje je treba zavarovati. To ne zadeva le oceanov, zraka in gozdov. Zaščititi je treba tudi resnico v javnem življenju, svobodo, pravno državo in mednarodno solidarnost. Če ne bomo poiskali ustreznih rešitev za svetovne grožnje, kot so oboroženi spopadi in terorizem, širjenje jedrskega orožja ali uničevanje našega okolja, lahko naše življenje postane pekel, ne glede na to, kje živimo. Če ne bomo pripravljeni na svetovni ravni določiti pravila in jih nato tudi dosledno spoštovati, bodo lokalne

skupnosti, narodi in države ter celo celine pred temi grožnjami še naprej nemočne. Domoljubje 21. stoletja mora imeti tudi globalno razsežnost, če ne želimo, da bi postalo, tako kot že velikokrat v preteklosti, vprašanje nacionalnega egoizma. V mojem političnem besednjaku globalizem in solidarnost pomenita isto. Če vplivni našega sveta tega ne razumejo, se bodo v anale zgodovine zapisali ne kot voditelji, temveč kot lažni voditelji.

„Nikakor ne dvomim, da smo se znašli v okoljski krizi.“ Govor predsednika Tuska na vrhu ZN o podnebnih ukrepih v New Yorku, september 2019

Donald Tusk @eucopresident · 23. september 2019Prepričan sem, da bo EU postala prva podnebno nevtralna celina. Večina članic EU je že podprla cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Sam pa menim, da se bodo temu cilju prav v kratkem zavezale vse države članice EU.

Mednarodni vrhi, srečanja in obiski

1. Predsednik Tusk in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na obisku v posebni opazovalni misiji OVSE v vzhodni Ukrajini 7. julija 2019; 2. Predsednik Tusk in kitjaski premier Li Kečiang na vrhu EU-Kitajska 16. julija 2018 v Pekingu; 3. Predsednik Tusk, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ob podpisu 2. skupne deklaracije EU in Nata 10. julija 2018 v Bruslju; 4. Predsednik Tusk na obisku v Hirošimi 26. junija 2019; 5. Predsednik Tusk na obisku ob jezeru Sarez v Tadžikistanu 30. maja 2019; 6. Srečanje predsednika Tuska z albanskim premierjem Edijem Ramo 17. septembra 2019 v Tirani; 7. Kanadski minister za diverzifikacijo mednarodne trgovine Jim Carr, predsednica in izvršna direktorica Pristaniške uprave Montreala Sylvie Vachon, kanadski premier Justin Trudeau, predsednik Tusk in evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström na obisku v pristanišču v Montrealu v okviru vrha med EU in Kanado 17. julija 2019; 8. Srečanje predsednika Tuska z novozelandsko premierko Jacindo Ardern 25. januarja 2019 v Bruslju; 9. Predsednik Tusk zastopa EU na zasedanju Generalne skupščine ZN 26. septembra 2018 v New Yorku; 10. Predsednik Tusk in egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi na tiskovni konferenci vrha EU in Lige arabskih držav 25. februarja 2019 v Šarm el-Šejku; 11. Skupinska fotografija na vrhu G20 28. junija 2019 v Osaki; 12. Srečanje predsednika Tuska s papežem Frančiškom 5. oktobra 2019 v Vatikanu

1

4

7

10

2

5

8

11

3

6

9

12

19

20

Soočanje z izzivi prihodnosti

V obdobju, ki ga zajema to poročilo, so evropska gospodarstva še naprej rasla in ustvarila rekordno število delovnih mest. Ti pogoji so nam omogočili, da smo se osredotočili na reformo evrskega območja, ki jo spodbujam že od jeseni 2017, da bi ekonomska in monetarna unija (EMU) ter s tem evro postala odpornejša.

Decembra 2018 so voditelji in voditeljice EU uresničili obljubo glede nadaljnje krepitve EMU. Prvič, dogovorili so se o vzpostavitvi skupnega varovala za enotni sklad za reševanje, ki je eden od stebrov bančne

unije EU. To bo omogočilo podvojitev finančne moči, kadar koli bo treba zapreti banko v težavah. Drugič, odločili smo se, da evropskemu mehanizmu za stabilnost (EMS) podelimo močnejša orodja za preprečevanje in upravljanje finančnih kriz. Ti dve odločitvi, ki pomenita spremembo Pogodbe o EMS, sta bistveno okrepili monetarno unijo. Voditelji in voditeljice EU so se dogovorili tudi o nadaljevanju dela v zvezi z bančno unijo in mednarodno vlogo evra. Poleg tega je bil sprejet dogovor, da bo v okviru dolgoročnega proračuna EU sprejet proračun za

„Enotni v dobrem in slabem.“ Razprava o prihodnosti in strateških prednostnih nalogah Unije na srečanju voditeljev in voditeljic EU v Sibiuju na dan Evrope, 9. maj 2019

20

konvergenco in konkurenčnost med državami evrskega območja (in tistimi državami, vključenimi v ERM II, ki se želijo pridružiti). Ti ukrepi temeljijo na delu, opravljenem na več zasedanjih evrskega vrha od decembra 2017, pa tudi na delu Evroskupine. Sicer ne zadostujejo, vendar nedvomno prispevajo k oblikovanju trdnejše EMU. Zame osebno je bilo izjemno pomembno zagotoviti, da so bile te razprave vključujoče in da niso bile omejene le na države evrskega območja. To odraža izjemen politični in gospodarski pomen, ki ga ima monetarna unija za vse države članice Evropske unije.

Tudi v letu 2019 smo nadalje krepili monetarno unijo. Zdaj je več elementov pripravljenih, da preidejo v zakonodajno in izvedbeno fazo, začenši s skorajšnjim podpisom spremenjene Pogodbe o EMS. To delo je treba nadaljevati.

Na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta marca 2019 so voditelji in voditeljice razpravljali o tem, kako se najbolje pripraviti na vse ostrejšo svetovno gospodarsko konkurenco. To pomeni, da moramo okrepiti evropski enotni trg in njegovo industrijsko bazo, ki sta ključna za ekonomsko suverenost Unije na svetovnem prizorišču in za ustvarjanje delovnih mest. Evropski svet se je strinjal, da bi bilo treba enotni

Donald Tusk @eucopresident · 16. december 2018Evropska unija je najboljši politični izum v naši zgodovini, če bomo le spoštovali njene temeljne vrednote. Danes potrebujemo voditelje, ki znajo izkoristiti potencial čustev za zaščito teh vrednot.

21

22

trg dodatno razviti in okrepiti ter pri tem posebno pozornost nameniti digitalnemu in storitvenemu gospodarstvu.

Ker je od industrijske politike odvisnih več milijonov delovnih mest v Evropi, je Evropski svet poleg tega pozval Komisijo, naj predstavi vizijo za prihodnost industrije EU, vključno s konkretnimi ukrepi politike. Poleg tega so se voditelji in voditeljice dogovorili, da je treba nadalje razvijati digitalno gospodarstvo EU in zagotoviti, da bo posebna pozornost namenjena podatkom, umetni inteligenci, obdavčitvi in usklajenemu pristopu k varnosti omrežij 5G. Evropski svet si prizadeva tudi za ambiciozno in uravnoteženo agendo proste trgovine, ki bo zagotavljala enake konkurenčne pogoje, tudi na področju javnih naročil. Izpogajali, podpisali ali ratificirali smo trgovinske sporazume z Japonsko, Singapurjem, Mehiko, Vietnamom in Mercosurjem ter začeli pogovore z Avstralijo, Novo Zelandijo in Združenimi državami Amerike.

Proračun EU je ključnega pomena za večino vprašanj, ki nas zadevajo – od okolja, migracij in digitalnega gospodarstva do potrebe po večji navzočnosti Unije na svetovnem prizorišču. Voditelji in voditeljice so opravili številne razprave o naslednjem večletnem finančnem okviru, ki ga je treba prilagoditi glede na evropske preference in ambicije. Med drugim so ponovno poudarili, da ima EU še naprej vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Socialno pravičen prehod na zeleno gospodarstvo ni samo nujen, je tudi priložnost, da izboljšamo naše okolje in ustvarimo nova delovna mesta.

„Justina Trudeauja čaka posebno mesto v nebesih.“ V pogovoru s predsednikom Tuskom na vrhu G20 v Osaki, 28. junij 2019

Donald Tusk @eucopresident · 26. september 2019Ideja o konfliktu med patriotizmom in mondializmom je napačna in nevarna. Patriotizem 21. stoletja mora imeti svetovno razsežnost, da ne postane nacionalni egoizem. Ljubezen do domovine ne more postati sovraštvo do sosedov.

Priprave na zasedanja Evropskega sveta in zakulisje v poslopjih Sveta

23

24

Zaključne besede

Kot predsednik Evropskega sveta sem se med svojim mandatom od samega začetka zavzemal za enotnost – to je bil moj vodilni motiv, moja naloga in že skoraj obsesija.

Najprej je šlo za enotnost pri odzivu na agresivno politiko Kremlja. Prepričan sem bil (in sem še vedno), da v tej igri ne gre le za prihodnost neodvisne Ukrajine in varnost Srednje Evrope, tudi moje države, temveč za suverenost Evrope kot politične entitete. In niti najmanj nisem dvomil, da je bil Putinov strateški cilj ne le znova pridobiti nadzor nad ozemlji nekdanje Sovjetske zveze, temveč tudi sistematično oslabiti EU z ustvarjanjem notranjih delitev. Druge sem nenehno opominjal, da Rusija ni naš „strateški partner“, ampak naš „strateški problem“. To se je nazadnje obrestovalo. EU je ves čas mojega mandata ohranila enotnost, tudi kar zadeva sankcije.

Drugi preizkus je bil zaščita enotnosti evrskega območja. Na grško krizo sem gledal s političnega in geostrateškega in ne zgolj finančnega vidika. Zato sem naredil vse, da bi preprečil tveganje grexita. Skrbelo me je, da bi evrsko območje lahko razpadlo, če bi šle sprte strani v tem konfliktu korak predaleč. In do tega je skoraj prišlo tisto usodno noč 12. julija 2015, ko sta bila kanclerka Merkel in premier Cipras na robu tega, da zapustita pogovore. Ob štirih zjutraj sem zaprl vrata in jima povedal, da ju ne bom izpustil iz sobe, dokler ne bomo dosegli dogovora. Štiri ure pozneje sem naznanil, da smo z Grčijo le dosegli dogovor, da torej imamo „doGRKovor“ oz. „aGreekment“. Evrsko območje smo tako rešili pred še eno krizo in danes je Grčija eno od obetavnejših gospodarstev EU.

Tretji izziv je bil doseči konsenz o skupni migracijski politiki. Že na samem začetku sem ugotovil, da so nesoglasja v zvezi s tem lahko zelo nevarna. Spori zaradi azilne politike, zlasti obvezne premestitve, so izzvali obilico čustev in zamer. Zato sem se prvenstveno trudil, da ne bi bili prisiljeni izbirati med „odprto Evropo“ in „Evropo trdnjavo“. Pot do zmanjšanja napetosti je bila v prvi vrsti ta, da se vsem državam dopove, da si liberalna demokracija in učinkovit nadzor na naših zunanjih mejah nista inherentno nasprotna. Da moramo pomagati beguncem, hkrati pa ne smemo opustiti naše primarne dolžnosti, da zaščitimo svoje ozemlje. Problem migracij seveda ni izginil in nas bo v prihodnjih letih še zaposloval. Smo pa večino akterjev uspeli prepričati, naj se pomirijo in se osredotočijo na bolj pragmatične pobude, ki bodo obvarovale naše meje, na boj proti tihotapcem ljudi, na sodelovanje z Libijo in drugimi afriškimi državami ter na dogovor s Turčijo.

25

Ko vam govorim, je Združeno kraljestvo še vedno država članica Evropske unije in tako bo tudi ostalo do konca mojega mandata. Vendar se ne bom pretvarjal, kot da gre za nekakšen uspeh, saj se brexit lahko zgodi že na začetku naslednjega leta. Po svojih najboljših močeh sem si prizadeval, da bi se izognili konfliktnemu scenariju brez dogovora ter da bi bilo več časa za razmislek in morda za to, da bi si Britanci še premislili. Označevali so me za romantika in anglofila; lahko samo rečem, da je bilo oboje precej umestno in po pravici. Toda najpomembnejše je to, da nas brexit ni razdelil. Sedemindvajseterica EU je v svojih vrstah ohranila izjemno samodisciplino in lojalnost.

Še ena vsakdanja naloga na temo enotnosti je bila zaščita najmanjših držav članic, tistih v največji stiski, najbolj ranljivih. Nemčija in Francija sta večji od Malte ali Litve, a to še ne pomeni, da imata bolj prav. Vsaj ne vedno. Kot sem dejal v Rimu, na slovesnosti ob

60. obletnici ustanovnih pogodb, vračanja k Evropi več hitrosti ne morem sprejeti. Pol življenja sem preživel za železno zaveso, pod sovjetskim vplivom, v komunističnem režimu, in zelo dobro vem, kaj dejansko pomeni Evropa dveh hitrosti. Za enotnost EU je potrebna vzajemna potrpežljivost, ne prisila. Ko razmišljamo o prihodnosti Evrope, bi nas morala voditi naša zdrava pamet in občutek za čas. Ne smemo misliti, da lahko izbiramo zgolj med hitro integracijo ali pa razpadom Unije, ker je to lažna izbira. Enotnosti ne bodo zgradili ne skrajni evroskeptiki ne radikalni federalisti. Vredno je ponovno in vedno znova odkrivati pot – včasih vijugasto, včasih precej ozko – med utopijo in distopijo. Vedno sem se poskušal držati te vijugaste in ozke poti.

Donald Tusk,predsednik Evropskega sveta

Donald Tusk @eucopresident · 10. januar 2019Tistim v Evropski uniji, ki morda mislijo, da kršitev dogovorjenih pravil in iskanje bližnjic predstavljata moč, sporočam: motite se. To je nemoč. Tiste, ki si vztrajno prizadevate za ohranitev evropskih vrednot, naših svoboščin in pravic, pa pozivam: ne odnehajte.

27

Neformalno srečanje voditeljev in voditeljic držav ali vlad, Salzburg – 19. in 20. september 2018

Izredno zasedanje Evropskega sveta (člen 50) – 17. oktober 2018

Evropski svet – 18. oktober 2018

Vrh držav evrskega območja – 18. oktober 2018

Izredno zasedanje Evropskega sveta (člen 50) – 25. november 2018

Izredno zasedanje Evropskega sveta (člen 50) – 13. december 2018

Evropski svet – 13. in 14. december 2018

Vrh držav evrskega območja – 14. december 2018

Izredno zasedanje Evropskega sveta (člen 50) – 21. marec 2019

Evropski svet – 21. in 22. marec 2019

Izredno zasedanje Evropskega sveta (člen 50) – 10. april 2019

Neformalno srečanje 27 voditeljev in voditeljic držav ali vlad, Sibiu – 9. maj 2019

Neformalna večerja voditeljev in voditeljic držav ali vlad EU – 28. maj 2019

Evropski svet – 20. junij 2019

Vrh držav evrskega območja – 21. junij 2019

Izredno zasedanje Evropskega sveta – 30. junij do 2. julij 2019

Izredno zasedanje Evropskega sveta (člen 50) – 17. oktober 2019

Evropski svet – 17. in 18. oktober 2019

Zasedanja Evropskega sveta od septembra 2018 do oktobra 2019

29

Sklepi Evropskega sveta, izjave voditeljev držav ali vlad in izbrane izjave predsednika Tuska

Skupna izjava predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja in generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga o sodelovanju med EU in Natom – 10. julij 2018 31

Sklepi Evropskega sveta – 18. oktober 2018 32

Pismo predsednika Donalda Tuska članom Evropskega sveta (člen 50) pred izrednim zasedanjem – 24. november 2018 34

Sklepi z izrednega zasedanja Evropskega sveta (člen 50) – 25. november 2018 35

Izjava predsednika Donalda Tuska pred vrhom skupine G20 v Buenos Airesu v Argentini – 30. november 2018 36

Sklepi z izrednega zasedanja Evropskega sveta (člen 50) – 13. december 2018 37

Sklepi Evropskega sveta – 13. in 14. december 2018 38

Izjava z vrha držav evrskega območja – 14. december 2018 40

Slavnostno predavanje predsednika Donalda Tuska po prejemu častnega doktorata Tehniške univerze Dortmund – 16. december 2018 41

Skupno pismo predsednika Tuska in predsednika Junckerja predsednici vlade Združenega kraljestva Theresi May – 14. januar 2019 43

Govor predsednika Donalda Tuska na slovesnosti ob podpisu francosko-nemške Pogodbe o sodelovanju in povezovanju (Aachenska pogodba) – 22. januar 2019 45

Uvodni nagovor predsednika Donalda Tuska na vrhu med EU in Ligo arabskih držav v Egiptu – 24. februar 2019 46

Sklepi z izrednega zasedanja Evropskega sveta (člen 50) – 21. marec 2019 47

Sklepi Evropskega sveta – 21. in 22. marec 2019 48

Pismo predsednika Donalda Tuska članom Evropskega sveta (člen 50) pred izrednim zasedanjem – 9. april 2019 50

Sklepi z izrednega zasedanja Evropskega sveta (člen 50) – 10. april 2019 51

Izjava z neformalnega srečanja 27 voditeljev in voditeljic držav ali vlad, Sibiu – 9. maj 2019 52

Sklepi Evropskega sveta – 20. junij 2019 53

Nova strateška agenda za obdobje 2019–2024 55

Izjava z vrha držav evrskega območja – 21. junij 2019 58

Izjava predsednika Donalda Tuska pred vrhom skupine G20 v Osaki na Japonskem – 28. junij 2019 59

Sklepi z izrednega zasedanja Evropskega sveta – 30. junij do 2. julij 2019 60

Izjava predsednika Donalda Tuska pred vrhom skupine G7 v Biarrutzu v Franciji – 24. avgust 2019 61

Govor predsednika Donalda Tuska na atenskem forumu za demokracijo – 9. oktober 2019 62

Sklepi z izrednega zasedanja Evropskega sveta (člen 50) – 17. oktober 2019 64

Sklepi Evropskega sveta – 17. in 18. oktober 2019 65

Izjava Evropskega sveta (člen 50) – 29. oktober 2019 66

Osrednji nagovor predsednika Donalda Tuska na slovesnosti na College of Europe ob otvoritvi akademskega leta 2019/2020 – 13. november 2019 67

30

SKUPNA IZJAVA PREDSEDNIKA EVROPSKEGA SVETA DONALDA TUSKA, PREDSEDNIKA EVROPSKE KOMISIJE JEANA-CLAUDA JUNCKERJA

IN GENERALNEGA SEKRETARJA NATA JENSA STOLTENBERGA O SODELOVANJU MED EU IN NATOM – 10. JULIJ 2018

1. Pred dvema letoma smo se sestali v Varšavi, da bi okrepili sodelovanje med EU in Natom, katerega cilj je spodbujanje miru in stabilnosti na evroatlantskem območju. Naša prizadevanja se medsebojno krepijo, izboljšujejo varnost naših državljanov in krepijo naše čezatlantske vezi. Naše dolgoletno sodelovanje se je močno razvilo in je danes kakovostnejše, obsežnejše in močnejše kot kdajkoli prej. Imamo skupne vrednote in smo odločeni, da bomo z roko v roki reševali skupne izzive, s katerimi se soočamo. Ker je naša varnost medsebojno povezana, se danes v Bruslju sestajamo, da bi ponovno potrdili pomen sodelovanja in potrebo po njem, ter poudarili, da so naše varnostne in obrambne pobude medsebojno koristne.

2. Naše partnerstvo bo v posvetovanju z državami članicami EU in zaveznicami Nata ter prek sodelovanja z vsemi in v  korist vseh še naprej potekalo v  duhu celovite medsebojne odprtosti in v skladu z avtonomijo odločanja in postopki naših organizacij ter brez poseganja v posebni značaj varnostne in obrambne politike katere koli od naših članic.

3. V tem okviru menimo, da je preglednost ključnega pomena. Spodbujamo zaveznice Nata, ki niso članice EU, da v čim večji meri sodelujejo v njenih pobudah. Spodbujamo države članic EU, ki niso del zavezništva, da v čim večji meri sodelujejo v njegovih pobudah.

4. Naši organizaciji sta razvili širok nabor orodij za zagotavljanje večje varnosti državljanom v  Evropi in zunaj nje, pri čemer sta se oprli na obsežno sodelovanje, vzpostavljeno pred več kot 15 leti med Natom in EU, dvema edinstvenima in ključnima partnerjema.

5. Uresničujemo cilje, ki smo jih zastavili pred dvema letoma, vključno z naslednjimi ukrepi:• naše pomorsko sodelovanje v Sredozemlju prispeva

k boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi ter s tem zmanjšuje trpljenje ljudi;

• okrepili smo naše zmogljivosti za odzivanje na hibridne grožnje: okrepili smo našo pripravljenost na krize, pravočasno izmenjujemo informacije o kibernetskih napadih, zatiramo dezinformacije, krepimo odpornost naših članic in partneric ter preskušamo naše postopke v okviru vzporednih in usklajenih vaj;

• podpiramo obrambno in varnostno zmogljivost naših sosed na vzhodu in jugu.

6. Zaradi številnih in spreminjajočih se varnostnih izzivov, s katerimi se naše države članice in zaveznice soočajo na vzhodu in jugu, je naše nadaljnje sodelovanje bistvenega pomena, tudi pri odzivanju na hibridne in kibernetske grožnje, v operacijah ter s pomočjo skupnim partnerjem. Odločeni smo, da ga bomo v  okviru obstoječih skupnih predlogov še poglobili. Zdaj je pomembno, da se osredotočimo na izvajanje. V zvezi s tem si bomo prizadevali za hiter in dokazljiv napredek, zlasti pri:• vojaški mobilnosti;• boju proti terorizmu;• krepitvi odpornosti proti kemičnim, biološkim,

radiološkim in jedrskim tveganjem;• spodbujanju agende o ženskah, miru in varnosti.

7. Pozdravljamo prizadevanja EU za krepitev evropske varnosti in obrambe, da bi bolje zaščitili Unijo ter njene državljane in državljanke, obenem pa prispevali k miru in stabilnosti v neposrednem sosedstvu in tudi širše. Stalno strukturno sodelovanje in evropski obrambni sklad prispevata k uresničevanju teh ciljev.

8. Pozdravljamo prizadevanja Nata v  okviru kolektivne obrambe, kriznega upravljanja in sodelovanja na področju varnosti, da bi zagotovili obrambo in varnost evro-atlantskega območja, zlasti z odvračanjem in obrambo, projekcijo stabilnosti in bojem proti terorizmu. Nato bo še naprej imel edinstveno in ključno vlogo kot temelj kolektivne obrambe za vse zaveznice.

