new diplomsko delo angelina jolie: v deželi krvi in medu (open … · 2017. 11. 27. · ključne...
TRANSCRIPT
-
DIPLOMSKO DELO
Angelina Jolie: V deželi krvi in medu
(Open source intelligence)
Avgust, 2012 Maja Vidmar
-
DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA
Angelina Jolie: V deželi krvi in medu
(Open source intelligence)
Avgust, 2012 Maja Vidmar
Mentor: doc. dr. Teodora Ivanuša
Somentor: red. prof. dr. Iztok Podbregar
-
2
Zahvala
� družini, Tadeju, prijateljem, za podporo in potrpežljivost v času študija in
pisanja diplomske naloge
� anketirancem, ki so privolili v anketiranje in s tem prispevali k diplomski
nalogi
� mentorjema, doc. dr. Teodori Ivanuši in red. prof. dr. Iztoku Podbregarju za
vso strokovno pomoč in usmeritve pri pisanju diplomskega dela
-
3
Kazalo
1 Uvod .......................................................................................... 7
1.1 Proces obveščevalno-varnostne dejavnosti ........................................ 7
1.2 Informacije iz javnih virov (OSINF) ................................................. 9
1.3 Obveščevalne informacije iz javnih virov (OSINT) ............................... 10
2 Metodološki pristop ...................................................................... 11
3 Raziskovalni vprašanji .................................................................. 11
4 Zgodovinsko ozadje...................................................................... 11
4.1 Islamizem v BiH ....................................................................... 11
4.2 Tuji islamistični bojevniki v BiH .................................................... 12
4.3 Militantni Islamizem ................................................................. 13
5 Ustvarjanje filma v deželi krvi in medu ............................................. 14
5.1 Ustvarjanje scenarija ................................................................ 14
5.2 Richard Hoolbroke .................................................................... 14
5.3 Wesley Clark .......................................................................... 14
6 Interes ZDA na Balkanu ................................................................. 15
6.1 Alija Izetbegović ...................................................................... 15
6.2 Destabilizacija Jugoslavije .......................................................... 17
6.2.1 Zakon 101-513 ................................................................... 18
6.2.2 Konflikt Jugoslavija - Hrvaška ................................................. 18
6.2.3 Oboroževanje bosanskih muslimanov ........................................ 18
6.2.4 Tihotapljenje orožja ............................................................ 19
6.3 Military Professional Resources Inc (MPRI) ........................................ 19
6.4 OVK ..................................................................................... 19
6.5 Geostrateške analize tal............................................................. 20
6.6 NATO-ovo bombardiranje Kosova .................................................. 20
6.7 Willy Wimmer ......................................................................... 21
7 Odzivi javnosti ob premieri filma ..................................................... 23
8 Raziskava .................................................................................. 25
8.1 Predstavitev raziskave in udeleženci .............................................. 25
8.2 Odgovori udeležencev ............................................................... 26
8.3 Razprava in verifikacija/averifikacija raziskovalnih vprašanj ................. 31
9 Zaključek .................................................................................. 34
10 Uporabljeni viri .......................................................................... 40
-
4
11 Priloga ...................................................................................... 44
Kazalo slik
Tabela 1 .......................................................................................... 26
Tabela 2 .......................................................................................... 26
Tabela 3 .......................................................................................... 27
Tabela 4 .......................................................................................... 27
Tabela 5 .......................................................................................... 28
Tabela 6 .......................................................................................... 28
Tabela 7 .......................................................................................... 29
Tabela 8 .......................................................................................... 29
Tabela 9 .......................................................................................... 30
Tabela 10 ......................................................................................... 30
-
5
POVZETEK Angelina Jolie se je po obisku Bosne in Hercegovine – kot ambasadorka dobre volje
Organizacije združenih narodov zaradi goreče osebne želje odločila, da napiše
scenarij za ljubezensko vojno dramo. Med pisanjem scenarija se je posvetovala z
ameriškim diplomatom in članom Clintonove administracije Richardom Holbrookom,
ki je bil eden izmed soavtorjev Daytonskega mirovnega sporazuma, generalom
Wesley Clarkom, ki je bil direktor za strateške načrte in politiko obrambnega
ministrstva med vojno v BiH ter tujim dopisnikom Tomom Gjeltenom. Med tem naj
omenimo, da je bil Richard ugleden »pro bono« odposlanec predsednika Clintona za
Balkan, njegova naloga pa je bila umiritev napetosti med Srbijo in vojsko OVK1, ki se
je zavzemala za samostojnost Kosova. Holbrooke je bil podpredsednik podjetja
Perseus LLC, član upravnega odbora gigantskega podjetja AIG. Zanimivo je, da so
prav ta podjetja zabeležila največjo rast dobička v času vojne na Balkanu. Clarkovo
sporno srečanje in izmenjavanje baretk z voditeljem bosanskih Srbov, Ratkom
Mladićem, je tako v ZDA kot drugje po svetu povzročilo val zgražanj. Ta ista oseba je
kljub polemikam in strašanskim napakam dobila naziv SACEUR2. Javno mnenjske
raziskave kažejo na to, da sam film v Bosni in Hercegovini pomaga celiti rane, a jih
po drugi strani v Srbiji šele zares odpira. Diplomska naloga proučuje različna stališča
s pomočjo uporabe različnih metod in se poskuša približati resnici nekje na »sredini«
med podatki pridobljenimi s pomočjo OSINT3 metode ter mnenji laične javnosti.
Ključne besede: Islamizem v BiH, OSINT, destabilizacija Jugoslavije, Alija
Izetbegović/Richard Holbrooke/Wesley Clark
1 Osvobodilna vojska Kosova 2 Supreme Allied Commander Europe
3 Open Source Intelligence
-
6
SUMMARY – Angelina Jolie: In the land of blood and honey (Open source intelligence) Angelina Jolie was visiting Bosnia and Hercegovina - as a goodwill ambassador for the
United Nations and has decided by burning personal desire to write a screenplay for
the romantic war drama. While writing the script, she has consulted with U.S.
diplomats and members of the Clinton administration, Richard Holbrookom, who was
one of the co-authors of the Dayton Peace Agreement, General Wesley Clark, who
was the director for strategic plans and policy of the Department of Defense during
the war in Bosnia and Hercegovina and foreign correspondent Tom Gjeltenom. In the
meantime, we should mention that Richard Holbrooke was a respectable "pro bono"
President Clinton's envoy to the Balkans, whose task was calm tensions between
Serbia and the Army KLA, which strove for the independence of Kosovo. Holbrooke
was the vice president of Perseus LLC, a member of the Board of AIG. It is interesting
that these firms recorded the highest growth in profits during the war in the Balkans.
Clark's controversial meeting and sharing berets with leaders of the Bosnian Serbs,
Ratko Mladic, both in the U.S. and throughout the world caused outrage cylinder.
Nevertheless, to this same person who has caused controversy and terrible mistakes,
was given the title of SACEUR. Public opinion polls show that film in Bosnia and
Hercegovina help heal wounds, but on the other side in Serbia really opens up. The
thesis examines the different views by using various methods and trying to bring
truth somewhere in the "middle" of the obtained data through OSINT methods and
opinions of the general public.
Keywords: Islamism in Bosnia and Herzegovina, OSINT, destabilization of Yugoslavia,
Alija Izetbegovic/Richard Holbrooke/Wesley Clark
-
7
1 Uvod
V diplomski nalogi smo se osredotočali na uporabo in uporabnost OSINT metode
(Open Source Intelligence) – pridobivanje podatkov iz javno dostopnih virov in jo
aplicirali na konkreten, izbran aktualen primer.
Za primer smo si izbrali film, režiserski prvenec Angeline Jolie: «V deželi krvi in
medu«, ki ga je posnela v Bosni in Hercegovini. Sam film je v javnosti povzročil val
zgražanj, nesoglasij in trenj med posameznimi narodi, saj skozi ljubezensko zgodbo
prikaže drama emocionalne, moralne in materialne posledice vojne, govori pa tudi o
posledicah, ki jih prinaša odsotnost politične volje za posredovanje na območjih
spopadov. Sam scenarij naj bi bil po mnenju številnih strokovnjakov nespoštljiv do
občutkov žrtev nasilja zaradi neresničnega prikazovanja dejanskih vojnih dogodkov.
Rezultate, ki smo jih pridobili s pomočjo OSINT metode (brez poseganja v tajne
podatke in izključno s pridobivanjem podatkov, ki so pridobljeni iz javnih virov, kjer
posebnega dovoljenja za takšno poizvedovanje nismo potrebovali) smo razumeli kot
ključno osnovo za krizno načrtovanje v primeru, da bi se ZDA in posledično tudi
Angelina Jolie vmešavale v notranje zadeve Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova in
Hrvaške.
1.1 Proces obveščevalno-varnostne dejavnosti
»Obveščevalno-varnostna dejavnost je v bistvu proces od zajemanja in zbiranja
podatkov do njihovega vrednotenja in analiziranja, tj. transformacije podatkov v
informacije ter distribucije raznolikih obveščevalno-varnostnih informacij, potrebnih
pri odločanju uporabnikov. Besedna zveza obveščevalna dejavnost se uporablja v
različnih povezavah, toda vedno v povezavi z intelektom. Razvili sta se dve zelo
različni pojmovanji obveščevalne dejavnosti:
a) obveščevalna dejavnost se uporablja, da razloži tako proces kot aktivnosti. Takrat
govorimo o izvajanju obveščevalne dejavnosti;
b) obveščevalna dejavnost je tudi kazalnik končnih produktov ali izdelkov
obveščevalno-varnostnega procesa. Takrat govorimo o izdelkih, produktih oziroma
rezultatih obveščevalno-varnostne dejavnosti.« (Ivanuša in Podbregar, 2010: 191).
-
8
»O potrebnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti v sodobnem svetu ne želimo
polemizirati. Odločevalci, ki so bili v vlogi uporabnikov obveščevalnih informacij,
menijo, da te informacije potrebujejo. Prav tako, po izsledkih sicer malo-številnih
raziskav, lahko ugotovimo, da vsebina obveščevalnih informacij vpliva na odločitve,
resda v zelo majhnem, a morda ključnem deležu. Obveščevalno-varnostna dejavnost
se bo glede discipline zajemanja podatkov v prihodnosti najverjetneje razvijala v
dveh smereh. Prva pomeni nadaljevanje pridobivanja podatkov s poseganjem v
človekove pravice in svoboščine, pri čemer bodo z razvojem tehnologije posege v
človekovo zasebnost težko prepoznavali celo sami izvajalci obveščevalno varnostne
dejavnosti. Javnost, ki je sicer zelo občutljiva za posege v zasebnost, za tovrstne
posege ne bo občutljiva, ker jih ne bo zaznavala. Neskladje med zaznavo posega v
človekovo zasebnost in občutljivostjo izvajalcev obveščevalno-varnostne dejavnosti
in javnosti za takšen poseg pa pomeni zamudo pri normativni urejenosti. Zakonodaja
in nadzor bosta v izvedbenem smislu ves čas zaostajala za realnimi potrebami, torej
ne bosta omogočala učinkovitega nadzora nad to dejavnostjo.« (Ivanuša in
Podbregar, 2010: 191).
