novis 04 april 2015

glasilo združenja zdravstvenih zavodov slovenije

letnik 42, april 201504novis

Zdrava prehrana v bolnišnice Javno naročilo za dobavo pisarniškega materiala Pogovor z Olgo Požgai Horvat, direktorico Zdravstvenega doma Lendava 19 novih mediatorjev v zdravstvu 3. zbor članov in strokovno srečanje Združenja direktorjev slovenskih bolnišnic Pregled dogodkov/napovednik

Priloga: Analiza stanja informatike v zdravstvenih zavodih

ISSN 1580-4917

ProjekteNaročanje

Izdajatelj/Publisher: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, direktor Metod Mezek. Uredniški odbor/Editorial Board: mag. Robert Cugelj, prof. dr. Ivan Eržen, doc. dr. Milena Kramar Zupan, Metod Mezek. Odgovorni urednik/Editor in Chief: Anton Zorko. Glavna urednica/Executive Editor: dr. Saška Terseglav. Oblikovanje/Design: Maja Rebov. Tisk/Print: Schwarz Print. Naslov uredništva/Adress of the Editorial Office: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana, Slovenija. Telefon/Phone: +386 (0) 592 27 190. Telefaks/Fax: +386 (0) 592 27 199. E-naslov/E-mail: [email protected]. Spletna stran/Internet Home Page: www.zdrzz.si. Letna naročnina z DDV/Year subscription rates with taxes included: 80 EUR. Naklada/Circulation: 1000 izvodov.

Revija izhaja desetkrat v letu. Izbor člankov v reviji je del uredniške politike. Prispevki niso honorirani. Odražajo predvsem poglede in stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so ti zaposleni, niti uredniškega odbora Novisa. Prispevki so uredniško pregledani in niso lektorirani. Razmnoževanje publikacije v celoti ali deloma ni dovoljeno. Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira.

NOVIS – Novice, Obvestila, Vesti, Informacije, Skupnost. Prva številka Novisa je izšla januarja leta 1974. Revija je namenjena zdravstvenemu managementu. Naročniki Novisa so člani Združenja – slovenski zdravstveni zavodi in drugi (domovi starejših občanov, lekarne ...).

Združenje je član Evropskega združenja bolnišnične in zdravstvene oskrbe (HOPE) www.hope.be.

[Vsebina]

Združenje zdravstvenih zavodov SlovenijeAssociation of Healthcare Institutions of Slovenia

Pogovor10 »Besede imajo veliko moč. Za

njimi pa morajo biti dejanja!« Pogovor z Olgo Požgai Horvat, direktorico

Zdravstvenega doma Lendava

Novosti v zavodih15 19 novih mediatorjev v zdravstvu 15 3. zbor članov in strokovno

srečanje Združenja direktorjev slovenskih bolnišnic

Pregled dogodkov/napovednik

Priloga Analiza stanja informatike

v zdravstvenih zavodih Cilj analize je prikazati trenutno stanje na

področju informatike, kar bo lahko osnova za pripravo smernic v prihodnje, prav tako pa tudi pogajalsko izhodišče o povečanju sredstev za to področje v prihodnje.

Impresum revije issn 1580-491

Komentar1 eNaročanje

Aktualno2 Projekt eNaročanje Projekt eNaročanje je eden od

podprojektov eZdravja. Gre za izdelavo in implementacijo informacijskega sistema za namene elektronske napotitve in elektronskega naročanja na zdravstvene storitve iz primarne na sekundarno in terciarno raven in znotraj sekundarne in terciarne ravni.

5 Zdrava prehrana v bolnišnice Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano mag. Dejan Židan direktorjem slovenskih bolnišnic predstavil prednosti poseganja po lokalni hrani. Direktorji podprli aktivnosti ministrstva in v razpravi med drugim izpostavili, da se morajo držati predpisov o javnem naročanju, kar je v praksi pogosto ovira pri naročanju lokalne hrane.

7 Javno naročilo za dobavo pisarniškega materiala

5

10

www.zdrzz.si www.facebook.com/pages/Združenje-zdravstvenih-zavodov-Slovenije/ https://twitter.com/ZdruzenjeZDRZZ

Novis | april 2015 1

času in predstavlja močno orodje za analitike, ki spremljajo podatke o čakalnih dobah.

Izvajalcem zdravstvene dejavnosti na sekun-darni in terciarni ravni bo rešitev eNaročanje poenostavila pridobivanje podatkov iz napot-nice in omogočala, da zdravnik napotovalec medicinske informacije dodaja k napotnici do trenutka sprejema pacienta. Z možnostjo prilog k napotnici bo napotnemu zdravniku omogočen bolj natančen in celovit pregled informacij o stanju pacienta. Elektronsko naročanje direktno na urnike (kjer je to mož-no) bo razbremenilo administrativno osebje. Avtomatsko opozarjanje pacientov na bližajoči se termin pregleda bo zmanjšalo število poza-bljenih terminov. Z avtomatskim poročanjem o prostih terminih za zdravstvene storitve bo odpravljena potreba po posebnem poročanju NIJZ in ZZZS o čakalnih dobah.Z možnostjo naročanja pacienta, ki ga lahko izvede zdravnik napotovalec ali njegova medi-cinska sestra, se bo čas, ki se ga sedaj porabi za vsaj osnovno informiranje pacienta o možno-stih, kje bi lahko opravil zdravstveno storitev, porabil za učinkovito naročanje pacienta na točen termin, pacient pa bo hkrati pridobil tudi natančna navodila izvajalca, kamor je naročen, kako naj se za izvedbo zdravstvene storitve pripravi. Pacient bo še naprej ohranil svojo pravico do samostojne izbire izvajalca, saj bo lahko naro-čanje na podlagi elektronske napotnice opravil tudi sam. eNaročanje ne bo ukinilo nobenega od obstoječih kanalov za naročanje pacien-

[Komentar]

eNaročanje

Katarina KraljMinistrstvo za [email protected]

Projekt eZdravje, delno sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada, bo v letošnjem letu ob (upajmo) podpori vseh deležnikov neizogib-

no vplival na delo zaposlenih v zdravstvenih ustanovah. Z eNaročanjem, eReceptom, dostopom do pacientovih odpustnih pisem in ambulantnih izvidov ter ostalimi rešitvami eZdravja (Telekap, eTriaža, Kazalniki kako-vosti referenčnih ambulant) bomo že sedaj ali pa še v tem letu zviševali varnost pacientov in kakovost njihove oskrbe.Za večje razumevanje smiselnosti nalog ob podprojektu eNaročanje (izdelava križnega šifranta med internim šifrantom storitev in nacionalnim šifrantom vrst zdravstvenih stori-tev), ki smo jih iz Sektorja za eZdravje naslovili na zaposlene pri izvajalcih sekundarne in ter-ciarne ravni z željo po aktivnem sodelovanju, v nadaljevanju na kratko predstavljamo koristi, ki jih bo eNaročanje prineslo posameznim deležnikom v zdravstvu.eNaročanje zagotavlja informacijsko podporo pri napotitvi in naročanju pacientov na zdrav-stvene storitve s primarne zdravstvene ravni na sekundarno ter terciarno, prav tako pa tudi znotraj sekundarne in terciarne ravni. Rešitev eNaročanje je sestavljena iz treh glavnih komponent: eČakalnih seznamov (nacionalni čakalni seznam), eNaročanje (naročanje na točen termin ali v čakalno vrsto pri izva-jalcu) in eNapotnica (kreiranje elektronske napotnice). V ozadju je razvit še poslovno analitski del, ki omogoča analizo zbranih podatkov v realnem

2 Novis | april 2015

[Aktualno]

tov (telefon, osebni obisk), zato je morebitna skrb, ali se bodo lahko še naprej naročali tisti, ki niso vešči računalnika, odveč. Z uvedbo telefonske številke 080 2445 smo že vzpostavili klicni center, ki bo lahko paciente, ki želijo najti izvajalca z najkrajšo čakalno dobo, naročil na zdravstveno storitev v njihovem imenu.Pacienti bodo z eNaročanjem pridobili mož-nost na enem mestu v nekaj klikih (ob pomoči zdravnika, sestre ali samostojno) izbrati najz-godnejši možen termin izvedbe storitve, ki ga ponuja katerikoli izvajalec v javni zdravstveni mreži, ki storitev izvaja.

eNaročanje je uspešno prestalo pilotno fazo, ki je potekala med Zdravstvenim domom Novo mesto in Splošno bolnišnico Novo mesto. Za sodelovanje in potrpežljivost se zaposlenim v obeh zavodih zahvaljujemo. Vključevanje

ostalih izvajalcev se bo postopoma širilo v letošnjem letu. Do polne namestitve prilago-ditev zalednih sistemov (možnosti sprejema eNapotnice pri vseh izvajalcih) bo potrebno vzporedno predpisovanje (elektronska in papirnata napotnica), zato je naš cilj čim krajše obdobje vzporednega predpisovanja.

Po izvedenih prilagoditvah zalednih sistemov in sprejetju novele zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva načrtujemo obsežno akcijo obveščanja, promocije in izo-braževanja za uporabo novih funkcionalnosti, ki bodo na voljo.

Vzporedno znotraj MZ potekajo tudi aktivnos-ti sprememb pravilnika in zakonodaje na tem področju (tudi) z možnostmi, ki jih bo nudilo eNaročanje.