9. Prizadevanja EU bodo okrepila tudi NATO in s  tem izboljšala našo skupno varnost. Za zaveznice Nata taka prizadevanja spodbujajo pravično delitev bremena, koristi in odgovornosti, ob polnem upoštevanju njihovih zavez o vlaganju v obrambo. Kar zadeva države članice EU, pozdravljamo politični dogovor, da bomo v prihodnjih razpravah o naslednjem dolgoročnem proračunu EU večjo pozornost namenili varnosti in obrambi.

10. Zmogljivosti, razvite v  okviru obrambnih pobud EU in Nata, bi morale ostati skladne, komplementarne in interoperabilne. Na voljo bi morale biti obema organizacijama in upoštevati suverene odločitve držav, ki jih imajo v lasti.

11. Ponosni smo na naše dosedanje skupne dosežke, vendar lahko storimo še več. Vsako leto bomo še naprej spremljali doseženi napredek.

31

SKLEPI EVROPSKEGA SVETA 18. OKTOBER 2018

I. MIGRACIJE1. Evropski svet je ocenil stanje izvajanja sklepov, ki jih je

sprejel junija, in pozval k nadaljevanju dela v zvezi z vsemi zadevnimi elementi v sklopu svojega celovitega pristopa do migracij. Čeprav je število odkritih nezakonitih prehodov meje v EU od oktobra 2015, ko je bilo najvišje, upadlo za 95 %, nekateri notranji in nekateri nedavni zunanji tokovi kažejo, da je še naprej potrebna pozornost.

2. Po neformalni razpravi voditeljev v Salzburgu Evropski svet poudarja, kako pomembno je nadalje preprečevati nezakonite migracije ter v  okviru širšega partnerstva okrepiti sodelovanje z državami izvora in tranzita, zlasti v Severni Afriki.

3. Boj proti mrežam za tihotapljenje ljudi mora postati odločnejši: okrepiti bi bilo treba sodelovanje s tretjimi državami pri preiskovanju, pridržanju in pregonu tihotapcev in trgovcev z  migranti ter tako preprečiti, da bi se ljudje še naprej podajali na nevarna potovanja. V Evropskem centru Europola za boj proti tihotapljenju migrantov bi bilo treba vzpostaviti skupno projektno skupino. Bolje bi bilo treba nadzorovati in onemogočati spletno komunikacijo teh mrež. Svet naj v ta namen do decembra oblikuje celovit in operativen sveženj ukrepov, Komisija pa naj mu pri tem nudi podporo.

4. Evropski svet poziva Evropski parlament in Svet, naj prednostno preučita nedavne predloge Komisije za direktivo o vračanju, za agencijo za azil ter za evropsko mejno in obalno stražo, pri čemer naj se zagotovi najučinkovitejša raba sredstev in oblikujejo skupni minimalni standardi za varovanje zunanje meje, ob ustreznem upoštevanju pristojnosti držav članic.

5. Storiti bi bilo treba več, da bi omogočili učinkovitejše vračanje. Veljavne sporazume o ponovnem sprejemu bi bilo treba izvajati bolje na način, ki ne bi diskriminiral nobene države članice; poleg tega bi bilo treba skleniti nove sporazume in dogovore ter hkrati uvajati in uporabljati potrebne vzvode z uporabo vseh ustreznih politik, instrumentov in mehanizmov EU, vključno z razvojnimi, trgovinskimi in vizumskimi. Potrebna so nadaljnja prizadevanja, da bi v celoti izvedli izjavo EU in Turčije.

6. Avstrijski kancler je poročal o  reformi skupnega evropskega azilnega sistema in možnostih za napredek pri različnih elementih te reforme. Evropski svet je spodbudil predsedstvo Sveta, naj delo nadaljuje, da bi bilo čim prej zaključeno.

II. NOTRANJA VARNOST7. V zadnjih letih smo z boljšim sodelovanjem, konkretnimi

ukrepi na terenu in sprejetjem več pravnih aktov, kot so akt o evidenci podatkov o potnikih, akt o boju proti terorizmu

ali akt o zagotavljanju visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij, dosegli resničen napredek pri krepitvi naše notranje varnosti. Te akte je treba v celoti izvajati.

8. EU bo nadalje okrepila odvračanje hibridnih, kibernetskih, pa tudi kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih groženj ter svojo odpornost nanje. Evropski svet, opozarjajoč na svoje pretekle sklepe o napadu v Salisburyju, obsoja sovražen kibernetski napad na Organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW). Taki grožnje in napadi krepijo odločenost nas vseh, da še izboljšamo notranjo varnost EU ter našo sposobnost in naše zmogljivosti za odkrivanje, preprečevanje in onemogočanje sovražnega delovanja tujih obveščevalnih mrež in drugih zlonamernih dejavnikov na naših ozemljih in na spletu ter za odzivanje na tovrstno sovražno delovanje. Evropski svet pozdravlja sprejetje novega režima omejevalnih ukrepov za odzivanje na grožnjo, ki jo predstavlja kemično orožje, in pričakuje, da bodo relevantni posamezniki in subjekti hitro uvrščeni na seznam.

9. Evropski svet poziva tudi k ukrepom za:• boj proti kibernetskim in kibernetsko omogočenim

nezakonitim in zlonamernim dejavnostim ter za okrepitev kibernetske varnosti. Na podlagi sklepov Sveta z dne 19.  junija 2017 bi bilo treba nadaljevati izgradnjo zmogljivosti za odvračanje od kibernetskih napadov in odzivanje nanje z uporabo omejevalnih ukrepov EU. Da bi okrepili odpornost EU na kibernetske napade, bi bilo treba pogajanja o  vseh predlogih na področju kibernetske varnosti zaključiti pred koncem zakonodajnega obdobja;

• zaščito demokratičnih sistemov Unije in boj proti dezinformacijam, tudi glede na prihodnje evropske volitve, ob polnem spoštovanju temeljnih pravic. Glede tega morajo pristojni organi hitro preučiti ukrepe, ki jih je Komisija predlagala glede mrež za volilno sodelovanje, spletne preglednosti, zaščite pred kibernetskimi incidenti, nezakonite manipulacije s podatki, boja proti dezinformacijskim kampanjam in poostritve pravil o financiranju evropskih političnih strank, ter v  zvezi s  temi ukrepi tudi operativno ukrepati. Komisija bo do konca leta ocenila izvajanje kodeksa ravnanja v zvezi z dezinformacijami. Evropski svet pričakuje, da bo akcijski načrt za usklajen odziv EU na dezinformacije predstavljen do decembra 2018, tako kot je določil v svojih junijskih sklepih;

• okrepitev zmogljivosti za preprečevanje radikalizacije in terorizma ter učinkovito odzivanje nanju ob polnem spoštovanju temeljnih pravic. Prednostno bi bilo treba obravnavati predlog Komisije o preprečevanju širjenja terorističnih vsebin na spletu. Treba bi bilo tudi najti rešitve za zagotovitev hitrega in učinkovitega čezmejnega dostopa do elektronskih dokazov, kar bi

32

omogočilo učinkovit boj na ravni EU, pa tudi na mednarodni ravni, proti terorizmu ter drugim hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu. Do konca zakonodajnega obdobja bi bilo treba doseči dogovor glede predlogov Komisije o  elektronskih dokazih in o  dostopu do finančnih informacij ter o izboljšanju boja proti pranju denarja. Poleg tega bi morala Komisija nujno predložiti pogajalske mandate za mednarodna pogajanja o  elektronskih dokazih. Preučiti bi bilo treba pobudo Komisije za razširitev pristojnosti Evropskega javnega tožilstva na pregon čezmejnih terorističnih kaznivih dejanj;

• zagotovitev, da imajo organi pregona držav članic, Europol in Eurojust na voljo zadostna sredstva, da bodo kos novim izzivom, ki jih prinašata tehnološki razvoj in spreminjajoče se varnostne grožnje, kar bi med drugim lahko dosegli z združevanjem opreme, okrepljenimi partnerstvi z zasebnim sektorjem, medagencijskim sodelovanjem in boljšim dostopom do podatkov;

• izboljšanje interoperabilnosti informacijskih sistemov in podatkovnih zbirk. Pri razvoju informacijskih sistemov in izmenjavi informacij smo že dosegli velik napredek, vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja, da bi ti sistemi in te podatkovne zbirke delovali skupaj, zlasti prek skupnega odložišča podatkov o identiteti. Do konca leta bi bilo treba zaključiti pogajanja o predlogih v  obravnavi, tudi v  zvezi z  okrepljenim evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc, prednostno pa bi bilo treba sprejeti vse ukrepe, ki so potrebni za začetek izvajanja teh predlogov;

• okrepitev skupne zmogljivosti za krizno upravljanje ter izboljšanje usklajenosti in učinkovitosti mehanizmov za odzivanje na krize na nacionalni ravni in na ravni EU. Pogajanja o predlogu za mehanizem EU na področju civilne zaščite bi bilo treba zaključiti do konca tega leta.

III. ZUNANJI ODNOSI10. Evropski svet meni, da so odnosi med EU in Afriko na

hitro spreminjajočem se svetovnem prizorišču izredno

pomembni. Naše sodelovanje bi morali dvigniti na novo raven, ga podkrepiti s potrebnimi sredstvi, tudi v sklopu evropskega načrta za zunanje naložbe in skrbniškega sklada EU za Afriko. Evropski svet pozdravlja predstavitev pobude Komisije za novo zavezništvo Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta ter poziva k nadaljnjemu ukrepanju, tudi s konkretnimi predlogi za udeležbo držav članic.

11. Po neformalni razpravi voditeljev v Salzburgu Evropski svet pozdravlja bližnji prvi vrh med 28 državami članicami EU in Ligo arabskih držav, ki bo 24. in 25. februarja 2019 v Egiptu.

12. EU in njene države članice so v celoti zavezane agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenemu izvajanju. Evropski svet pozdravlja namero Komisije, da leta 2018 objavi svoj dokument za razpravo, s katerim naj bi začrtali pot za celovito izvedbeno strategijo v letu 2019.

13. Evropski svet se je seznanil z najnovejšim posebnim poročilom Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki nedvoumno potrjuje negativne posledice podnebnih sprememb, vključno z zaključki tega poročila, v katerih je navedeno, da je zmanjšanje globalnih emisij v  vseh sektorjih ključnega pomena ter da so potrebni nadaljnji ukrepi za blažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje, zlasti za dosego temperaturnega cilja iz Pariškega sporazuma.

14. Evropski svet v  zvezi s  24. Konferenco pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP24), ki bo potekala na Poljskem od 2. decembra 2018, potrjuje sklepe Sveta o  pripravah na srečanja Okvirne konvencije Združenih narodov o  spremembi podnebja v  Katovicah in Poljski izreka svojo polno podporo pri organizaciji te konference. COP24 mora privesti do sprejetja ambicioznih in celovitih izvedbenih pravil za Pariški sporazum, izid t. i. dialoga „talanoa“ pa bi moral biti zaveza za vse pogodbenice, da preučijo svoje ravni ambicij in podkrepijo pripravo svojih nacionalno določenih prispevkov v skladu s členom 4 Pariškega sporazuma.

33

PISMO PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA ČLANOM EVROPSKEGA SVETA (ČLEN 50) PRED

IZREDNIM ZASEDANJEM – 24. NOVEMBER 2018

Jutri se bomo srečali na zasedanju Evropskega sveta (člen 50), da bi dokončno oblikovali in formalizirali izid pogajanj o brexitu.Na samem začetku teh pogajanj pred skoraj dvema letoma smo se dogovorili o pogajalskih smernicah za EU27. V njih smo določili naslednje cilje:

– čim bolj zmanjšati negotovost in zmedo naših državljanov, podjetij in držav članic zaradi brexita;– urediti status državljanov EU, ki živijo, delajo in študirajo v Združenem kraljestvu, z vzajemnimi jamstvi;– zagotoviti, da bo Združeno kraljestvo izpolnilo vse svoje finančne obveznosti;– izogniti se trdi meji med Severno Irsko in Irsko;– preprečiti pravno praznino za naša podjetja.

Pogajalec EU je te cilje tudi dosegel. Sporazum o izstopu zagotavlja, da bodo pravice naših državljanov v celoti zaščitene, da izstop ne bo vplival na mirovni proces na Severnem Irskem, da bo Združeno kraljestvo v prehodnem obdobju še naprej vplačevalo v proračun EU ter da bo zagotovljena pravna varnost. Našemu pogajalcu je torej uspelo zmanjšati tveganja in izgube, ki bi jih lahko povzročil izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije.Politična izjava določa usmeritev za prihodnje odnose. Odločno si bomo prizadevali za to, da bi po brexitu vzpostavili čim boljše odnose z Združenim kraljestvom, kot prijatelji in kot partnerji. In imeli bomo približno dve leti, da oblikujemo in dorečemo natančen okvir za takšno sodelovanje. Potrudili se bomo po svojih najboljših močeh, če pa bi za pogajanja o prihodnjih odnosih kljub temu potrebovali več časa, bo možno prehodno obdobje podaljšati še za največ dve leti.V teh pogajanjih ni šlo za to, kdo bo poraženec in kdo zmagovalec. Vsi smo si prizadevali za dober in pošten dogovor. In prepričan sem, da smo na koncu le dosegli najboljši možni kompromis. Glede na navedeno bom priporočil, da v nedeljo potrdimo izid pogajanj o brexitu. Ta dan ne bo nihče imel razloga za srečo, vendar bi želel poudariti naslednje: v tem kritičnem trenutku je EU27 dokazala, da zna biti enotna in solidarna.Srečanje 27 voditeljev in voditeljic se bo začelo ob 9.30, ko bomo izmenjali stališča s predsednikom Evropskega parlamenta Tajanijem. Temu bo sledila delovna seja, na kateri bomo potrdili sporazum o izstopu in odobrili politično izjavo o prihodnjih odnosih. Na koncu se bomo sestali s predsednico vlade Thereso May, da bi skupaj razmislili o prihodnjih korakih.

34

SKLEPI IZREDNEGA ZASEDANJA EVROPSKEGA SVETA1 (ČLEN 50) — 25. NOVEMBER 2018

1 Po predložitvi uradnega obvestila v skladu s členom 50 PEU član Evropskega sveta, ki predstavlja državo članico, ki izstopa, v Evropskem svetu ne sodeluje niti v razpravah niti pri sprejemanju sklepov v tej zadevi.

1. Evropski svet potrjuje Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo. Evropski svet na tej podlagi poziva Komisijo, Evropski parlament in Svet, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bi zagotovili, da bo lahko sporazum začel veljati 30. marca 2019, in s tem omogočili urejen izstop.

2. Evropski svet odobrava Politično izjavo o  okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska. Evropski svet ponovno poudarja odločenost Unije, da bi v prihodnje

vzdrževala čim tesnejše partnerstvo z  Združenim kraljestvom v skladu s Politično izjavo. Pristop Unije bodo še naprej opredeljevala skupna stališča in načela, določena v predhodno dogovorjenih smernicah Evropskega sveta. Evropski svet bo še naprej stalno spremljal to vprašanje.

3. Evropski svet se zahvaljuje Michelu Barnierju za neumorna prizadevanja v  vlogi glavnega pogajalca Unije in za prispevek k ohranjanju enotnosti med državami članicami EU27 med pogajanji o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije.

35

IZJAVA PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA PRED VRHOM SKUPINE G20 V BUENOS AIRESU V ARGENTINI – 30. NOVEMBER 2018

Dovolite mi, da dodam le nekaj besed k temu, kar je dejal predsednik Juncker. Ker je to težaven trenutek za mednarodno sodelovanje, bi rad pozval voditelje, naj na tem vrhu, tudi v okviru dvostranskih in neformalnih izmenjav, resno razpravljajo o resničnih problemih, kot so trgovinske vojne, tragične razmere v Siriji in Jemnu ter ruska agresija v Ukrajini. Ne vidim razloga, zakaj voditelji držav skupine G20 ne bi mogli tehtno razpravljati o rešitvi teh problemov. Zlasti zato, ker so vsa orodja v njihovih rokah. Edini pogoj je pripravljenost.Prav tako ne smemo podcenjevati drugih vprašanj, ki so nekaterim voditeljem neprijetna, kot so človekove pravice, svoboda tiska in osnovna varnost novinarjev. Naša dolžnost kot EU je, da izkoristimo to priložnost in naše partnerje pozovemo k spoštovanju teh osnovnih načel.Mnogi voditelji bodo nedvomno imeli vprašanja o brexitu. Zato naj povem naslednje. Evropska unija se je pravkar dogovorila o urejenem izstopu Združenega kraljestva. Nekaj dni pred glasovanjem v spodnjem domu parlamenta postaja vedno bolj jasno, da je ta dogovor najboljši možni dogovor, pravzaprav edini možni dogovor. Če bo spodnji dom ta dogovor zavrnil, nam bo, kot je pred nekaj tedni dejala predsednica vlade May, ostala na voljo alternativna možnost: „brez dogovora ali brez brexita“. Naj znova poudarim, da je EU pripravljena na vsak scenarij.Vprašanje: Evropska unija je napovedala, da se bo ustrezno odzvala, če bo Rusija v Azovskem morju uporabila silo proti ukrajinskim ladjam. Kaj pomeni ustrezen odziv? Ali se je mogoče ustrezno odzvati brez sankcij EU, če se v prihodnjih tednih razmere ne bodo umirile?Odgovor: Stopnjevanje nasilja v Azovskem morju je razlog za resno zaskrbljenost in seveda je ruska uporaba sile proti ukrajinskim ladjam popolnoma nesprejemljiva. Rad bi poudaril, da je Evropa združena v svoji podpori suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Zato sem prepričan, da bo EU decembra uvedla sankcije proti Rusiji.

36

SKLEPI IZREDNEGA ZASEDANJA EVROPSKEGA SVETA1 (ČLEN 50) – 13. DECEMBER 2018

1 Po predložitvi uradnega obvestila v skladu s členom 50 PEU član Evropskega sveta, ki predstavlja državo članico, ki izstopa, v Evropskem svetu ne sodeluje niti v razpravah niti pri sprejemanju sklepov v tej zadevi.

1. Evropski svet ponovno opozarja na svoje sklepe z dne 25. novembra 2018, v katerih je potrdil sporazum o izstopu in politično izjavo. Unija vztraja pri tem sporazumu in ga namerava ratificirati. O njem se ni mogoče ponovno pogajati.

2. Evropski svet ponovno poudarja, da želi z Združenim kraljestvom v  prihodnosti vzpostaviti čim tesnejše partnerstvo. S pripravami je pripravljen začeti takoj po podpisu sporazuma o izstopu, da bi zagotovil, da se bodo pogajanja lahko začela čim prej po izstopu Združenega kraljestva.

3. Evropski svet poudarja, da je varovalna rešitev predvidena kot zavarovanje, da bi preprečili trdo mejo na otoku Irska in zagotovili celovitost enotnega trga. Unija je trdno odločena, da si bo intenzivno prizadevala za naknadni sporazum, s katerim bo do 31. decembra 2020

vzpostavljena alternativna ureditev, tako da varovalne rešitve ne bo treba aktivirati.

4. Evropski svet tudi poudarja, da bi se veljavna rešitev, če bi jo bilo kljub temu treba aktivirati, uporabljala začasno, če in dokler je ne bi nadomestil naknadni sporazum, s katerim bi zagotovili, da trde meje ne bo. V takem primeru si bo Unija po svojih najboljših močeh prizadevala za intenzivna pogajanja in hitro sklenitev naknadnega sporazuma, ki bo nadomestil varovalno rešitev, enako pa pričakuje tudi od Združenega kraljestva, tako da bi bila varovalna rešitev v veljavi le toliko časa, kot bi bilo nujno potrebno.

5. Evropski svet poziva k  intenzivnejšim prizadevanjem na vseh ravneh in ob upoštevanju vseh možnih izidov, da bomo pripravljeni na posledice izstopa Združenega kraljestva.

37

SKLEPI EVROPSKEGA SVETA 13 IN 14. DECEMBER 2018

I. VEČLETNI FINANČNI OKVIR

1. Evropski svet pozdravlja intenzivno pripravljalno delo v  zvezi s  prihodnjim večletnim finančnim okvirom, opravljeno v  tem polletju, in se seznanja s  poročilom predsedstva o napredku. Poziva prihodnje predsedstvo, naj nadaljuje delo in pripravi usmeritev za naslednjo fazo pogajanj, da bo mogoče doseči dogovor na zasedanju Evropskega sveta jeseni 2019.

II. ENOTNI TRG

2. Enotni trg spada med velike dosežke Unije in je Evropejcem prinesel velike koristi. Je naše glavno sredstvo za zagotavljanje blaginje državljanov, vključujoče rasti in novih delovnih mest ter ključno gonilo naložb in svetovne konkurenčnosti. Petindvajset let po njegovi vzpostavitvi moramo pospešiti izvajanje agende za enotni trg v vseh njenih razsežnostih in oblikovati pristop, ki bo usmerjen v prihodnost. Evropski svet:– poziva Evropski parlament in Svet, naj pred koncem

sedanjega zakonodajnega obdobja dosežeta dogovor o čim več obravnavanih predlogih, ki so pomembni za enotni trg. Odstraniti je treba tudi preostale neupravičene ovire, zlasti pri storitvah, ter preprečiti pojavljanje novih ovir ali drobljenje. Evropski svet poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje analizira in nadaljuje delo v zvezi s tem;

– poziva k izvajanju in izvrševanju sprejetih odločitev in pravil na vseh ravneh upravljanja, pa tudi k spoštovanju standardov in zagotavljanju pametne uporabe načel boljšega pravnega urejanja, vključno s subsidiarnostjo in sorazmernostjo;

– poudarja, da je treba storiti več, da bi z enotnim trgom zagotovili trdno podlago za odprto, samozavestno in bolj samostojno Evropsko unijo v globalnem okolju, polnem izzivov;

– poudarja, da je treba enotni trg razviti, da bo v celoti izkoristil digitalno preobrazbo, tudi umetno inteligenco, vzpon podatkovnega in storitvenega gospodarstva, povezljivost in prehod na ekološko gospodarstvo;

– poziva k  zagotavljanju večje skladnosti z  vsemi sorodnimi politikami.

3. Evropski svet bo naslednjo pomlad v okviru priprave prihodnje strateške agende poglobljeno razpravljal o prihodnjem razvoju enotnega trga in evropske digitalne politike.