»Gre za kompleksno vprašanje, ki zahteva ločeno in poglobljeno znanstveno
raziskovanje tega področja in vse bolj kompetentne izvajalce obveščevalno-varnostne
dejavnosti ter predvsem zelo občutljive nadzornike posegov v človekove pravice.
Druga smer razvoja pa pomeni večje zajemanje podatkov iz javnih virov, kjer ne gre
za poseganje v človekove pravice. Sodobno okolje nudi praktično vse podatke,
potrebne za odločanje. Težava je samo v tem, kako v množici podatkov, ki nas
globalno obkrožajo, pridobiti nujno potrebne in zadostne informacije za odločanje v
realnem času. Zato je treba v delovanje vključiti sodobno informacijsko tehnologijo
in motivirati za sodelovanje pri pridobivanju tako imenovanih javnih podatkov
primerno število sodelavcev. Izbor oziroma vrednotenje in razvrščanje podatkov, da
bi postali sporočilo in pozneje informacija, so ključni, da uporabnik iz podatkov, ki
mu sprva ne pomenijo ničesar, izlušči ključno informacijo za odločanje na pravem
mestu in ob pravem času.«(Ivanuša in Podbregar, 2010: 191-192).
»Vloga javnih virov v obveščevalno-varnostni dejavnosti je vse pomembnejša. Ne gre
samo za možnost takojšnje informiranosti o aktualnih dogodkih, temveč tudi za širše
razumevanje razvoja določenih dogajanj in možnosti preverjanja podatkov iz
različnih virov. Javni viri v obveščevalni dejavnosti niso samo zbirka novih časopisnih
izrezkov ali klipov in tudi ne samo kvalitetno brskanje po internetu, temveč lahko s
sodobno mrežo sodelavcev obveščevalnih služb tudi na terenu preverjamo javno
-
9
dostopne podatke. Tako gradimo mreže dostopov do javnih virov in jih upravljamo
glede na potrebe in drugo. Sodobno lobiranje, ki je sicer interesno posredovanje,
uporablja mreže baz javnih podatkov, pri čemer je bistveno, da pri teh dejavnostih
nikoli ne posegamo v človekovo zasebnost in ne kršimo veljavne zakonodaje.«
(Ivanuša in Podbregar, 2010: 192).
»Načrtovalci sprememb v slovenski obveščevalno-varnostni skupnosti bi skupaj z
nadzorniki in iskalci pravnih rešitev lahko po prej opisanih smereh najhitreje
vzpostavili sodobno bazo podatkov, ki bi izvajalcem obveščevalne dejavnosti in
tistim, ki odločitve sprejemajo, omogočal dosegati zadostne rezultate. Pri tem naj se
natančno sledi strogi ločnici med tajnimi podatki, pridobljenimi z neizogibnim
poseganjem v človekovo zasebnost, in javnimi podatki, pridobljenimi iz javno
dostopnih virov. Javni viri v obveščevalno-varnostni dejavnosti so zato vedno bolj
cenjeni v smislu načrtovanja in posledične potrditve pravilnosti oziroma napovedne
vrednosti informacij.« (Ivanuša in Podbregar, 2010: 192).
1.2 Informacije iz javnih virov (OSINF)
»Informacije iz javnih virov (Open Source Information, v nadaljevanju: OSINF) so vsi
podatki iz dostopnih internetnih, tiskanih, časopisnih in drugih elektronskih virov
(npr. radio, TV itd.). To niso nujno brezplačni podatki in vključujejo komercialno
oddajanje podatkov (npr. BBC monitoring ali Factiva, komercialne satelitske slike
itd.).»Izvajanje temeljne naloge obveščevalno-varnostnih služb, tj. proces
pridobivanja podatkov, poteka v ciklusu, sestavljenem iz petih korakov (NATO Open
Source Handbook, Intelligence Reader, and Intelligence Exploitation of the Internet,
2002, https://www.eurosint.eu):
1. načrtovanje,
2. zbiranje podatkov,
3. obdelava podatkov,
4. analiziranje,
5. izdelava končnega »izdelka« – informacije – in posredovanje tega naročniku.
Tak koncept obveščevalnega cikla je doživel veliko kritik, saj naj ne bi upošteval
dinamične narave dela obveščevalno varnostnih služb in naj bi posledično vplival na
zunanje okolje. Koncept, ki naj bi upošteval to razgibanost dela in posledično tudi
-
10
odziv okolja v procesu svojega dela, je poimenovan »lijak vzročnosti«. Prednost tega
koncepta naj bi bila predvsem v tem, da se za končni izdelek izločijo nepotrebni
podatki.« (Podbregar in Ivanuša, 2010: 192).
1.3 Obveščevalne informacije iz javnih virov (OSINT)
»Open Source Intelligence (OSINT) je eden od treh tradicionalnih virov obveščevalne
dejavnosti in edini javno dostopen. Objavljenih je kar nekaj raziskav na področju
razvoja orodij in tehnologije za podporo procesa OSINT. International Conference on
Intellegence and Security Informatics (IEEE), ISI 2004–2007, daje poudarek
povezovalnim orodjem in tehnologijam.« (Ivanuša in Podbregar, 2010: 193).
»OSINT se lahko organizira kot povsem samostojen proces obveščevalno-varnostne
dejavnosti, saj je obveščevalni ciklus proces, ki se začne z zahtevo za obveščevalne
študije. To zahtevo poda odločevalec oziroma uporabnik obveščevalnega izdelka
OSINT oziroma informacije. Posledica take zahteve sta načrt in identifikacija
informacijskih virov. Raziskovalec ali specialist OSINT nato zbira ustrezne podatke z
uporabo različnih informacijskih orodij, jih vrednoti, indeksira ter združuje v
označene generatorje podatkov. Tako zbrane podatke preda analitiku, strokovnjaku
za vsebino, da jih analizira ter selekcionira in na podlagi zahteve naročnika izbere
vse razpoložljive vsebine v želenem obsegu in obliki. Gre za vizualizacijo zahtevanih
oziroma želenih podatkov. V naslednjem koraku potem pomembne in vidne podatke
združi v končno vsebino oziroma izdelek/informacijo oziroma študijo za ciljnega
naročnika.« (Ivanuša in Podbregar, 2010: 193).
»Nujna sta veščina ločevanja med podatki in informacijami ter končnimi dejstvi in
zagotavljanje kredibilnosti javnega vira oziroma njegov predhodni ugled v
razpoložljivem času. Kredibilen javni vir je tisti, ki daje na voljo elementarne
podatke in je najbližji viru dogodka ali vsebini. To so na primer prva poročila o
nekem dogodku, komentarji, znanstvene razprave, mnenja ipd. Sama analitika
oziroma analize so za OSINT že sekundarnega pomena, ker večinoma nastajajo s
časovnim zamikom glede na začetek samega dogodka. Zato je hitro ugotavljanje
kredibilnosti in funkcije izbranega javnega sporočila s stališča OSINT v obveščevalno-
varnostni dejavnosti ključnega pomena. Obsežno pomanjkanje kadra z izvedeniškim
znanjem in poznavanjem tujih – manj znanih – jezikov in področij, kjer nastajajo
novodobne grožnje, oziroma pomanjkanje in podcenjevanje znanja nasploh hromijo
odločevalce ter vodijo v enostranskost in napačne odločitve, ki so posledica množice
-
11
podatkov, ne pa premišljenih in analitično obdelanih podatkov in kredibilnih
informacij, ki sledijo. OSINT se osredotoča na zbiranje kvalitetnih primarnih virov in
na proces strukturiranja digitalnih podatkov. Razumeti je treba zahtevo po
informaciji (Requets for Information) in probleme, ki so vsebina analiziranja, ter
vzpostaviti jasno sodelovanje med analitikom in uporabnikom informacije.« (Ivanuša
in Podbregar, 2010: 193).
2 Metodološki pristop
Metode, ki smo jih uporabili za pisanje diplomske naloge so naslednje:
- Metoda OSINT – Open Source Intelligence (Ivanuša in Podbregar, 2010).
- Metode analize pisnih, elektronskih in internetnih virov, ki jo bomo uporabili
za razčlenjevanje in obdelavo vsebine navedenih virov (Ivanko, 2007).
3 Raziskovalni vprašanji
Postavili smo si naslednji raziskovalni vprašanji:
� Raziskovalno vprašanje 1: Obstajajo indici, da se ZDA vmešava v notranje
zadeve Republike Srbske v BiH,BiH,Kosova,Hrvaške
� Raziskovalno vprašanje 2: Angelina Jolie se zavzema za ukinitev Republike
Srbske v BiH.
4 Zgodovinsko ozadje
4.1 Islamizem v BiH
»Globalni džihad – skrajna islamistična ideologija, katere zastopnik je Al-Kaida je
svoj največji razcvet doživela ob koncu hladne vojne. Del džihada pa sega/je segal
tudi v BiH, kjer so ustvarili bazo, s pomočjo katere so pripadniki islamistične
ideologije omogočili širitev svojih aktivnosti tudi na Zahod. Islamizem se je ob koncu
hladne vojne zelo okrepil, sej je v islamskem svetu vedno bolj živela ideja, da je
treba izločiti kvarne vplive zahoda, hkrati pa obuditi in obnoviti dlje časa spečo
muslimansko civilizacijo. Vojna v BiH je bila glavna zgodba v medijih v preteklem
desetletju, a kljub temu da je bilo ogromno napisanega o obeh vojskujočih se
straneh, a nihče se ni resnično poglobil v vlogo, ki so jo v vojni odigrali tuji
-
12
islamistični borci. Nihče se ni vprašal kakšno grožnjo varnosti lahko predstavlja
skrajni islamizem na evropskih tleh.« (Kastelec, 2008: 5-6) ).
»Schindler v svojem delu »Unholy Terror« pravi, da so se v času prve svetovne vojne
različni narodi znotraj današnjega ozemlja BiH pripadali različnim sprtim stranem.
Tako je že v tistem času prihajalo do sovraštva, napetosti in maščevanja med
sosedami. Enako ali še celo bolj intenzivno, je prihajalo do sporov v času 2.sv. vojne,
ko so centralne sile zavzele Jugoslavijo. Znotraj držav so se začele formirati
nacistične skrajno desno usmerjene skupine, ki so bile prežete z radikalnimi idejami
in pogledi. Te skupine so bili, Četniki, Ustaši in Mladi Muslimani. Ustaši in Mladi
Muslimani so ves čas sodelovali z nacističnim režimom med 2. Svetovno vojno. Mladi
Muslimani so imeli celo divizijo, ki je bila del Himmlerjevih elitnih enot SS. Ta enota
je bila po Schindlerjevem mnenju znan po številnih pobojih in nehumanih početjih
storjenih nasproti Srbom.« (Kastelec, 2008: 34-35).