Naj zaključim še z osebno noto: kot (poten-cialna) pacientka, za katero je morebitna prejeta napotnica stresna že samo ob misli na to, koliko časa in energije bom (spet) pora-bila za iskanje morebitnih možnih izvajalcev in kasnejšo komunikacijo z ožjim naborom izvajalcev, nato pa še za po vseh pravilih pra-vilno dostavo napotnice izbranemu izvajalcu, apeliram na vodstva in zaposlene pri izvajalcih zdravstvenih dejavnosti, da nas pri uvedbi rešitve eNaročanja podprete, za kar se vam že vnaprej zahvaljujemo. Skrajšanja čakalnih vrst samo z eNaročanjem zagotovo ne bomo dosegli, sem pa mnenja, da v tem času v tem okolju kot (potencialna) pacientka lahko upravičeno pričakujem vsaj to, da točno infor-macijo o tem, da bom na zdravstveno storitev čakala dolgo, dobim hitro. ■


izvajalcih nameščena do junija 2015. Da bodo zavodi lahko pričeli izdelovati eNapotnice, bo nato v 2. polovici leta 2015 potrebno vključiti tudi zdravnike. eNapotnice se bodo hranile na Interoperabilni hrbtenici, sistem pa je zasno-van tako, da se napotitve vsako noč obnovijo iz zalednih sistemov. Funkcionalnosti rešitve eNaročanja so: eNa-potnica, Čakalne dobe (iskanje prvega prostega termina), eNaročanje in Nacionalni čakalni seznam.

1. eNapotnica (kreiranje elektronske napotnice)eNapotnico izdela osebni zdravnik ali napotni zdravnik, ki ima s strani osebnega zdravnika podeljeno pooblastilo za to. eNapotnici je mogoče dodati manjše elektronske priloge, preden se shrani v sistem pa ta preveri, ali ima izpolnjene vse obvezne elemente. Podpisati jo je potrebno z varnim elektronskim podpisom zdravnika (iz profesionalne kartice, podpis s PIN). eNapotnica lahko ima različen status (izdana, vpisana, v uporabi, izkoriščena, neiz-koriščena, preklicana).

2. Čakalne dobe (iskanje prvega prostega termina)Pri iskanju prvega prostega termina poteka komunikacija med sistemi tako, da centralni sistem pošlje poizvedbo bolnišničnemu sis-temu za prvi prosti (blok) termin za vrsto zdra-vstvene storitve v tej ustanovi. Pri tem se bo vsako noč naredila poizvedba za vse storitve,

Cilji eNaročanja so naslednji: Ș Povečati kakovost oskrbe pacientov s

povečanjem kakovosti informacij za triažo in prenosom informacij o že prej izvedenih preiskavah.

Ș Pripomoči k opolnomočenju pacienta z vzpostavitvijo celovitega pregleda nad možnimi izvajalci in informacijami, potreb-nih za odločitev o izbiri izvajalca.

Ș Povečati razpoložljivost dostopa do storitev s hitrim in učinkovitim naročanjem.

Ș Zagotoviti potrebne podatke za različne raziskave in analize.

Sistem eNaročanja in trenutno stanjeNa infrastrukturi eZdravja že deluje centralna rešitev eNaročanja; v oktobru 2014 je bil izveden tudi pilot med ZD Novo mesto in SB Novo mesto. Programske hiše trenutno pripravljajo nadgradnje zalednih sistemov, zavodi pa preslikave svojih internih šifrantov storitev v zavodih s Šifrantom vrst zdravstve-nih storitev (Šifrant VZS). Ko bodo vsi zavodi pripravili križne šifrante s Šifrantom VZS, bo objavljen končen (dopolnjen) šifrant VZS, ki bo osnova za eNaročanje, saj bo enoten za vse izvajalce. Šifrant VZS bo pripravljen hierarhič-no; zdravnik napotovalec bo vedno napotil pacienta na najnižji nivo storitve (ambulanta oz. bolnišnica lahko sicer storitev izvaja na nižjem ali višjem nivoju). Želja Ministrstva za zdravje je, da bi bila ver-zija aplikacij, ki omogoča eNaročanje, pri vseh

[Aktualno]

Projekt eNaročanje

Sara RozmanZdruženje zdravstvenih zavodov [email protected]

Projekt eNaročanje je eden od podprojektov eZdravja. Zaradi aktualnosti je bil ponovno podrobneje obravnavan tudi na 5. seji Komisije za informacijske sisteme Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki je bila 24. 3. 2015. Predstavila ga je vodja projekta eZdravje Katarina Kralj, prisotni pa so predlagali še nekatere dodatne rešitve oz. optimizacije. Gre za izdelavo in implementacijo informacijskega sistema za namene elektronske napotitve in elektronskega naročanja na zdravstvene storitve iz primarne na sekundarno in terciarno raven in znotraj sekundarne in terciarne ravni.


vsako uro pa za storitve, ki jih izvajalec izvaja (t. i. pametna poizvedba). Podatki o prostih terminih so lahko stari največ dve uri, ob prvem koraku eNaročanja se pri izbiri izvajalca prikažejo na spletni strani čakalnih dob. Odgovori, ki jih pri iskanju prvega termina sistem ponudi izvajalcu, so naslednji: 1. Obsta-ja prosti termin, možna je uvrstitev v čakalno knjigo; 2. Sprejemamo v vrsto oz. izvajamo triažo (uvrstitev na čakalni seznam); 3. Ne izvajamo storitve; 4. Ni terminov (izredna si-tuacija); 5. Prost sprejem; 6. Izvajamo v okviru splošnega VZS (hierarhija).

3. eNaročanje (naročanje na točen termin ali v čakalno vrsto pri izvajalcu)Predpogoj, da se eNaročanje izvede, je krei-ranje eNapotnice. Pacienta lahko na pregled naroči zdravnik, medicinska sestra ali se naroči sam prek portala. V kolikor se bo sam in se bo na portal prijavil s kvalificiranim digitalnim potrdilom, bo lahko pregledoval vse svoje napotnice in termine. Lahko pa se

bo prijavil tudi s številko napotnice in svojo številko zdravstvenega zavarovanja, a v tem primeru bo viden le prvi del napotnice in omogočena možnost, da se naroči na pregled. Ne glede na to, da bo omogočena eNapotnica, se ne ukinja telefonsko naročanje ali osebni obisk, prav tako eNaročanje ne nadomešča internega naročanja. Proces naročanja poteka tako, da se najprej izbere eNapotnica, za tem se izpišejo vsi izva-jalci, ki izvajajo določeno storitev z okvirnimi termini, nato zdravnik, medicinska sestra oz. pacient izbere termin. Omogočeno je tudi določanje kriterijev glede terminov (npr. ne pred specifičnim datumom). Rezervacija izbranega termina traja 2 minuti, zato se v tem času ostalim ta termin ne prikazuje kot prost termin za naročanje.Ko je pacient naročen na določen okvirni termin, ga sistem po elektronski pošti obvesti o točnem datumu storitve, in sicer najprej 14 dni in nato še 2 dni pred storitvijo. V primeru, da si pacient sam izbere kasnejši datum, kot

ga ima sicer na voljo določeni izvajalec, se v sistemu posebej označi, da gre za željo pacienta in tako se temu izvajalcu ne podaljšuje čakalna doba iz tega naslova.

4. Nacionalni čakalni seznamIzračunavanje čakalnih dob oz. Nacionalnega čakalnega seznama je proces, ki poteka vsako noč. Centralni sistem pošlje poizvedbo bolni-šničnim sistemov o vseh pacientih (z njihovimi osebnimi podatki, ki se jih po Zakonu o paci-entovih pravicah lahko zbira), ki so naročeni na zdravstvene storitve od tistega dne naprej. S tem se v informacijskih sistemih zavodov uvaja identifikator naročila (IDN), ki ga pacient prejme, ko se prvič naroči na določeno storitev (četudi se naknadno termin spreminja). Pri izračunavanju čakalnih dob se upoštevajo naslednji indikatorji: kontrolni pregled, želja pacienta, medicinska pogojenost. Upravljavec te zbirke podatkov bo NIJZ. ■

[Aktualno]


Minister mag. Dejan Židan je prisotnim predstavil prednosti poseganja po lokalni hrani, aktivnosti, ki jih ministrstvo vodi že več let in njihove pozitivne rezultate. Kot je v uvodu poudaril minister, ima lokalna hrana veliko prednosti, je bolj sveža, okusna, ima tudi večjo hranilno vrednost in je bolj zdrava, Slovenija pa ima tudi enega najbolj strogih nadzornih sistemov na tem področju. Prisotni predstavniki bolnišnic na sestanku so podprli aktivnosti ministrstva in v razpravi odprli tudi

Zdrava prehrana v bolnišnice

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoZdruženje zdravstvenih zavodov [email protected]

več vprašanj. Med drugim so opozorili, da so bolnišnice veliki kupci, zaradi česar mora biti velik tudi dobavitelj ter izpostavili, da se mo-rajo držati predpisov o javnem naročanju, kar je v praksi pogosto ovira pri naročanju hrane iz bližine. Na srečanju so se zato dogovorili za operativne sestanke, kjer bi o možnosti uresničitve projekta spregovorili odgovorni za nabavo v bolnišnicah ter predstavniki Ministr-stva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za zdravje.

[Aktualno]

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je na povabilo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije 15. 4. 2015 udeležil sestanka z direktorji slovenskih bolnišnic na temo večjega uveljavljanja načela kratkih verig v bolnišnicah. Na njem so govorili o možnostih, ki jih omogočajo predpisi na področju večjega zagotavljanja večjega naročanja lokalne hrane in živil v bolnišnice.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan s predstavniki Združenja (Metod Mezek, Marjan Ferjanc) in ministrstva za zdravje (Mojca Gobec).