III. MIGRACIJE

4. Evropski svet je obravnaval način izvajanja celovitega pristopa k migracijam, v katerem so združeni učinkovitejši

nadzor nad zunanjimi mejami EU, intenzivnejši notranji ukrepi in notranji vidiki, v skladu z njegovimi sklepi iz junija in oktobra 2018.

5. Evropski svet ugotavlja, da se je število odkritih nezakonitih prehodov meje zmanjšalo na predkrizno raven in da se splošni trend zniževanja nadaljuje. To je rezultat zunanje migracijske politike Unije in njenih držav članic, temelječe zlasti na nadzoru zunanjih meja, boju proti tihotapcem in sodelovanju z državami izvora in tranzita, ki je bila v zadnjih mesecih okrepljena. To politiko bi zato bilo treba nadaljevati, dodatno razviti in dosledno izvajati. Še naprej je treba pozorno spremljati obstoječe in nastajajoče poti, zlasti glede na nedavno povečanje migracij na zahodno in vzhodnosredozemski poti.

6. Kar zadeva notranje politike, Evropski svet poziva sozakonodajalca, naj čim prej zaključita pogajanja o Evropski agenciji za mejno in obalno stražo. Pozdravlja dogovor, dosežen 6. decembra 2018 na ravni Sveta, o okrepitvi mandata Evropske agencije za mejno in obalno stražo na področju vračanja in sodelovanja s  tretjimi državami. Prav tako poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zaključitev pogajanj o direktivi o vračanju, Agenciji za azil in o vseh delih skupnega evropskega azilnega sistema, ob spoštovanju prejšnjih sklepov Evropskega sveta ter upoštevanju različne stopnje napredka posameznih zadev.

IV. DRUGE TOČKE

Zunanji odnosi7. Evropski svet je razpravljal o pripravah na prihodnji vrh

z Ligo arabskih držav, ki bo 24. in 25. februarja 2019.8. Evropski svet je izredno zaskrbljen zaradi stopnjevanja

nasilja v Kerški ožini in Azovskem morju ter zaradi kršitev mednarodnega prava s strani Rusije. Ponovno poudarja svojo zavezanost mednarodnemu pravu, suverenosti, ozemeljski celovitosti in neodvisnosti Ukrajine ter politiki EU, ki ne priznava nezakonite priključitve Krima. Za uporabo vojaške sile s strani Rusije ni nobenega opravičila. Evropski svet zahteva takojšnjo izpustitev vseh ukrajinskih mornarjev in vrnitev vseh zaseženih plovil ter prosto plovbo vseh ladij v Kerški ožini. EU je pripravljena sprejeti ukrepe za okrepitev podpore, zlasti za prizadeta območja Ukrajine.

9. Evropski svet izraža zadovoljstvo zaradi pozitivnega izida glasovanja Evropskega parlamenta o sporazumu o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko in z pričakuje, da bo hitro začel veljati.

Podnebne spremembe10. Po predstavitvi sporočila Komisije „Čist planet za vse“ in

ob upoštevanju izida konference COP 24 v Katovicah, Evropski svet poziva Svet, naj nadaljuje delo v  zvezi

38

z elementi, navedenimi v tem sporočilu. Evropski svet bo zagotovil smernice o splošni usmeritvi in političnih prednostnih nalogah v prvem semestru 2019, da bi lahko Evropska unija do leta 2020 predložila dolgoročno strategijo v skladu s Pariškim sporazumom.

Varnost in obramba11. Evropski svet pozdravlja pomemben napredek, ki je bil

dosežen na področju varnosti in obrambe, med drugim pri izvajanju stalnega strukturiranega sodelovanja, izboljševanju vojaške mobilnosti, izvajanju evropskega programa za razvoj obrambne industrije in v pogajanjih o predlaganem evropskem obrambnem skladu. Obenem potrjuje pakt o  civilnih vidikih SVOP. Te pobude prispevajo h krepitvi strateške avtonomije EU in njene zmogljivosti za nastopanje v vlogi garanta varnosti, hkrati pa dopolnjujejo in krepijo dejavnosti Nata ter prispevajo k boljšemu sodelovanju med EU in Natom, ob doslednem spoštovanju načel vključenosti, vzajemnosti in avtonomije odločanja EU.

Dezinformacije12. Namerno, obsežno in sistemsko širjenje dezinformacij,

tudi kot del hibridnega vojskovanja, je hud in aktualen izziv za naše demokratične sisteme. Potreben je takojšen odziv ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic, pri katerem je treba vztrajati. Evropski svet:– poudarja, da je potreben odločen odziv, v katerem

bo upoštevana notranja in zunanja razsežnost, ki bo vsestranski, dobro usklajen in podprt z zadostnimi sredstvi ter ki bo temeljil na oceni ogroženosti;

– poziva k hitremu in usklajenemu izvajanju skupnega akcijskega načrta o  dezinformacijah, ki sta ga

predstavili Komisija in visoka predstavnica, da bi okrepili zmogljivosti EU, izboljšali usklajene in skupne odzive med Unijo in državami članicami, mobilizirali zasebni sektor in povečali družbeno odpornost na dezinformacije;

– poziva k hitremu in odločnemu ukrepanju na evropski in nacionalni ravni, da bi zagotovili svobodne in poštene evropske in nacionalne volitve;

13. Svet naj nadaljuje delo v zvezi s tem vprašanjem in o tem poroča Evropskemu svetu marca 2019.

Boj proti rasizmu in ksenofobiji14. Evropski svet obsoja vse oblike antisemitizma, rasizma in

ksenofobije ter izpostavlja pomen boja proti nestrpnosti. Pozdravlja sprejetje izjave Sveta o boju proti antisemitizmu z dne 6. decembra 2018.

Dialogi in posvetovanja z državljani ter priprava strateške agende15. Evropski svet pozdravlja izvedbo dialogov in posvetovanj

z državljani, ki so bili enkratna priložnost za sodelovanje z  evropskimi državljani ter bi lahko bili navdih za nadaljnja posvetovanja in dialoge. V skupnem poročilu, ki sta ga pripravila sedanje in prihodnje predsedstvo, tudi na podlagi različnih nacionalnih poročil in prispevkov evropskih institucij, so navedeni številni pomisleki in pričakovanja sodelujočih državljanov glede konkretnih rezultatov EU. Voditelji držav ali vlad bodo na neformalnem srečanju v mestu Sibiu 9. maja 2019 razpravljali o prednostnih nalogah v naslednjem institucionalnem ciklu, da bi lahko junija 2019 dosegli dogovor o prihodnji strateški agendi.

39

IZJAVA — VRH DRŽAV EVRSKEGA OBMOČJA 14. DECEMBER 2018

Na podlagi mandata, podeljenega Euroskupini junija 2018, na vrhu držav euroobmočja potrjujemo vse elemente poročila o  poglobitvi ekonomske in monetarne unije (EMU), ki ga je Euroskupina v  vključujoči sestavi pripravila za voditelje. Ta celoviti sveženj bo omogočil znatno okrepitev EMU. Na današnjem vrhu smo se dogovorili zlasti o naslednjem:1. Potrjujemo pogoje delovanja skupnega podpornega

mehanizma za enotni sklad za reševanje, ki določajo, kako se bo ta mehanizem začel izvajati v praksi in ali se bo – , pod pogojem da bo dosežen zadosten napredek pri zmanjševanju tveganja, kar bo ocenjeno leta 2020 – začel izvajati predčasno

2. Potrjujemo tudi pogoje za reformo evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) Na podlagi tega Euroskupino pozivamo, naj do junija 2019 pripravi potrebne spremembe Pogodbe o  EMS (vključno s  skupnim podpornim mehanizmom za enotni sklad za reševanje).

3. Z zanimanjem pričakujemo dokončno sprejetje bančnega svežnja in bonitetnega varovala za slaba posojila, s katerim bo ohranjena uravnoteženost kompromisov Sveta.

Pozivamo k  pospešitvi dela v  zvezi z  bančno unijo in k ambicioznemu napredku glede unije kapitalskih trgov, ki naj bo dosežen do spomladi 2019, kot je navedeno v poročilu Euroskupine voditeljem.

4. V okviru večletnega finančnega okvira Euroskupino pooblaščamo, da pripravi zasnovo, načine izvajanja in časovni okvir proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost v  euroobmočju, pa tudi za države članice ERM II na prostovoljni osnovi. Ta bo del proračuna EU, ki bo usklajen z drugimi politikami EU, zanj pa bodo veljala merila in strateške smernice držav članic euroobmočja. Njegov obseg bomo določili v okviru večletnega finančnega načrta. Značilnosti proračunskega instrumenta bodo dogovorjene junija 2019. Instrument bo sprejet v skladu z zakonodajnim postopkom, kot je predvideno v Pogodbah, na podlagi ustreznega predloga Komisije, ki bo po potrebi spremenjen.

5. Udeleženci vrha držav euroobmočja se seznanjajo s sporočilom Komisije o močnejši mednarodni vlogi eura in spodbujajo nadaljnja prizadevanja v ta namen.

40

SLAVNOSTNO PREDAVANJE PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA PO PREJEMU ČASTNEGA DOKTORATA TEHNIŠKE UNIVERZE DORTMUND

16. DECEMBER 2018

Zelo sem počaščen, da lahko spregovorim nekaj besed ob tako pomembnem trenutku za vašo skupnost in pred tako čudovitim občinstvom. Dejal sem „vaša skupnost“, čeprav imam sedaj seveda že nekaj ur pravico in čast, da bi kot novoimenovani častni doktor vaše – se opravičujem – naše univerze rekel „naša skupnost“. Med podelitveno slovesnostjo sem se skliceval na maksimo predsednika Johannesa Raua, prvega prejemnika častnega doktorata Tehniške univerze Dortmund, ki je dejal: „Potrebujemo spravo, ne meja“. In dodal: „Evropska unija – kakor jo sam razumem – je bila zasnovana na pozitivnem mišljenju in pozitivnih vrednotah. Naše Evrope ne bi bilo – in naše Evrope ne bo – brez sprave, brez solidarnosti in brez medsebojnega spoštovanja.“ Dodal sem še, da „ne potrebuješ diplome iz tehniških študij ali arhitekture s Tehniške univerze Dortmund, da bi razumel, da so v politiki mostovi pomembnejši od zidov, čeprav vemo, da je veliko lažje in hitreje postaviti zid kot zgraditi most. Prepričan sem, da je to razlog, da ste se odločili za študij: da bi se izognili skušnjavi poenostavljanja in iskanja bližnjic. Da boste v duhovni pa tudi politični razsežnosti vedno gradili mostove in ne zidov.“Te besede je navdihnila moja celotna življenjska izkušnja, v kateri je bila politika, pa naj sem želel ali ne, še vedno prisotna, skupaj z njenimi najbolj dramatičnimi simptomi in izrazi. In vse se je začelo natanko 16. decembra, pred 48 leti, v mojem domačem mestu Gdansku.Pisalo se je leto 1970 in imel sem 13 let, ko so se pred mojimi očmi odvili tragični dogodki. Policija in vojska sta začeli streljati na delavce, ki so protestirali. Veliko jih je umrlo, na stotine je bilo ranjenih, številna vozila in stavbe pa so bile požgane, vključno s tanki in sedežem komunistične stranke. Ulice Gdanska so postale življenjska šola in prva lekcija o politiki, ki je ne bom nikoli pozabil. Bil sem zelo mlad, vendar sem nagonsko razumel, kaj se je dogajalo in kdo je imel prav; kje je bilo dobro in kje je bilo zlo; kdo je govoril resnico in kdo je govoril laži. To je bila neobičajno razburljiva lekcija, polna občutkov ter hkrati polna besa in upanja.Takrat sem prvič ugotovil, da tisti, ki imajo prav, ne zmagajo vedno. Da lahko laži in zlo prevladajo nad resnico in dobrim. V celoti sem se poistovetil s tistimi, ki so bili pretepeni in ponižani. Hkrati sem te dogodke dojemal, kot da sem na neke vrste počitnicah, prvi veliki odrasli pustolovščini, ki je na kratko prekinila zastrašujočo monotonost statusa quo.Veliko let pozneje, ko sem kot študent organiziral strukture nezakonite opozicije komunistični vladi, sem opazil, da je spomin na te pretekle dogodke postal nekakšen mit, ki je močno vplival na domišljijo tistih, ki so udeleževali naših srečanj. Kot mladi zgodovinar sem takrat preučeval vlogo mitov in legend v poljski politiki v 1930. letih prejšnjega stoletja in že takrat nisem prav nič dvomil v to, da čustva, simboli in poenostavitve ljudi spodbudijo veliko bolj kot racionalni argumenti in programi. Da so lahko ti zelo koristni, pa tudi zelo nevarni, zlasti če začnejo mitologije prevladovati v javni sferi. O tem je pisal Ernst Cassirer, ki pravi, da so politiki Weimarske republike storili ključno napako, saj so se osredotočali samo na izboljšanje gospodarskega položaja množic ter spopadanje z brezposelnostjo in inf lacijo. Ker so razmišljali razumno in racionalno, pa so bili hkrati popolnoma slepi glede eksplozivne sile političnih mitov. Ta velika napaka je bila razlog za katastrofo. Ko so politične in intelektualne elite nemške demokracije začele opažati, kaj je na kocki, ko so začele razumeti naravo novih političnih mitov, je bilo že prepozno. Bitka je bila izgubljena, še preden so se zavedli, da se je že začela.Naj se vrnem k svoji zgodbi. Legenda decembrskega protesta se je izkazala za zelo učinkovit mit za ustanovitev gibanja Solidarnost. Pred ustanovitvijo gibanja v drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja smo vsako leto 16. decembra zunaj ladjedelnice v Gdansku organizirali nezakonite demonstracije. Takrat sem srečal Lecha Wałęso – takrat ni nihče vedel, da bo tudi on postal legenda. Gibanje Solidarnost je mobiliziralo milijone ljudi proti režimu, ki so se kljub realnostim, kot je bila prisotnost sovjetske vojske, odločili ukrepati. Vodil jih večni moto Gdanska: nec temere, nec timide – ne nepreudarno in ne plaho. In ravno ta sinteza čustev in razuma, sinteza mita in načrta, sinteza simbolov in pragmatizma je prinesla zmago.Seveda ne takoj. Medtem je na Poljskem veljalo vojno pravo in 16. decembra, pred 37 leti, so komunisti ponovno streljali na delavce in demonstrante. Policija je v Katovicah ubila 9 stavkajočih rudarjev. V Gdansku je kljub tankom na ulicah in solzivcu, kljub zavedanju, da oblasti znova streljajo na ljudi, sto tisoč demonstrantov obkrožilo ladjedelnico in spomenik žrtvam iz decembra 1970, da bi se jih spomnili, zanje molili in položili rože. Takšna je bila moč decembrske legende.Ljudje se ne bodo z vso odločnostjo borili za postopke ali abstraktne zamisli. Pripravljeni bodo sodelovati v javnih zadevah in veliko žrtvovati le, če se v njih prižgejo čustva. Ta čustva so lahko dobra ali slaba. Izbruhnejo lahko v revnih in bogatih državah. Denar je za ljudi pomemben, vendar ni vse.Danes smo v Evropi priča valu populistične retorike s ksenofobnim in avtoritarnim tonom, tako v starih kot tudi v novih demokracijah. Ta trend je viden ne glede na stopnjo bogastva v družbah, njihovo kulturo in zgodovino. Kriza klasične liberalne demokracije na tako številnih področjih zahodne civilizacije, tudi zunaj naše celine, ki jo napadajo in vedno bolj slabijo različni levičarski in – kar je danes bolj pogosto – desničarski demagogi, izhaja ne le iz negospodarskih, temveč tudi neracionalnih virov. Odraža moč mitov in simbolov, ki jih ti demagogi uporabljajo za privabljanje množice privržencev in državljanov, ki so izgubili svojo smer.Težje kot je razlikovati med lažmi in resnico, med lažnimi in dejanskimi novicami, bolj bodo pri tem uspešni. Tukaj se izraža duh dandanašnjega časa. Dejstva izgubljajo v boju proti namišljenim konceptom, strokovnjaki in akademiki izgubljajo v primerjavi z izredno spretnimi demagogi, zlasti v kibernetskem prostoru. Žal imajo danes oni moč nad čustvi, čeprav dejstva in argumenti govorijo proti njim.

41

Liberalna demokracija in Evropska unija, v moralni in praktični razsežnosti tako velika projekta, danes ne moreta vzbuditi takih čustev ali sprostiti takih občutkov kot jih nacionalni miti, ki se omenjajo ob vsaki priložnosti. Hladno prepričevanje, zdrav razum in celo gospodarski interesi nimajo nobenih možnosti, ko se soočijo s strastjo.Prav imajo tisti, ki poudarjajo, da je potreba po mitih večna. Ne moremo jih nadomestiti s hladnim preračunavanjem. Vendar kot kažejo moje izkušnje, ni treba, da miti in simboli služijo le slabim namenom. Evropski demokrati se ne morejo predati fatalizmu, ne smejo dovoliti, da bila čustva orožje samo v rokah političnih šarlatanov. Morajo se jim upreti, tudi v mitološki simbolični sferi. Če je na naši strani le znanje, na njihovi strani pa vera, bomo izgubili. To je prvi nauk, ki sem se ga naučil v mojih decembrih.Drugi pa je, da nove generacije ne bodo vedno sprejemale statusa quo, čeprav je to jasno boljše od preteklosti in tudi če nimajo idej za boljšo prihodnost. Eden od glavnih razlogov, zakaj sem v svoji mladosti postal upornik, je bil – kot sem že omenil – nevzdržen občutek dolgočasja. Vsake toliko časa si ljudje bolj kot udobje želijo sprememb. Predolgo smo živeli v času grand ennui, die grosse Langweile, kot je dejal nekdo, ki je komentiral proteste francoskega gibanja rumenih jopičev. Te želje ne bomo ustavili s ponavljanjem naših sloganov o stabilizaciji. Tveganje, tudi brez racionalnih razlogov, je večna pravica mladih. Ali bo to tveganje destruktivno ali ustvarjalno, pa je v veliki meri odvisno od kvalitete političnega vodstva.In to je tretji nauk mojih decembrov. Jacek Kuroń, eden od legendarnih voditeljev poljske demokratične opozicije, je nekoč dejal: „Ne požigajte strankarskih odborov, ustanovite svoje lastne“. Odbor je bilo splošno ime za sedež komunistične stranke. Leta 1970 so ti odbori goreli med drugim tudi v Gdansku, kar je oblastem dalo izgovor za brutalno represijo. Ko je Lech Wałęsa vodil gibanje Solidarnost, ni nikoli pozabil te zapovedi. Politiki, ki ukrepajo, ne da bi se zavedali, kakšni bodo rezultati, so vedno velika grožnja. Ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne je vredno, da se spomnimo njenega začetka, kako so vsi tisti, ki so zaspali na oblasti, tisti ki so imeli najboljše namene in brezupno šibko domišljijo, Evropo vodili v katastrofo. Max Weber je pisal o etiki odgovornosti. Danes bi rad njegove besede namenil nekaterim sodobnim voditeljem na obeh straneh Atlantika, zlasti pa avtorjem brexita.Danes potrebujemo voditelje, ki razumejo, da njihova vloga ni le posedovanje tehnokratskih spretnosti in sposobnosti ostati na oblasti. Potrebujemo voditelje, ki lahko potencial čustev uporabijo za obrambo naših temeljnih vrednot. Voditelje, ki ne razumejo le razsežnosti groženj, temveč jih lahko tudi preprečijo. Herfried Münkler je nekoč napisal fantastičen esej „Odisej in Kasandra“. Kasandra je dobro vedela, kaj se bo zgodilo, in je vse posvarila pred grozečo katastrofo, vendar ji ni nihče prisluhnil. Danes imamo veliko politikov in intelektualcev, ki so zavzeli vlogo tistih, ki opozarjajo, vlogo prerokov kot Kasandra, in ki so enako nemočni. In danes je tako malo Odisejev, pametnih (tako je Homer opisal Odiseja), učinkovitih in, kadar je potrebno, neusmiljenih in sposobnih žrtvovanja. Odisej, ki je skrajno praktičen, razume pomen simbolov in iracionalnih elementov v politiki. Nekaj tednov pred dokončanjem velikega konja, tako piše Münkler, Odisej skozi kloako pride v Trojo. Preoblečen v berača, smrdeč po iztrebkih, skupaj z Diomedom ukrade kip Atene, da bi Troji odvzel še zadnje ostanke božje zaščite. Kot je jasnovidec Helenij pred tem povedal Odiseju, je mogoče mesto osvojiti šele, ko kip izgine. Zato prisluhnimo Kasandram, vendar za vodje izberimo Odiseje.Četrti nauk, ki so mi ga dali moji decembri in zame najpomembnejši, pa je izkušnja nasilja, laži in brezpravnosti. Izkušnja, ki jo poznajo vsi tisti, ki so živeli v krajih, kjer so nedemokratična pooblastila zunaj vsakega nadzora. Kjer lahko brez kakršnega koli razloga pretepeš in ubiješ človeka, kjer so laži vseprisotne, kjer pravice veljajo le za tiste, ki so na oblasti, za državljane pa veljajo le obveznosti.Zato ko dandanes poslušam evropske politike, ki želijo izbrisati celotno tradicijo liberalne demokracije, za katere so človekove pravice, pravice manjšin, vladanje v skladu z zakoni, nadvlada ustave nad voljo voditeljev in svobodni mediji zgolj prazni slogani, glasno rečem: ne. Ker vem, kaj pomenijo ta načela, ker se še spominjam, kakšno je življenje človeka, ki so mu odvzete pravice, ki je prepuščen milosti – ali nemilosti – tistih, ki so na oblasti.Evropa je najboljši prostor na Zemlji in Evropska unija je najboljši politični izum v vsej naši zgodovini – če se le držimo teh načel. Tako mi pravijo moje srce in razum, moje znanje in moja vera. In danes ko sem z vami, vem, da nisem sam.