Ob podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, so njegovi podpisniki iz ZDA odšli zelo
nezadovoljni. Hrvaška stran je dobila svoje ozemlje, a si je le tega delila z
muslimani. Srbi so dobili priznanje Republike Srbske, a je bila slednja še vedno del
Bošnjaške države. Tudi muslimani so dobili velik del ozemlja, ki so ga želeli, a še
vedno so bili del neke skupne države. Islamisti so za prihod mudžahidov v državo
znotraj evropske celine potrebovali nekoga, ki jih bo podpiral v boju proti
nevernikom/sovražnikom. Njihov največji zaveznik znotraj BiH je bila bošnjaška
vlada in njen predsednik Alija Izetbegović. Pan islamizem se je v Bosni pojavil že v
začetku 20. Stoletja. Bošnjaki so redno gostovali na tujih islamskih univerzah, tudi na
kairski Al-Azhar. Tu se je rodilo tudi gibanje pod imenom »muslimansko bratstvo«,
katerega ustanovitelj je Hasan al-Bana. Leta 1941 je tudi v Bosni nastala skupina
»mladi muslimani«, katere ideologija je bila identična »muslimanskemu bratstvu«.
Član mladih muslimanov je bil tudi Alija Izetbegović. (Kastelec, 2008).
4.2 Tuji islamistični bojevniki v BiH
»Infrastruktura – islamistična je takoj po vojni v Afganistanu potrebovala nov namen
za njen obstoj. Vojna v BiH je tako postala novo muslimansko bojišče v katerem so
sodelovali tudi tisti islamisti, ki so kasneje sodelovali v napadih na ZDA. Skupna
ideologija vseh mudžahidov, je bil salafizem. Prihod mudžahidov v BiH ni bil spontan
dogodek, bil je namreč del načrta vodilnih islamistov, ki so boj želeli prenesti na
Zahod. Osama bin Laden in Al Kaida naj bi po mnenju Schindlerja odigrala pomembno
-
13
vlogo. Večina ljudi, ki je prišla v BiH je bila del Bin Ladnove Al Kaide. V BiH je
življenje izgubilo nekaj slavnih veteranov vojne v afganistanu – al Moataz,al Masri,
Shaaban.« (Kastelec, 2008: 45).
Na začetku vojne je bila bošnjaška vojska slabo oborožena, primanjkovalo ji je ljudi –
veliko jih je izgubilo življenje. To je bil povod za prihod tisočih bojevnikov iz
Bližnjega vzhoda v pomoč muslimanski skupnosti na Balkanu. Bosna je med vojno
poslala pravo gojišče mudžahidov iz Bližnjega vzhoda. V času vojne so se
mudžahidom pridružili tudi številni spreobrnjenci. Delegacija mudžahidov naj bi pod
okriljem Aziza in Shaabana formirala dva učna centra. Prvi je bil v zapuščenem
centru za ostarele v Zenici, drugi pa na okoli 40km oddaljeni pečini v Mehuričih v
bližini mesta Travnik. Centre so formirali po zgledu afganistanskega modela –
intenzivno ter agresivno rekrutiranje in treniranje vojaške taktike in drugih borilnih
veščin. Celotno urjenje so prežemale ideje islamskega fundamentalizma. Znana
enota za širjenje džihada v času vojne je bila 7. Muslimanska brigada, ustanovljena s
pomočjo TWRA in SDA. Ta enota je bila izpostavljena posebnemu urjenju prežeta z
islamistično ideologijo. Odgovorna je bila za številne brutalne vojne zločine – postala
je sinonim za brutalnost. (Kastelec, 2008: 45-46).
4.3 Militantni Islamizem
»Militantni islamizem se je v drugi polovici 20. Stoletja naglo širil po vsem
muslimanskem svetu. Ideologija se je v stvarnost prelevila v začetku 80ih let, ko se
je v Afganistanu organiziral vse muslimanski upor proti tedanji Sovjetski zvezi.
Tekom vojne so se razvila številna prijateljstva in poznanstva, ki so kasneje tvorila
jedro militantnega islamizma. V tej vojni so se rodila tudi prva islamistična
organizacija katere cilji niso bili zgolj lokalne temveč tudi globalne narave. Ena prvih
postaj te islamistične internacionale je postala Bosna in Hercegovina. Ker je bila BiH
začasa vojne v veliki gospodarski krizi, vojska je bila zelo slabo opremljena, se je po
pomoč obrnila k nekaterim islamskim državam in organizacijam. Zaradi prisotnosti
vere na balkanskem polotoku in naklonjenost muslimanske oblasti radikalnemu
islamizmu, se je islamski džihad ustalil tudi na obrobju današnje Zahodne Evrope. Na
ukaz Alije Izetbegovića je bila ustanovljena tudi prva islamistično-vojaška enota – El
Mudžahid, kot sem že zgoraj omenila. Na območje BiH so prihajali afganistanski
borci, obveščevalci, vojaki… - večina teh ljudi je bila del Bin Ladnove Al Kaide. BiH
naj bi v času vojne večkrat obiskala Ajman al-Zavahiri ter celo sam Osama bin Laden.
V prihod mudžahidov na bosanska tla je bilo vpletenih veliko število, pretežno
-
14
islamskih držav, ki so z orožjem oskrbovale mudžahide, poleg njih pa je bilo
ustanovljenih število humanitarnih organizacij. Med glavne lahko štejemo: Muslim
World League, International Islamic Relief Organization, Third World Relief Agency.
Izjave nekaterih ameriških obveščevalnih služb govorijo o tem da je kar tretjina
islamskih nevladnih organizacij na Balkanu prisostvovala pri širjenju islamističnih
idej.« (Kastelec, 2008: 37-38).
5 Ustvarjanje filma v deželi krvi in medu
5.1 Ustvarjanje scenarija
Angelina Jolie je po obisku BiH – kot ambasadorka dobre volje OZN4, dobila idejo, da
napiše scenarij za ljubezensko vojno dramo. Med pisanjem scenarija se je
posvetovala z ameriškim diplomatom in članom Clintonove administracije Richardom
Holbrookom, ki je bil eden izmed soavtorjev Daytonskega mirovnega sporazuma,
generalom Wesley Clarkom, ki je bil direktor za strateške načrte in politiko
obrambnega ministrstva med vojno v BiH in tujim dopisnikom Tomom Gjeltenom.
5.2 Richard Hoolbroke
Holbrooke je bil ugleden »pro bono« odposlanec predsednika Clintona za Balkan za
umiritev napetosti med Srbijo in vojsko OVK, ki se je zavzemala za samostojnost
Kosova. Leta 1999 je odpotoval v Beograd, da je takratnemu predsedniku Slobodanu
Miloševiću podal dokončni ultimat, pred napadom zveze NATO5. Bil je tudi glavni
pogajalec pri sestavljanju Daytonskega sporazuma. »Karadžić in Sacirbey vztrajata,
da sta z Holbrookom podpisala sporazum o umiku Karadžića iz politike v zameno za
imuniteto pred Haaškim sodiščem.«(Robertson, 2008). Holbrooke je bil
podpredsednik podjetja Perseus LLC od februarja 2001 – 2008, član upravnega odbora
gigantskega podjetja AIG. Zanimivo je, da so prav ta podjetja zabeležila največjo
rast dobička v času vojne na Balkanu. (Perlez, 1999).
5.3 Wesley Clark
Clark se je srečal z voditelji bosanskih Srbov, med drugim tudi z Ratkom Mladićem, ki
je bil kasneje obtožen vojnih zločinov in genocida. V javnost je prišla tudi slika na
4 Organizacija združenih narodov
5 North Atlantic Treaty Organization
-
15
kateri si Clark in Mladić izmenjavata baretke. Omenjena slika je povzročila tako v
ZDA kot drugje v svetu val zgražanj. ZDA so se takoj odzvale in sporočile, da je Clark
kljub odsvetovanju veleposlanika obiskal Mladića. Nekateri blizu Clintonove
administracije naj bi dogodek primerjali celo z Goeringom. In ta ista oseba kljub
polemikam in strašanski napaki dobi naziv SACEUR (pozicija omogoča nadzor sil Nata
v Evropi). Največji dogodek v nazivu SACEUR pa je bila vojna na Kosovu. Tudi tukaj
so znani številni zapleti, ki so se pojavili v izdajanju ukazov in odločitev s strani
Clarka. Varnostni svet je sprejel resolucijo 1199, ki spodbuja k spravi in ne odobrava
nikakršnih vojaških napadov. Nato se je zgodil incident Račak, zavrnitev
Rambouilletu sporazuma, kar je seveda Clark kljub sprejeti resoluciji 1199 izkoristil
(podpora Clintona in Albright) in z operacijo Allied Force napadel Jugoslavijo
(Kosovo). Prav tako je imel kontroverzne izjave v katerih je nakazoval, da je žrtev na
strani Srbije in Kosova še celo več kot poročajo mediji. Nekateri protivojni aktivisti
obtožujejo tako Clarka kot Clintona, da sta odgovorna za pokol v Srebrenici. ZDA ga
je»kaznovala« le s tem, da sam ni dobil vabila ob 50. letnici NATA.(General…, 2012)
6 Interes ZDA na Balkanu
6.1 Alija Izetbegović
»Ob podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, so njegovi podpisniki iz ZDA odšli
zelo nezadovoljni. Hrvaška stran je dobila svoje ozemlje, a si je le tega delila z
muslimani. Srbi so dobili priznanje RS, a je bila slednja še vedno del Bošnjaške
države. Tudi muslimani so dobili velik del ozemlja, ki so ga želeli, a še vedno so bili
del neke skupne države. Islamisti so za prihod mudžahidov v državo znotraj evropske
celine potrebovali nekoga, ki jih bo podpiral v boju proti nevernikom/sovražnikom.
Njihov največji zaveznik znotraj BiH je bila bošnjaška vlada in njen predsednik Alija
Izetbegović. Pan islamizem se je v Bosni pojavil že v začetku 20. Stoletja. Bošnjaki so
redno gostovali na tujih islamskih univerzah, tudi na kairski Al-Azhar. Tu se je rodilo
tudi gibanje pod imenom »muslimansko bratstvo«, katerega ustanovitelj je Hasan al-
Bana. Leta 1941 je tudi v Bosni nastala skupina »mladi muslimani«, katere ideologija
je bila identična »muslimanskemu bratstvu«. Član mladih muslimanov je bil tudi Alija
Izetbegović.« (Kastelec, 2008: 36).
»Schindler navaja, da je bil Alija Izetbegović , ki je bil po poklicu pravnik, eden
najvidnejših članov te skupine. Zaradi širjenja radikalnega islamizma preko revije El –
Mudžahid so ga leta 1946 zaprli skupaj s somišljenikom Nedzibom Sacirbegovićem.