[Aktualno]

Javno naročilo za dobavo pisarniškega materiala

Tanja MesesnelZdruženje zdravstvenih zavodov [email protected]

Združenje zdravstvenih zavodov Slove-nije je skladno s sklepi Odbora bolni-šnične dejavnosti in Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti izvedlo skupno javno naročilo Dobava pisarniškega materiala, na Portalu javnih naročil objavljenim pod številko JN11248/2014 z dne 1. 12. 2014. Pooblastilo za izvedbo javnega naročila je dalo 48 članov Združenja.Javno naročilo smo razdelili v dva sklopa, Sklop 1: Pisarniški potrošni material ter Sklop 2: Tonerji, kartuše in trakovi. Izvedli smo odprti posto-pek, v katerem smo prejeli štiri po-nudbe v prvem sklopu in pet ponudb v drugem sklopu.V posameznem sklopu smo skladno s 35. členom ZJN-2 izvedli še elektronsko dražbo za dodatno nižanje cen in nanjo povabili ponudnike, ki so oddali po-nudbo, saj so bile vse oddane ponudbe pravilne in primerne. Po elektronski dražbi smo izbrali najugodnejšega ponudnika in sicer za Sklop 1 Extra Lux d.o.o. in za Sklop 2 Mladinska knjiga Trgovina d.o.o.Izklicna cena za dražbo v posameznem sklopu je bila najnižja skupna ponujena cena v tem sklopu, podana v odprtem postopku JN. V Sklopu 1 je bila končna cena izbranega ponudnika za 2,6 % nižja od izklicne cene na dražbi, v Sklopu 2 pa je bila končna cena za 25,1 % nižja od izklicne cene. ■

Potem, ko se je projekt že dobro uveljavil v osnovnih šolah in vrtcih, vojašnicah ter lokalni skupnosti, želi ministrstvo delež lo-kalne hrane povečati tudi v bolnišnicah, kjer javno naročanje hrane poteka samostojno. Delež lokalne hrane in živil v celotni količini nabavljene hrane v javnih zavodih po zadnjih podatkih znaša 38,7 %. Pred spre-membo Zakona o javnem naročanju (velja od 30. decembra 2012) je znašal 30,1 %. S spremembo zakonodaje in drugimi aktiv-nostmi se je delež povečal za 8,6 %. Pri tem

pa izračuni kažejo, da se v kuhinjah javnih zavodov na letni ravni porabi približno več kot 120 milijonov EUR. Učinke aktivnosti je MKGP tudi merilo, zato je v osnovnih šolah in vrtcih izvedlo anketo. Na podlagi te ankete ministrstvo ugotavlja, da 78 % osnovnih šol in vrtcev pri naročanju hrane in živil, daje lokalni hrani zelo velik pomen in si prizadevajo za njen čim višji delež. 85 % jih je odgovorilo, da pred izvedbo javnega naročila izvajajo lastne raziskave trga.

Minister je je v nadaljevanju dejal, da želi ministrstvo s temi aktivnostmi spodbuditi in navdušiti različne skupine znotraj javnega sektorja nad prednostmi, ki bi jih predstavljal večji delež lokalne hrane v zavodih. Pri teh aktivnostih gre predvsem za to, da se kme-tovalcem in zaposlenim v živilski industriji zagotovi delo, ohranja obdelano podeželje

in se povečuje stopnja samooskrbe s hrano. Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in hrana in lokalne bližine sta tudi ena od prioritet Skupne kmetijske politike EU in je tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike v skla-du z Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri«. ■

Minister mag. Dejan Židan je direktorjem slovenskim bolnišnic predstavil projekt »Zagotovimo.si hrano za jutri«.

Priloga | Novis | april 2015 1

Analiza stanja informatike v zdravstvenih zavodih

[Priloga]Zbrala in uredila: Sara RozmanZdruženje zdravstvenih zavodov [email protected]

»Informatika je znanstvena disciplina, ki se ukvarja z zgradbo, funkcijami, organizacijo, razvojem in delovanjem informacijskih sistemov.« (Terminološki slovar NIJZ)

2 Priloga | Novis | april 2015

[Priloga]

Služba za informatiko

Primarni namen: zagotavljanje neprekinjene informacijske podpore glavnim procesom.

Naloge, ki jih mora izpolniti za zagotavljanje primarnega namena:1. Zagotavljanje nemotenega delovanja strojne in komunikacijske opreme tako

pasivne (omrežje), kakor aktivne (strežniki, diskovna polja, delovne postaje, stikala, usmerjevalniki, požarne pregrade, neprekinjena napajanja, tiskalniki, čitalniki KZZ kartic, ipd.)

2. Zagotavljanje nemotenega delovanja virtualnih sistemskih platform (VMWARE ipd.), operacijskih sistemov (Windows, Linux ipd.) in podatkovnih baz (Oracle, MSSQL ipd.).

3. Zagotavljanje nemotenega delovanja informacijskih sistemov (zdravstveni, radiološki, laboratorijski, lekarniški, računovodski, beleženje delovnega časa, kadrovski, ipd.) in njihovih povezav.

4. Zagotavljanje nemotenega delovanja delovnih postaj in tiskalnikov.5. Upravljanje in zagotavljanje delovanja elektronske pošte (spletni dostop in

poštni odjemalci).6. Prvi nivo podpore uporabnikom v primeru težav (težave pri delu z

aplikacijami, napake pri delovanju aplikacij in podpora pri vsebinskih vprašanjih, urejevalniki besedil, zbirkami podatkov, elektronsko pošto, tiskalniki, scanerji, …).

7. Pomoč uporabnikom pri pripravi zahtev za nove funkcionalnosti na aplikativnem področju, priprava specifikacij za nove funkcionalnosti.

8. Vzdrževanje komunikacij med uporabniki aplikacij, njihovimi novimi zahtevami, potrebami in željam ter programskimi hišami, katerih aplikativne rešitve uporabljamo.

9. Uvajanje in izobraževanje uporabnikov pri implementaciji novih rešitev. 10. Priprava analiz podatkov, ki jih vodstvo uporablja pri poslovnih odločitvah.

Za opravljanje omenjenih nalog bi bilo nujno, da vodstvo zavoda pri načrtovanjih, uvajanjih ali spremembah delovnih procesov vedno vključi službo za informatiko.


[Priloga]

Analiza stanja informatike v zdravstvenih zavodih

Uvod

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je v preteklosti že izvajalo krajše ankete o porabljenih sredstvih na področju informatike, za kar je bila ponov-no podana pobuda nekaterih direktorjev zdravstvenih zavodov. Komisija za informacijske sisteme Združenja (KIS) je nato predlagala, da Združenje pripravi obširnejšo analizo stanja informatike v zavodih, ki ne bo vsebovala le stroškovne-ga vidika, ampak tudi vsebino dela informatikov. Ti so namreč s svojim statusom nezadovoljni zaradi neustreznega vrednotenja, čeprav so vedno bolj nepogrešljiv člen pri delu zavoda.Anketo, ki je bila osnova za analizo, je pripravila delovna skupina KIS-a skupaj s strokovno službo Združenja. Njen cilj je bil prikazati trenutno stanje na področju informatike, kar bo lahko osnova za pripravo smernic v prihodnje in nadaljnje odločitve direktorjev, prav tako pa tudi pogajalsko izhodišče o povečanju sredstev za to področje v prihodnje. Anketo so izpolnile vse bolnišnice in vsi zdravstveni domovi z izjemo enega.

Analiza je opravljena za leto 2013 in vsebuje informacije o: Ș organiziranosti informatike in njeni umeščenosti v zavode, Ș zaposlenih informatikih, Ș področjih dela informatike, Ș stroških in virih za informatiko, Ș priporočilih direktorjem.

V nekaterih delih analize je dodana tudi mednarodna primerjava, ki je vzeta iz Gartnerjeve analize Gartner IT Key Metrics Data (2013 IT Enterprise Summary Report), in sicer za področje zdravstva.

Graf 1: Sodelujoči zavodi

Kot je razvidno iz Grafa 1, kar osem bolnišnic od 27 nima zaposlenega niti enega informatika. Prav tako nima lastnih informatikov 41 zdravstvenih domov od 57. Pri drugih zavodih, med katere smo šteli Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NL-ZOH), Zavod RS za transfuzijsko medicino, Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna in Slovenija -Transplant, imajo zaposlenega vsaj enega informatika prvi trije zavodi.

Zaposlenost informatikov in njihova vlogaGraf 2: Delež informatikov med zaposlenimi (v %)

zavodi z vsaj enim zaposlenim informatikom (z)

zavodi brez lastnih zaposlenih informatikov (brez)

Bolnišnice

Zdravstveni domovi

Drugi zavodi

Skupaj

19

16

3

38

8

41

2

51

V vseh zdravstvenih zavodih skupaj je zaposlenih 184 informatikov, kar pred-stavlja 0,56 % vseh zaposlenih na dan 31. 12. 2013. Kot prikazuje Graf 2, sloven-ski zdravstveni zavodi zelo odstopajo od mednarodnega povprečja za zdravstvo, ki znaša 2,80 %. Najslabši delež informatikov med zaposlenimi imajo bolnišnice (0,47 %), najboljšega pa drugi zavodi (2,25 %), kar je tudi razumljivo, saj npr. NIJZ skladno z zakonodajo opravlja mnoge statistične naloge in ima posledično velik Center za informatiko.

3,00

2,50

2,00

1,50

1,00

0,50

0,00

Bolnišnice Zdravstveni domovi

Drugi Vsi zavodi Mednarodno povprečje

0,47 0,53

2,25

0,56

2,80


[Priloga]

Graf 3: Vodja oz. koordinator za informatiko je stalni član višjega vodstvazavoda / ožjega kolegija direktorja

42,1%37,5% 37,5%

53,7%

33,3%

50,0%

39,5%

51,0%

40%

50%

60%

30%

20%

10%

0%

Bol z

Bol brez

Zd z

Zd brez

Dr. zav. z

Dr. zav. brez

Vsiz

Vsi brez

Bol = Bolnišnice

Zd = Zdravstveni domovi

Dr. zav. = Drugi zavodi

Vsi = Vsi zavodi

V anketi smo preverjali, ali je vodja za informatiko (v zavodih, ki imajo za-poslenega vsaj enega informatika) oz. koordinator za področje informatike (v zavodih, ki nima lastnih informatikov) član višjega vodstva zavoda oz. ožjega kolegija direktorja.