42

SKUPNO PISMO PREDSEDNIKA TUSKA IN PREDSEDNIKA JUNCKERJA PREDSEDNICI VLADE ZDRUŽENEGA KRALJESTVA THERESI MAY

14. JANUAR 2019

Zahvaljujeva se za vaše pismo z dne 14. januarja 2019.Dobro veste, da obžalujeva, a hkrati spoštujeva odločitev Združenega kraljestva za izstop iz Evropske unije. Soglašava tudi, da brexit vzbuja negotovost in razdor. Tako kot vi sva odločena, da v teh težavnih časih, ko ena od držav članic po več kot štirih desetletjih najtesnejšega gospodarskega in političnega povezovanja zapušča Evropsko unijo, državljanom in podjetjem zagotovimo največjo možno mero gotovosti in jasnosti. Zato je sporazum o izstopu, o katerem ste se po dolgih pogajanjih dogovorili s 27 voditelji in voditeljicami držav članic EU, tako pomemben. Je pošten kompromis in naj bi zagotavljal urejen izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, s tem pa omejil negativne posledice brexita. Prav zato želimo v prihodnje vzpostaviti čim tesnejše odnose z Združenim kraljestvom, temelječe na politični izjavi, o kateri ste se dogovorili z ostalimi 27 voditelji in voditeljicami držav članic EU. Zato tudi želimo, da bi se tozadevna pogajanja začela čim prej po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije.Kot veste, ne moreva privoliti v nekaj, kar bi sporazum o izstopu spreminjalo ali odstopalo od njega, vendar lahko v tem kontekstu, zaradi olajšanja prihodnjih korakov tega procesa, v imenu institucij EU, ki ju zastopava, potrdiva, kako si v okviru svojih pristojnosti razlagava naslednje točke.

A. S strani predsednika Evropskega svetaEvropski svet (člen 50) se je 13. decembra dogovoril o več dodatnih zagotovilih, zlasti glede svoje odločne zaveze, da bo hitro pripravil naknadni sporazum, s katerim bodo do 31. decembra 2020 vzpostavljene alternativne ureditve, da bi se lahko izognili uveljavitvi varovalne rešitve za Irsko.Evropski svet je tudi izjavil, da bo varovalna rešitev, če bi jo bilo kljub vsemu treba uveljaviti, le začasna, razen če in dokler je ne bo nadomestil naknadni sporazum, s katerim bi se izognili trdi meji; pa tudi, da si bo Evropska unija v tem primeru po najboljših močeh prizadevala za hitra pogajanja o nadaljnjem sporazumu in tudi hitro sklenitev takega sporazuma, ki bo nadomestil varovalno rešitev, in da bo enako pričakovala od Združenega kraljestva – da bi varovalna rešitev tako veljala le toliko časa, kot bo nujno potrebno.V tem kontekstu lahko navedemo, da imajo sklepi Evropskega sveta v Uniji pravno vrednost, sorazmerno s pristojnostjo Evropskega sveta, podeljeno s Pogodbama, da oblikuje smernice in prednostne naloge Evropske unije na najvišji ravni in da, v specifičnem kontekstu izstopa, s smernicami določi okvir izstopa. Za Evropsko unijo lahko pomenijo najresnejšo in najpomembnejšo zavezo. Sklepi Evropskega sveta so zato del konteksta, v okviru katerega se bo razlagal mednarodni sporazum, kot je sporazum o izstopu.Kar zadeva povezanost med sporazumom o izstopu in politično izjavo, na katero se sklicujete v pismu, lahko pojasnimo, da sta ta dokumenta sicer različne narave, vendar del istega izpogajanega svežnja. Da bi poudarili tesno povezanost obeh besedil, se ju lahko v Uradnem listu objavi enega ob drugem na način, ki odraža to njuno povezanost, kakor je določeno v členu 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

B. S strani predsednika Evropske komisijeV politični izjavi, dogovorjeni na novembrskem izrednem zasedanju Evropskega sveta (člen 50), so opisani prihodnji odnosi povsem novih globin in razsežnosti, kar kaže na to, da so naše skupne vrednote in interesi še naprej močno povezani. Sporazum o izstopu in politična izjava predstavljata pravično ravnovesje interesov Evropske unije in Združenega kraljestva. Zagotovila bosta nemoten izstop in trdne prihodnje odnose v korist vseh naših državljanov.Evropski svet bo, kakor je že navedel, priprave na prihodnje partnerstvo z Združenim kraljestvom začel nemudoma po podpisu sporazuma o izstopu. V Evropski komisiji pa bomo takoj po tem podpisu vzpostavili pogajalsko strukturo teh pogajanj, da bo poskrbljeno za čim hitrejši začetek uradnih pogajanj po izstopu Združenega kraljestva, upoštevajoč skupno željo Evropske unije in Združenega kraljestva po sklenitvi dogovora o prihodnjih odnosih še pred iztekom prehodnega obdobja. Če države članice v tistem trenutku še ne bodo opravile ratifikacije, je Komisija pripravljena predlagati začasno uporabo zadevnih delov dogovora o prihodnjih odnosih, skladno z veljavnimi pravnimi okviri in obstoječo prakso. Komisija je prav tako pripravljena skupaj z vami pripraviti delovni program, takoj ko bo parlament Združenega kraljestva izrekel načelno soglasje k sporazumu o izstopu in ko bo ta sporazum potrdil Evropski parlament.Med sporazumom o izstopu in politično izjavo je pomembna povezava, ki odraža člen 50 Pogodbe o Evropski uniji. Kakor je navedeno v členu 184 sporazuma o izstopu, pa tudi v točki 138 politične izjave, sta se Evropska unija in Združeno kraljestvo zavezala, da bosta po najboljših močeh, v dobri veri in ob doslednem spoštovanju pravnih redov obeh strani sprejela potrebne korake za hitro izpogajanje dogovorov o njunih prihodnjih odnosih, kakor je navedeno v politični izjavi.Glede na vaše pismo želi Evropska komisija v zvezi z varovalno rešitvijo pojasniti naslednje:Sporazum o izstopu, vključno s protokolom o Irski/Severni Irski, je odraz skupne zaveze Evropske unije in Združenega kraljestva, da poiščeta rešitev za posebne okoliščine na otoku Irska kot del prizadevanj za urejen izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Komisija lahko potrdi, da si Evropska unija, tako kot Združeno kraljestvo, ne želi uveljavitve varovalne rešitve. Če bi do tega prišlo, bi bili

43

to neoptimalni trgovinski odnosi za obe strani. Komisija lahko tudi potrdi odločenost Evropske unije, da nadomesti varovalno rešitev za Severno Irsko z naknadnim sporazumom, ki bo zagotavljal trajno preprečitev trde meje na otoku Irska.Evropska komisija lahko tudi potrdi našo skupno razlago, da sporazum o izstopu in protokol o Irski/Severni Irski:

• nikakor ne bosta vplivala na določbe Velikonočnega sporazuma oziroma Sporazuma iz Belfasta z dne 10. aprila 1998 ali jih nadomeščala; predvsem nikakor ne bosta spreminjala ureditev iz dela II sporazuma iz leta 1998, ki določa, da o področjih sodelovanja med severom in jugom v skladu s svojimi pristojnostmi odločata izvršni organ Severne Irske in irska vlada;

• na Severnem Irskem ne bosta razširjala regulativnega usklajevanja s pravom Evropske unije prek tistega, kar je nujno potrebno za preprečitev trde meje na otoku Irska in za zaščito sporazuma iz leta 1998; v sporazumu o izstopu je tudi jasno navedeno, da bosta morala z vsakim novim aktom, ki bi ga Evropska unija predlagala za vključitev v protokol, soglašati Združeno kraljestvo in skupni odbor;

• ne preprečujeta Združenemu kraljestvu, da bi predstavnikom izvršnega organa Severne Irske kot delu svoje delegacije pri zadevah, ki se neposredno nanašajo na Severno Irsko, omogočilo lažje pogoje za sodelovanje v skupnem odboru, odboru za vprašanja v zvezi z izvajanjem protokola o Irski/Severni Irski ali v skupni posvetovalni delovni skupini.

Evropska komisija soglaša tudi z vašo namero, da se prihodnji odnosi vzpostavijo čim prej, ko bo to mogoče. Upoštevajoč skupno zavezanost najboljšim prizadevanjem za sklenitev naknadnega sporazuma, ki bo pred koncem leta 2020 delno ali v celoti nadomestil protokol, je Komisija odločena prednost v našem delovnem programu nameniti razpravi o predlogih o alternativnih ureditvah, ki bi morda lahko nadomestile varovalno rešitev. V ta namen bodo preučene spodbujevalne ureditve in tehnologije. Ni potrebe, da bi ureditve, ki bodo nadomestile protokol, vsebovale iste določbe kot protokol, če se bodo osnovni cilji še naprej uresničevali.Če bi strani potrebovali več časa za pogajanja o naknadnem sporazumu, bi se lahko odločili za podaljšanje prehodnega obdobja, kakor to predvideva sporazum o izstopu. Komisija bo v tem primeru pripravljena podvojiti svoja prizadevanja in enako pričakuje od vaših pogajalcev, da bi bilo tako naknadni sporazum mogoče skleniti zelo hitro. Če bo varovalna rešitev uveljavljena delno ali v celoti, bo veljala le začasno, razen če in dokler je ne bo nadomestil naknadni sporazum. Komisija se je zavezala, da bo zagotavljala potrebno politično spodbudo in vire, ki bodo prispevali k uresničevanju cilja, tj. da bo to obdobje čim krajše. V ta namen – po izstopu Združenega kraljestva in pred sklenitvijo naknadnega sporazuma – se bo Komisija zavzemala, da se v največji meri izkoristi konferenca na visoki ravni, ki naj bi bila skladno s politično izjavo sklicana vsaj vsakih šest mesecev in na kateri bosta strani pregledali napredek in se dogovorili o ustreznih nadaljnjih ukrepih.Nazadnje želiva v odziv na vašo bojazen glede časovnice biti jasna, da bova oba pripravljena podpisati sporazum o izstopu, takoj ko bo parlament Združenega kraljestva o njem izrekel načelno soglasje. To bo omogočilo takojšen začetek priprav prihodnjega partnerstva z Združenim kraljestvom in čim hitrejši začetek pogajanj po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije.

44

GOVOR PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA NA SLOVESNOSTI OB PODPISU FRANCOSKO-NEMŠKE POGODBE O SODELOVANJU IN POVEZOVANJU

(AACHENSKA POGODBA) — 22. JANUAR 2019

Danes sem prišel v Aachen trdno prepričan, da vaša odločitev za okrepitev sodelovanja med Nemčijo in Francijo lahko koristi in bi morala koristiti tudi vsej Evropi. Draga Angela, dragi Emmanuel, kot prijatelji smo si preblizu, da bi imel razloge za dvom v vajine namere in načrte. Evropa zdaj potrebuje oživitev zaupanja v solidarnost in enotnost, zato želim verjeti, da bo okrepljeno francosko-nemško sodelovanje služilo temu cilju.Hkrati bi vaju in vse zaprisežene Evropejce posvaril pred izgubo vere v namen povezovanja Evrope kot celote. Tako v Evropi kot zunaj nje je dandanes preveč samooklicanih nasprotnikov Evropske unije, ki jih ne manjka niti v naših državah, zato si ne smemo dovoliti, da bi nas zajel iluzoren in nevaren občutek malodušja. Zelo neposreden bom – Evropa danes potrebuje jasen signal iz Pariza in Berlina, ki bo dal vedeti, da okrepljeno sodelovanje majhnega obsega ni alternativa sodelovanju vse Evrope ter da je to sodelovanje namenjeno povezovanju in ni njegova alternativa. Vzhodno od Nemčije je na stotine mest, kjer je mogoče evropski duh — genius loci — čutiti tako močno, kot v Aachnu, Parizu ali Berlinu, in kjer živijo milijoni, ki trdno verjamejo v Evropo, Evropo enakopravnih narodov, ki se med seboj podpirajo. Eno od takih mest je moj Gdańsk.Vračam se od tam, s pogrebnih slovesnosti za umorjenim županom mojega mesta Pawełom Adamowiczem. Ljubil je Gdańsk, bil je poljski domoljub, a po srcu in duši tudi Evropejec. Pogumno se je zavzemal za pravno državo, beguncem je pomagal iz čiste prijaznosti, ne pa zato, ker bi mu tako nekdo zaukazal. In to mesto je gradil 20 let. Eden od njegovih številnih dosežkov je izjemen, živ muzej, posvečen gibanju Solidarnost. Prav on je vztrajal, da se muzej imenuje „Evropski center solidarnosti“. Pred nekaj dnevi so se prebivalci Gdańska svojemu županu poklonili na istem mestu. Več kot 50 000 ljudi je več ur stalo v ledenomrzli noči, da bi se mu poklonili pred krsto, četudi le za trenutek.In Evropa obstaja zaradi takih ljudi in zahvaljujoč njim. Še naprej jo krepimo, ne dovolimo, da bi zamisel umrla. Francija in Nemčija jo potrebujeta v enaki meri kot jo potrebujejo Poljska, Litva, Bolgarija in Irska. Tega se zavedajmo danes in jutri. V vsakem primeru vas bom na to še naprej opozarjal jaz.

45

UVODNI NAGOVOR PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA NA VRHU MED EU IN LIGO ARABSKIH DRŽAV V EGIPTU – 24. FEBRUAR 2019

Hvala, ker ste danes tukaj. Posebna zahvala gre predsedniku Al Sisiju za topel sprejem in gostoljubnost. Vidimo, koliko truda ste vložili v zagotovitev organizacije tega vrha. Pravi užitek je biti v Šarm el Šejku.Naše srečanje je posebno, saj se evropski in arabski voditelji prvič srečujemo v taki obliki, kar pritrjuje temu, da je naše sodelovanje pomembnejše kot kdaj koli prej in da potrebujemo še močnejša partnerstva v današnjem svetu.Zaradi bližine in soodvisnosti se moramo skupaj soočiti s skupnimi izzivi in izkoristiti resnične priložnosti, ki jih ponujajo geografska lega, skupna zgodovina in podobni interesi. To so objektivni razlogi, zakaj moramo tesneje sodelovati. Naše sosedstvo je nekaj resničnega, kar pomeni, da bližina ni izbira, temveč dejstvo, čeprav se zavedamo, da so med nami razlike. S sosedi lahko sobivamo le na dva načina: ali sodelujemo ali pa smo z njimi v sporu. Mi smo izbrali sodelovanje.V času vse večje napetosti in nepredvidljivosti moramo sodelovati, pri tem upoštevati naše skupne interese in skupne izzive, da bi ustvarili prave pogoje za dolgoročno stabilnost, ki je edini način, da našim državljanom zagotovimo mir in blaginjo, ki si ju zaslužijo. Pokazati jim moramo, da je naše sodelovanje celovito, močno in da ima konkreten vpliv na njihovo vsakdanje življenje.To lahko storimo na številnih področjih: od financiranja izobraževanja do zmanjševanja brezposelnosti; spodbujanja naložb in s pomočjo pri spodbujanju trgovine.Podnebne spremembe so neposredna in eksistenčna grožnja za vse nas. Če ne bomo ukrepali takoj in skupaj, bodo stvari le še slabše. Zastaviti si moramo višje ambicije in v tesnem sodelovanju dosegati cilje Pariškega sporazuma. Še imamo priložnost za ukrepanje, vendar potrebujemo spodbudo resnične politične volje za skupno delovanje.Mlade moramo postaviti v središče naših politik in prizadevanj. Le oni lahko v celoti uresničijo Agendo 2030, preprečijo konf likte, ohranijo mir in izgradijo resnično vključujočo blaginjo. Opolnomočimo mlade ženske in moške, da bodo pozitivni pobudniki sprememb.Spodbujanje medkulturnega dialoga, krepitev dinamične civilne družbe ter prednostno obravnavanje izobraževanja in priložnosti lahko pomagajo ustvariti miroljubne in stabilne družbe, manj dovzetne za sporočila nasilnega ekstremizma, in lahko služijo kot protiutež, ki jih negativni populistični diskurzi lahko imajo na odpornost naših družb.In nenanzadnje še nekaj besed o migracijah. Želim priznati in pozdraviti delo vseh, ki nosijo breme razseljevanja prebivalstva, pomagajo beguncem in ki hitro reagirajo za boj proti tihotapljenju ljudi. Sodelovati moramo – tako države izvora in države tranzita kot tudi namembne države, da bi uničili poslovni model tihotapcev in trgovcev z ljudmi, ki ljudi izvabljajo na nevarna potovanja in se preživljajo s sodobnim suženjstvom, pa tudi zato, da bi obravnavali temeljne vzroke za migracije in razseljevanje, zaustavili nedovoljene migracije ter olajšali vračanje, ponovni sprejem in ponovno vključevanje ter zagotovili zaščito beguncev in njihovih pravic v skladu z mednarodnim pravom.Zavedam se, da obstajajo razlike med nami. Ne moremo se pretvarjati, da se strinjamo glede vsega – a, soočamo se s skupnimi izzivi in si delimo skupne interese. Danes smo tukaj, da bi okrepili sodelovanje v korist naših narodov. To moramo storiti skupaj in odločitve ne smemo prepustiti svetovnim silam daleč stran od naše regije. Veselim se naših odprtih in iskrenih razprav v naslednjih dveh dneh.

46

SKLEPI Z IZREDNEGA ZASEDANJA EVROPSKEGA SVETA1 (ČLEN 50) – 21. MAREC 2019

1 Po predložitvi uradnega obvestila v skladu s členom 50 PEU član Evropskega sveta, ki predstavlja državo članico, ki izstopa, v Evropskem svetu ne sodeluje niti v razpravah niti pri sprejemanju sklepov v tej zadevi.

1. Evropski svet se je seznanil s pismom predsednice vlade Therese May z dne 20. marca 2019.

2. V odgovor Evropski svet potrjuje instrument, ki ureja sporazum o  izstopu, in skupno izjavo, ki dopolnjuje politično izjavo, dogovorjeno med Evropsko komisijo in vlado Združenega kraljestva 11. marca 2019 v Strasbourgu.

3. Evropski svet bo odobril podaljšanje do 22. maja 2019, če bo spodnji dom parlamenta naslednji teden potrdil sporazum o  izstopu. Če spodnji dom parlamenta sporazuma o izstopu naslednji teden ne bo potrdil, bo Evropski svet odobril podaljšanje do 12. aprila 2019 in pričakuje, da bo Združeno kraljestvo pred navedenim

datumom določilo nadaljnje korake, ki bodo predloženi Evropskemu svetu v preučitev.

4. Evropski svet ponovno poudarja, da o  sporazumu o izstopu, o katerem sta se Unija in Združeno kraljestvo dogovorila novembra 2018, ni več mogoče razpravljati. Vse enostranske zaveze, izjave ali druga dejanja morajo biti skladni s črko in duhom sporazuma o izstopu.

5. Evropski svet poziva k  nadaljnjim prizadevanjem za pripravljenost in načrtovanje na vseh ravneh, da bi se lahko soočili s posledicami izstopa Združenega kraljestva ob upoštevanju vseh možnih izidov.

6. Evropski svet bo to vprašanje še naprej pozorno spremljal.

47

SKLEPI EVROPSKEGA SVETA 21 IN 22. MAREC 2019

I. DELOVNA MESTA, RAST IN KONKURENČNOST

1. V Evropskem svetu je potekala izmenjava mnenj o  trenutnih gospodarskih razmerah. Evropski svet potrjuje prednostna področja politik iz letnega pregleda rasti ter države članice poziva, naj jih upoštevajo v svojih prihodnjih nacionalnih reformnih programih in programih za stabilnost ali konvergenčnih programih, in sicer s ciljem spodbujanja rasti in ustvarjanja delovnih mest z naložbami in reformami. Potrjuje tudi osnutek priporočila Sveta o ekonomski politiki v euroobmočju.

2. Trdna gospodarska osnova je ključnega pomena za blaginjo in konkurenčnost Evrope ter za vlogo Evrope na svetovnem prizorišču. To bi bilo treba doseči s celostnim pristopom, s katerim bi se odzvali na sedanje in prihodnje svetovne in tehnološke izzive ter izzive v zvezi z varnostjo in trajnostjo in ki bi povezoval vse zadevne politike in razsežnosti: ekonomska in monetarna unija, ki bi jo bilo treba poglobiti, enotni trg v vseh svojih razsežnostih kot temelj rasti Unije; odločna industrijska politika, ki bo EU omogočala, da ostane industrijska velesila; v prihodnost usmerjena digitalna politika, ki bo pripravljena na dobo digitalnega preoblikovanja in vzpon podatkovnega gospodarstva; ter ambiciozna in trdna trgovinska politika, ki bo zagotavljala pošteno konkurenco, vzajemnost in obojestranske koristi. Ustrezno pozornost bi bilo treba nameniti izboljšanju poslovnega okolja za razvoj MSP, razvoju znaj in spretnosti ter socialni razsežnosti.

3. Evropski svet v ta namen EU in njene države članice poziva k naslednjemu ukrepanju:– enotni trg bi bilo treba dodatno poglobiti in okrepiti

ter poseben poudarek nameniti razvoju storitvenega gospodarstva in vključevanju digitalnih storitev; preostale neupravičene ovire je treba odstraniti, ob upoštevanju sporočila Komisije iz novembra 2018, ter preprečiti ustvarjanje novih. Sprejeti bi bilo treba dodatne ukrepe za poglobitev unije kapitalskih trgov in energetske unije ter za zagotovitev pravične in učinkovite obdavčitve. Komisija naj do marca 2020 v tesnem sodelovanju z državami članicami pripravi dolgoročen akcijski načrt za boljše izvajanje in uveljavljanje pravil enotnega trga;

– zaradi pomena globalno povezane, trajnostne in konkurenčne industrijske podlage naj Komisija do konca leta 2019 predstavi dolgoročno vizijo za prihodnost industrije EU, v kateri naj navede, kako konkretno jo bo uresničila. Obravnavati bi morala izzive, s katerimi se sooča evropska industrija, in pri tem vključiti vsa zadevna področja politik;

– EU mora narediti nadaljnji korak pri razvoju konkurenčnega, varnega, vključujočega in etičnega

digitalnega gospodarstva z vrhunsko povezljivostjo. Poseben poudarek bi bilo treba nameniti dostopu do podatkov ter njihovi izmenjavi in uporabi, varnosti podatkov in umetni inteligenci, in sicer v okolju, za katero je značilno zaupanje. Evropski svet z zanimanjem pričakuje priporočilo Komisije o usklajenem pristopu k varnosti omrežij 5G;

– da bi EU ostala svetovna konkurenčna sila na področju ključnih tehnologij in strateških vrednostnih verig, mora spodbujati k  večjemu sprejemanju tveganj ter povečati naložbe v raziskave in inovacije. Sprejeti bi bilo treba ukrepe za nadaljnjo podporo Evropskemu svetu za inovacije in olajšanje izvajanja pomembnih projektov skupnega evropskega interesa in zagotoviti enake konkurenčne pogoje ter regulativno okolje in okvir za državne pomoči, ki spodbujata inovacije;

– zaradi varstva potrošnikov ter spodbujanja gospodarske rasti in konkurenčnosti bi bilo treba v skladu z dolgoročnimi strateškimi interesi Unije zagotoviti pošteno konkurenco na enotnem trgu in na svetovni ravni. Naš evropski okvir za konkurenčnost bomo še naprej prilagajali novemu tehnološkemu razvoju in razvoju svetovnih trgov. Komisija namerava pred koncem leta opredeliti, kako odpraviti vrzeli v pravu EU, da bi v celoti obravnavali izkrivljajoče učinke lastništva tuje države in financiranja z državno pomočjo na enotnem trgu;

– EU bi si morala še naprej prizadevati za ambiciozno in uravnoteženo agendo proste trgovine s sklenitvijo novih sporazumov o prosti trgovini, ki bi spodbujali njene vrednote in standarde ter zagotavljali enake konkurenčne pogoje. Evropski svet ponovno potrjuje zavezanost odprtemu in na pravilih temelječemu mnogostranskemu trgovinskemu sistemu, v središču katerega bo posodobljena STO, ter nasprotovanju vsem oblikam protekcionizma in izkrivljanj. Evropski svet poziva k sprejetju potrebnih ukrepov za hitro izvajanje vseh elementov skupne izjave ZDA in EU z dne 25. julija 2018;

– EU mora tudi zaščititi svoje interese ob upoštevanju nepoštenih praks tretjih držav, pri tem pa v celoti uporabiti instrumente trgovinske zaščite in naša pravila o javnem naročanju ter zagotoviti dejansko vzajemnost pri javnih naročilih s tretjimi državami. Evropski svet poziva k  nadaljevanju razprav o instrumentu EU za mednarodno javno naročanje;

– novi evropski okvir za pregled tujih naložb bo državam članicam omogočil obravnavo naložb, ki ogrožajo varnost ali javni red.