-
16
Po izpustu iz zapora pa se je Izetbegović začel zavedati, da bo s svojim odkritim
izražanjem nagnjenj povzročil več škode kot koristi tako sebi kot svoji politični
karieri. To je bil prelomni dogodek,od tistega trenutka dalje je taktiko in se začel
kazati kot strpen in prozahodno usmerjen človek.« (Kastelec, 2008: 37).
»Mladi Muslimani so se v 70. letih začeli skrivno povezovati muslimanskim bratstvom
iz Egipta ter podobnimi gibanji iz drugih islamskih držav. Muslimansko bratstvo je v
naslednjih letih pošiljalo številne študente na šolanje v Jugoslavijo, kjer so poleg
šolanja, pomagali mladim muslimanom pri širjenju njihovih idej. Število skrivnih
pogovorov med bošnjaškimi islamisti in drugimi pripadniki iz tujine je začelo naglo
naraščati. V tem času je iz Sudana na študij v Jugoslavijo prišel Faith Al-Hasanayn,
znan po tem da je bil kasneje vodja največje islamistične organizacije, ki je
podpirala džihad v BiH. V tem času so se spletle prijateljske vezi med njim in Alijo
Izetbegovićem.« (Kastelec, 2008: 37).
Alija Izetbegović je spletel vezi tudi z Omer Behmenom, s katerem sta imela gorečo
željo širiti radikalne islamistične ideje preko programa islamska deklaracija. Njihove
namere je pravočasno prestregla tajna policija in jih aretirala leta 1983. Po izpustu
iz zapora Foca, je ustanovil demokratsko stranko SDA6 (izkoristil je slabe razmere v
Jugoslaviji – prezadolženost, brezposelnost). Iz aretacij se je namreč naučil, da svoje
ideje ne sme v dobro sebe in svoje stranke razkrivati javno, temveč jih mora zadržati
v tajnosti. Bil je odličen retorik in govornik, uporabljal je popularne aforizme, ki so
ustrezali, ugajali povprečnemu volivcu. Leta 1990 je stranka SDA naredila korak
naprej in se povezala tudi z lokalnimi imami, ki so med postali njihovi zavezniki pri
pridobivanju privržencev znotraj Bosne in Hercegovine. Po propadu komunizma je
bilo največ ortodoksnega islama po vaseh, tam so tudi začeli s pridobivanjem novih
volivcev, v večjih mestih pa je šlo bolj ali manj za sekularni islamizem. Vsaka
molilnica je postala sedež stranke SDA. Vsa ta dejanja so bila s strani SDA in
Izetbegovića očem javnosti neznana, prikrita. (Kastelec, 2008).
V začetku 90. let so iz stranke SDA, eden za drugim začeli izstopati nekateri
pomembni ljudje, Fikret Adbić – slednji tudi odstopi mesto predsednika Izetbegoviću,
saj je bil mnenja da je stranka SDA leglo radikalnega islamizma. Že leta 1991 je
Izetbegović pričel z obiski islamskih držav (Turčija, Iran), kjer se je dogovarjal
predvsem za finančno pomoč, največ naj bi je prišlo prav iz Irana. Nasprotnikom
politike SDA (sekularni muslimani) je kaj kmalu postalo jasno da Izetbegović ne
6 Stranka Demokratske Akcije
-
17
vključuje drugih ljudi, kot zgolj muslimanov. Njegovi obiski evropskih prestolnic so
bili zaznamovani z govori o multikulturnosti, manjšinskih pravicah, demokraciji,
medtem ko je ob obiskih islamskih držav nemalokrat govoril je o džihadu/sveti vojni.
Med drugim naj bi svojo vojsko redno nagovarjal s pozdravom »selam« in ne v svojem
bošnjaškem jeziku. SDA se je pripravljala na dejanja ki bi pripomogla k neodvisnosti
BiH je razglasila suverenost, s čimer se nikakor niso strinjali bosanski Srbi. SDA je
ustanovila paravojaško skupino pod imenom Patriotska liga pod vodstvom Čengića
(znan je bil svojih prijateljskih vezeh z islamskimi državami ter tudi po tajnih
pošiljkah orožja v BiH). Enota ni bila vojska BiH temveč osebna vojska SDA.
Sarajevska vlada je ves čas zatrjevala, da so islamistični bojevniki v BiH samotarji, ki
delujejo na lastno pest in nimajo nikakršnih povezav z vojsko BiH. V resnici pa je bila
enota El Mudžahid integrirana v vojsko BiH, v uradnih dokumentih znana kot vojaška
enota 5689. Alžirski vodja vojske El Mudžahid je v enem izmed svojih intervjujev
dejal, da so bili prostovoljci iz islamskih držav del vojske BiH in so le izpolnjevali
ukaze Delića in Izetbegovića. Islamizacija BiH je bila skriti cilj SDA, katerega pa
Zahod ni uvidel oziroma ga ni želel. SDA je med vojno za propagando najela svetovno
znani ameriški firmi Hill&Knowlton ter Ruder Finn, ki se ukvarjata z javnim
mnenjem. Poleg omenjenih podjetij je za propagando veliko storil tudi ambasador
pri Združenih Narodih, Muhamed Sacirbey (njegov oče je bil aktivist organizacije
mladi muslimani in je bil leta 1946 zaprt skupaj z Alijo Izetbegovićem). O
nehumanosti in dvojni igri SDA govori tudi primer napada na sarajevsko tržnico
4.2.1994 v katerem je življenje izgubilo 46 civilistov, s strani Srbov – a to trditev
zanikajo številne obveščevalne agencije. (Kastelec, 2008).
6.2 Destabilizacija Jugoslavije
Stebre za destabilizacijo Jugoslavije sta po mnenju Haskina ustvarila Mednarodni
denarni sklad in Svetovna banka. Leta 1982 je ameriška zunanja politika organizirala
niz posojil pod novo ustanovljenimi programi za strukturno prilagajanje, za
obravnavanje 20 milijard dolarjev dolga v ZDA. Učinek posojil v okviru programov je
bil, da so povzročile gospodarsko in politično opustošenje, posledično je gospodarska
kriza ogrožala politično stabilnost in s tem povečala že tako visoke etnične napetosti.
(Haskin, 2006).
Leta 1990 sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad začela s programom in
izdatki jugoslovanske države so šli v smeri odplačila dolgov. Kot rezultat pa so bili
odstranjeni socialni programi, razvrednotena valuta, zamrznjene plače, cene pa so
-
18
rasle. Reforme so bile kot gorivo za tendence po odcepitvi, ki so sicer že obstajale
zaradi gospodarskih dejavnikov, kot tudi etnične delitve in so zagotavljale de facto
odcepitev nekaterih republik. (Chossudovsky, 2002).
Leta 1990 je ameriška vojaška služba izdala National Intelligence Estimate (NIE), ki je
predvideval, da bi se razpad Jugoslavije razvil v državljansko vojno. Poročilo je za
destabilizacijo obdolžilo Slobodana Miloševića. (Binder, 1990).
6.2.1 Zakon 101-513
Petega novembra leta 1990, eno leto pred začetkom državljanske vojne v Jugoslaviji,
je Ameriški kongres sprejel zakon 101-513. Ta zakon je brez predhodnega opozorila
zmanjševal vsa proračunska sredstva, posojila Jugoslaviji, obenem pa prisili tudi
Svetovno banko in Mednarodni denarni fond, da storita enako. Ta zakon je bil kot
podpisan nalog za »smrt«. Ena določba je bila tako smrtonosna, da je celo poročilo
CIE7 tri tedne kasneje napovedalo krvavo državljansko vojno. Kasneje je
brezposelnost v Jugoslaviji narasla iz 20% na 41%. (Origins of…, 2012).
6.2.2 Konflikt Jugoslavija - Hrvaška
Leta 1991 je izbruhnil konflikt med Jugoslavijo in Hrvaško, ko je slednja razglasila
neodvisnost. Premirje med njima je bilo doseženo šele leta 1992, vendar so Hrvati še
izvajali manjše vojaške ofenzive do leta 1995 in s tem tudi sodelovali v okviru
vojaških operacij v Bosni. Leta 1995 je Hrvaška začela operacijo Nevihta s katero so
si Hrvati poskušali priboriti regijo Krajina. Hrvaškemu generalu Anteju Gotovini so
leta 2008 sodili v Haagu za vojne zločine povezane prav s to bitko, ki je bila ključna
za umik Srbov iz Hrvaške in stabilizacijo hrvaške neodvisnosti. ZDA so podpirale
operacijo, CIA pa je aktivno informirala Hrvaške obveščevalne službe, kar je vodilo
do razselitve med 150.000 in 200.000 Srbov. Razselitve so spremljali umori, ropanje,
požiganje vasi in etnično čiščenje. Hrvaške vojake so usposabljali trenerji iz ZDA,
Gotovina pa je bil celo osebno podprt s strani CIE.(LeBor, 2008).
6.2.3 Oboroževanje bosanskih muslimanov
Clintonova administracija je dala "zeleno luč" Iranu za oboroževanje bosanskih
muslimanov in od leta 1992 do januarja 1996, je obstajal izvoz iranskega orožja in
svetovalcev v Bosno. Poleg tega so si Iran in druge muslimanske države pomagale
7 Cental Intelligence Agency
-
19
med seboj s pošiljanjem Mudžahedinov v Bosno, za boj z muslimani proti Srbom. To
so bili tako imenovani sveti bojevniki iz Afganistana, Čečenije, Jemna in Alžirije.
Nekateri strokovnjaki naj bi sumili povezave z Osama bin Ladnovimi tabori za urjenje
v Afganistanu. Poseg v zahodni Balkan je zaostril napetosti v regiji in pomagal
vzdrževati sovražnosti. S priznanjem terjatev separatističnih republik in skupin v
letih 1990 in 1991 je zahodna elita (Amerika, Britanija, Francija in Nemčija)
spodkopala vladne strukture v Jugoslaviji, povečala negotovost, vnela spore in
povečala etnične napetosti. Z zagotavljanjem logistične podpore za različne
vojskujoče se strani med vojno, je zahodna intervencija zavlekla stalen konflikt v
sredino devetdesetih let. (O’Neill, 2004).
6.2.4 Tihotapljenje orožja
Med vojno v Bosni naj bi bilo ogromno orožja pretihotapljenega skozi Hrvaško. To je
bilo urejeno s pomočjo tajnih agencij ZDA, Turčije in Irana, z vrsto radikalnih
islamističnih skupin, vključujoč afganistanske Mudžahedine in pro-iranske Hizbullahe.
Poleg tega, so bile tudi tajne službe Ukrajine, Grčije in Izraela zaposlene z
oboroževanjem bosanskih Srbov. Nemška obveščevalna agencija naj bi prav tako
pošiljala orožje bosanskim Muslimanom in Hrvaški za boj proti Srbom. (Aldrich,
2002).