Podatki iz zavodov kažejo, da je vodja informatike stalni član višjega vodstva le v slabih 40 % (Graf 3). Ta odstotek je nekoliko višji (51 %) pri tistih zavodih, ki nimajo lastnih informatikov, ampak področje informatike koordinira nekdo drug od zaposlenih. To je še posebej izrazito pri zdravstvenih domovih, saj velika večina nima lastnih informatikov, to področje pa nato velikokrat pokriva nekdo iz vodstva (npr. direktor ali glavna medicinska sestra).

Glede na raziskave vodja informatike sicer ni nujno stalni član višjega vodstva, je pa to priporočljivo, saj informatika pozna procese v zavodu in procesom nudi tudi podporo pri njihovem delovanju. Zato vodstvo ne sme obravnavati nove projekte, ki vključujejo informacijsko tehnologijo, zgolj kot projekte informa-tike. Projekte informatike je potrebno povezati s strateškimi cilji zavoda, med vodstvom oz. drugimi oddelki in informatiko je tako nujno sodelovanje in stalna komunikacija ter razumevanje.

Umeščenost informatike v zavodeGraf 4: Ali je področje informatike v zavodih organizirano kot posebna organizacijska enota?

Kljub podatkom iz predhodnega grafa, kažejo podatki iz Grafa 4, da ima večji delež zavodov z lastnim informatikom to področje organizirano kot posebno organizacijsko enoto v zavodu. Gre za skupno 60,5 % zavodov oz. 84,2 % vseh bolnišnic in le 25 % vseh zdravstvenih domov. Delež je veliko manjši v zdravstve-nih domovih, saj so ne le manjši zavodi, ampak tudi v manjši meri prepoznavajo informatiko kot pomemben del zavoda.

Po priporočilih strokovnjakov naj bi bila informatika ne le posebna organizacij-ska enota oz. ločen center za informatiko, temveč naj bi bil njen vodja tudi del ožjega vodstva. Izjemno pomembno je namreč, da vodstvo prepozna informatiko kot pomemben del vsake strategije, ki se v zavodu izvaja, prav tako pa imajo projekti s področja informatike večjo težo in se uspešneje izvajajo.

Graf 5: Področje informatike je posebej opredeljeno v Finančnem načrtu zavoda

62,5% 68,4%

39,0%

75,0%

0,0%

100,0%

41,2%

73,7%80%

100%

60%

40%

20%

0%

Bol brez

Bol z

Zd brez

Zd z

Dr. zav. z

Dr. zav. z

Vsibrez

Vsiz

Kot je razvidno v Grafu 5, namenjajo bolnišnice informatiki večjo pomembnost v primerjavi z zdravstvenimi domovi. Zato ima okvirno dve tretjini bolnišnic informatiko posebej opredeljeno v Finančnem načrtu zavoda, ne glede na to, ali imajo zaposlene lastne informatike ali ne. Pri zdravstvenih domovih in drugih zavodih je opredelitev informatike v Finančnem načrtu zavoda v večji meri soodvisna od tega, ali imajo zaposlene informatike in s tem, koliko poudarka dajo temu področju.

Graf 6: Kdo v zavodu usklajuje in odloča o realizaciji finančnega načrta za področje Informatike?

Da

Ne, spada pod Finančno računovod. službo

Ne, spada pod Plansko analitsko službo

Ne, spada pod skupno službo

Ne, spada pod Splošno kadrovsko službo

Ne, spada pod tehnično službo

Ne, spada pod Upravno službo

Ne, spada pod Upravo

Ne, spada pod direktorja

60,5%2,6%

15,8%

2,6%2,6%2,6%2,6%2,6%

7,9%

Vodstvo

Vodstvo v sodelovanju z informatiko

Informatika sama

Svet zavoda

Planer-analitik

Ker ni plana, ga nihče ne usklajuje

31,5%1,1%1,1%1,1%

1,1%

64,0%


[Priloga]

A kdo v zavodu usklajuje in odloča o realizaciji Finančnega načrta za po-dročje informatike? Kot kaže Graf 6, v skoraj tretjini vseh zavodov vodstvo samo brez sodelovanja informatikov, kar je nekoliko nenavadno in kaže na to, da informatika v teh zavodih ni ustrezno organizacijsko umeščena in uveljavljena.Kot je bilo že poudarjeno, sta komunikacija in razumevanje med vodstvom in informatiko nujna za uspešnost projektov s področja informatike in za uspešnost organizacije v celoti.

Graf 7: Zavod ima za informatko samostojno stroškovno mesto

27,5%

63,2%

42,7%

80%

100%

60%

40%

20%

0%

Vsi zavodi brez Vsi zavodi zVsi zavodi

skupaj

Od vseh zavodov skupaj jih manj kot polovica vodi za informatiko samostojno stroškovno mesto (Graf 7). Večinoma ga imajo tisti zavodi, ki imajo zaposlenega vsaj enega informatika, ne glede na to, ali gre za bolnišnico, zdravstveni dom ali drug zavod.

Graf 8: Med letnimi prioritetnimi cilji zavoda so tudi projekti s področja informatike

81,5% 73,7%

60,0%

75,3%80%

100%

60%

40%

20%

0%


Drugizavodi

Vsi zavodi

A ne glede na predhodne nekoliko »slabše« rezultate z vidika informatike, velika večina zavodov uvršča projekte s področja informatike med letne prioritetne cilje zavoda, kar prikazuje Graf 8. Gre verjetno tudi za posledico

uvajanja nacionalnih projektov eZdravje, ki zahtevajo večje spremembe znotraj zavodov.

Kadrovski primanjkljaj in izobraževanjeGraf 9: Zavod ima dovolj veliko ekipo za informatiko

15,8%

37,5%

0,0%

23,7%

80%

100%

60%

40%

20%

0%


Drugizavodi

Vsi zavodi

Tistim zavodom, ki imajo zaposlenega vsaj enega informatika, smo dodali tudi samoocenitveni vprašanji v zvezi z velikostjo kadra in njegovim znanjem.

Samo 23,7 % zavodov ocenjuje, da ima dovolj veliko ekipo za informatiko, medtem ko vsi ostali ugotavljajo, da imajo veliko kadrovsko podhranjenost na tem področju oz. bistveno več naslovljenih zahtev, kot so jih kadrovsko sposobni opraviti sami (podatki so razvidni iz Grafa 9). Odstotek je naj-slabši med drugimi zavodi, kjer prav vsi ocenjujejo, da nimajo dovolj velike ekipe za informatiko, med bolnišnicami jih ima dovolj veliko ekipo le 15,8 %, med zdravstvenimi domovi pa 37,5 %.

Področja informatike, na katerih imajo zavodi največji primanjkljaj, so naslednja:

Ș podpora uporabnikom, Ș razvoj programskih rešitev, Ș sistemska administracija, Ș administracija in upravljanje omrežij, Ș administracija in vzdrževanje strežniške infrastrukture, Ș rešitve medicinske informatike, Ș na vseh področjih.

Da je potreb po večjem kadru vse več, govorijo že navedeni podatki o mednarodni primerjavi, prav tako pa tudi dejstvo, da se uvajajo številni novi projekti, predvsem projekti eZdravja in prenove različnih statistik na NIJZ-ju. Vsi novi projekti zahtevajo dodaten čas in znanje zaposlenih za informatiko, saj so ti prvi nivo podpore uporabnikom v zavodih.

Primarni namen informatike je namreč ravno zagotavljanje neprekinje-ne informacijske podpore glavnim procesom. Iz tega pa izhajajo mnoge naloge, ki omogočajo zagotavljanje primarnega namena (tako tehnične, kot tudi vsebinske in izobraževalne). Pri načrtovanju, uvajanju ali spremem-bah delovnih procesov bi bilo zato nujno, da vodstvo vedno v to vključi informatiko.


[Priloga]

Graf 10: Ekipa za informatiko ima vsa potrebna znanja

21,1% 25,0%

0,0%

21,1%

80%

100%

60%

40%

20%

0%


Drugizavodi

Vsi zavodi

Kot kaže Graf 10, informatiki v zavodih ugotavljajo tudi, da zaradi pomanj-kanja sredstev in časa ne morejo pridobivati nujno potrebnih strokovnih znanj, kar pa posledično še povečuje stroške zunanjih izvajalcev. V samo 21,1 % bolnišnic in 25,0 % zdravstvenih domov namreč smatrajo informati-ki, da imajo vsa potrebna znanja.

Informatiki so ocenili, da imajo manko znanja na skoraj vseh področjih, še posebej pa na naslednjih:

Ș administracija in vzdrževanje strežniške infrastrukture, Ș sistemska administracija, Ș upravljanje omrežij, Ș razvoj programskih rešitev.

Z anketo smo preverili tudi pogostost izobraževanja informatikov v letu 2013 in ugotovili, da so se jih udeležili zelo malo. Tudi sicer se večinoma udeležujejo izobraževanj za pridobivanje t. i. mehkih znanj in ne strokovnih vsebin, ki bi bile pri področju, kot je informatika, nujno. Gre namreč za hitro razvijajočo se znanstveno disciplino in vedno nove tehnične rešitve.

Področja dela informatikeV anketo smo dodali tudi seznam nalog oz. področij del informatike iz mednarodno priznane metodologije ITIL (Information Technology Infrastructure Library) in dodali še nekaj specifičnih, ki jih pokrivajo informatiki v zdravstvenih zavodih (npr. Sistem upravljanja varovanja informacij).

Zavodi so za vsako področje dela označili, v kolikšnem odstotku ga opravlja-jo zaposleni informatiki, zunanji izvajalci oz. zaposleni na drugem področju zavoda. Podatki so zanimivi, vendar preobširni, zato jih ne bomo objavili v celoti, ampak navajamo le seznam omenjenih nalog oz. področij, ki jih opra-vljajo informatiki v večini zavodov (odvisno od velikosti). Nekateri zavodi so dodali še nekaj lastnih, ki so specifične samo za njihov zavod, zato ti niso navedeni v seznamu.

Naloge oz. področja dela informatike:1. Tehnična podpora uporabnikom.2. Vsebinska podpora uporabnikom.