48

4. Evropski svet bo marca 2020 na podlagi izčrpnega prispevka Komisije organiziral celovito razpravo o krepitvi gospodarske osnove EU.

II. PODNEBNE SPREMEMBE5. Evropski svet:

– ponovno poudarja, da je zavezan izvajanju Pariškega sporazuma, in priznava, da je treba glede na najnovejša razpoložljiva znanstvena dognanja, zlasti glede na posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o  posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo, pospešiti svetovna prizadevanja za obvladovanje podnebnih sprememb;

– poudarja, kako pomembno je, da EU v  skladu s  Pariškim sporazumom do leta 2020 predloži ambiciozno dolgoročno strategijo za podnebno nevtralnost, ob tem pa upošteva značilnosti držav članic in vprašanje konkurenčnosti evropske industrije;

– poziva k  pravočasnemu končnemu oblikovanju nacionalnih dolgoročnih strategij;

– priznava, da uresničevanje cilja Pariškega sporazuma pomeni velike možnosti in potencial za gospodarsko rast, nova delovna mesta in tehnološki razvoj ter za krepitev evropske konkurenčnosti, ki jih je treba izkoristiti ob hkratni zagotovitvi pravične in družbeno uravnotežene tranzicije za vse;

– poziva Svet, naj pospeši svoje delo v zvezi z dolgoročno podnebno strategijo v okviru priprav na nadaljnjo razpravo na zasedanju Evropskega sveta junija 2019.

III. ZUNANJI ODNOSI6. Evropski svet je pripravil vrh EU-Kitajska, ki bo

9.  aprila  2019. Izmenjal je mnenja o  splošnem stanju odnosov s Kitajsko v mednarodnem kontekstu.

7. Pet let po nezakoniti priključitvi Krima in Sevastopola Rusiji je EU še naprej trdno odločena zagovarjati suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine. EU ponovno poudarja, da priključitve ne priznava in še naprej obsoja navedeno kršitev mednarodnega prava, ki še naprej neposredno ogroža mednarodno varnost. EU bo tudi v prihodnje dosledno izvajala politiko nepriznavanja.

8. Evropski svet globoko obžaluje izgubo človeških življenj in uničenje v  Mozambiku, Malaviju in Zimbabveju, ki ju je povzročil tropski ciklon Idai. Evropski svet je pozdravil nujno pomoč, ki so jo že zagotovile Evropska unija in njene države članice, ter poudaril, da je pripravljen zadevne države še naprej podpirati z zagotavljanjem nujne humanitarne pomoči prizadetemu prebivalstvu.

IV. ZAGOTOVITEV SVOBODNIH IN POŠTENIH VOLITEV TER PREPREČEVANJE DEZINFORMACIJ

9. Evropski svet pozdravlja pomembno delo, opravljeno v zadnjih mesecih na tem področju, ter poziva k še večjim usklajenim prizadevanjem za obravnavo notranjih in zunanjih vidikov dezinformacij ter za zaščito evropskih in nacionalnih volitev v vsej EU. Izmenjava informacij je v tem okviru ključnega pomena, nedavna vzpostavitev sistema hitrega opozarjanja pa pomeni pomemben korak naprej. Evropski svet odločno poziva zasebne operaterje, kot so spletne platforme in družbena omrežja, naj dosledno izvajajo kodeks ravnanja ter zagotovijo višje standarde odgovornosti in preglednosti. Poziva k nadaljnjim in usklajenim prizadevanjem za ohranitev demokratičnih sistemov Unije ter boj proti takojšnjim in dolgoročnim grožnjam zaradi dezinformacij, kar bi predstavljalo sestavni del krepitve odpornosti EU na hibridne grožnje. Evropski svet bo to vprašanje znova obravnaval na junijskem zasedanju, da bi na podlagi poročila o  pridobljenih izkušnjah, ki ga bo pripravilo predsedstvo v  sodelovanju s  Komisijo in visoko predstavnico, oblikoval dolgoročni odziv.

49

PISMO PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA ČLANOM EVROPSKEGA SVETA EVROPSKI SVET (ČLEN 50) PRED IZREDNIM ZASEDANJEM – 9. APRIL 2019

Prejšnji teden sem prejel pismo predsednice vlade Therese May, v katerem je zaprosila, da bi se obdobje iz člena 50 še dodatno podaljšalo do 30. junija 2019. Predsednica vlade je v svojem pismu poudarila, da si vlada Združenega kraljestva še vedno prizadeva za to, da bi iz EU izstopili na urejen način, in zato išče konsenz v spodnjem domu parlamenta glede prave poti naprej. Dodala je tudi, da če bi bilo Združeno kraljestvo 23. maja 2019 še država članica EU, bi bilo pravno obvezano razpisati volitve v Evropski parlament.Glede na tveganja, ki jih brexit brez dogovora prinaša za državljane in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva, verjamem, da bomo storili vse v naši moči, da bi se izognili temu scenariju. Zato predlagam, da na našem jutrišnjem srečanju razmislimo o prošnji predsednice vlade Therese May za podaljšanje tega obdobja.Vendar pa glede na naše izkušnje doslej in glede na globok razdor v spodnjem domu britanskega parlamenta ni verjetno, da bi lahko proces ratifikacije dokončali do konca junija. V realnosti bi odobritev takega podaljšanja povečala tveganje za celo vrsto kratkih podaljšanj in izrednih zasedanj na vrhu ter ustvarjala nove „skrajne“ datume za izstop. To bi posledično skoraj zagotovo vrglo senco na delovanje EU27 v prihodnjih mesecih. Nadaljnja negotovost bi škodovala tudi našim podjetjem in državljanom. In nazadnje, če se ne bi uspeli dogovoriti o nadaljnjem podaljšanju, bi se brexit brez dogovora lahko zgodil nehote.Zato menim, da bi morali razpravljati tudi o alternativni možnosti, tj. podaljšanju za daljše obdobje. Ena možnost bi bilo prožno podaljšanje, ki bi trajalo le toliko, kot je potrebno, in ne dlje od enega leta, saj bomo morali po tem datumu soglasno sprejeti odločitve o nekaterih ključnih evropskih projektih. Ta prožnost bi omogočila, da bi se podaljšanje samodejno končalo, takoj ko bi obe strani ratificirali sporazum o izstopu. Združeno kraljestvo bi lahko izstopilo, kadar koli ko bo pripravljeno, države EU27 pa bi se izognile ponavljajočim se vrhom na temo brexita. Pomembno je tudi, da bi dolgo podaljšanje zagotovilo večjo varnost in predvidljivost, saj tako ne bi bilo nevarnosti vedno novih skrajnih datumov za izstop. Poleg tega bi v primeru, če bi se ta zastoj še nadaljeval, tako podaljšanje za daljše obdobje Združenemu kraljestvu dalo možnost, da znova razmisli o strategiji brexita.Nekateri od vas ste izrazili pomisleke glede tega, da bi nadaljnja prisotnost Združenega kraljestva kot države, ki odhaja iz EU, ogrozila delovanje EU27 v času ključnih odločitev o njeni prihodnosti. Da bi te pomisleke odpravili, bi se morali strinjati glede več pogojev – o tem, da sporazuma o izstopu ni več mogoče odpirati, da začetek pogajanj o prihodnosti, razen o politični izjavi, ni mogoč, da bi moralo Združeno kraljestvo tudi v tem ključnem obdobju še naprej spoštovati načelo lojalnega sodelovanja, na način, ki odraža njegov položaj kot državo članico v odhajanju. Ne glede na to pa bi se morali zavedati, da bo Združeno kraljestvo vseeno ostalo država članica z vsemi pravicami in obveznostmi. V vsakem primeru lahko Združeno kraljestvo kadar koli prekliče člen 50, kot je navedlo Evropsko sodišče.Ne glede na to, katera možnost ukrepanja bo sprejeta, pa nanjo ne smejo vplivati negativna čustva. Združeno kraljestvo bi morali obravnavati kar najbolj spoštljivo, saj želimo ostati prijatelji in tesni partnerji, še vedno pa se bomo morali dogovoriti tudi o naših prihodnjih odnosih. Nobena stran se v nobeni fazi tega težkega procesa ne bi smela počutiti ponižana.Kot veste, pri brexitu ni lahkih rešitev. Obe prej navedeni možnosti imata prednosti in slabosti, zato moramo o njiju razpravljati odprto, kreativno in konstruktivno.Ob 18.00 bomo izmenjali mnenja s predsednikom Evropskega parlamenta Tajanijem, nato pa bomo prisluhnili predsednici vlade Theresi May. Srečanje bomo nadaljevali z večerjo v sestavi EU27, da bi se dogovorili o odgovoru na prošnjo Združenega kraljestva.

50

SKLEPI IZREDNEGA ZASEDANJA EVROPSKEGA SVETA1 (ČLEN 50) 10. APRIL 2019

1 Po predložitvi uradnega obvestila v skladu s členom 50 PEU član Evropskega sveta, ki predstavlja državo članico, ki izstopa, v Evropskem svetu ne sodeluje niti v razpravah niti pri sprejemanju sklepov v tej zadevi.

1. Evropski svet se je seznanil s pismom predsednice vlade Therese May z dne 5. aprila 2019, v katerem je zaprosila za dodatno podaljšanje obdobja iz člena 50(3) PEU.

2. V odziv se Evropski svet strinja s  podaljšanjem, ki bi omogočilo ratifikacijo sporazuma o  izstopu. Takšno podaljšanje bi moralo trajati le tako dolgo, kot je potrebno, nikakor pa ne dlje kot do 31. oktobra 2019. Če obe strani sporazum o izstopu ratificirata pred tem datumom, bo do izstopa prišlo prvi dan naslednjega meseca.

3. Evropski svet poudarja, da podaljšanje ne sme ovirati rednega delovanja Unije in njenih institucij. Če bo Združeno kraljestvo v obdobju od 23. do 26. maja 2019 še vedno imelo status države članice in če sporazuma o izstopu ne bo ratificiralo do 22. maja 2019, bo moralo v  skladu s  pravom Unije izvesti volitve v  Evropski parlament. Če Združeno kraljestvo te obveznosti ne bo izpolnilo, bo do izstopa prišlo 1. junija 2019.

4. Evropski svet poudarja, da o sporazumu o izstopu ni več mogoče razpravljati in da morajo biti vse enostranske zaveze, izjave ali druga dejanja skladni s črko in duhom sporazuma o  izstopu in ne smejo ovirati njegovega izvajanja.

5. Evropski svet poudarja, da takšnega podaljšanja ni mogoče uporabiti za začetek pogajanj o  prihodnjih odnosih. Vendar pa je Evropski svet v  primeru, da se stališče Združenega kraljestva spremeni, pripravljen ponovno razmisliti o politični izjavi o njunih prihodnjih odnosih

v skladu s stališči in načeli iz smernic in izjav Evropskega sveta, tudi kar zadeva ozemeljsko veljavnost prihodnjih odnosov.

6. Evropski svet ugotavlja, da bo Združeno kraljestvo med podaljšanjem še naprej imelo status države članice z vsemi pravicami in obveznostmi v skladu s členom 50 PEU ter da ima Združeno kraljestvo pravico, da kadar koli prekliče svoje uradno obvestilo o izstopu.

7. Evropski svet se je seznanil z zavezo Združenega kraljestva, da bo med obdobjem podaljšanja v skladu z obveznostjo iskrenega sodelovanja ravnalo konstruktivno in odgovorno, ter od Združenega kraljestva pričakuje, da bo to zavezo in obveznost iz Pogodbe izpolnilo na način, ki odraža njegov položaj države članice v izstopu. Združeno kraljestvo bo v ta namen omogočilo lažje izpolnjevanje nalog Unije in se vzdržalo vsakršnih ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev Unije, zlasti pri udeležbi v postopkih odločanja Unije.

8. Poleg izrednih zasedanj na podlagi člena 50 PEU se bodo 27 držav članic in Komisija, po potrebi skupaj z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, še naprej ločeno sestajale na vseh ravneh, da bi razpravljale o zadevah v zvezi z razmerami po izstopu Združenega kraljestva iz EU.

9. Evropski svet bo to vprašanje še naprej pozorno spremljal in napredek pregledal na zasedanju junija 2019.

51

IZJAVA Z NEFORMALNEGA SREČANJA 27 VODITELJEV DRŽAV ALI VLAD, SIBIU 9. MAJ 2019

Voditeljice in voditelji Evropske unije smo se zbrali v Sibiuu, da bi obravnavali in načrtovali našo skupno prihodnost.Evropske državljanke in državljani bodo čez nekaj tednov volili svoje predstavnike v Evropski parlament, štirideset let po tem, ko so prvič uveljavljali to temeljno pravico. Evropa, ponovno združena v miru in demokraciji, je le eden od mnogih dosežkov. Evropska unija že od svojega nastanka na podlagi svojih vrednot in svoboščin zagotavlja stabilnost in blaginjo v Evropi, tako zunaj kot znotraj svojih meja. Z leti se je razvila v pomembnega akterja na mednarodnem prizorišču. Z okoli pol milijarde državljanov in konkurenčnim enotnim trgom ima vodilno vlogo v svetovni trgovini in oblikuje svetovne politike.Ponovno potrjujemo naše prepričanje, da smo v  tem vedno bolj negotovem in izzivov polnem svetu združeni močnejši. Priznavamo, da smo kot voditelji odgovorni za krepitev Unije in svetlejšo prihodnost, pri čemer hkrati priznavamo evropsko perspektivo drugih evropskih držav. Zato smo se danes soglasno dogovorili o 10 zavezah, ki nam bodo pomagale izpolniti to odgovornost:

• Zavzemali se bomo za eno Evropo, od vzhoda do zahoda, od severa do juga. Pred tridesetimi leti so se milijoni ljudi borili za svojo svobodo in enotnost ter zrušili železno zaveso, ki je desetletja delila Evropo. Ni več prostora za delitve, ki bi ogrožale naše skupne interese.

• Ostali bomo enotni v  dobrem in slabem. Če bo potrebno, bomo solidarni drug z  drugim in vedno bomo držali skupaj. Lahko nastopamo enotno in to bomo tudi storili.

• Vedno bomo iskali skupne rešitve in prisluhnili drug drugemu v duhu razumevanja in spoštovanja.

• Še naprej bomo ščitili naš način življenja, demokracijo in pravno državo. Neodtujljive pravice in temeljne svoboščine vseh evropskih državljank in državljanov so rezultat trdega boja in ne bodo nikoli obravnavane kot samoumevne. Spoštovali bomo naše skupne vrednote in načela, zapisana v Pogodbah.

• Prizadevanja bomo usmerili na najpomembnejša področja. Evropa bo še naprej prednostno obravnavala najpomembnejša vprašanja. Še naprej bomo odprti za pomisleke in pričakovanja vseh Evropejcev, da bi Unijo bolj približali državljanom, ter v zvezi s tem delovali ambiciozno in odločno.

• Vedno bomo spoštovali načelo pravičnosti, najsi bo to na trgu dela, pri socialnem varstvu, v gospodarstvu ali digitalni preobrazbi. Še naprej bomo zmanjševali medsebojne razlike in vedno pomagali najranljivejšim v Evropi, pri čemer bomo ljudem dali prednost pred politiko.

• Poskrbeli bomo za sredstva, ki bodo ustrezala našim ambicijam. Uniji bomo zagotovili sredstva, ki so potrebna za dosego njenih ciljev in izvedbo njenih politik.

• Zavarovali bomo prihodnost za naslednje generacije evropskih državljank in državljanov. Vlagali bomo v mlade in oblikovali Unijo, pripravljeno na prihodnost in zmožno reševanja najpomembnejših izzivov 21. stoletja.

• Ščitili bomo naše državljane in jih varovali z vlaganjem v našo mehko in trdo moč ter s sodelovanjem z našimi mednarodnimi partnerji.

• Evropa bo odgovorna vodilna sila na svetovnem prizorišču. Izzivi, s katerimi se soočamo danes, zadevajo vse nas. Še naprej bomo sodelovali s  partnerji po svetu, da bi podprli in razvijali na pravilih temelječo mednarodno ureditev ter kar najbolj izkoristili nove trgovinske priložnosti in skupno reševali svetovna vprašanja, na primer ohranjanje našega okolja in boj proti podnebnim spremembam.

Odločitve, ki jih bomo sprejeli, bodo sledile duhu in črki teh 10 zavez. Unija je danes močnejša kot v preteklosti in v prihodnje želimo njeno moč še okrepiti. To je naša zaveza, ki jo dajemo prihodnjim generacijam. To je duh Sibiua in nove Unije 27 držav članic, ki so v svoji enotnosti pripravljene na prihodnost.

52

SKLEPI EVROPSKEGA SVETA 20. JUNIJ 2019

1 Velika večina držav članic meni, da bi morali podnebno nevtralnost doseči do leta 2050.

I. NASLEDNJI INSTITUCIONALNI CIKEL1. Evropski svet je sprejel novo strateško agendo za Unijo za

obdobje 2019–2024. O nadaljnjem ukrepanju na podlagi te agende bo razpravljal oktobra 2019.

II. VEČLETNI FINANČNI OKVIR2. Evropski svet je izrazil zadovoljstvo nad delom romunskega

predsedstva in se seznanil z različnimi elementi svežnja predlogov o večletnem finančnem okviru. Pozval je finsko predsedstvo, naj nadaljujejo to delo in oblikuje pogajalski okvir. Na tej podlagi bo oktobra 2019 izmenjal mnenja, pri čemer si bo prizadeval, da bi dogovor dosegli do konca leta.

III. PODNEBNE SPREMEMBE3. Evropski svet poudarja, kako pomemben je vrh

o  podnebnih ukrepih, ki ga bo septembra organiziral generalni sekretar Združenih narodov, za krepitev globalnih podnebnih ukrepov v okviru uresničevanja cilja Pariškega sporazuma, med drugim s prizadevanji za zagotovitev, da se temperatura ne bi povišala za več kot 1,5 oC v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, in pozdravlja dejavno sodelovanje držav članic in Komisije pri pripravah.

4. Po sektorskih razpravah, ki so potekale v zadnjih mesecih, Evropski svet poziva Svet in Komisijo, naj nadaljujeta delo v zvezi s pogoji, spodbudami in ustreznim okvirom, ki jih je treba uvesti, da bi zagotovili prehod na podnebno nevtralno EU v  skladu s  Pariškim dogovorom1 in pri tem ohranili evropsko konkurenčnost, ob upoštevanju nacionalnih okoliščin držav članic in spoštovanju njihove pravice, da same odločijo o svoji mešanici energijskih virov, in ob izhajanju iz že dogovorjenih ukrepov za zmanjšanje emisij do leta 2030. Evropski svet bo pred koncem leta dokončno oblikoval smernice, da bi lahko v začetku leta 2020 sprejeli dolgoročno strategijo EU ter jo predložili UNFCCC. V zvezi s tem poziva Evropsko investicijsko banko, naj okrepi svoje dejavnosti v podporo podnebnim ukrepom.

5. EU in njene države članice ostajajo odločene, da bodo povečale mobilizacijo mednarodnih finančnih sredstev za podnebne ukrepe iz različnih zasebnih in javnih virov ter da si bodo prizadevale za pravočasen, dobro upravljan in uspešen postopek polnjenja Zelenega podnebnega sklada.

IV. DEZINFORMACIJE IN HIBRIDNE GROŽNJE

6. Evropski svet na podlagi poročila predsedstva ter prispevkov Komisije in visoke predstavnice o pridobljenih izkušnjah v zvezi z dezinformacijami ter zagotavljanjem svobodnih in poštenih volitev poziva k  trajnim prizadevanjem za ozaveščanje naših demokracij glede dezinformacij ter k  povečanju njihove pripravljenosti nanje in odpornosti proti njim. Pozdravlja namero Komisije, da natančno oceni izvajanje zavez, ki so jih v skladu s kodeksom ravnanja sprejele spletne platforme in drugi podpisniki. Zaradi spreminjajoče se narave groženj in vse večje nevarnosti zlonamernih motenj in spletnih manipulacij, povezanih z razvojem umetne inteligence in tehnik zbiranja podatkov, je potrebno stalno ocenjevanje in ustrezno ukrepanje.

7. EU mora poskrbeti za usklajeno odzivanje na hibridne in kibernetske grožnje ter okrepiti sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi akterji. Evropski svet pozdravlja sprejetje novega okvira za ciljno usmerjene omejevalne ukrepe, pa tudi prizadevanja za usklajeno pripisovanje na ravni EU v okviru zbirke orodij za kibernetsko diplomacijo, da bi bolje preprečevali kibernetske napade in se odzivali nanje. Institucije EU poziva, naj skupaj z  državami članicami pripravijo ukrepe za okrepitev odpornosti in izboljšanje varnostne kulture EU v zvezi s kibernetskimi in hibridnimi grožnjami, ki prihajajo iz okolja zunaj EU, ter za boljšo zaščito informacijskih in komunikacijskih omrežij EU ter njenih postopkov odločanja pred raznovrstnimi zlonamernimi dejavnostmi.