6.3 Military Professional Resources Inc (MPRI)
ZDA je na vojno v regiji vplivala na različne načine. Leta 1995 naj bi imeli glavnino
vpliva skozi privatno podjetje Military Professional Resources Inc. (MPRI) iz Virginije,
ki je bila v lasti upokojenih generalov in obveščevalnih uradnikov (William F. Kernan –
poveljnik 1 bataljona v Vietnamu, Carl E. Vuono – poveljnik v Vietnamu, CEO MPRI,
usposabljanje je prineslo velike dobičke njima kot tudi vladi). Ameriška ambasada v
Zagrebu je priznala, da MPRI usposablja Hrvate z dovoljenje vlade ZDA. (Eagar,
1995).
6.4 OVK
Leta 1996 je albanska mafija, v sodelovanju z Osvobodilno vojsko Kosova (OVK),
militantno gverilsko organizacijo, prevzela nadzor nad glavnimi potmi balkanske
trgovine s heroinom. OVK je bila povezana z nekdanjimi afganistanskimi borci
Mudžahedinov v Afganistanu, vključno z Osama bin Ladnom. (Albanian…, 2012).
-
20
Leta 1997 se je Osvobodilna vojska Kosova začela boriti s srbskimi silami, leta 1998
pa jo je ameriški State Department odstranil iz svojega seznama terorističnih
organizacij. Pred in po letu 1998 je KLA prejemala orožje, usposabljanje ter podporo
ZDA in zveze NATO, državna sekretarka Madelline Albright pa je imela tesne politične
odnose z vodjo OVK Marttijem Ahtisaarijem. (Christoff, 2001).
Tako CIA in nemška obveščevalna agencija sta podpirala OVK teroriste v Jugoslaviji
pred in po NATO-vem bombardiranju Jugoslavije leta 1999. Nemška obveščevalna
agencija je imela stike s OVK od zgodnjih devetdesetih, v istem obdobju pa je OVK
navezovala stike med drugim tudi z Al-Kaido. Člani OVK so bili izurjeni v
afganistanskih taborih pod nadzorom Osame bin Ladna. Združeni Narodi so navedli,
da so bili za večino nasilja krivi člani OVK, še posebno tisti, povezani z Marttijem
Ahtisaarijem. (Chossudovsky, 2008).
6.5 Geostrateške analize tal
Deset dni pred razglasitvijo neodvisnosti Kosova je bila končana dvoletna analiza
raziskovanja vzorcev tal na Kosovu, ki jo je opravila raziskovalna družba iz Velike
Britanije. Že sama začetna analiza je pokazala možnost obstoja velikih nahajališč
zlata, srebra, niklja, kobalta, kroma,… Glavni cilj raziskovanj je bil iskanje zlata v
področju Dražnje. Rezultati so pokazali, da naj bi ga bilo celo do 8 g na tono. To je
bil verjetno glavni razlog za podporo velikih sil, predvsem ZDA, k neodvisnosti
Kosova. Da bi tujcem olajšali posel in jim omogočili, da se čim bolj okoristijo, je
srbska skupščina leta 2004 izglasovala nov Zakon na dodano vrednost, ki poleg 18%
uvaja tudi 8 %, kar gre v dobro navedenim družbam. Taksa na korporacijski zaslužek
pa je bila s posebnim amandmajem zmanjšana s 14 na 10% in je najnižja v Evropi.
(OSINT vir).
6.6 Natovo bombardiranje Kosova
Natovo bombardiranje Kosova marca leta 1999 je bilo utemeljeno z izjavo, da imajo
neizmerno željo za konec srbskega zatiranja Albancev na Kosovu, ki je bil označen za
genocid. Clintonova uprava je takrat trdila, da je bilo vsaj 100.000 kosovskih
Albancev pogrešanih in da naj bi jih pobili Srbi. Bill Clinton je dogodke, ki so se
zgodili na Kosovu primerjal s holokavstom. Ameriški State Department je v svoji
izjavi za javnost izjavil, da ocenjuje število mrtvih na okrog 500.000 Albancev.
Sčasoma se je uradna ocena zmanjšala na 10.000, kljub temu pa je bilo po izčrpnih
-
21
preiskavah ugotovljeno, da lahko manj kot 2500 smrti Albancev pripišejo Srbom. Med
Natovim bombardiranjem Srbije je bilo ubitih med 400 in 1500 srbskih civilistov,
Gavin Marshall pravi, da je NATO zagrešil kar nekaj vojnih zločinov, med njimi tudi
bombardiranje srbske TV postaje in bolnišnice. (Gavin Marshall, 2008).
Leta 2000 je ameriški State Department, v sodelovanju z American Enterprise
Institute (AEI) na Slovaškem organiziral konferenco o evro-atlantski integraciji. Med
udeleženci so bili številni voditelji držav, ministri in veleposlaniki različnih evropskih
držav, kot tudi uradniki Združenih narodov in Nata. Pismo korespondence med
nemškim politikom na tem srečanju in nemškim kanclerjem je razkril pravo naravo
kampanje Nata na Kosovu. Konferenca je zahtevala hitro razglasitev neodvisnosti
Kosova in da je glavni namen vojne v Jugoslaviji povečanje zveze NATO. (Pavić,
2008).
Srbija naj bi bila dokončno izključena iz evropskih razvojnih programov, s tem pa
upravičena ameriška vojaška navzočnost v regiji. Končni cilj širitve je bil namenjen
zadrževanju in onemogočanju delovanja Rusije na tem območju. (Pavić, 2008).
Velikega pomena je bilo, da je vojna ustvarila razlog za nadaljnji obstoj Nata po
koncu hladne vojne, saj so na vse načine poskušali upravičiti svoj nadaljnji obstoj in
željo po širitvi. Poleg tega so, Rusi predpostavljali, da se bo NATO raztopil ob koncu
hladne vojne. Na koncu se NATO ni samo razširil ampak se celo vključil v vojno v
notranjem sporu v Jugoslaviji. To je bilo razumeti kot veliko grožnjo. Tako lahko
veliko napetosti v odnosih med ZDA in Rusijo v zadnjem desetletju zagotovo
pripišemo vojni z Jugoslavijo leta 1999. (Zunes, 2009).
Kosovski premier Agim Ceku je povedal, da bo Kosovo kljub nasprotovanju Rusije
razglasilo neodvisnost, a le v primeru, da jih bodo pri tem podprli ZDA, Evropska
unija in Združeni narodi. Obrazložil je, da bo njihovo ravnanje odvisno od priporočil
Američanov, Evropejcev in generalnega sekretarja Združenih narodov - brez
njihovega strinjanja neodvisnosti ne bodo razglasili. (Agim Ceku…, 2007).
6.7 Willy Wimmer
Willy Wimmer podpredsednik parlamentarne skupščine OVSE in član nemškega
zveznega parlamenta (Nacionalni parlament) za konzervativno krščansko
demokratsko unijo CDU ni bil še nikoli oviran s strani nekdanjega kanclerja Helmuta
Kohla glede svojih ostrih kritik o napadu NATA na Jugoslavijo. Njegova izjava – kritika
-
22
3. Aprila izrečena v preddverju zveznega parlamenta razburila tako nemške politike
kot širšo javnost. (Interview…, 2008).
V svoji izjavi je gospod Wimmer opozoril, da eno leto po začetku napada NATA na
Jugoslavijo, je postajalo vse bolj jasno, da je bila Kosovska vojna prelomnica za
nadaljnji razvoj sveta. Sklicujoč se na svoje nedavne pogovore v Moskvi, je poudaril,
da po letih neplodnih pogovorov med ZDA in Evropo, je Rusija sprejela novo vojaško
doktrino, ki posebej obravnava NATO in Zahod (NATO je v novi doktrini potencialna
grožnja Rusiji). (Interview…, 2008).
Wimmer se je vprašal tudi naslednje, zakaj je Rusija sprejela nove smernice za prvo
uporabo jedrskega orožja ravno sedaj – ne vidi drugega razloga kot vojno v
Jugoslaviji. Opozoril je tudi na svoje pogovore v Pekingu. Tudi tam naj bi se stvari,
odnosi poslabšali. Kljub opravičilom ZDA in zanikanjem, Kitajci še vedno trdno
verjamejo da je samo en ameriški bombnik preletel celotno pot izključno z
namenom, da uniči Kitajsko veleposlaništvo v Beogradu. Kljub vsem trditvam NATO-
vih uradnikov da gre za izključno humanitarno vojno je Willy opozoril Evropejce na
dejanja po operaciji – vse je bilo pripravljeno in skonstruirano tako, da se NATO
razširi in pridobi še večjo verodostojnost tudi na tem območju Balkana. Sam je
mnenja da je »humanitarna vojna na Kosovu« odšla iz nadzora. Svojo trditev je
podkrepil z naslednjimi podatki, da so Judje – skoraj vsi, pobegnili iz Kosova v
Beograd, poleg tega je KLA skoraj v celoti »počistila« preostanek etničnih Srbov in
Romov na Kosovu, katoliški Albanci poročajo o nasilnih dejanjih zgrešenim proti njim.
(Pavić, 2008). V zaključku govora pa je g. Wimmer obravnaval vse večje napetosti
med Evropo in ZDA, Evropejce pa poziva naj dobro premislijo o vstopu v morebitno
naslednjo vojno na Balkanu. Opozoril je na načrte American defence palanning
guidelines. V dokumentu Pentagona je opozoril na kot britev oster ukaz, da morajo
biti vsi načrti usmerjeni proti nastajanju tekmecem ZDA, pri čemer podpirajo NATO
kot bistveni kanal za dosego ameriškega vpliva v Evropi in kot instrument za
odločanje in sodelovanje na evropski ravni.( Interview…, 2008).
-
23
7 Odzivi javnosti ob premieri filma
Angelina Jolie se je v svojem filmu V deželi krvi in medu brezkompromisno, celo
predrzno lotila tabu tem - krvave vihre na Balkanu, sistematičnih posilstev, taborišč
in vprašanja možnosti ljubezenske zgodbe med žrtvijo in oficirjem. In kot pišejo
svetovni kritiki, ji je za to treba priznati pogum. Tudi pogum, da gre film v svetovne
kinematografe v izvirnem lokalnem bosanskem, srbskem, hrvaškem jeziku, čeprav je
posnela tudi angleško verzijo. Pred začetkom projekcije je avtorica, ki je v Bosni in
Hercegovini dobila status nacionalne ikone in dobrotnice, občinstvo pozdravila v
bosanščini in s tem požela navdušenje večtisočglave množice. V svojem govoru je
poudarjala da so ta film naredili ne le zato, da bi svet opomnili, da se take strašne
stvari v naši zgodovini ne smejo pozabiti, ampak da bi svetu pokazali neverjeten
talent in umetnost te izjemne dežele, Bosne. Dejala je da ve, da bo film prebudil
boleče spomine in da je to izjemno »težak« film, a upa, da film občinstva ne bo
spomnil samo na to, kaj vse so pretrpeli, ampak da jih bo spomnil tudi na to, da so
preživeli. (Milek, 2012).