3. Zagotavljanje delovanja strežniške opreme.4. Zagotavljanje delovanja omrežja zavoda (tudi brezžičnega) in dostop

do njega.5. Zagotavljanje oddaljenega dostopa do omrežja zavoda za potrebe

zaposlenih.6. Zagotavljanje delovanja elektronske pošte.7. Zagotavljanje dostopa do interneta.8. Zagotavljanje delovanja zdravstvenega informacijskega sistema,

nameščanje klientov in izvajanje ustreznih nadgradenj.9. Zagotavljanje delovanja laboratorijskega informacijskega sistema,

nameščanje klientov in izvajanje ustreznih nadgradenj.10. Zagotavljanje delovanja radiološkega informacijskega sistema,

nameščanje klientov in izvajanje ustreznih nadgradenj.11. Zagotavljanje delovanja lekarniškega informacijskega sistema,

nameščanje klientov in izvajanje ustreznih nadgradenj.12. Zagotavljanje delovanja PACS sistema.13. Zagotavljanje delovanja poslovnega informacijskega sistema,

nameščanje klientov in izvajanje ustreznih nadgradenj.14. Zagotavljanje baze podatkov (shranjevanja elektronskih podatkov in

sistemov).15. Zagotavljanje delovanja sistemov za izdelavo varnostnih kopij.16. Zagotavljanje antivirusne zaščite.17. Zagotavljanje storitev telefonije.18. Zagotavljanje delovanja video nadzornih sistemov in sestrskega klica.19. Zagotavljanje delovanja diktirnega sistema.20. Zagotavljanje delovanja UPS sistemov (neprekinjeno delovanje).21. Zagotavljanje in namestitev računalniške opreme (strojne in

programske).22. Zagotavljanje in namestitev strežniških sistemov (strojna in

programska oprema).23. Zagotavljanje in namestitev pisarniških aplikacij.24. Nameščanje, podpora in vzdrževanje tiskalnikov.25. Administracija uporabnikov in pravic za aplikacije in informacijske

sisteme.26. Izobraževanje uporabnikov aplikacij.27. Projektno vodenje.28. Razvoj manj zahtevnih modulov oz. spletnih aplikacij (tudi internet in

intranet).29. Razvoj bolj zahtevnih modulov oz. spletnih aplikacij (tudi internet in

intranet).30. Urejanje vsebine in skrbništvo spletnih mest (internet in intranet).31. Izvedba javnih naročil za storitve in nabave s področja informatike.32. Skrbništvo nad informacijsko varnostjo (SUVI).33. Izvajanje ukrepov s področja informacijske varnosti (SUVI).

Stroški in viri za področje informatikeStroške za področje informatike smo v analizi ločili na stroške aplikacij (»software«) in ostale stroške.

Pri stroških za aplikacije žal od zavodov nismo prejeli kakovostnih ločenih podatkov po posameznih aplikacijah, ki jih uporabljajo v zavodih, in njiho-vih programskih hišah ter o tem, kateri dodatni stroški so nastali izključno zaradi zakonodaje in okrožnic Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zato so prikazani le skupni stroški za aplikacije (tako redno vzdrže-vanje in podpora, kot tudi vse nadgradnje).


[Priloga]

Med ostale stroške smo šteli: Ș stroške dela zaposlenih za področje informatike (bruto plača upoštevaje

povprečni dodatek za delovno dobo), Ș stroške dela zunanjih izvajalcev za opravljanje nalog s področja

informatike (brez stroškov za aplikacije), Ș vzdrževanje sistemske infrastrukture (strežniški sistem, diskovni sistem,

omrežje), Ș nakup računalniške opreme (računalniki, tiskalniki, strežniki,

monitorji …), Ș nakup oz. najem licenc (antivirus, pisarniška zbirka), Ș ostalo.

V naslednjih dveh grafih so prikazani vsi stroški za informatiko skupaj.

Graf 11: Delež vseh stroškov za informatiko v CP (v %)

5,00

4,00

3,00

2,00

1,00

0,00


Drugi zavodi Vsi zavodi Mednarodno povprečje

1,40 1,54

1,99

1,46

3,90

V primerjavi z mednarodnim povprečjem za zdravstvo, ki znaša 3,90 %, namenja-jo slovenski zdravstveni zavodi občutno manjši odstotek sredstev za informatiko v celotnih prihodkih (CP). Kot prikazuje Graf 11, bolnišnice namenjajo le 1,40 %, zdravstveni domovi 1,54 %, drugi zavodi pa 1,99 % v celotnih prihodkih.

To kaže na slabše razumevanje investiranja v informatiko oz. se informatika še vedno prevečkrat razume kot strošek namesto dodana vrednost. Tudi raziskave kažejo na to, da se vodstva velikokrat ne želijo ukvarjati z informatiko, saj tudi aktivno ne uporabljajo veliko rešitev informacijske tehnologije svojih organizacij. Posledično tako tudi ni razumevanja vodstva, da je uspešnost organizacije v veliki meri odvisna tudi od skladnosti poslovne strategije in strategije informatike.

Graf 12: Povprečni strošek za informatiko na zaposlenega (v EUR)

5.000

4.000

3.000

2.000

1.000

0


Drugi zavodi Vsi zavodi Mednarodno povprečje

658 522 772 635

4.642

Primerjava v Grafu 12 je predstavljena predvsem kot zanimivost, saj kaže le stroške za informatiko, ne pa tudi prihodkov. A vendarle je podatek pomenljiv, saj jasno kaže, da se v mednarodnem povprečju namenja veliko več sredstev za informatiko na zaposlenega (upoštevaje vse zaposlene v zavodu) kot je to v Sloveniji. Mednarodno povprečje je namreč 4.642 EUR, medtem ko zavodi v Sloveniji namenjajo 635 EUR.

Analizirali smo tudi strukturo stroškov za informatiko, ki so prikazani v naslednjih dveh grafih. V Grafu 13 so upoštevani samo stroški za informatiko, medtem ko so v Grafu 14 upoštevani stroški za informatiko v celotnih prihodkih.

Graf 13: Struktura stroškov za informatiko

Ostalo

Zunanji izvajalci

Zaposleni

Software

Hardware

100%

80%

60%

40%

20%

0%

Slovenija Mednarodno

24

16

54

25 17

21

41

21

0

Upoštevaje samo strukturne deleže stroškov za informatiko v slovenskih zdravstvenih zavodih lahko ugotovimo, da ti namenjajo kar 54 % za software (aplikacije in licence), saj lastnega razvoja aplikacij skorajda ni, programske hiše pa te svoje aplikacije tudi vzdržujejo in nadgrajujejo. 25 % o vseh stroškov za informatiko zavodi v Sloveniji namenjajo za hardware (IKT opremo), 16 % za zaposlene informatike in 4 % za zunanje izvajalce.

V tujini je struktura stroškov za informatiko drugačna, saj za software namenjajo 21 %, za hardware 17 %, medtem ko za zaposlene informatike in zunanje izvajal-ce namenjajo 41 % oz. 21 % svojih stroškov za informatiko.

Graf 14: Delež stroškov za informatiko v CP (v %)

1,80

0,36

0,660,78 0,82

0,23

0,06 0,02 0,00

1,60

0,82

1,60

1,40

1,20

1,00

0,80

0,60

0,40

0,20

0,00

Hardware Software Zaposleni Zunanji Ostalo

Slovenija

Mednarodno povprečje


[Priloga]

Zelo pomemben je Graf 14, ki prikazuje, kolikšen je delež posameznih stro-škov za informatiko v celotnih prihodkih v Sloveniji in tujini.

Ugotovimo lahko, da slovenski zdravstveni zavodi namenjajo skoraj polovico manjši delež sredstev v celotnih prihodkih za hardware, kot je strukturni delež v tujini. Posledično je oprema v slovenskih zavodih starejša, kot je priporočljivo, z njo pa opravlja neprimerljivo manj informatikov, kot je mednarodno povprečje. Delež sredstev v celotnih prihodkih, ki jih slovenski zavodi namenjajo za zaposlene informatike, je namreč je 0,23 %, medtem ko je ta delež v tujini 1,60 %. Prav tako velika razlika med Slovenijo in tujino je pri stroških za zunanje izvajalce, za katere v slovenskih zavodih namenjajo za-nemarljiv delež v celotnih prihodkih (0,06 %), medtem ko je v tujini ta delež 0,82 %. Za software namenjamo v Sloveniji podoben delež sredstev v celotnih prihodkih kot ga v tujini.

Graf 15: Struktura virov za informatiko

Drugi viri

Agencija za raziskave in razvoj RS

EU sredstva

ZZZS (sredstva za Informatizacijo)

100%

80%

60%

40%

20%

0%

Vsi zavodi

0,09

4,64

5,27

90,00

Kot kaže graf 15, zavodi od vseh virov za informatiko kar 90 % prejmejo od ZZZS-ja kot namenska sredstva za informatizacijo. Ostale – sicer minimalne vire – prejmejo še iz EU sredstev, Agencije za raziskave in razvoj RS in iz drugih virov.

Graf 16: Primerjava stroškov in prejetih virov (ZZZS) za informatiko (v mio EUR)

14,65

0,94

4,71

2,441,06

20,42

0,00

3,38

0

5

10

15

20

25

Bolnišnice Zdr. domovi Drugi zavodi Vsi zavodi

Vsi stroški za informatiko

Sredstva za informatizacijo (ZZZS)

Zadnji Graf 16 prikazuje primerjavo skupnih stroškov za informatiko in pre-jetih namenskih virov za informatizacijo, ki jih zavodi prejemajo od ZZZS-ja. Bolnišnice za informatiko porabijo okvirno 14,65 milijonov EUR letno, medtem ko od ZZZS-ja prejmejo le 0,94 milijonov EUR. Pri zdravstvenih do-movih je slika nekoliko drugačna, saj imajo več timov in tako prejmejo 2,44 milijonov EUR sredstev za informatizacijo, kar je kljub temu občutno prema-lo, saj imajo okvirno 4,71 milijonov EUR stroškov za informatiko.