V. ZUNANJI ODNOSI8. Ob deseti obletnici vzhodnega partnerstva Evropski svet

ponovno poudarja pomen tega strateškega partnerstva ter poziva Komisijo in visoko predstavnico, naj ocenita sedanje instrumente in ukrepe ter v prvih mescih leta 2020 pred naslednjim vrhom vzhodnega partnerstva na podlagi ustreznih posvetovanj predložita nadaljnji sklop dolgoročnih političnih ciljev.

9. Evropski svet pozdravlja miren prenos oblasti v Republiki Moldaviji ter poziva Evropsko komisijo in visoko predstavnico, naj pripravita konkretne konkretne ukrepe za podporo Republiki Moldaviji, na podlagi reform, ki jih vztrajno izvaja v skladu s sporazumom o pridružitvi oziroma poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini,

53

10. Evropski svet poudarja, da je strateško partnerstvo EU z  Afriko izredno pomembno. Odločeni smo, da ga bomo nadalje razvijali s skupnim ciljem sodelovanja pri spoprijemanju s skupnimi in globalnimi izzivi.

11. Stabilnost, varnost in blaginja držav na južni obali Sredozemlja so za EU ključnega pomena. V tem okviru sta mir in dolgoročna stabilnost v Libiji skupna prednostna naloga. EU ponovno poudarja, da podpira proces za prenehanje sovražnosti pod okriljem ZN in vključujočo politično rešitev.

12. Evropski svet pozdravlja nov zagon v odnosih med EU in Marokom ter z zanimanjem pričakuje prihodnje zasedanje pridružitvenega sveta EU-Maroko.

13. Evropski svet ponovno poziva Rusijo, naj v  skladu z  mednarodnim pravom brezpogojno izpusti ujete ukrajinske mornarje, vrne zasežena plovila in vsem ladjam zagotovi prost prehod skozi Kerško ožino.

14. Evropski svet je zelo zaskrbljen zaradi ruskega predsedniškega odloka z  dne 24. aprila, ki omogoča poenostavljeno izdajanje potnih listov na nekaterih območjih ukrajinskih regij Doneck in Lugansk, kar je v nasprotju z duhom in cilji sporazumov iz Minska.

15. Evropski svet bo še naprej spremljal razmere v vzhodni Ukrajini in je pripravljen, da ob natančnem usklajevanju z mednarodnimi partnerji preuči nadaljnje možnosti, tudi nepriznavanje ruskih potnih listov, izdanih v nasprotju s  sporazumi iz Minska. Evropski svet poziva k  hitri obnovitvi pogajalskih prizadevanj za zagotovitev izvajanja sporazumov iz Minska in k sprejetju ukrepov za ponovno vzpostavitev zaupanja med stranmi.

16. 17. julija bo minilo pet let od sestrelitve letala na letu MH17, zaradi katere je življenje izgubilo 298 ljudi. Evropski svet ponovno izraža popolno podporo vsem prizadevanjem, da bi zaradi žrtev in njihovih svojcev

ugotovili, kaj se je res zgodilo in kdo je odgovoren, ter poskrbeli za pravico v skladu z Resolucijo VSZN 2166. V zvezi s tem pozdravlja napoved skupne preiskovalne skupine z dne 19. junija 2019, da bodo na Nizozemskem kazensko ovadeni štirje posamezniki, Rusijo poziva, naj v celoti sodeluje v preiskavi, ki trenutno poteka, in izraža polno zaupanje v neodvisnost in strokovnost bližajočih se pravnih postopkov.

17. Evropski svet opozarja na prejšnje sklepe Sveta in Evropskega sveta – vključno s sklepi z dne 22. marca 2018, v katerih Evropski svet odločno obsoja nadaljevanje nezakonitih dejavnosti, ki jih Turčija izvaja v vzhodnem Sredozemlju in Egejskem morju – in jih ponovno potrjuje. Resno je zaskrbljen zaradi nezakonitih dejavnosti vrtanja, ki jih Turčija izvaja v vzhodnem Sredozemlju, in izraža obžalovanje, ker se Turčija še ni odzvala na večkratne pozive EU k prenehanju teh dejavnostih. Evropski svet poudarja, da takšne nezakonite dejavnosti neposredno zelo negativno vplivajo na vse odnose med EU in Turčijo. Evropski svet poziva Turčijo, naj ravna preudarno, spoštuje suverene pravice Cipra in se vzdrži teh dejavnosti. Evropski svet potrjuje poziv Komisiji in ESZD, naj nemudoma predlagata možnosti za ustrezne ukrepe, vključno s ciljno usmerjenimi. Tudi v prihodnje bo pozorno spremljala dogajanja in se je pripravljena ustrezno odzvati v polni solidarnosti s Ciprom. Evropski svet bo še naprej spremljal zadevo in jo po potrebi ponovno obravnaval.

VI. DRUGE TOČKE18. Evropski svet potrjuje sklepe o širitvi in stabilizacijsko-

pridružitvenem procesu, ki jih je Svet sprejel 18. junija 2019.

19. V Evropskem svetu je v  okviru evropskega semestra potekala razprava na podlagi horizontalnega poročila o priporočilih za posamezne države.

54

NOVA STRATEŠKA AGENDA 2019–2024

Svet je v  zadnjih letih postal vse bolj negotov in zapleten, zaznamujejo ga hitre spremembe. To prinaša tako priložnosti kot izzive. V tem spreminjajočem se okolju EU v naslednjih petih letih lahko okrepi in bo okrepila svojo vlogo. Skupaj bomo nastopili odločno in zbrano, opirajoč se na naše vrednote in močne plati našega modela. To je edini učinkovit pristop k oblikovanju sveta prihodnosti, zastopanju interesov naših državljanov in državljank, podjetij ter družb in k ohranjanju našega načina življenja.Pričujoča strateška agenda daje našemu odzivanju splošen okvir in smer. Njen namen je biti vodilo pri delu institucij v naslednjih petih letih. Osredotoča se na štiri poglavitne prednostne naloge:

• zaščita državljanov in svoboščin,• razvoj trdne in dinamične gospodarske osnove,• izgradnja podnebno nevtralne, zelene, pravične in

socialne Evrope ter• zastopanje evropskih interesov in vrednot na

svetovnem prizorišču.Določa tudi, kako te prednostne naloge uresničiti.

*****

Zaščita državljanov in svoboščinEvropa mora biti prostor, ki navdaja z občutkom svobode in varnosti. EU mora braniti temeljne pravice in svoboščine svojih državljanov in državljank, kakor jih priznavata Pogodbi, ter jih varovati pred aktualnimi in novimi grožnjami.Skupne vrednote, iz katerih izhajajo naši demokratični in družbeni modeli, so temelj evropske svobode, varnosti in blaginje. Pravna država je s svojo odločilno vlogo v vseh naših demokracijah ključni porok za temeljito zaščito teh vrednot; dosledno jo morajo spoštovati vse države članice in EU.Zagotoviti moramo integriteto našega ozemlja. Vedeti moramo in mi sami moramo odločati o tem, kdo vstopa v EU. Učinkovit nadzor nad zunanjimi mejami je nepreklicen predpogoj za zagotavljanje varnosti, vzdrževanje javnega reda in miru ter zagotavljanje pravilnega delovanja politik EU v skladu z našimi načeli in vrednotami.Odločeni smo, da bomo še naprej razvijali v celoti delujočo celovito migracijsko politiko. Še naprej bomo sodelovali z državami izvora in tranzita ter poglabljali naše sodelovanje z njimi v boju proti nezakonitim migracijam in trgovini z ljudmi ter za zagotovitev dejansko delujočega vračanja. Kar zadeva notranjo razsežnost, se moramo sporazumeti o  učinkoviti migracijski in azilni politiki. Doseči je treba soglasje o dublinski uredbi, tako da bo pri njeni reformi zagotovljeno ravnotežje med odgovornostjo in solidarnostjo, ob upoštevanju oseb, izkrcanih po operacijah iskanja in reševanja.Sprejeli bomo potrebne ukrepe za pravilno delovanje schengenske ureditve.Nadaljevali in krepili bomo boj proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, pri čemer bomo izboljševali sodelovanje in izmenjavo informacij ter naprej razvijali naše skupne instrumente.

Okrepili bomo odpornost EU proti naravnim in antropogenim nesrečam. Pri tem sta ključna aktivna solidarnost in združevanje virov.Naše družbe moramo zaščititi pred zlonamernimi kibernetskimi dejavnostmi, hibridnimi grožnjami in dezinformacijami, za katerimi stojijo sovražne države in nedržavni akterji. Obvladovanje teh groženj terja celovit pristop, več sodelovanja, več usklajevanja, več virov in več tehnoloških zmogljivosti.

Razvoj naše gospodarske osnove: evropski model za prihodnostTrdna gospodarska osnova je ključnega pomena za konkurenčnost in blaginjo Evrope ter njeno vlogo na svetovnem prizorišču kot tudi za ustvarjanje delovnih mest. Tehnološki, varnostni in s trajnostjo povezani izzivi spreminjajo globalno okolje, zato moramo v  EU obnoviti temelje za dolgoročno trajnostno in vključujočo rast ter okrepiti kohezijo. To pomeni doseganje navzgor usmerjene konvergence naših gospodarstev in soočenje z demografskimi dejstvi.Poskrbeti moramo tudi, da bo evro koristil našim državljanom in ostal odporen, obenem pa poglobiti ekonomsko in monetarno unijo v vseh njenih razsežnostih, dokončati bančni unijo in unijo kapitalskih trgov ter krepiti mednarodno vlogo evra.Za čim večji učinek potrebujemo bolj celosten pristop, ki bo povezoval vse zadevne politike in razsežnosti: poglabljanje in krepitev enotnega trga in njegovih štirih svoboščin, oblikovanje industrijske politike, ki bo kos izzivom prihodnosti, obvladovanje digitalne revolucije ter zagotavljanje učinkovite pravične obdavčitve.Enotni trg v vseh svojih razsežnostih je tu ključnega pomena. EU si ne more privoščiti, da ne bi v celoti izkoristila potenciala trga s pol milijarde ljudi, zlasti na področju storitev. Kratkoročne težave ne morejo biti argument proti drzni, vseobsegajoči in v prihodnost usmerjeni dolgoročni strategiji. To mora iti z roko v roki z bolj smelo, celovito in usklajeno industrijsko politiko. EU potrebuje oboje, in to nujno.V naslednjih nekaj letih bo digitalna preobrazba še hitrejša, z daljnosežnimi posledicami. Poskrbeti moramo, da bo Evropa digitalno suverena in da bo deležna pravičnega kosa pogače tega razvoja. Naša politika mora biti oblikovana tako, da bo odražala naše družbene vrednote, spodbujala vključenost in ostala združljiva z našim načinom življenja. Zato mora biti EU dejavna pri vseh vidikih digitalne revolucije in umetne inteligence, tj. pri infrastrukturi, povezljivosti, storitvah, podatkih, ureditvi in naložbah. To je treba pospremiti z  razvojem storitvenega gospodarstva in splošnim uvajanjem digitalnih storitev.Obenem mora EU povečati naložbe v spretnosti in izobraževanje, storiti več za spodbujanje podjetništva in inovacij ter okrepitev raziskovalne dejavnosti, zlasti tako, da odpravi razdrobljenosti pri raziskavah, razvoju in inovacijah v Evropi. Naložbe v našo prihodnost pomenijo tudi spodbujanje in podpiranje javnih in zasebnih naložb, tudi v infrastrukturo, za financiranje rasti našega gospodarstva in naših podjetij, vključno z malimi in srednjimi.

55

V svetu, v  katerem se skupna pravila in standardi vse bolj postavljajo pod vprašaj, bo bistveno spodbujati enake konkurenčne pogoje, tudi na področju trgovine. To pomeni, da je treba zagotoviti pravično konkurenco v EU in na svetovnem prizorišču, spodbujati dostop do trga, boriti se proti nepoštenim praksam, eksteritorialnim ukrepom in varnostnim tveganjem iz tretjih držav ter varovati naše strateške oskrbovalne verige. Naš evropski okvir za konkurenčnost bomo še naprej prilagajali novemu tehnološkemu razvoju in razvoju svetovnih trgov.

Izgradnja podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne EvropeEvropa potrebuje vključenost in trajnost, sprejeti mora spremembe, ki jih prinašajo prehod na zeleno gospodarstvo, tehnološki razvoj in globalizacija, in pri tem poskrbeti, da na nikogar ne bo pozabljeno.Učinki podnebnih sprememb postajajo vse bolj očitni in vseprisotni, zato moramo nujno okrepiti naše ukrepe, namenjene obvladovanju te eksistencialne grožnje. EU more in mora pokazati pot, to pa tako, da se poda v korenito preobrazbo lastnega gospodarstva in družbe ter doseže podnebno nevtralnost. To bo moralo potekati tako, da bodo upoštevane nacionalne okoliščine in bo zadoščeno družbeni pravičnosti.Podnebni prehod nam bo ponudil resnično priložnost, da se posodobimo, obenem pa v svetu postanemo vodilna zelena gospodarska sila. Naše politike bi morale biti skladne s Pariškim sporazumom. Vendar EU ne more biti edina, ki ukrepa: vse države bi morale storiti korak naprej in okrepiti svoje podnebno ukrepanje.Uspeh prehoda na zeleno gospodarstvo bo odvisen od tega, ali bodo mobilizirane znatne zasebne in javne naložbe in ali bomo vzpostavili učinkovito krožno gospodarstvo ter integriran, notranje povezan in ustrezno delujoč evropski energetski trg, ki bo zagotavljal trajnostno, varno in cenovno dostopno energijo, ob doslednem spoštovanju pravice držav članic, da izberejo svojo mešanico energijskih virov. EU bo pospešila prehajanje na obnovljive vire, povečala energetsko učinkovitost, zmanjšala odvisnost od zunanjih virov, diverzificirala oskrbo in vlagala v rešitve za mobilnost prihodnosti.Vzporedno s tem moramo še naprej izboljševati okolje v naših mestih in na podeželju, izboljšati kakovost našega zraka in vode ter pospeševati trajnostno kmetijstvo, kar je odločilno za zagotavljanje varnosti hrane in spodbujanje kakovostne proizvodnjo. Postavili se bomo na čelo prizadevanj za ustavitev izgube biotske raznovrstnosti in za ohranitev ekosistemov, vključno z oceani.Spremembe v  smeri bolj zelene, pravičnejše in vključujoče prihodnosti bodo kratkoročno prinesle stroške in izzive. Zato je še toliko pomembneje, da te spremembe ustrezno pospremimo ter skupnostim in posameznikom in posameznicam pomagamo pri prilagajanju novemu svetu.To pa terja zavzeto pozornost do socialnih vprašanj. Na ravni EU in na ravni držav članic bi bilo treba uveljaviti evropski steber socialnih pravic in pri tem ustrezno upoštevati delitev pristojnosti. Neenakosti, ki še zlasti prizadevajo mlade, predstavljajo nadvse resno politično, socialno in gospodarsko tveganje; generacijske, geografske in izobrazbene razlike se poglabljajo, pojavljajo se

nove oblike izključevanja. Naša dolžnost je poskrbeti, da bodo priložnosti imeli vsi. Več moramo storiti, da bo zagotovljena enakost med ženskami in moškimi ter pravice in enake možnosti za vse. To je tako družbena nujnost kot gospodarski adut.Zadostna socialna zaščita, vključujoči trgi dela in pospeševanje kohezije bodo Evropi pomagali ohranjati njen način življenja, prav tako pa tudi visoka raven varstva potrošnikov in prehranskih standardov ter dober dostop do zdravstva.Vlagali bomo v kulturo in našo kulturno dediščino, ki sta osrednji nosilki naše evropske identitete.

Zastopanje evropskih interesov in vrednot po svetuV svetu, ki je vse bolj negotov, zapleten in spremenljiv, mora EU delovati strateško ter povečati svojo sposobnost samostojnega nastopanja za obrambo svojih interesov, zaščito svojih vrednot in načina življenja ter sooblikovanje prihodnosti sveta.EU bo ostala pogonska sila multilateralizma in na pravilih temelječega svetovnega mednarodnega reda, pri čemer si bo prizadevala za odprtost in pravičnost, pa tudi potrebne reforme. Podpirala bo OZN in ključne večstranske organizacije.EU bo zastavila svoj vpliv za prevzem vodstvene vloge pri premagovanju svetovnih izzivov. Za to bo kazala pot naprej v boju proti podnebnim spremembam, spodbujala trajnostni razvoj in izvajala Agendo 2030 ter sodelovala s partnerskimi državami na področju migracij.EU bo širila svoj edinstveni model sodelovanja, da bo v navdih tudi drugim. Podpirala bo evropsko perspektivo tistih evropskih držav, ki so se ji zmožne in voljne pridružiti. Uresničevala bo ambiciozno sosedsko politiko. Razvijala bo celovito partnerstvo z Afriko. Skupaj z globalnimi partnerji in partnericami, s katerimi nas družijo enake vrednote, bo še naprej delovala v prid miru in stabilnosti ter širjenju demokracije in človekovih pravic.Vendar če hoče EU svoje interese in vrednote zastopati bolje in sooblikovati novo globalno okolje, mora biti prodornejša in učinkovitejša. Zato morajo biti drže, ki jih zavzemamo, enotnejše, pri uveljavljanju našega vpliva pa moramo biti odločnejši in učinkovitejši. To pomeni tudi, da moramo poskrbeti, da bo na voljo več virov in da bodo tisti, s katerimi že razpolagamo, bolje izrabljeni. Pomeni tudi to, da moramo očitneje dati prednost evropskim gospodarskim, političnim in varnostnim interesom in v ta namen vpreči vse politike.Ambiciozna in močna trgovinska politika, ki zagotavlja pošteno konkurenco, vzajemnost in skupne koristi, je pri tem osrednji element, tako v  večstranskih odnosih v  okviru reformirane STO kot v dvostranskih odnosih med EU ter njenimi partnerji in partnericami.SZVP in SVOP EU morata postati bolj odzivni in dejavni ter bolje povezani z drugimi razsežnostmi zunanjih odnosov. EU mora prav tako prevzeti več odgovornosti za lastno varnost in obrambo, in sicer zlasti s povečanjem obrambnih naložb, razvojem zmogljivosti in operativno pripravljenostjo; tesno bo sodelovala z Natom ob doslednem spoštovanju načel, določenih v  Pogodbah in s  strani Evropskega sveta, vključno z  načeli vključenosti, vzajemnosti in avtonomije odločanja EU.Odnosi s strateškimi partnerji in partnericami, tudi z našimi čezatlantskimi partnerji in partnericami, ter novimi silami

56

morajo biti ključen segment močne zunanje politike. V ta namen je med EU in ustreznimi dvostranskimi ravnmi potrebne veliko več sinergije. EU se bo z  drugimi globalnimi silami lahko enakovredno pogovarjala le, če ne bo zahajala v razdrobljenost in bo nastopala enotno, oprta na vire EU in držav članic.

Uresničevanje naših prednostnih nalogEU se mora notranjih in zunanjih izzivov lotevati celostno. Da bi bilo zunanje delovanje učinkovito, potrebujemo trdno notranjo gospodarsko osnovo.Naše institucije morajo biti osredotočene na to, kar je zares pomembno. EU se mora v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti veliko posvečati velikim rečem, majhnim pa malo. Ekonomskim in socialnim akterjem mora pustiti dovolj prostora, da bodo lahko dihali, ustvarjali in bili inovativni. Pomembno bo gojiti stike z državljani, civilno družbo in socialnimi partnerji ter regionalnimi in lokalnimi akterji.Naše institucije bodo delovale v skladu z duhom in črko Pogodb. Spoštovale bodo načela demokracije, pravne države, preglednosti

in enakosti med državljani in državljankami ter med državami članicami. Dobro upravljanje je odvisno tudi od doslednega izvajanja in izvrševanja dogovorjenih politik in pravil, kar je treba pozorno spremljati.Vsaka od institucij bi morala pregledati svoje delovne metode in razmisliti, kako bo lahko najbolje izpolnjevala svojo vlogo, opredeljeno v Pogodbah.EU mora sama sebi zagotoviti sredstva, ustrezna svojim ambicijam, uresničiti svoje cilje in izpeljati svoje politike.Institucije in države članice morajo delovati z roko v roki ter skupaj uporabljati svoje precejšnje vire. Nadarjenost regionalnih in lokalnih akterjev bi bilo treba izkoristiti za uspešnost skupnih prizadevanj.Pričujoča strateška agenda je prvi korak v procesu, ki ga bodo institucije in države članice razvijale naprej. Evropski svet bo pozorno spremljal izvajanje teh prednostnih nalog ter po potrebi določil nadaljnje splošne politične usmeritve in prednostne naloge.

57

IZJAVA — VRH DRŽAV EVRSKEGA OBMOČJA 21. JUNIJ 2019

1. Pozdravljamo napredek, ki ga je Evroskupina dosegla na področju krepitve ekonomske in monetarne unije, kot je navedeno v pismu predsednika Evroskupine z dne 15. junija 2019, in Evroskupino pozivamo, da v vključujoči sestavi nadaljuje delo glede vseh elementov tega celovitega svežnja. Ugotavljamo, da je Evroskupina dosegla široko soglasje o:• pregledu Pogodbe o  EMS. Pričakujemo, da bo

Evroskupina nadaljevala svoje delo, da bo decembra 2019 lahko dosežen dogovor o celotnem svežnju;

• proračunskem instrumentu za konvergenco in konkurenčnost za evrsko območje (BICC) in države

članice ERM II na prostovoljni osnovi. Da bi zagotovili avtonomnost odločanja držav članic evrskega območja, pozivamo Evroskupino in Komisijo, naj nadaljujeta delo v zvezi z vsemi nerešenimi vprašanji; Evroskupina naj čim prej poroča o primernih rešitvah za financiranje. Dogovor o  teh elementih bi moral biti prednostna naloga, da bi lahko določili obseg proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost v kontekstu naslednjega večletnega finančnega okvira.