Večina kritik, ki so bile podane ob premieri filma, med drugim tudi britanski
Guardian, ji priznava, da se je v filmu začutilo, kako natančno je bila Jolijeva
seznanjena s kompleksno vojno tematiko na Balkanu. Tudi sama je večkrat poudarila,
da je za film naredila resne raziskave: posvetovala naj bi se s strokovnjaki, kot so
pokojni general Richard Holbrook, arhitekt Daytonskega sporazuma iz leta 1995,
general Wesleyj Clark, nekdanji poveljnik NATA, in dopisnik Tom Gjelten, ki je
poročal o vojni za ameriški nacionalni radio. (Milek, 2012).
Režiser in producent Ademir Kenović, državljan BiH je dejal, da je Jolijeva
neizmerno veliko pomeni za BiH in celotno regijo. Strnil je, da je film refleksija,
izsek, biopsija vsega grdega, brutalnega, vulgarnega – iz njenega vidika
obravnavanja. Dodal je še, da je to je mentalna serija elektrošokov, ki so se zares
dogajali in zgodili. Ta film naj bi bil zdravilo za vse prebivalce BiH in sporočilo vsem,
sosedom, prijateljem sorodnikom v Srbiji, da se čim prej soočijo z resnico. Ker je to
edini način, da se ozdravijo. (Milek, 2012). Pri tem pa se ne moremo izogniti
razmišljanju in skromnemu mnenju, da je celota brez celote kar naenkrat postala
resnica brez drugega vidika obravnavanja, kar so pri scenariju in realizaciji projekta
nehote ali »namenoma« opustili.
-
24
Po številnih pričanjih so s sedežev vstajali pretreseni obrazi žensk in moških, ki so ob
gledanju prizorov v filmu še enkrat podoživeli grozote. Prav tako je bilo videti
obraze mladih, katerim je v očeh pisalo, da so zdaj bolj razumeli svoje starše in
morda okoliščine, v katerih so se rodili. (Milek, 2012). Sistemskega razmišljanja
očitno ni bilo oziroma ga ne poznajo (Mulej et al., 2007).
Prav tako je receptorka hotela Art v BiH dejala za slovenski časopis Delo, da si filma
ne bo ogledala. Sama je bila namreč med vojno trikrat zadeta in preživela, medtem
ko je njenega sina, pred njenimi očmi raznesla granata. (Milek, 2012).
Nekdanji vojak, pa je o filmu dejal, da je to prvi film, ki konkretno pokaže razliko
med agresorjem in tistimi, ki branijo svoje mesto. V vojni se je namreč boril s Srbi,
Hrvati in Muslimani z ramo ob rami, proti okupatorju njihovega mesta. Njihovi
bosanski režiserji naj bi vedno poskušali nekako uravnotežiti te stvari, ker so imeli še
vedno dušo in so se spominjajo bratstva in enakosti. Zaveda se, da zmagovalci pišejo
zgodovino, a v tej vojni ni bilo zmagovalcev, zato ta zgodovina nikoli ni bila
napisana. Zato je mnenja, da je toliko bolj pomembno, da so jo »zapisali« prav
takšni filmi. Je mnenja, da to ni antisrbski film, temveč da film prikazuje čisto
resnico. (Milek, 2012). Svetujemo, da si bralci in zainteresirana javnost prebere:
»Vloga informacij pri sistemskem razmišljanju (Podbregar, Mulej, Pečan, N.,
Podbregar, Ivanuša, 2010: 9-12).
Po vseh kontroverznih odzivih, ki smo jih navedli zgoraj, na Balkanu slabo kaže, da
bo ta film pripomogel k pomiritvi strani v razdeljeni deželi, kakršna je Bosna in
Hercegovina danes. Morda bo film pripomogel celiti rane v Bosni in Hercegovini,
nekje drugje jih bo očitno šele zares začel odpirati. Že samo bežen pogled na srbske
forume je grozljiv, buhti od žaljivk, groženj, sovražnega govora. V Srbiji se že
mesece vrstijo javni protesti, s sloganom, da Angelina Jolie širi protisrbsko
propagando, demonizira Srbe in da želi s filmom doseči ukinitev Republike Srbske v
Bosni in Hercegovini. (Milek, 2012).
Obisk Angeline pri predsedniku ZDA, Baracku Obami, ki naj bi z njo, Zano Marjanović
in Bradom Pittom govoril o njenem nadaljnjem humanitarnem delu pri preprečevanju
množičnih zločinov in njenem boju proti seksualnem nasilju nad ženskami, sploh v
kriznih območjih, po našem mnenju priča tudi o usmeritvah ZDA vnaprej in njeni
prisotnosti in interesu na Balkanu.
-
25
8 Raziskava
8.1 Predstavitev raziskave in udeleženci
Z namenom preverjanja raziskovalnih vprašanj, ki smo si jih zastavili na začetku
diplomske naloge, smo izvedli anketiranje z uporabo strukturiranih vprašalnikov8.
Izbrali smo 10 anketirancev, ki so si ogledali film V deželi krvi in medu, različnih
narodnosti, od teh je 5 oseb ženskega spola ter pet moškega, starih od 20 let do 65
let. Z izvedbo smo želeli predstaviti mišljenje, poglede laične javnosti ob izidu filma
V deželi krvi in medu, režijskega prvenca Angeline Jolie. Vsem anketirancem so bila
zastavljena enaka vprašanja.
Z mnenji anketirancev, odzivom javnosti ob izidu filma, podatki pridobljenimi s
pomočjo uporabe OSINT metode smo želeli prikazati »sredino« med podatki
pridobljenih iz javnih virov in zaznavo laikov, ki je lahko popolnoma nesmiselna,
izmišljena. Resnice o tajnem delovanju ZDA na področju Balkana, vmešavanju v
notranje zadeve BiH, Srbije, Kosova, Hrvaške, vplivanje na ključne politične akterje
v državah nekdanje Republike Jugoslavije, prisostvovanju ZDA pri oblikovanju
scenarija filma V deželi krvi in medu ne moremo popolnoma ugotoviti, saj so nekateri
podatki zaupne narave, lahko pa se ji dodobra približamo v tej meri, da jo
prepoznamo v njenih osnovnih okvirih.
Z mnenji anketirancev in posledično tudi z odzivi javnosti smo želeli prikazati tisti
vidik obravnavanja resnice, kot jo prikazujejo mediji oziroma kot si jo vsak
posameznik predstavlja sam v okviru svojega moralnega in vrednostnega sistema,
splošne ozaveščenosti o aktualnih in političnih dogodkih, ter čustvene in realne
percepcije. Na nasprotni strani pa imamo podatke pridobljene s pomočjo OSINT
metode, argumentirane z lastnim mnenjem, ki laični javnosti niso poznani in resnico
prikazujejo v popolnoma drugačnih okvirih. S pestro izbiro udeležencev, različnih
narodnostnih skupin pa smo želeli zapolniti tudi tiste vrzeli, ki nam onemogočajo
pogled na »sredino« med resnico in zmoto. »Razlika med trdo in mehko sistemskim
razmišljanjem.«(Mulej, Ivanuša, 2012-osebni vir).
8 Glej poglavje - Priloga
-
8.2 Odgovori udeležencev
1. Ali se vam zdi, da film korektno prikazuje etnično
2. Ali je Angelina Jolie primerna oseba za režiranje
26
Odgovori udeležencev
Tabela 1
Tabela 2
1. Ali se vam zdi, da film korektno prikazuje etnično stanje na Balkanu?
Ne
Da
2. Ali je Angelina Jolie primerna oseba za režiranje tovrstne tematike?
Da
Ne
Ne vem
Ne
Da
Ne vem
-
3. Menite, da se Angelina Jolie zavzema za ukinitev
4. Kakšni občutki so vas prevzemali ob gledanju
27
Tabela 3
Tabela 4
3. Menite, da se Angelina Jolie zavzema za ukinitev Republike Srske v BiH?
Da
4. Kakšni občutki so vas prevzemali ob gledanju filma?
Navdušenje
Žalost
Jeza
Evforija
Ne
Navdušenje
-
5. So vojni dogodki v filmu opisani realno?
6.
28
Tabela 5
Tabela 6
So vojni dogodki v filmu opisani realno?
Da
6. Dojemate film kot režijski prvenec?
Da
Ne
Ne
-
7. Ali ste mnenja,da je A
8. Menite, da je film p
29
Tabela 7
Tabela 8
7. Ali ste mnenja,da je Angelina Jolie upravičeno dobila poklon Sarjajevčanov?
Da, se popolnoma strinjam
Ne, se ne strinjam
Ne vem, le deloma se strinjam
Menite, da je film poslabšal že tako načete odnose na Balkanu?
Da
popolnoma
Ne, se ne
Ne vem, le deloma se
Ne
-
9. So določeni prizori v filmu prikazani preveč
10.
30
Tabela 9
Tabela 10
9. So določeni prizori v filmu prikazani preveč nazorno?
Da
Ne vem
Ne
10. Ali so odzivi javnosti v Republiki Srbskiupravičeni?
Da, so popolnoma upravičeni
Ne vem, so le delno upravičeni
Ne, niso upravičeni
Da, so popolnoma
Ne vem, so le delno
Ne, niso upravičeni
-
31
8.3 Razprava in verifikacija/averifikacija raziskovalnih
vprašanj
Odgovori so si v primerjavi s podatki pridobljenimi s pomočjo metode OSINT po
pričakovanjih precej nasprotujoči in se med seboj izključujejo zaradi različne
zaznave/percepcije groženj, vmešavanj, nepoznavanja vojne v nekdanji Republiki
Jugoslaviji, napačne interpretacije podatkov pridobljenih iz različnih medijev, hkrati
pa je treba poudariti, da so si pri ključnih vprašanjih anketiranci dokaj enotni, v
nekaterih vprašanjih celo popolnoma enotni - ne glede na njihovo
narodnost/neizpodbitne razlike (celo genetskega izvora) v dojemanju verske,
kulturne, socialne, realne okoliščine/okoliščin. Iz pridobljenih mnenj lahko sklepamo,
da zelo malo ljudi na Balkanu dojema film »V deželi krvi in medu« kot režiserski
prvenec, prav tako pa so vsi mnenja, da obujanje tovrstne tematike nikakor ne
pripomore k izboljšanju razmer na področju Balkana. Sporno se jim zdi tudi dejstvo,
da Jolijeva, kot pristna Američanka, ni primerna za pisanje scenarija tovrstne
kompleksne tematike. Zaradi odgovorov, ki smo jih pridobili z reprezentativnim
vzorcem smo tudi lažje potrjevali in zavračali zgoraj zastavljeni raziskovalni
vprašanji. OSINT kot popolnoma apolitična in absolutno ne kazenska aplikacija
pridobljenih podatkov, ki smo jim po natančni študiji dodelili vrednost in jih
upoštevali, da imajo indikatorje analitične poizvedbe, ne moremo zaradi znanstveno-
raziskovalnega dela preskočiti ali celo onemogočiti ključne podatke, ki imajo
vplivnost, kar pomeni, da so informacije, da preskočimo ali celo ignoriramo
znanstveno-raziskovalne zaključke.