Podatki torej jasno kažejo, da je namenskih sredstev za informatizacijo obču-tno premalo za potrebe informatike. Zavodi tako razliko od teh namenskih sredstev pokrivajo iz lastnih sredstev (iz materialnih stroškov in amorti-zacije), kar pa je odvisno od finančne sposobnosti in določanja prioritet posameznega zavoda.

Komisija za informacijske sisteme je pripravila še priporočila direktorjem, ki so bila poleg rezultatov analize predstavljena na tudi na Odboru osnovne zdravstvene dejavnosti in Odboru bolnišnične dejavnosti:

Ș Informatika naj bo posebna organizacijska enota, njen vodja pa del vodstva.

Ș Informatika naj se povezuje s strateškimi cilji zavoda. Ș Povečati bi bilo potrebno število zaposlenih informatikov in jih omogočiti

redno strokovno usposabljanje. Vsak zavod naj bi imel zaposlenega vsaj enega informatika.

Ș Namenjati bi bilo potrebno več sredstev iz celotnih prihodkov za področje informatike, hkrati pa od ZZZS-ja pridobiti več namenskih sredstev.

Viri: Ș Anketa o stanju informatike, izvedena med zdravstvenimi zavodi Ș Gartner IT Key Metrics Data (2013 IT Enterprise Summary Report) Ș Komisija za informacijske sisteme Združenja zdravstvenih zavodov

Slovenije Ș Povežimo IT-projekte s poslovno strategijo, Aleš Štempihar (Monitor

PRO) Ș Terminološki slovar Nacionalnega inštituta za javno zdravje


[Pogovor]

»Besede imajo veliko moč. Za njimi pa morajo biti dejanja!«Pogovor z Olgo Požgai Horvat, direktorico Zdravstvenega doma Lendava

Vaša poklicna pot je zanimiva. Začeli ste kot (šolska) zdravnica v ZD Lendava. Pravzaprav sem leta 1982 pričela z delom v splošni ambulanti, nekaj časa sem delala v terenskih ambulantah pa v ambulanti MDPŠ-ja – samo v zobozdravstveni in ginekološki ambulanti nisem nikoli delala. Vesela sem, da sem dobila vpogled v različne ambulante. Takrat se je ponudila edina priložnost za specializacijo iz šolske medicine in odločila sem se zanjo. Moram priznati, da mi na začetku ni bila »pisana na kožo«, ker sem si neizmerno želela specializacijo iz splošne medicine, še bolje, iz urgentne medicine. Toda za študij medicine sem se odločila, ker sem želela biti ginekologinja. Kot strokovna direktorica sem imela možnost za podiplomsko izo-braževanje managementa v zdravstvu v organizaciji GEA Collegea. Ne spomnim se, da bi takrat že obstajal prav študij managementa v zdravstvu.

Na ZZZS-ju ste potem delali 11 let v oddelku nadzornih zdravnikov. Čeprav se tam odloča o pravicah zavarovancev, o upravičenosti do BS-ja, opravljajo se tudi strokovni finančni nadzori nad beleženjem in evi-dentiranjem zdravstvenih storitev pri izvajalcih, torej, za nekatere manj zanimive, prijetne zadeve, sem se tudi v tisti vlogi dobro počutila. Veliko sem se naučila, veliko novega spoznala, skratka, imam lepe spomine na »službovanje« na ZZZS-ju. Vrata vedno puščam na stežaj odprta, pred in za sabo.

Leta 2009 ste se prijavili na na delovno mesto direktorja v ZD Lendava. Edina moja zahteva, če temu lahko tako rečem, je bila, da v ambulanti ne bi delala. Pa ne zato, ker tega dela nisem marala, nasprotno – zelo sem uživala biti zdravnica! Samo dve tako zahtevni delovni mesti, ki ve-likokrat terjata vsako pravzaprav po človeka in pol – ne, hvala! Tako da

Saška TerseglavZdruženje zdravstvenih zavodov [email protected]

Olga Požgai Horvat, direktorica Zdravstvenega doma Lendava, vsako jutro sodelavkam in sodelavcu najprej skuha dišečo kavo in prebere lepo misel za vsak dan. Ko je prevzela vodenje zdravs-tvenega doma, si je v program zapisala, da bodo v ospredju njenega delovanja bolniki in zaposleni. Veliko ji pomeni, da so njeni sodelavci na delovnih mestih zadovoljni, sproščeni in da »vidijo« sodelavca. Za to pa je, kot pravi, »pomembna komu-nikacija, obojestranska, v pravem pomenu besede. In učenja na tem področju ni nikoli dovolj.« Velik pomen imajo zanjo besede in zato »ni vseeno, kako in za kaj jih uporabimo!« Velikokrat prebere tantro sreče v 22 točkah.


pri mojih nadrejenih, še zlasti v prejšnji službi. Pri vodenju javnega zavoda največji poudarek dajem pogovarjanju in dogovarjanju, saj menim, da se lahko z izmenjavo mnenj marsikaj doseže. V vsakem zaposlenem je velik potencial, ki ga velja izkoristiti. Odločitev pade na podlagi analiz in pregledov, v določenih situacijah pa zadnja odločitev mora biti vendarle moja, saj kot direktorica nosim odgovornost zanjo. Od najožjih sodelavcev pričakujem, da so pripravljeni prevzeti odgo-vornost za svoje delo, tako kot tudi jaz moram vedno stati za svojimi odločitvami. Sem odprta za nove ideje, tudi sama se še vedno učim in mi to ni težko.Vodenje je zame neko posebno znanje, ki zahteva poleg dobrega ob-vladanja vodstvenih nalog dobro strokovno in poklicno znanje. Velik pomen dajem tudi intuiciji, ki je ob delu z ljudmi še kako potrebna. Sem človek sprememb, a ne prevelikih. Moraš jih vpeljati z občutkom, saj spremembe mnogokrat niso priljubljene, jih pa zahtevata čas in situacija. O spremembah in novostih se rada posvetujem s sodelav-ci, s katerimi vedno iščemo nekaj več, kar bi lahko ponudili svojim uporabnikom.

Kako komentirate vzpostavitev urgentnih centrov v Sloveniji in kaj to pomeni za vaš zdravstveni dom oz. NMP?Zamisel o UC-jih pri bolnišnicah pozdravljam. Menim, da je to velika dodana vrednost k sistemu NMP-ja. Skrajšal se bo čas oskrbe, ko bo poškodovani ali nenadno oboleli že v UCju. Ne predstavljam pa si ukinjanja NMP služb ob zdravstvenih domovih. Tu bi bili prebivalci v nekaterih predelih Slovenije in seveda še posebej Lendave z okolico zelo prikrajšani. Odzivni čas bi se zelo podaljšal, ogroženost človeškega življenja bi se povečala, da o možnostih za preživetje in nadaljnje zdravl-jenje sploh ne govorimo.Verjamem, da se bo nov sistem NMP-ja »skoval« tako, da bo boljši, kot je sedaj. In sedaj ni slab! Razgraditi obstoječ sistem in ga ne nadgraditi je velika odgovornost! Kdo se bo podpisal?

Kaj bi po vašem mogla prinesti reforma zdravstvenega sistema? Na reformo zdravstvenega sistema čakamo že 15 let. Že leta 2009 se je veliko govorilo o finančnih zmožnostih zdravstvenega sistema, o dolo-čitvi mreže javne zdravstvene dejavnosti, o viziji zdravstva, o ureditvi področja javno-zasebnega partnerstva, o zdravstvenih domovih kot osrednjih nosilcih zdravstvene dejavnosti na primarni ravni – pa je žal ostalo le pri pisanju oz. pri besedah. Bojim se, da smo malo otopeli. Manjka pravi naboj, energija! Volja!V bistvu imamo dober zdravstveni sistem. Ne smemo pa obstati, še manj zaostati! Pravilno oskrbljen bolnik, učinkovito izvedena storitev s strani zadovoljnih, kompetentnih izvajalcev v okviru razpoložljivih sredstev. To so po mojem videnju vprašanja, na katera naj bi reforma zdravstvenega sistema odgovorila.

Kako vidite problem pomanjkanja zdravnikov? Ali vam je z intervencijskim zakonom, kjer so ZD-ji dobili 70 diplomantov medicine, uspelo zagotoviti dodaten zdravniški kader? Kaj menite o tem ukrepu? Tudi pri tem projektu je bilo veliko nedorečenega. Po drugi strani pa veliko omejenega. Žal smo diplomante medicinske fakultete razvredno-

[Pogovor]

občudujem kolege direktorje, ki so v dvojnih, celo trojnih vlogah. Sem sama tudi še v vlogi strokovnega vodje v ZD Lendava.

Kako vidite vlogi zdravnika in managerja?Po mojem imata ti dve vlogi veliko skupnega, ker zdravnik »upravlja« bolnika oz. njegovo bolezen, težave. Se tudi dogovarja, svetuje in predlaga bolniku in nato se skupaj odločita ali pa se mora zdravnik odločiti sam, če gre za nujno, življenjsko ogrožajočo situacijo. In vedno se mora odločiti v dobro bolnika. Torej ima pred očmi in v ospredju bolnika. Osebno teh dveh vlog ne ločim, sem namreč 24 ur vodja in zdravnica, s tem da manj oz. skoraj nič ne »upravljam« bolnikov neposredno. Delam in razmišljam pa vedno v njihov prid! Tega se pač ne morem in ne želim »znebiti«.