2. Z zanimanjem pričakujemo nadaljevanje tehničnega dela pri nadaljnji krepitvi bančne unije.

58

IZJAVA PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA PRED VRHOM SKUPINE G20 V OSAKI NA JAPONSKEM – 28. JUNIJ 2019

Najprej želim poudariti, kako zelo cenimo neumorna prizadevanja japonskega predsedstva, da bi zagotovilo, da bo ta vrh doprinesel k reševanju ključnih svetovnih izzivov našega časa. Predsednik vlade Šinzo Abe ima izjemne in resnično edinstvene vodstvene in diplomatske sposobnosti ter je osebno predan. Vem, da smo z njim kot gostiteljem v dobrih rokah.Pred prihodom v Osako sem obiskal Hirošimo in Nagasaki, kjer sem se sestal s preživelimi žrtvami atomskih bomb. Oni še posebno dobro razumejo pomen mednarodnega sodelovanja, saj vedo, do česa lahko privede globalni konf likt. Obljubil sem ji, da bom udeleženkam in udeležencem vrha G20 izrekel opozorilo,in sicer da svet ne more postati prizorišče, v katerem bodo močnejši narekovali pogoje šibkejšim, kjer bo egoizem prevladal nad solidarnostjo in kjer bodo nacionalistična čustva močnejša od zdravega razuma. Razumeti moramo, da smo odgovorni ne le za svoje lastne interese, temveč tudi – in predvsem – za mir ter varno in pravično svetovno ureditev.Na koncu naj vam zaupam še eno misel. Zaradi utrujenosti zaradi časovne razlike sem lahko prebral celoten pogovor s predsednikom Putinom za Financial Times. Moram povedati, da se nikakor ne strinjam z glavnim argumentom, da je liberalizem zastarel. Tu smo tudi zato, da bi kot Evropejci odločno in enoglasno branili in podpirali liberalno demokracijo. Kdor trdi, da je liberalna demokracija preživeta ureditev, hkrati trdi, da so preživete svoboščine, da je preživeta pravna država in da so preživete človekove pravice. Za nas v Evropi so to pač bistvene in žive vrednote, ki bodo take tudi ostale. Kar je po moje zares preživeto, so avtoritarnost, kult osebnosti, vladavina oligarhov. Četudi se včasih morda zdijo učinkoviti.

59

SKLEPI IZREDNEGA ZASEDANJA EVROPSKEGA SVETA 30. JUNIJ DO 2. JULIJ 2019

1. Evropski svet je Charlesa Michela izvolil za predsednika Evropskega sveta za obdobje od 1. decembra 2019 do 31. maja 2022. Generalnega sekretarja Sveta je pozval, naj izvoljenemu predsedniku Evropskega sveta pomaga v prehodnem obdobju.

2. Evropski svet je pozdravil sklep voditeljev in voditeljic držav ali vlad pogodbenic Pogodbe o  stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, katerih valuta je euro, o  imenovanju Charlesa Michela za predsednika vrha držav euroobmočja za obdobje od 1. decembra 2019 do 31. maja 2022.

3. Evropski svet je sprejel sklep, s  katerim Evropskemu parlamentu predlaga Ursulo von der Leyen za kandidatko za predsednico Evropske komisije.

4. Evropski svet meni, da je Josep Borrell Fontelles primeren kandidat za visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, če se s tem strinja novoizvoljena predsednica Komisije.

5. Evropski svet meni, da je Christine Lagarde ustrezna kandidatka za predsednico Evropske centralne banke, če dobi ustrezno priporočilo in ugodna mnenja v skladu s Pogodbama.

60

IZJAVA PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA PRED VRHOM SKUPINE DRŽAV G7 V BIARRITZU V FRANCIJI – 24. AVGUST 2019

Najprej bi rad izrazil najboljše želje predsedniku Evropske komisije Jeanu-Claudu Junckerju. Vedno sem se udeleževal srečanj skupine držav G7 z Jeanom-Claudom in priznati moram, da ga bom v Biarritzu pogrešal.To je še en vrh skupine držav G7, ki bo zahteven preizkus enotnosti in solidarnosti svobodnega sveta in njegovih voditeljev. Še vedno ni gotovo, ali bo skupina sposobna najti skupne rešitve – in svetovni izzivi so danes resnično hudi – ali pa se bo osredotočila na nesmiselne medsebojne spore. V zadnjih letih se je izkazalo, da vse težje najdemo skupni jezik, in to ravno v trenutku, ko svet potrebuje naše sodelovanje bolj, ne pa manj. To je lahko zadnja priložnost, da ponovno vzpostavimo našo politično skupnost. Danes bi bilo še posebej nujno in ključno, da smo enotni pri naslednjih izzivih:1. Zagovarjanje liberalne demokracije, pravne države in človekovih pravic, zlasti v klimi oživitve nacionalizma in novih oblik

avtoritarizma, pa tudi groženj, ki izhajajo iz razvoja digitalnih tehnologij (vmešavanje v volitve, lažne novice, uporaba umetne inteligence proti državljanom in njihovim svoboščinam).

2. Podnebna kriza in varstvo naravnega okolja, vključno z gozdovi in oceani. Goreč amazonski pragozd je postal še en nenavdihujoč pokazatelj našega časa. Seveda se strinjamo s sporazumom EU-Mercosur, ki je tudi namenjen varstvu podnebja in okolja, vendar si je težko predstavljati usklajen proces ratifikacije v evropskih državah, dokler brazilska vlada dovoljuje uničevanje zelenih pljuč planeta Zemlja. To je naš „biti ali ne biti“. Hkrati pa je EU pripravljena finančno pomagati pri gašenju požarov.

3. Zaustavitev trgovinskih vojn. Trgovinski sporazumi in reforma STO so boljši od trgovinskih vojn, ki bodo privedle do recesije, medtem ko bodo trgovinski sporazumi spodbudili gospodarstvo, da ne omenim, da bodo trgovinske vojne med članicami skupine držav G7 oslabile že tako oslabljeno zaupanje.

4. Nevarnost širjenja jedrskega orožja. To, da so ZDA zavrnile jedrski dogovor z Iranom, ni dalo pozitivnih rezultatov in razhajanja v zahodnem svetu, kar zadeva to vprašanje, so voda na mlin verskih voditeljev Irana, pa tudi voda na mlin Rusije in Kitajske. Voditelji skupine držav G7 bi si morali bolj prizadevati za skupni jezik pri tem vprašanju.

5. Politika Rusije do njenih sosed, zlasti njena agresija proti Ukrajini. Predsednik Trump je pred enim letom v Kanadi predlagal ponovno vključitev Rusije v skupino držav G7, pri čemer je opozoril, da je bila priključitev Krima s strani Rusije delno utemeljena. In da moramo to dejstvo sprejeti. V nobenem primeru se ne moremo strinjati s to logiko. Kar zadeva špekulacije v zvezi s pozivom, naj se Rusija znova priključi, želim povedati naslednje. Prvič: razlogi, zakaj Rusija od leta 2014 ni več zaželena, ostajajo isti. Poleg tega obstajajo novi razlogi, na primer ruska provokacija glede Azovskega morja. Drugič: ko je bila Rusija prvič povabljena v skupino držav G7, smo verjeli, da bo hodila po poti liberalne demokracije, pravne države in človekovih pravic. Ali je med nami kdo, ki lahko z vso prepričanostjo in ne iz poslovne preračunljivosti trdi, da je Rusija na tej poti? Danes bom skušal prepričati svoje sogovornike, da bi bilo bolje povabiti Ukrajino, seveda kot gostjo, na naslednjo sejo skupine držav G7, da bi slišali mnenje novega predsednika. Z njim sem se o tem pogovarjal pred dvema dnevoma in vem, da bi ga udeležba zelo zanimala.

Naj povem tudi, da ima EU konkretne predloge za Afriko. Stojimo za našo dolgoročno zavezo, da bomo Globalnemu skladu za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji prispevali 550 milijonov EUR. To pomeni, da bo naš skupni prispevek višji od 1 milijarde EUR.Z veseljem sporočam tudi, da se bo EU pridružila programu „Affirmative Finance Action for Women in Africa“, ki je pomemben korak v boju za krepitev vloge žensk. Prispevek EU v višini več kot 85 milijonov EUR bo pomagal pri razvoju 100 000 podjetij, ki jih vodijo ženske. Nenazadnje, EU bo prispevala prvi milijon EUR v „International Fund for Survivors of Conflict-Related Sexual Violence“, ki ga bosta jutri voditeljem skupine držav G7 predstavila Nadia Murad in dr. Denis Mukwege, dobitnika Nobelove nagrade za mir za leto 2018.Jutri, ob robu vrha, se bom srečal tudi s predsednikom vlade Borisom Johnsonom. On bo tretji britanski konservativni predsednik vlade, s katerim bom razpravljal o brexitu. EU je bila vedno pripravljena na sodelovanje – ko se je David Cameron želel izogniti brexitu, ko se je Theresa May želela izogniti brexitu brez dogovora, pa tudi zdaj bomo pripravljeni na resne pogovore s predsednikom vlade Johnsonom. Edina stvari, pri kateri ne bom sodeloval, je brexit brez dogovora. In še vedno upam, da se predsednik vlade Johnson ne bo želel zapisati v zgodovino, kot g. Brez dogovora (Mr No Deal). Pripravljeni smo prisluhniti predlogom, ki so izvedljivi, realistični in sprejemljivi za vse države članice, vključno z Irsko, če in ko jih bo vlada Združenega kraljestva pripravljena predstaviti.

61

GOVOR PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA NA FORUMU ZA DEMOKRACIJO V ATENAH LETA 2019 – 9. OKTOBER 2019

Za povabilo v Atene sem hvaležen iz treh razlogov. Začel bom z najmanj pomembnim, ki je precej očiten in hkrati oseben. Zgodovina Grčije je že od nekdaj moja strast. Še preden sem dopolnil deset let, sem prebral Homerjevo Iliado v poljskem jeziku. Komaj sem jo prebral, že sem začel znova. In tako več mesecev. Naučil sem se jo skoraj na pamet. „Jezo, boginja, zapoj, zamero Pelida Ahila, hudo gorje, nič koliko ran je zadala Ahajcem“. Homer mi je tedaj dal smisel, saj tudi otroci v življenju iščejo smisel in namen. Sklenil sem postati arheolog, da bi odkril ruševine Troje, zato sem začel prebirati vse, kar je bilo v poljskem jeziku napisanega o antični Grčiji: mitologijo, Plutarha, eseje o atenski arhitekturi in Peloponeški vojni, filozofijo in Herodota. Predstavljajte si mojo obupanost, ko se je ob branju biografije slovitega arheologa Heinricha Schliemanna izkazalo, da je bila Troja odkrita že dosti prej. Ob tem spoznanju sem za kar nekaj časa izgubil voljo.Ostalo mi je le, da sledim nekoliko skromnejšim sanjam – da postanem zgodovinar in si nekoč na lastne oči ogledam Akropolo. Prvi sen se mi je uresničil po desetih letih, drugi po štiridesetih. Ko sem kot odrasel prvič prispel v Atene, se povzpel na Akropolo in z rokami objel enega od stebrov Erehtejona, sem bil ganjen do solz, tako kot takrat, ko sem prvič prebral, kako Parisova smrtonosna puščica zadene Ahila v peto.Z mislimi ves v grški zgodovini, nekoliko pozneje pa tudi v grški tragediji in filozofiji, sem prej ali slej preprosto moral naleteti na to prekleto besedo: politika. Prekleto danes, kajti za stare Grke je imel politikon veliko pozitivnih pomenov: javen, državljanski, vsakdanji, običajen, družaben, celo vljuden! Mimogrede, angleška beseda za vljuden je polite, in ta se ne zapiše tako po naključju.V srednji šoli nam je učitelj zgodovine naročil, naj preberemo Sofoklejevo Antigono in nato uprizorimo Kreonovo preizkušnjo. Nihče ni želel biti njegov zagovornik. Nato me je učitelj pogledal z zgovornim nasmeškom in dejal: „Donald, vedno imaš kaj povedati, tudi če nisi vprašan, in antična Grčija je tvoja strast, zato ga boš ti zagovarjal.“ O, moj Bog! Jaz, 17-letni idealist, naj se postavim na stran krutega tirana, na stran oblasti in proti uporu? V tistem času še nisem poznal Maxa Webra, o etiki odgovornosti nisem vedel nič, a mi je nekako le uspelo, in ko so sošolci podali razsodbo, je bil izid neodločen. Morda je bil to trenutek, ko sem, nevede, postal politik. Eno je gotovo: četrt stoletja kasneje sem postal predsednik vlade na Poljskem.Drugi razlog za mojo hvaležnost za povabilo v Atene je, da se mi je ob tej priliki, pred vsega nekaj urami, ponudila priložnost za širšo razpravo s svojimi prijatelji, predsednikom vlade Kiriakosom Micotakisom in njegovim predhodnikom Aleksisom Ciprasom. Seveda sta bili ti srečanji ločeni, kot si lahko mislite, toda v bistvu sta si bili precej podobni. Čeprav se je prah po zadnji volilni bitki komaj dobro polegel, pa moja sogovornika nista govorila o stvareh, ki Grke in Evropejce danes ločujejo (in glede teh bi imela marsikaj povedati), temveč o tistih, ki nas lahko in bi nas morale povezovati – kako povrniti pozitiven pomen izrazu Politeia, ki ga je Cicero v latinščino prevedel kot Res Publica, beseda ljudstva. To je morda največji izziv našega časa – kako iz politike narediti to, kar je nekdaj bila: delovanje in razmišljanje za skupno dobro. Kajti konec koncev vsi čutimo, kako se socialni subjekti in politične skupnosti drobijo na nezdružljive delčke. Vse pogosteje smo priče in žrtve naraščajoče polarizacije. Nekdanji partnerji, še včeraj tekmeci, so danes zapriseženi sovražniki. Opažam, da se to dogaja povsod, tudi v moji matični državi. Politika se iz umetnosti sobivanja različnih idej in skupnosti spreminja v sposobnost brutalne obravnave nasprotnikov, tekmecev, odpadnikov ali tujcev. Nasilje, laži, sovražni govor, miti in zamere – vse to so orodja današnje politike. To je politika, ki se razume kot vojna: četudi se ne strelja v vse smeri – skoraj v vse smeri, pa želi en del, en drobec celote, uničiti, onesposobiti ali si popolnoma podrediti ostale. Čustva so nadomestila razum, medtem ko sta v politični matematiki deljenje in odštevanje izpodrinila množenje in prištevanje.Ni naključje, da v zadnji številki prestižnega poljskega časopisa Politični pregled (Przegląd Polityczny), posvečeni brexitu, najdemo eseje o Tukididu in njegovem razmišljanju na temo starogrškega pojma stasis, ki dobesedno pomeni del, delček, ki predstavlja stanje javnega nereda, kaosa, izhajajočega iz političnih strasti, in nenehno stopnjevanje notranjih konf liktov. Tukidid je kot primer navedel položaj v Korkiri, kjer dogovor ni bil mogoč tudi zato, ker so strani sredi najhujših bojev prosto spreminjale pomen besed, medtem ko so bile vrednote postavljene na glavo. Norost in brezglava drznost sta bila razumljena kot pogum, zdrav razum kot strahopetnost, zmernost kot konformizem. Vsak premor za razmislek ali poskus razmišljanja je bil obravnavan kot predaja ali lenoba. Tisti, ki so sejali jezo, zamero in razdejanje, so postali politične in celo moralne avtoritete, in kdor koli se jim je upiral v imenu reda in preudarnosti, je bil sumljiv.Tukidid je opazil, da v času pretresov človeška narava prevlada nad pravico. Čustva in strasti, ki so del naše narave, so močnejši od naše navezanosti na zakone in pravila, ki smo jih postavili sami, in nas bodo vedno gnali v kršitve in dominacijo. Vsi najpomembnejši politični izumi človeštva – demokracija, človekove pravice in svoboščine, mednarodni red, nadzor in ravnotežje, pravna država – izhajajo iz tega poznavanja naše narave, pa tudi iz preteklih, negativnih izkušenj. Toda ali izhajajo le iz preteklosti? Ali nismo danes soočeni s svojim lastnim stasisom, ki sta ga še okrepila tehnološka revolucija in množičnost družbenih pojavov? Ali se Evropa in svet ne spreminjata v antično Korkiro, tukaj, pred našimi očmi?Prav zanima me, kako bi danes Tukidid diagnosticiral razmere v Združenih državah pod administracijo predsednika Trumpa, v Združenem kraljestvu v času brexita in trajne parlamentarne krize, v nekaterih državah vzhodne in srednje Evrope, kjer se rušijo temelji liberalne demokracije in pravne države, ali na meji med Rusijo in Ukrajino. Gotovo bi imel o čem pisati.Tretji razlog, da sem vam hvaležen za povabilo v vaš forum, pa je zame še posebej pomemben in ganljiv. Gostitelji ste se namreč odločili, da posthumno podelite nagrado Pawłu Adamowiczu, mojemu prijatelju in tesnemu sodelavcu, županu mojega mesta Gdańsk, ki je bil umorjen januarja letos. Umrl je za posledicami vbodnih ran, zadanih hip zatem, ko je izrekel besede, naslovljene na tisoče ljudi, ki so se

62

zbrali v Gdańsku, na vrhuncu velike dobrodelne prireditve. Citiram: „Gdańsk je velikodušen, Gdańsk deli svoje dobro, Gdańsk želi biti mesto solidarnosti. To so čudoviti trenutki, ko delimo, kar je dobro.“ Postal je žrtev sovraštva, ki mu je nasprotoval vse življenje. Ni bil antični junak, kot je to bil Demetrij Poliorket, ni osvajal ali uničeval drugih mest. Svoje mesto je gradil v prepričanju, da ni še vse izgubljeno, da je ljubezen močnejša od sovraštva, da je solidarnost močnejša od egoizma. Tudi sam sem prepričan, da ni še vse izgubljeno, in želim vam, da to upanje obdržite vsi.

63

SKLEPI IZREDNEGA ZASEDANJA EVROPSKEGA SVETA 1 (ČLEN 50) — 17. OKTOBER 2019

1 Po predložitvi uradnega obvestila v skladu s členom 50 PEU član Evropskega sveta, ki predstavlja državo članico, ki izstopa, v Evropskem svetu ne sodeluje niti v razpravah niti pri sprejemanju sklepov v tej zadevi.

1. Evropski svet potrjuje Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo. Evropski svet na tej podlagi poziva Komisijo, Evropski parlament in Svet, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bi zagotovili, da bo sporazum lahko začel veljati 1. novembra 2019, in s tem omogočili urejen izstop.

2. Evropski svet odobrava Politično izjavo o  okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska. Evropski svet ponovno poudarja odločenost Unije, da bi v prihodnje vzdrževala čim tesnejše partnerstvo z  Združenim

kraljestvom v skladu s Politično izjavo. Pristop Unije bodo še naprej opredeljevala skupna stališča in načela, določena v predhodno dogovorjenih smernicah Evropskega sveta in izjavah, zlasti tistih z dne 25. novembra 2018. Evropski svet bo še naprej stalno spremljal to vprašanje.

3. Evropski svet se ponovno izraža hvaležnost Michelu Barnieru za neumorna prizadevanja v  vlogi glavnega pogajalca Unije in za prispevek k ohranjanju enotnosti med državami članicami EU27 v  celotnem obdobju pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije.

64

SKLEPI EVROPSKEGA SVETA 17.–18. OKTOBER 2019

I. VEČLETNI FINANČNI OKVIR1. Evropski svet je po predstavitvi s  strani predsedstva

izmenjal mnenja o ključnih vidikih naslednjega večletnega finančnega okvira, kot so skupna višina, obseg glavnih področij politike, financiranje, vključno s  prihodki in popravki, ter pogoji in spodbude. Na podlagi te razprave poziva predsedstvo, naj pred zasedanjem Evropskega sveta decembra 2019 predloži pogajalski okvir s konkretnimi številkami.

II. NASLEDNJI INSTITUCIONALNI CIKEL2. Evropski svet je z  novoizvoljeno predsednico Ursulo

von der Leyen izmenjal mnenja o prispevku Komisije k  izvajanju prednostnih nalog EU, kot so opredeljene v strateški agendi. Seznanil se je s poročilom finskega predsednika vlade o  nadaljnjih ukrepih na podlagi strateške agende, ki jih je sprejel Svet.

3. Evropski svet je sprejel tudi sklep o imenovanju Christine Lagarde za predsednico Evropske centralne banke.

III. PODNEBNE SPREMEMBE4. Evropski svet pozdravlja rezultate vrha ZN o podnebnih

ukrepih 2019 v zvezi z ambicijami, ukrepi in solidarnostjo. Eksistenčna grožnja, ki jo predstavljajo podnebne spremembe, zahteva okrepitev ambicij in podnebnih ukrepov v EU in po svetu. Evropski svet je odločen, da bo v skladu z njegovimi sklepi iz junija 2019 EU še naprej imela vodilno vlogo pri socialno pravičnem in poštenem zelenem prehodu v okviru izvajanja Pariškega sporazuma. Podpira prednostne naloge konference COP25, vključno s  pozornostjo, namenjeno povezavi med oceani in podnebjem. Evropski svet opozarja, da bo svoje smernice o dolgoročni strategiji EU o podnebnih spremembah dokončno oblikoval na decembrskem zasedanju, da bi bila dolgoročna strategija EU v začetku leta 2020 lahko sprejeta in predložena Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.

IV. ŠIRITEV5. Evropski svet se bo vprašanju širitve ponovno posvetil pred

vrhom EU-Zahodni Balkan, ki bo maja 2020 v Zagrebu.

V. TURČIJA6. Evropski svet potrjuje sklepe Sveta o severovzhodni Siriji

z dne 14. oktobra 2019.7. EU obsoja enostransko vojaško akcijo Turčije

v severovzhodni Siriji, ki povzroča nesprejemljivo trpljenje ljudi, spodkopava boj proti Daišu in močno ogroža evropsko varnost. Evropski svet se seznanja, da sta ZDA in Turčija nocoj napovedali začasno prekinitev vseh vojaških operacij. Turčijo znova poziva, naj konča vojaško akcijo, umakne svoje sile in spoštuje mednarodno humanitarno pravo. Sklicujoč se na sklepe Svete z dne 14. oktobra 2019 opominja, da so se države članice odločile, da bodo Turčiji prenehale izdajati izvozna dovoljenja za orožje.

8. Evropska unija si bo še naprej prizadevala za učinkovito reševanje resne humanitarne in begunske krize glede na spreminjajoče se potrebe, tudi s podporo tistim državam članicam, ki se soočajo z  najresnejšimi izzivi glede migracijskih tokov v vzhodnem Sredozemlju.

9. Evropski svet bo to zadevo še naprej spremljal.

VI. NEZAKONITE DEJAVNOSTI VRTANJA10. Evropski svet potrjuje tudi sklepe Sveta z dne 14. oktobra

2019 o nezakonitih dejavnostih vrtanja Turčije v izključni ekonomski coni Cipra ter ponovno izraža solidarnost s Ciprom.

11. Evropski svet bo to zadevo še naprej spremljal.

VII. Let MH1712. Sklicujoč se na sklepe z dne 20. junija 2019 Evropski svet

znova izraža polno podporo vsem prizadevanjem v iskanju resnice, pravice in odgovornosti za žrtve sestreljenega letala na letu MH17 in njihove bližnje ter poziva vse države, naj polno sodelujejo v preiskavi, ki poteka v skladu z Resolucijo VSZN 2166.