Raziskovalno vprašanje 1 smo potrdili, saj številni argumenti našo odločitev
potrjujejo. »Jolijeva je podatke in informacije o vojni na Balkanu pridobivala od
upokojenih generalov ZDA, ki so bili tako v ZDA kot v svetu deležni številnih kritik,
zaradi spornih dejanj in izjav, ki so jih javno izrekli o nekdanjih političnih akterjih,
obtoženih genocida ter vojnih zločinov.« (Milek, 2012). Kot primer naj navedemo
»Clarkovo sporno menjavanje baretk in salutiranje z Ratkom Mladićem, poveljnikom
bosanskih Srbov, kljub odsvetovanju ameriške diplomacije.« (Novak, 2003). Prav tako
je sporno tudi slednje, »kljub številnim hudim napakam Clarka so mu ZDA podelile
pozicijo SACEUR, ki omogoča nadzor sil Nata v Evropi.« (General…, 2012). »Holbrook
naj bi neuradno sklenil sporazum s Karađićem in mu ponudil imuniteto, če je
pripravljen popustiti zahtevam ZDA.«(Robertson, 2008). Podjetja AIG, Perseus LCC
naj bi prav v času njegovega službovanja na Balkanu dosegla največji dobiček, pri
-
32
tem pa ne smemo pozabiti, da je bil v vsakem izmed zgoraj naštetih podjetij sam
tudi podpredsednik. Prav tako kot Clark, pa je tudi Holbrooke s svojo izjavo leta 2003
na pogrebu Alije Izetbegovića povzročil val zgražanj tako v svetu kot v ZDA. Izjavil
je, da BiH brez Alije ne bi bila nikoli na takšni stopnji ugleda kot je danes. Zgoraj pa
smo navedli, da je imel prav Alija skrajno islamistično ideologijo in je storil vse prej
kot dobro za svojo državo. Prav tako se nam zdijo sporne povezave Izetbegovića in
očeta zunanjega ministra v BiH, Sacirbeya. »Sacirbey oziroma Sacirbegović in
Izetbegović sta bila oba zaprta zaradi širjenja skrajno islamističnih idej in objavljanja
člankov v reviji Mladih Muslimanov, prav tako pa sta podpirala šolanje mladih na Al
Hasaynu.«(Kastelec, 2008). Njuno sodelovanje je bilo že v samem začetku etropično
v smislu izboljšanja razmer v BiH. »Ne slišim, ne bom vedel in ne bo me teplo.«
(Mulej, Ivanuša 2012-osebni vir).
Sumljiva nam je tudi podpora ZDA Aliji Izetbegoviću kljub temu, da je bilo jasno, da
je bil pristaš skrajne ideologije in da je njegova prozahodna usmerjenost samo
zaigrana (OSINT vir). Sklepamo lahko, da je s spremembo mišljenja in javnega
izražanja prišel do pomembnih finančnih sredstev, ki jih je potreboval za
oboroževanje svoje vojske med vojno na Balkanu. Opozoriti velja tudi na predsednika
Reagana in »sprejetje Sklepa 54 (Secret Sensitive), kateri spodbuja strmoglavljenje
komunističnih vlad,v vzhodnih evropskih državah pa uvedbo tržno usmerjenega
gospodarstva(OSINT vir). Smo tudi skromnega mnenja, da je bil ključni dejavnik pri
destabilizaciji Jugoslavije »Zakon 101 – 513, ki je Jugoslavijo dobesedno prisilil k
nemirom, ki so kasneje prerasli v vojno.«(Origins,…2012). Prav tako se nam zdi
sporno podpora ZDA Anteju Gotovini. »Namesto nasprotujočih si interesov so ZDA
podpirale operacijo Nevihta, CIA pa je celo informirala Hrvaške obveščevalne službe,
kar je vodilo do razselitve velikega števila Srbov, etničnega čiščenja. Hrvaške vojake
so usposabljali trenerji iz ZDA, Gotovina pa je bil celo osebno podprt s strani CIA.«
(LeBor, 2008). Kljub temu, da smo pridobili tudi podatke, ki kažejo proti
raziskovalnemu vprašanju 1, se nam ne zdijo dovolj relevantni in neposredni, da bi
nas poskušali prepričati v nasprotno. Dejstvo, da ni nikjer zapisanega ali
opredeljenega političnega mnenja ZDA glede razmer na Balkanu, ni dovolj, saj smo
zgoraj navedli veliko število neposrednih dokazov, ki kažejo na posredno izražanje
mnenja. Prav tako se nam zdi, da ima podatek o lastni želji po pisanju scenarija
Jolijevi premajhno težo, saj dogodki, ki so sledili pričajo o povsem drugačni zgodbi-
slej ali prej bo resnica…
-
33
Raziskovalno vprašanje 2 smo ovrgli, saj smo mnenja da ni Angelina Jolie tista,
katera bi se zavzemala za ukinitev Republike Srbske v Bosni in Hercegovini, temveč
je v ozadju ZDA, katere glavni cilj naj bi bil zagotavljanje vpliva v Evropi in Balkanu.
To lahko podpremo s podatki, da je »CIA informirala hrvaške obveščevalne službe v
vojni med Hrvaško in Jugoslavijo«(LeBor, 2008), Clintonova administracija naj bi dala
odobritev za oboroževanje bosanskih muslimanov, »MPRI9 pa naj bi celo usposabljala
hrvaške vojake.« (Eagar, 1995) »Leta 2000 je ZDA podpisala Atlantski sporazum, iz
katerega je namenoma izključila Srbijo in si s tem upravičila status navzočnosti v
regiji.« (Pavić, 2008) Dejstvo, ki se nam zdi dovolj zgovorno in smo mnenja da
zavrača raziskovalno vprašanje 2, je »odstranitev Osvobodilne vojske Kosova iz liste
terorističnih organizacij, kljub temu, da je sodelovala z Osamo bin Ladnom in ima
nadzor nad potmi heroina po t.i. »balkanski poti«. Madelline Albright se je celo
sestala z Mattijem Ahtsarijem.« (Christoff, 2001), kar je le še dodaten dokaz hitrega
preobrata in spremembe v politični sferi na področju Kosova. Ne moremo tudi mimo
dejstva, da je »SDA 10 dni pred razglasitvijo Kosova dala izvesti geostrateške analize
tal ameriškim in britanskim firmam, katere so pokazale velike možnosti obstoja
različnih rud (zlata, lignita, bakra). Po izvedbi te raziskave pa so znižali tudi takso na
korporacijski davek iz 14% na 10%.«(OSINT vir). Podatkom, ki bi lahko potrjevali
hipotezo 2 nismo pripisali diagnostične vrednosti, saj smo mnenja, da so izjave, ki
pričajo o tem, da naj bi Jolijeva Republiko Srbsko poimenovala umetna genocidna
tvorba, in dejstvo, da je imela nekoč v preteklosti razmerje s Srbom, ki praktično ni
nikoli živel v Srbiji, temveč že od rojstva prebiva v ZDA, le dobra propaganda za
časopise. Prav takšnega mnenja smo tudi za podatek, ki priča o tem, da naj bi
»Angelina Jolie odpovedala poroko z Bradom Pittom, ker naj bi njegova mama ostro
kritizirala predsednika Združenih držav Amerike, Baracka Obamo.«(Težave v…, 2012).
9 Military Professional Resources Inc
-
34
9 Zaključek
V diplomski nalogi smo za pridobivanje podatkov iz javnih virov kot osrednjo in
glavno metodo pri raziskovanju uporabili metodo OSINT. S tem smo neposredno
želeli dokazati njeno uporabnost in jo obenem tudi ovrednotiti.
Naš cilj je, da z metodo OSINT uporabnikom in naročnikom pridobimo uporabne
informacije, ki jih bodo nedvomno in neposredno uporabili pri svojih dejavnostih-
OSINT uporablja priznane metode znanstveno-raziskovalnega dela in nikakor ni
mogoče preskočiti/ignorirati zaključke, ki smo jih pridobili brez posega v človekove
pravice, določene z Zakonom o človekovih pravicah in drugih temu primerljivih
uradnih dokumentov v RS in EU; vendar je analitika tako močna, da de facto za
izključno pomembne in strateške informacije ne potrebujemo več (ali vsaj manj),
posege, ki zahtevajo sodno obravnavo oziroma odobritev.
Pridobivanje informacij in podatkov z OSINT-om ne pomeni le brskanja po spletu in
iskanja gradiv po arhivih, temveč od posameznika/analitika, ki je uporabnik te
metode zahteva veliko več. Zahteva veliko mero inteligence, multidisciplinarnosti,
strokovnosti, domišljije in sistematičnosti.(Podbregar, Ivanuša 2011).
»OSINT metoda se izjemno dobro kaže pri projektnih nalogah, ki »preferira« sinergijo
misli, timsko delo, konstruktivno kritiko in »viharjenje možganov«, da se za določeno
problematiko določi najboljša rešitev.« (Podbregar, Ivanuša 2011: 61).
»Javni viri (OSINT) v obveščevalni dejavnosti predstavljajo vse večji strateški delež.
OSINT ni le del obveščevalne dejavnosti, ampak predstavlja predvsem metodo
zbiranja (definicije) podatkov na ravni javnih virov (mediji ipd.). Zakaj izbira besede
»intelligence«, če pa predstavlja točno določeno informacijo, ki jo potrebujemo –
oziroma jo potrebuje naročnik/uporabnik – za odločanje in nadaljnje doseganje
ciljev? Beseda »intelligence« resda izhaja iz obveščevalnega žargona, vendar se v
primeru OSINT govori predvsem o metodi zbiranja podatkov in ustvarjanju konkretnih
informacij za doseganje ciljev. Kje je povezava s kriminalistiko? Neposredne
povezave ni, saj OSINT izhaja iz obveščevalne dejavnosti. V kriminalistiki bi metode
OSINT lahko prišle v poštev pri preiskovanju kaznivih dejanj, saj se z njimi lahko
pridobivajo informacije v korist preiskovalcev. Kljub vsemu ima stalna praksa
preiskovanja v kriminalistiki še vedno prednost pred metodami OSINT, ki ne smejo
preko ovire/meje zasebnih virov in prikritih policijskih ukrepov oziroma jih
omejujejo javni viri. Informacije z obveščevalno-varnostnimi vsebinami, ki jih
-
35
pridobivajo obveščevalno-varnostne službe, so po zakonu stopnjevane in namenjene
le ozki skupini ljudi ali celo posameznikom.« (Ivanuša in Podbregar, 2010: 196-197).