Ob prevzemu vodenja ste podedovali precejšen negativni poslovni izid. Takrat se je začela kriza … Ko sem se odločala o spremembi službe, se nisem preveč ukvarjala s kri-zo. To sem sprejela kot izziv, pač obdobje, ki ga moraš nekako preživeti. Seveda se hitro postaviš na realna tla, ali pa te postavijo drugi, »ko ti je odeja prekratka«. Res je, podedovala sem precejšen negativni poslovni izid. Seveda so ustanovitelji pričakovali, da bo to takoj sanirano. To ne gre čez noč in na vseh področjih naenkrat, potrebno je bilo veliko dela. Sprejeli smo varčevalne ukrepe, ki veljajo še danes. Iskali smo načine, s katerimi bomo vsi »akterji« zadovoljni. Poskušala sem s sodelavci peljati zadeve s tako hitrostjo, da ne bi iztirili! Kakršnakoli zmanjševanja zapo-slenim sodelavcem gotovo niso prijazna. Cilje smo si postavili in sedaj poslujemo dobro oziroma solidno. Izplačilo tretje četrtine plačnega nesorazmerja nas je prizadelo, a smo izplačali vse v skladu s predpisi. Lahko smo zadovoljni. Obnavljamo in skrbimo za medicinsko opremo in prostore.

Ste kljub manjšim prihodkom zaposlenim vendarle kaj pustili za motivacijo?Kljub manjšim prihodkom s strani ZZZS-ja pa pri eni zadevi nismo varčevali, to je pri izobraževanju, ker menim, da je izobraževanje vitalnega pomena za zavod, saj se s tem dviguje naša kakovost dela in tudi varnost za bolnika. Od leta 2012 imamo tudi certifikat kakovosti ISO9001:2008.

Kako sicer vodite zavod, kakšen način vodenja ste si izbrali? Kaj so največje težave pri vodenju?Sem pristaš demokratičnega načina vodenja. Imela sem priložnost in možnost udeležbe na številnih izobraževanjih za vodenje in učiti se

Verjamem, da se bo nov sistem NMP-ja »skoval« tako, da bo boljši, kot je sedaj. In sedaj ni slab! Razgraditi obstoječ sistem in ga ne nadgraditi je velika odgovornost! Kdo se bo podpisal?


[Intervju ]

Sem človek sprememb, a ne prevelikih. Moraš jih vpeljati z občutkom, saj spremembe mnogokrat niso priljubljene, jih pa zahtevata čas in situacija. O spremembah in novostih se rada posvetujem s sodelavci, s katerimi vedno iščemo nekaj več, kar bi lahko ponudili svojim uporabnikom.


Osebna izkaznica

Olga Požgai Horvat, dr. med.

Rojena 1957 V Murski Soboti.

Po poklicu zdravnica, specialistka šolske medicine.

Po končani dvojezični osnovni šoli v Lendavi in pedagoški gim-naziji v Murski Soboti se je leta 1976 vpisala na študij medicine na medicinski fakulteti v Pécsu na Madžarskem, kjer je leta 1982 tudi diplomirala. Istega leta se je zaposlila v JZ ZD Lendava kot zdravnica splošne medicine ter leta 1991 opravila specialistični izpit iz šolske medicine.

Leta 1994 je bila imenovana za strokovno direktorico ZD-ja Lendava. Od leta 1998 do 2009 je delala na ZZZS-ju kot nadzor-na zdravnica, od 1. 5. 2009 pa kot direktorica zavoda, katerega mandat za vodenje je dobila še do 30. 4. 2017.

Leta 1995 je v organizaciji ministrstva za zdravje, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in GEA Collegea končala 200-urni program usposabljanja vodilnih delavcev v zdravstvu.

Poleg poslovnega vodenja zavoda je še v vlogi strokovnega vodje zavoda.

Od leta 2013 je vodilna certificirana presojevalka za sisteme vodenja kakovosti. ■

tili. Kot da ne bi medicine končali. Se pa strinjam, da si morajo pridobiti veščine in izkušnje. Kakšne izkušnje imate z zaposlovanjem zdravstvenega kadra, glede na to, da ste precej oddaljeni od centra, kjer se, glede na statistike, očitno raje zaposluje ta kader?Že nekaj let podeljujemo štipendije študentom iz domačih krajev, za bodoče zdravnike in zobozdravnike. Večina se odloči za specializacijo, s katero se lahko zaposli pri nas. Res je, iz ostalih regij Slovenje ni kaj dos-ti zanimanja za delo v Lendavi, je pa veliko povpraševanje iz sosednjih držav, Madžarske in Hrvaške. Smo namreč na dvojezičnem področju in smo večnacionalni, multikulturni.

V okviru Združenja se pogosto udeležite predavanj s področja medosebnih odnosov in komuniciranja. Zakaj se vam zdijo te teme tako pomembne?Ko sem prevzela vodenje ZD-ja, sem si v program zapisala, da sta v ospredju mojega delovanja bolnik in zadovoljen zaposleni oz. sodelavec.

Veliko mi pomeni, da so moji sodelavci zadovoljni na delovnih mestih, da so sproščeni in da »vidijo« sodelavca. Za to pa je pomembna komu-nikacija, obojestranska, v pravem pomenu besede! In učenja na tem področju ni nikoli dovolj! Velik pomen imajo zame besede in ni vseeno, kako in za kaj jih uporabimo! Besede imajo veliko moč. Za besedami pa morajo biti dejanja!

Vaša pozitivna energija, dober občutek za komuniciranje in ljubezen do dela je precej dobro opazna. Od kod črpate to energijo?Verjetno je to moje poslanstvo. Še vedno rada hodim v službo in še vedno rada pridobivam nova znanja, v veselje mi je pač. Vsako jutro vstanem dobro razpoložena, tako sodelavkam in sodelavcu skuham dišečo kavo, preberem lepo misel za vsak dan in poskušam ostati pozitivna v tem negativnem svetu. Velikokrat preberem tantro sreče v 22 točkah. ■

[Pogovor]

V bistvu imamo dober zdravstveni sistem. Ne smemo pa obstati, še manj zaostati! Pravilno oskrbljen bolnik, učinkovito izvedena storitev s strani zadovoljnih, kompetentnih izvajalcev v okviru razpoložljivih sredstev. To so po mojem videnju vprašanja, na katera naj bi reforma zdravstvenega sistema odgovorila.


[Novosti v zavodih]

3. zbor članov in strokovno srečanje Združenja direktorjev slovenskih bolnišnic

Anton ZorkoPredsednik Združenja direktorjev slovenskih bolniš[email protected]: Janez Lencl

Statut Združenja direktorjev slovenskih bolnišnic določa, da je najvišji organ Združenja zbor članov, ki se skliče najmanj enkrat letno, in to pra-viloma v prvem tromesečju. V skladu s tem določilom se je predsedstvo Združenja odločilo, da bo 3. zbor članov Združenja 20. marca 2015 v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Srečanja se je udeležilo 32 udeležen-cev, med njimi 21 članov.Vsebina srečanja je bila naslednja:

Ș Pozdravni nagovor in predstavitev Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Ș Zbor članov (Izvolitev organov zbora, obravnava in sprejem zapis-

nika 3. seje zbora članov Združenja, sprejem letnega poročila za leto 2014 in poročila Nadzornega odbora, izvolitev nadomestnega člana predsedstva Združenja, razno)

Ș Obravnava predloga Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija – medresorsko usklajevanje

Ș Aktivnosti oziroma usmeritve Ministrstva za zdravje v letu 2015 Ș Ogled bolnišnice Ș Predstavitev podjetja Nieros d.o.o. s temo: Manageriranje u

uspešnem proizvodnem podjetju Nieros d.o.o. in ogled proizvodnih prostorov in delovnega procesa

Ș Kosilo v Nierosu in zaključek srečanja

Predsednik Združenja je v pozdravnem nagovoru izrazil veselje zaradi dobre udeležbe, izpostavil pa je tudi, da je to od leta 2008, ko smo začeli s srečanji v slovenskih bolnišnicah, slovenjgraška bolnišnica dvanajsta po vrsti. Izjema teh srečanj je bilo srečanje v Grosupljem, ko smo se odzvali vabilu direktorja Belimeda, da si ogledamo njihove nove proizvodne pro-store in smo bili njihovi gosti ter srečanje v Bolnišnici Sežana, kjer je bilo lansko jesen že drugo srečanje z ogledom obnovljenih prostorov bolnišni-ce. Predsednik je zbranim prenesel opravičilo v.d. direktorja Direktorata za zdravstvo Tomaža Glažarja, da se srečanja ne bo mogel udeležiti zaradi zadnjih aktivnosti v zvezi s prizadevanji, da bi bilo v Splošnem dogovoru 2015 tudi določilo o vsaj delni vključitvi sredstev za izplačilo druge in tretje četrtine plačnih nesorazmerjih. Udeleženci so to informacijo poz-dravili s ploskanjem, kar je seveda pomenilo, da so opravičilo sprejeli.Direktor slovenjgraške bolnišnice je predstavil bolnišnico in njihova poslovna in strokovna prizadevanja, da bi ostali solidna regijska bolni-šnica, ki bi s svojo dejavnostjo tudi v bodoče lahko pritegnila bolnike ne samo iz regije, temveč tudi iz širšega slovenskega in mednarodnega pro-stora, tako kot ji to doslej uspeva na področju urologije. Investicije, ki so v sklepni fazi, in lanskoletni poslovni rezultat, ki je pozitiven, predvsem zaradi vsaj delne odprave podcenjenosti bolnišničnega dela, nakazujeta, da bodo ta pričakovanja lažje realizirali.

Zbor članov Združenja direktorjev slovenskih bolnišnicOsrednja vsebina zbora članov je bila obravnava in sprejem Letnega poročila za leto 2014.Predstavljene so bile aktivnosti, ki so potekale v letu 2014 in so se nanašale na:

Ș spremembo registracije glede na spremembo sedeža in uskladitev statuta z Zakonom o društvih,

Ș izjavo direktorjev za javnost, ki je bila oblikovana po sklepu 2. zbora članov Združenja v Mariboru z naslovom »Direktorji ne moremo biti odgovorni za nastale razmere v zdravstvu« in je izzvala precejšnje zanimanje javnosti, saj so jo povzele številne časopisne hiše in dve televizijski,

Ș dejavnost predsedstva Združenja direktorjev, ki je po sklepu zbora članov preverjalo ustreznost imena Združenja in ugotovilo, da se v skladu z določili Zakona o društvih lahko imenuje združenje, klub ali društvo,

Ș vključitev v javno predstavitev mnenj o temi »Aktualni problemi na področju zdravstva«, ki jo je v mesecu januarju 2014 organiziral Državni zbor in za katero smo predstavili svoje pisne poglede o nujnih spremembah na področju upravljanja, lastništva bolnišnic, nagrajevanja in odpravo »uslužbenskega« sistema ter

Ș plačne uravnilovke v zdravstvu, Ș predstavitev lanskoletnih srečanj v Mariboru in Sežani.