65

IZJAVA EVROPSKEGA SVETA (ČLEN 50) 29. OKTOBER 2019

Evropski svet je 17. oktobra 2019 odobril Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo.Evropski svet opozarja na svoje sklepe z dne 17. oktobra 2019, s katerimi je odobril Sporazum o izstopu ter pozval Komisijo, Evropski parlament in Svet, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za njegovo dokončno sklenitev, in od Združenega kraljestva pričakuje, da ga bo sočasno ratificiralo, tako da bi lahko čim prej začel veljati.Evropski svet z namenom omogočiti zaključek vseh korakov, potrebnih za ratifikacijo Sporazuma o  izstopu, vključno s  pridobitvijo soglasja Evropskega parlamenta, soglaša z nadaljnjim podaljšanjem obdobja iz člena 50(3) PEU. Ugotavlja, da bo Sporazum o izstopu začel veljati prvi dan meseca, potem ko bosta obe strani zaključili postopke ratifikacije v tem obdobju, ki se zaključi najpozneje 31. januarja 2020.Evropski svet odločno izjavlja, da izključuje kakršno koli prihodnjo ponovno razpravo o  Sporazumu o  izstopu, ter opozarja, da bi morali biti vsakršna enostranska zaveza, izjava ali drug ukrep Združenega kraljestva skladni s črko in duhom Sporazuma o izstopu in ne smejo ovirati njegovega izvajanja.

Evropski svet ugotavlja, da bo Združeno kraljestvo med tem nadaljnjim podaljšanjem do novega datuma izstopa ostalo država članica s polnimi pravicami in obveznostmi v skladu s členom 50 PEU, vključno z obveznostjo predlagati kandidata za imenovanje za člana Komisije.Evropski svet opozarja na zavezo Združenega kraljestva, da bo med podaljšanjem ukrepalo na konstruktiven in odgovoren način v skladu z dolžnostjo lojalnega sodelovanja, ter od Združenega kraljestva pričakuje, da bo to zavezo in obveznost iz Pogodb izpolnjevalo na način, ki odraža njegov položaj države članice, ki izstopa. Združeno kraljestvo bo v ta namen omogočilo lažje izpolnjevanje nalog Unije in se vzdržalo vsakršnih ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev Unije, zlasti pri udeležbi v postopkih odločanja Unije.Evropski svet opozarja, da se bodo 27 držav članic in Komisija, po potrebi skupaj z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, poleg sej v skladu s členom 50 PEU še naprej ločeno sestajale na vseh ravneh, da bi razpravljale o zadevah v zvezi z razmerami po izstopu Združenega kraljestva iz EU.

66

OSREDNJI NAGOVOR PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA NA SLOVESNOSTI NA COLLEGE OF EUROPE OB OTVORITVI

AKADEMSKEGA LETA 2019/2020 – 13. NOVEMBER 2019

Najprej bi se rad zahvalil rektorju Evropske akademije Jörgu Monarju, tako za povabilo kot za pravkaršnje vrhunsko predavanje o življenju in misli Hannah Arendt. Hvala, profesor, za Vaše gostoljubje in za to, da ste tako dobro pripravili teren, zlasti spričo tega, kar imam danes namen povedati.Ko sem slišal, da je letošnja promocija College of Europe posvečena Hannah Arendt in da sem povabljen, da otvorim akademsko leto, sem se nadvse razveselil – iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je zame Hannah Arendt intelektualna junakinja, in drugič zato, ker smo v veličastnem Brugesu. Četudi ne formalno, je med Brugesom in Gdańskom, mojim domačim mestom, nekaj sestrskega. Oba se potegujeta za naziv „Severne Benetke“. Oba sta starodavni arteriji evropske trgovine, kjer sta se v srednjeveški Evropi srečevala sever in jug. Oba sta bila med geopolitičnimi vozlišči Hanzeatske lige. Oba sta gostila angleške in škotske trgovce, ki so bili s trgovanjem z volno in žitom globoko integrirani v evropsko gospodarstvo. V obeh so bili doma, čeprav na različen način, stari f lamski mojstri, predstavniki – morda tega še ne veste – moje najljubše evropske slikarske šole. Prav v Brugesu so nastajala dela Jana van Eycka in drugih. V nacionalnem muzeju v Gdańsku pa zdaj visi Poslednja sodba, delo drugega znanega Bružana, Hansa Memlinga. Pred nekaj leti, ko sem predsedniku nizozemske vlade Marku Rutteju kazal to sliko v Gdańsku, nisem pričakoval, da bo Evropa že v letu dni začela spominjati na nekatere delčke Poslednje sodbe. Če se spomnite slike, boste natančno vedeli, o čem govorim.Svoj govor bi rad začel z osebnim komentarjem. S tem krajem in s to slovesnostjo so povezane tri ženske, ki so močno vplivale na moje življenje. Hannah Arendt sem že omenil. Danes sem s seboj prinesel tole knjigo. V njej je le nekaj poglavij iz „Življenja duha“, ene izmed znamenitih knjig Hannah Arendt, ki smo jo v komunistični Poljski ilegalno objavili leta 1988. Filozofija najbolj prija tedaj, ko je prepovedana. V omenjeni knjigi je zapisala: „Žalostna resnica je, da večino zla storijo tisti, ki se nikoli ne odločijo, kaj bodo – dobri ali zli.“ To je pomembna misel.Prav tistega leta, 1988, je druga junakinja iz mojih mladih let, Margaret Thatcher, tukaj, na tem kolidžu, na isti slovesnosti, kot je današnja, dejala: „Ne smemo pozabiti, da so vzhodno od železne zavese narodi, ki so nekoč polno uživali evropsko kulturo, svobodo in identiteto, odrezani od svojih korenin. Na Varšavo, Prago in Budimpešto bomo vedno gledali kot na velika evropska mesta.“ Dva meseca kasneje sem jo skupaj s Lechom Wałęso in poljskimi delavci pozdravil zunaj gdańske ladjedelnice. Tistega dne smo imeli občutek, da bo železna zavesa zdaj zdaj padla in da prihaja nov čas svobode in enotnosti.Pa še ena, tretja Evropejka je, ki sem ji zelo naklonjen, slušateljica vašega kolidža, ki je pred časom tu govorila tudi sama, ob isti priložnosti, kot je današnja – tedanja predsednica danske vlade Helle Thorning-Schmidt. Za to, da sem danes tu, je v veliki meri zaslužna prav ona. Leta 2014 je bila moja glavna tekmica za mesto predsednika Evropskega sveta, vendar je Helle na prošnjo Hermana Van Rompuya svojo kandidaturo umaknila in podprla mojo. Kot lahko vidite, je moja naklonjenost do nje močno upravičena.Čez nekaj dni bom končal svojo nalogo, zato se čutim dolžnega, da vam povem, kaj sem v zadnjih petih letih na tem položaju pravzaprav počel. Pa brez skrbi, bom kratek.Morda zveni plehko, toda ko me vprašajo, kaj je bilo bistvo mojega mandata, povem brez obotavljanja: „enotnost“ – to je bil moj vodilni motiv, moja naloga, že skoraj moja obsesija, od vsega začetka. Na dan svojega odhoda v Bruselj sem na varšavskem letališču, povsem po naključju, srečal Lecha Wałęso. Ko je slišal, da sem namenjen na čelu Evropskega sveta naslediti Hermana Van Rompuya, je bil njegov odziv impulziven: „Upam le, da ta Unija, medtem ko boste tam, ne propade. Že zdaj ni videti prav dobro!“Zato ni presenetljivo, da sem ob slovesnem prevzemu poslov 1. decembra 2014 v zelo kratkem, dvominutnem govoru trikrat omenil besedo „enotnost“. Moje sporočilo je bilo naslednje: „Tisto, kar potrebuje Evropa, je zaščita naših temeljnih vrednot: solidarnosti, svobode in enotnosti proti grožnjam, ki pretijo EU in njeni enotnosti od znotraj in od zunaj. Politika se vrača v Evropo, tudi zgodovina, in v takšnih časih sta potrebna dobro vodenje in politična enotnost.“ Saj sem vam povedal, da sem obseden z enotnostjo.Moje vaje iz enotnosti so se praktično začele že prvi dan. Najprej je šlo za agresivno politiko Kremlja. Prepričan sem bil (in sem še vedno), da v tej igri ne gre le za prihodnost neodvisne Ukrajine in varnost Srednje Evrope, vključno z varnostjo moje države, temveč za suverenost Evrope kot politične enote. In niti najmanj nisem dvomil, da je Putinov strateški cilj ne le znova pridobiti nadzor nad ozemlji nekdanje Sovjetske zveze, temveč tudi sistematično oslabiti EU s povzročanjem notranjih delitev. Skoraj vsak teden sem moral druge javno opominjati, da Rusija ni naš „strateški partner“, ampak naš „strateški problem“. Označen sem bil celo za „monomana“, ker sem bil tako osredotočen na to temo. Vendar se je na koncu obrestovalo. Ves čas mojega mandata smo ohranili enotnost, tudi kar zadeva sankcije.Drugi preizkus je bil zaščita enotnosti območja evra. Nikoli si nisem domišljal, da sem strokovnjak, kot je Herman, za skupno valuto ali bančništvo. Na grško krizo sem gledal s političnega in geostrateškega in ne toliko s finančnega vidika. Zato sem naredil vse, da bi preprečil tveganje grexita. Kot tipični predstavnik „severne šole“ sem bil vedno mnenja, da ne smeš potrošiti več, kot imaš. Temu prepričanju navkljub pa sem Grke ščitil pred preveč neizprosnim, včasih kar ortodoksnim pristopom Nemcev in Nizozemcev. Pa ne zato, ker sem že od nekdaj zaljubljen v grško kulturo. Pravzaprav imam o glasbi Johanna Sebastiana Bacha in o Vermeerjevih slikah enako dobro mnenje kot o skulpturah s Partenona. Pač pa zato, ker sem vedel, da bi se lahko območje evra sesulo, ker so šle sprte strani v tem konf liktu korak predaleč. In pravzaprav se je to skoraj zgodilo. Tiste usodne noči z 12. na 13. julij 2015, ko sta bila kanclerka Merklova in predsednik

67

vlade Cipras tik pred tem, da se ob štirih zjutraj razideta brez dogovora, sem zaprl vrata in jima dejal: „Oprostita, ampak iz te sobe ne bosta odšla, dokler se ne dogovorita.“ Štiri ure pozneje sem naznanil t. i. „aGreekment“. Območje evra je bilo rešeno in danes je Grčija eno od bolj obetavnih gospodarstev Unije.Tretji izziv je bil doseči konsenz o skupni migracijski politiki. Že na samem začetku sem ugotovil, da so nesoglasja v zvezi s tem lahko zelo nevarna. Spori zaradi azilne politike, zlasti obvezne premestitve, so izzvali obilico čustev in zamer. Zato je bila moja prva prioriteta zavrnitev izbire med „odprto Evropo“ in „Evropo trdnjavo“. Zdelo se mi je, da se je treba izogibati črno-belemu slikanju. Zagovorniki neprepustnih zunanjih meja so bili obtoženi ksenofobije in nesolidarnosti, pristaši Willkommenspolitik pa prepuščanja teroristov in nedopustnega uklanjanja. Države Beneluksa, Nemci in Skandinavci so želeli več odločnosti pri ukrepanju južnih držav, hkrati pa so bili, odkrito rečeno, najglasnejši pri kritiziranju vzhodnih držav zaradi nesolidarnosti. Temu protivzhodnemu zboru se je pridružila še južna Evropa, saj je bilo veliko lažje predlagati obvezno premeščanje kot zavarovati meje. Pot do zmanjšanja napetosti je bila v prvi vrsti ta, da se vsem državam dopove, da si liberalna demokracija in učinkovit nadzor na naših zunanjih mejah nista v nekem inherentnem nasprotju. Da moramo pomagati beguncem, hkrati pa ne smemo opustiti naše primarne dolžnosti, da zaščitimo svoje ozemlje. Problem migracij seveda ni izginil in nas bo v prihodnjih letih še zaposloval. Smo pa uspeli večino akterjev prepričati, naj umirijo svoja čustva in se osredotočijo na bolj pragmatične pobude, ki bodo obvarovale naše meje, na boj proti tihotapcem ljudi, na sodelovanje z Libijo in drugimi afriškimi državami ter seveda na dogovor s Turčijo.In slednjič, naša enotnost, ko gre za brexit. Ko zdajle tukaj govorim, je Združeno kraljestvo še vedno država članica Evropske unije in bo to tudi ostalo – do konca mojega mandata. Vendar se ne bom pretvarjal, kot da gre za nekakšen uspeh, ker se brexit lahko zgodi že na začetku naslednjega leta. Po svojih najboljših močeh sem si prizadeval, da bi se izognili konf liktnemu scenariju brez dogovora ter da bi bilo več časa za razmislek in morda za to, da bi si Britanci še premislili. Označevali so me za romantika in anglofila; za oboje lahko rečem, da precej umestno in po pravici. Toda najpomembnejše je to, da nas brexit ni razdelil. EU-27 je v svojih vrstah ohranjala izjemno samodisciplino in lojalnost, navkljub poskusom Londona, da bi ta pogajanja „bilateraliziral“.V zadnjih petih letih je bilo treba brzdati tudi tako imenovane „ustvarjalne“ zamisli in pobude, na primer tiste o „manjšem klubu“, „jedrni Evropi“ in druge. Deloma so izvirale iz razočaranja federalistov in iz pogosto upravičenih pritožb, kako nekatere države onemogočajo nadaljnjo integracijo. Še prav posebno dejaven je bil pri tem Pariz, kar je paradoksalno, posebno po izvolitvi predsednika Macrona, iskrenega in energičnega Evropejca.Kot sem dejal v Rimu, na slovesnosti ob 60. obletnici ustanovnih pogodb, vračanja k Evropi več hitrosti ne morem sprejeti. Pol življenja sem preživel za železno zaveso, v sovjetski sferi, v komunističnem režimu, in zelo dobro vem, kaj dejansko pomeni Evropa dveh hitrosti. Za enotnost EU je med nami potrebna potrpežljivost, ne prisila. Ob različnih priložnostih, kadar koli beseda nanese na hitrost integracije, rad spomnim na nek afriški pregovor: „Če bi rad šel hitro, pojdi sam. Če bi rad prišel daleč, pojdi z drugimi.“Ko razmišljamo o prihodnosti Evrope, bi nas morala voditi naša zdrava pamet in občutek za čas. Ne moremo se obsoditi na lažno izbiro med hitro integracijo in sesutjem Unije. Vredno je ponovno odkriti pot, jo odkrivati vedno znova – včasih zavito, včasih precej ozko – med utopijo in distopijo. Enotnosti ne bodo zgradili ne skrajni evroskeptiki ne radikalni federalisti. Vedno sem se poskušal držati te zavite in ozke poti.Še ena vsakdanja naloga na temo enotnosti je bila, in bi morala ostati, zaščita najmanjših držav članic, tistih v največji stiski, najbolj ranljivih. Nemčija in Francija sta večji od Malte ali Litve, a to še ne pomeni, da imata bolj prav. Vsaj ne vedno. Služiti enotnosti EU je včasih pomenilo tudi nasprotovati volji in nameram najmočnejših. Tu seveda ni šlo za nikakršno pozitivno diskriminacijo v korist manjših držav, temveč za načelo enakopravnosti in nepristranskosti, ne glede na to, kdo ga uživa. Brez dogmatizma seveda. Navsezadnje imajo celo Nemci včasih prav.Dobro se zavedam, da v politiki, tako kot v življenju, velikost šteje. Toda EU so iznašli tudi zato, da moč ne bi bila edini, odločilni dejavnik, da je tisto, kar je v naši notranji politiki odločilno, moč argumenta in ne argument moči.Kadar je bilo to potrebno, sem precej neizprosno opozarjal, da na primer „Ciper ni naprodaj“ ali da „Irske nikar porivati pod vlak“, obenem pa sem nove države članice branil pred aroganco nekaterih starejših in bil pri tem seveda včasih bolj, včasih manj uspešen. Načelo „eden za vse in vsi za enega“ sicer zveni lepo, ne moremo pa ga vsiljevati drugim. Navsezadnje tu govorimo o solidarnosti, kar je nekaj, česar se ne da doseči s silo – ali je ali pa je ni. Spominjam se, kako je bilo na enem od vrhov Evropskega sveta med razpravo o premeščanju migrantov predlagano, da v sklepih uporabimo tudi izraz „obveznost solidarnosti“. Uprl sem se, rekoč, da je to očiten oksimoron. In vem, o čem govorim. Še vedno se namreč počutim strokovnjaka za solidarnost.V moji pisarni v uradu predsednika Evropskega sveta imam plakat, ki sem ga sam izdelal, in na njem piše „It ’s the unity, stupid“ (Za enotnost gre, butec). Izdelal sem ga, da bi me vedno spominjal na tisto, kar je najpomembnejše. In ga bom pustil kar tam, za vsak slučaj.In nazadnje bi vam rad, če dovolite, povedal nekaj, česar si še pred nekaj meseci ne bi upal, ker bi me zaradi pretirane odkritosti lahko odpustili. Danes pa je za odstavitev Donalda – no, vsaj evropskega – preprosto prepozno. Pravzaprav zavidam Johnu Bercowu, da lahko končno iskreno pove, kaj si misli o brexitu.Tega vprašanja se bom zdaj dotaknil tudi sam. Ničkolikokrat sem od zagovornikov brexita slišal, da hočejo iz Evropske unije zato, da bi Združeno kraljestvo napravili zopet globalno, v veri, da je lahko resnično veliko le, če je samo zase. V teh glasovih je bilo čutiti hrepenenje po imperiju. V resnici je ravno obratno. Samo kot del združene Evrope ima lahko Združeno kraljestvo v svetu pomembno vlogo, samo skupaj se lahko, brez kakršnih koli kompleksov, primerjamo z največjimi silami tega sveta. Pravzaprav lahko isto rečem tudi za Nemčijo ali Francijo. In ves svet to ve. V Indiji, na Novi Zelandiji, v Avstraliji, Kanadi in Južni Afriki sem poslušal isto; namreč da bo Združeno

68

kraljestvo po izstopu postalo nek outsider, nižjerazredni akter, medtem ko se bodo v glavni areni kosale Kitajska, ZDA in Evropska unija. „Zakaj to počnejo?“ – kamor koli me je zaneslo, so mi zastavljali to žalostno vprašanje. Eden od mojih angleških prijateljev ima verjetno prav, ko melanholično ugotavlja, da bo britanskega imperija zares konec ravno z brexitom.Volitve v Združenem kraljestvu bodo čez en mesec. Ali se stvari še lahko obrnejo drugače? Hannah Arendt je učila, da stvari postanejo nepovratne šele takrat, ko jih ljudje začnejo dojemati kot takšne. Tako da so edine besede, ki mi danes pridejo na pamet, preprosto: Ne odnehajte! To tekmo smo nekoliko podaljšali, zdaj smo že v podaljšku, morda bomo šli vse do prostih strelov?Zdaj pa k francoskem predsedniku, enemu od nespornih voditeljev Evropske unije, našemu upanju za prihodnost in mojemu dragemu prijatelju. Rad bi mu povedal, da tako kot on tudi sam sanjam o resnično suvereni Evropi. Prepričan sem, da smo jo zmožni doseči, če bomo tudi nastopali suvereno. Ne pa tako kot nedavno tega, ko je šlo za širitev EU. Suverene Evrope ne bo brez stabilnega Balkana, povezanega z ostalo celino; in človeku ni treba biti zgodovinar, da bi to razumel. Prav tako ne bo suverene Evrope brez neodvisne Ukrajine. Naše odločno in dosledno stališče glede Rusije je bil prvi izraz – tako jasen in nedvoumen – naše suverenosti. Pri tem moramo vztrajati.Zato lahko ob Macronovih besedah, da „moramo ponovno pretehtati naše stališče glede Rusije, ponovno razmisliti o strateškem odnosu“, zgolj izrazim upanje, da se to ne bo zgodilo na račun naših skupnih sanj o evropski suverenosti. V istem intervjuju za revijo The Economist je predsednik Macron dejal tudi, da na to vprašanje gleda enako kot Viktor Orbán in da upa, da bo gospod Orbán pomagal prepričati Poljake, naj spremenijo svoje stališče glede Rusije. Morda, a mene že ne, Emmanuel.In naposled tisto, kar je zame najpomembnejše. Vedno sem poudarjal vlogo kompromisa v evropski politiki. Kompromis, pogajanja, soglasje – ključne besede, brez katerih ne moremo razumeti Evropske unije. So pa tudi stvari in vprašanja, o katerih ni mogoče sklepati kompromisov in se o njih pogajati. Govorim namreč o naših temeljnih vrednotah: svobodi, pravni državi, dostojanstvu posameznikov.Kaj nam bodo enotnost, suverenost in solidarnost, če nismo sposobni braniti Evrope, razumljene kot ozemlje svobode, kulture in prava, pred zunanjimi in notranjimi nasprotniki? Če Evrope nismo sposobni braniti tudi pred svojimi šibkostmi in dvomi, pred skušnjavo, da bi sklepali kupčije s hudičem, pred uklanjanjem mogočnim in neusmiljenim? Evropa ni celina v geografskem smislu. Je celina v aksiološkem smislu. In to bo ostala, vse dokler bomo imeli dovolj moči, da obvarujemo ne le naše meje in interese, temveč – predvsem – sámo bistvo Evrope. Navsezadnje nočemo, da bi bil naš del sveta, kot je prikazan na fizični karti v šolskem atlasu, le velik, a periferni polotok velikanske Evrazije.

69

Fotografije na naslovnici:Zgoraj: zasedanje Evropskega sveta v stavbi Europa v BrusljuSpodaj: Predsednik Tusk na obisku v Tadžikistanu, maj 2019

Fotografije © Evropska unija, 2019

Izjava o omejitvi odgovornosti:Zaradi jasnosti in skladnosti je bila vsa vsebina tega poročila prevedena, vključno z vsebinami v družbenih medijih (objave v tvitu in na Instagramu), pa tudi skupne izjave, pisma, govori, izjave in opombe.

Rue de la Loi/Wetstraat 1751048 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIËTel. +32 (0)2 281 61 11www.consilium.europa.eu

Print PDFISBN 978-92-824-7059-6 ISBN 978-92-824-7030-5ISSN 1977-3307 ISSN 2363-3018doi:10.2860/633177 doi:10.2860/43909QC-AO-19-001-SL-C QC-AO-19-001-SL-N