Zbor članov se je seznanil tudi z ugotovitvijo Nadzornega odbora in je Letno poročilo, skupaj s Poročilom Nadzornega odbora soglasno sprejel.S prenehanjem direktorskega mandata dosedanjemu članu predsedstva Igorju Horvatu je ta najavil svoj odstop in predlagal zamenjavo v pred-sedstvu. Član Združenja pa še ostaja. Zbor je odstop sprejel.Ob ugotovitvi, da v preteklih letih nismo bili uspešni pri vzpostavitvi stikov z Združenjem direktorjev evropskih bolnišnic, je enoglasno izvoljenemu nadomestnemu članu predsedstva Robertu Cuglju bila naložena zaveza za ponovno vzpostavitev stika z evropskim združe-njem bolnišničnih direktorjev.

3. zbor članov in strokovno srečanje


Pod točko razno se je razvila daljša razprava o pogojih menedžerstva v slovenskih bolnišnicah. Udeleženci srečanja so sklenili, da Združenje z vsemi obravnavanimi problemi seznani Ministrstvo za zdravje in zaprosi za sprejem pri ministrici z namenom, da bi vsaj del nakazanih problemov poizkušali jasneje opredeliti v bodoči področni zdravstve-ni zakonodaji.

Obravnava Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika SlovenijaZakon o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, ki je v medresorskem usklajevanju, direktorji si-cer podpirajo, ker se zavzemajo zato, da dobijo ti zavodi sistemski vir za investicije. Sta pa oba na novo predvidena vira bistveno premajhna, da bi lahko v nekem določenem obdobju, skupaj z drugimi v zakonu ne ovrednotenimi viri (delež amortizacije bolnišnic – vseh ali samo tistih, ki imajo predvidene investicije?), zagotovila realizacijo vseh, v Načrte razvojnih programov države že uvrščenih investicij ( SB Celje, SB Novo mesto itd.) . Direktorjem se zdi umestno, da bi bil tako, kot pred leti Zakon o investicijah v bolnišnično dejavnost, tudi ta zakon časovno opredeljen s tem, da bi finančno ovrednotil vse, že v Načrte razvojnih programov države uvrščene investicije in za njih opredelil potrebne vire. Direktorji opozarjajo na nejasnosti in predvsem posledice določil v 5. členu Zakona, ki kot možne soinvestitorje ali investitorje (v nadalj-njem besedilu: zasebni investitor) v objekte in opremo javnih zdrav-stvenih zavodov določa tudi fizične osebe ali pravne osebe zasebnega prava. Direktorji domnevajo, da lahko taka uzakonjena možnost pomeni tudi tiho privatizacijo, in se vprašujejo, iz katerega drugega in-teresa bi bil sicer privatni vlagatelj pripravljen investirati ali soinves-tirati v javni zdravstveni zavod. Predlagamo, da se v 3. točki 5. člena črta vrinjen stavek, ki se glasi »ki je lahko vezan tudi na podelitev koncesije za opravljanje javne službe«. Zdi se nam, da to določilo v ta zakon ne sodi.

Ogled bolnišniceDirektor je popeljal udeležence srečanja po bolnišnici in na posa-meznem oddelku opisal njegove prednosti in tudi težave, predvsem pa z veseljem in zadovoljstvom opisal zaključujoča dela na novo zgrajenem bolnišničnem oddelku in udeležencem pokazal še neopre-mljene prostore bodoče urgence. Posebej je predstavil tiste dosežke, na katere je bolnišnica najbolj ponosna, kot so digitalizacija oddelka za radiologijo s sistemom RIS/PACS, ki je integriran z bolnišničnim informacijskim sistemom in omogoča elektronsko naročanje slikov-nih diagnostičnih preiskav ter preglede slik in izvidov v elektronskem arhivu. Predstavil pa je tudi dosežke ostalih oddelkov, še posebej urološkega, po katerem je postala bolnišnica posebej cenjena v sloven-skem in širšem okolju.

Obisk tovarne Nieros d.o.o. V podjetju Nieros nas je sprejela direktorica in solastnica podjetja gospa Savinka Geratič. Po ogledu podjetja smo v sproščenem vzdušju s sodelavci Nierosa razvil živahen razgovor, ki se je pretežno nanašal na njihove pogoje dela in

poslovanja. Direktorici in njenim sodelavcem se zahvaljujemo za dob-rodošlico in izkazano gostoljubje.

19 novih mediatorjev v zdravstvu

Katarina HrenZdravstveni dom Ljubljana

V Zdravstvenem domu Ljubljana je v času od 5. 3. 2015 do 11. 4. 2015 potekalo 100-urno izobraževanje »Osnovno mediacijsko usposabljanje na področju zdravstva« v organizaciji Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Izobraževanja se je udeležilo 19 zaposlenih. Seznanili smo se s temeljni-mi pojmi, pravili in postopki mediacije, posebnostmi mediacije v zdra-vstvu, še posebej velik poudarek pa je bil na spoznavanju in praktičnem utrjevanju mediacijskih tehnik in mediacijskih veščin. Po uspešno opravljenem izpitu so udeleženci na slavnostnem zaključku prejeli potrdilo o končanem usposabljanju. Udeleženci so izredno pozitivno ocenili izvedeno izobraževanje. Prav vsi so ugotavljali, da bi želeli ponotranjiti mediacijo in jo uporabljati kot na-čin življenja, saj omogoča osebnostno rast, uporaba mediacijskih tehnik in veščin pa jim bo v pomoč pri vsakdanjem delu s pacienti, pri vodenju sodelavcev in v zasebnem življenju.Vodstvo Zdravstvenega doma Ljubljana je prepoznalo mediacijo kot priložnost za nadgradnjo izboljšanja medsebojnih odnosov ter kot možnost novega pristopa in načina reševanja sporov v zdravstvu. V letošnjem letu bo zato Zdravstveni dom Ljubljana ustanovil Mediacij-ski center ZD Ljubljana, v okviru katerega bo omogočal zaposlenim, pacientom in drugim udeležencem reševanje sporov v mirnem in zaupnem postopku.

[Novosti v zavodih]

19 novih mediatorjev v zdravstvu

Pregled dogodkov

Seje odborov dejavnosti Združenja*

5. seja Odbora zobozdravstvene dejavnosti 4. februar 2015

1. Potrditev zapisnika 4. seje Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti2. Ovrednotenje storitev specializacije iz zobnih bolezni in endodontije3. Pobuda za pregled uvrščanja zobozdravnikov na delovna mesta na podlagi posebnih pogojev

dela v zdravstvenem domu4. Normativ za zobne tehnike5. Razno

11. seja Komisije za kakovost5. februar 2015

1. Potrditev zapisnika 10. seje Komisije za kakovost 2. Kazalci poslovne odličnosti3. Uskladitev vprašalnikov raziskave mnenja pacientov v bolnišnicah in zdravstvenih domovih4. Vprašalnik raziskave mnenja zaposlenih5. Razno

7. seja Pravne komisije12. 2. 2015

1. Potrditev zapisnika 6. seje Pravne komisije 2. Sodni spor za izplačilo tretje četrtine odprave nesorazmerij – poročilo3. Razno

11. seja Odbora bolnišnične dejavnosti15. april 2015

1. Potrditev zapisnika 10. seje Odbora bolnišnične dejavnosti2. Naročanje lokalne hrane in njene prednosti ter možnosti povečanja njenega deleža - Ministr-

stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano3. Splošni dogovor za pogodbeno leto 20154. Analiza stanja informatike v zdravstvenih zavodih5. Prostovoljstvo v bolnišnicah6. Predstavitev ARAG zavarovanje pravne zaščite7. Razno

5. seja Ekonomske komisije16. april 2015

1. Potrditev zapisnika 4. seje Ekonomske komisije (16. 12. 2014)2. Obravnava rezultatov poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v letu 20143. Informacija o Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 20154. Sklepanje podjemnih pogodb iz vidika davčnih nadzorov5. Zahtevki do ZZZS za stroške ¾ odprave plačnih nesorazmerij6. Informacija z rezultatom inšpekcijskega nadzora v zvezi z zaračunavanjem doplačila za

zdravstvene storitve (ZD NG)7. Povabilo k posredovanju pripomb za spremembo »roza knjige«8. Razno

Seznam sej v mesecu marcu objavljen na spletni strani www.zdrzz.si in v Novisu 3.*Zapisniki sej so dostopni na spletni strani Združenja www.zdrzz.si

Napovednik dogodkov

Prijavnica:

Zavod:

Naslov zavoda:

Ime, priimek, delovno mesto, izobrazba ter elektronska pošta udeleženca:

, @

, @

V , dne Žig: Podpis:

Prijavnico nam pošljete po navadni pošti (ZDRZZ, Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana), po e - pošti ([email protected]) ali preko faksa (na številko 0592 271 99).

KonferencaBolnišnice 2020:

zdravstvo v prihodnosti, bolnišnice prihodnostiHospitals 2020: hospitals of the future, healthcare

of the future

Dvodnevna zaključna konferenca programa izmenjave Evropskega združenja

bolnišnične in zdravstvene oskrbe (HOPE) - predstavitev dobrih praks

1.-2. junij 2015, Poljska, Varšava

Več informacij: www.hope.be, [email protected]

novis 04 april 2015

Documents