»Tako pridobljenih obveščevalnih informacij pristojne službe praviloma (razen v
posebnih okoliščinah) ne delijo z drugo zainteresirano javnostjo, tudi če so jih
pridobile z metodo OSINT. Ker ta metoda ne vključuje metod, navedenih v 19. in 20.
členu ZSOVA (ZSOVA, Uradni list RS, št. 81/06-UPB2), je njena prihodnost verjetnejša
v zasebnem (ne institucionaliziranem) sektorju in predvsem za potrebe gospodarstva.
OSINT pa ima nesporne potenciale tudi v varnostnem sistemu, saj se kriza ne razume
izključno kot problem z vsebinami, ki pripadajo zgolj varnostnemu sistemu. Krizne
razmere, npr. v gospodarskem sektorju, lahko neposredno in posredno vplivajo na
stabilnost varnostnega sistema, in obratno. Te sinergije ne gre spregledati, zato so
informacije, pridobljene z metodo OSINT, vse pomembnejši segment podpore
kriznemu odločanju, krizni komunikaciji in delovanju v varnostnem in gospodarskem
okolju, ki ga vodijo in upravljajo skupine ljudi ali posamezniki, ki po zakonu nimajo
dostopa do stopnjevanih informacij z obveščevalno-varnostnimi vsebinami. Tako
restriktiven dostop ima za posledico vsaj nezmožnost primerjati ključne zahtevane
informacije, pridobljene z metodo OSINT, s potencialnimi informacijami z
obveščevalno-varnostnimi vsebinami pristojnih služb, kar tveganja v varnostnem in
gospodarskem sektorju povečuje. Pri OSINT ni posegov v človekovo zasebnost, zato
ga ni treba nadzorovati kot klasično pridobivanje tajnih podatkov. Končni izdelki
OSINT so zato lahko dostopni tudi širšim uporabnikom in ne samo državnim
obveščevalnim službam. Služijo lahko tako za napovedne kot tudi za mnenjske in
druge obveščevalne informacije. Tovrstna dejavnost bo verjetno v večjem obsegu
zaživela kot zasebna dejavnost za potrebe gospodarstva, kajti klasične tradicionalne
obveščevalne službe so v smislu oskrbovanja gospodarstva izjemno toge oziroma
konservativne. Če se obveščevalna dejavnost iz javnih virov podpre še s kvalitetnimi
informacijskimi analitičnimi orodji in se uporabijo nekatere sodobne tehnologije
mreženja ter se uvede preverjanje podatkov še na terenu, lahko vsekakor
pričakujemo uporabne rezultate v realnem času.« (Ivanuša in Podbregar, 2010: 197).
V diplomski nalogi smo si začrtali cilj, da izpostavimo dileme in probleme, ki jih
predstavlja film Angeline Jolie, V deželi krvi in medu in da bomo z uporabo metode
OSINT poiskali t.i. »novo resnico« med izrazito nasprotujočimi informacijami o
političnem vmešavanju ZDA in Jolijeve v notranje zadeve držav na Balkanu.
-
36
Prvo raziskovalno vprašanje, ki smo ga skušali potrditi je, da obstajajo indici, da se
ZDA vmešava v notranje zadeve Republike Srbske v BiH,BiH,Kosova,Hrvaške in Srbije.
S pomočjo informacij, odzivov javnosti in raziskave, ki smo jo izvedli, smo
raziskovalno vprašanje 1 potrdili, saj smo v procesu proučevanja zgodovinskih
dogajanj na Balkanu, vmešavanja ključnih političnih akterjev, zapisov medijev,
odgovorov anketirancev, ugotovili veliko kontradiktornost stališč. Skoraj vsi
anketiranci, različnih narodnosti so se soglasno strinjali, da film ni pripomogel k
pomirjanju že tako načetih odnosov na Balkanu, prav tako pa filma ne dojemajo kot
režijski prvenec Jolijeve. So tudi enotnega mnenja, da oseba,ki je rojena v ZDA in
tam tudi živi že celo življenje, ni primerna za snemanje tovrstne kompleksne
tematike. S snemanjem filma in enostranskim seznanjanjem glede resničnosti
vojnega dogajanja – podatke je namreč pridobivala od upokojenih generalov in
poveljnikov sil Nata, nekorektnim prikazovanjem vojnih dogodkov je le še poslabšala
že tako načete odnose na tem področju ter zanetila mnoge konflikte med različnimi
narodi.
Tudi informacije, ki smo jih pridobili z metodo OSINT, potrjujejo zaključke
anketirancev o enostranskem prikazovanju vojnega dogajanja. »Richard Holbrooke je
na pogrebu predsednika Alija Izetbegovića izjavil, da Bosne in Hercegovine takšna kot
jo poznamo danes, brez njega ne bi obstajala.« (General…, 2012). Zgoraj pa smo že
navedli, »da je bil Alija Izetbegović goreč pripadnik radikalnega islamizma, zaradi
česar je bil tudi leta 1946 zaprt skupaj z očetom zunanjega ministra Sacirbeya.«
(Kastelec, 2008). Malo se nam zdi verjetno, da ZDA ob vsej tehnologiji in
obveščevalnih službah niso uvidele, da Izetbegović igra dvojno igro. »V obiskih
zahodnih držav je namreč govoril o multikulturnosti, prozahodni usmerjenosti in
uporabljal tipično zahodne aforizme, medtem ko je na obiskih islamskih držav
nemalokrat govoril o dzihadu/sveti vojni.«(Kastelec, 2008). Sporno se nam zdi tudi
sledeče dejstvo, da ZDA niso obsodile podpore aktivista ZN Sacirbeya izrazito
radikalno usmerjeni stranki Izetbegovića, SDA. Se en podatek, ki potrjuje
raziskovalno vprašanje 1 je tudi ta, da je »Ameriški kongres petega novembra leta
1990, eno leto pred začetkom državljanske vojne v Jugoslaviji, sprejel zakon 101-
513.« (Origins…, 2012)
»Ta zakon je brez predhodnega opozorila zmanjševal vsa proračunska sredstva,
posojila Jugoslaviji, obenem pa prisili tudi Svetovno banko in Mednarodni denarni
fond, da storita enako. Brezposelnost je skokovito narasla in posledično so se začeli
-
37
veliki nemiri«.(Origins…, 2012). Če argumentiramo dalje, se nam zdi izjemno sporna
»podpora ZDA in Cie hrvaškemu generalu Anteju Gotovini v bitki Nevihta, kateremu
so leta 2008 sodili v Haagu za vojne zločine povezane s to bitko, ki je bila ključna za
umik Srbov iz Hrvaške in stabilizacijo hrvaške neodvisnosti. ZDA so podpirale
operacijo, CIA pa je aktivno informirala Hrvaške obveščevalne službe, kar je vodilo
do razselitve mnogih Srbov.«(LeBor, 2008). »Hrvaške vojake naj bi usposabljali
trenerji iz ZDA v privatnem podjetju MPRI, katerega ustanovitelji so upokojeni vojni
generali ZDA.« (Eagar, 1995). Veliko diagnostično vrednost za potrjevanje
raziskovalnega vprašanja 1 predstavlja tudi podpora ZDA in Cie Osvobodilni vojski
Kosova in njena odstranitev iz lestvice terorističnih organizacij, po začetku bojevanja
proti Srbom. »Leta 1996 je albanska mafija, v sodelovanju z Osvobodilno vojsko
Kosova (OVK), militantno gverilsko organizacijo, prevzela nadzor nad glavnimi potmi
balkanske trgovine s heroinom.« (Christoff, 2001). »OVK je bila povezana tudi z
nekdanjimi afganistanskimi borci Mudžahedinov v Afganistanu, vključno z Osama bin
Ladnom. Člani OVK so bili izurjeni v Afganistanskih taborih pod nadzorom Osame bin
Ladna.« (Chossudovsky, 2008)
Dejstvo, ki po našem mnenju nedvomno podpira našo verifikacijo raziskovalnega
vprašanja 1 je dogajanje na konferenci o evro-atlantski integraciji. »Med udeleženci
le te so bili številni voditelji držav, ministri za zunanje zadeve in veleposlaniki
različnih evropskih držav, kot tudi uradniki Združenih narodov in Nata. Pismo
korespondence med nemškim politikom na tem srečanju in nemškim kanclerjem je
prvič razkril pravo naravo kampanje Nata na Kosovu. Konferenca je zahtevala hitro
razglasitev neodvisnosti Kosova, njen glavni namen pa je bil z vojno v Jugoslaviji
povečati zvezo Nato. Srbija naj bi bila s to konferenco in evroatlantskim sporazumom
dokončno izključena iz evropskih razvojnih programov, s tem pa upravičena ameriška
vojaška navzočnost v regiji«.(Pavić, 2008). »Končni cilj širitve pa je bil po pričanju
Wimmerja namenjen zadrževanju in onemogočanju delovanja Rusije na tem
območju. Na tej točki smo prišli do delnega zaključka, da je bila Kosovska vojna
prelomnica za nadaljnji razvoj sveta. Iz neposredne izjave Wimmerja je bilo mogoče
razbrati, da je po letih neplodnih pogovorov med ZDA in Evropo, Rusija sprejela novo
vojaško doktrino, ki posebej obravnava NATO kot potencialno grožnjo Rusiji in Zahod.
Rusi namreč naj ne bi pričakovali, da se bo Nato vključil v vojno v Jugoslaviji,
predpostavljali so namreč, da se bo »raztopil««. (Interview…, 2008)
Raziskovalno vprašanje 2 v katerem smo predpostavljali, da se Angelina Jolie
zavzema za ukinitev Republike Srbske v BiH, smo ovrgli. Že iz potrjevanja
-
38
raziskovalnega vprašanja 1 je razvidno, da so bile ZDA, tiste, ki naj bi se med drugim
tudi posredno zavzemale za ukinitev Republike Srbske, hkrati pa se zavzemale za
doseganje čim večjega vpliva v regiji in širitve zveze NATO na območje Balkana.
Velik interes so jim oziroma jim še predstavljajo velika rudninska nahajališča na
področju Kosova, zanimivo pa je tudi dejstvo, da so ravno te analize tal izvedle
britanske in ameriške firme. Vse argumente, ki smo jih navedli za sprejem
raziskovalnega vprašanja 1, navajamo tudi kot argumente s pomočjo katerih smo
ovrgli raziskovalno vprašanje 2. Podatkom, ki so jih objavljali različni časopisi, da
Jolijeva poimenuje Republiko Srbsko v BiH, umetna genocidna tvorba, da so
razkrinkali njenega domnevnega sodelavca Archibalda Kleina o katerem nismo
pridobili nikakršnih podatkov, ne pripisujemo diagnostične vrednosti. Prav tako
diagnostične vrednosti ne pripisujemo informaciji, da je vzrok, zakaj se Jolijeva
zavzema za ukinitev Republike Srbske, davno propadlo razmerje s Srbom, živečim v
ZDA.
Smo mnenja, da bi bilo za nadaljnje spremljanje in proučevanje obravnavanega
problema potrebno natančneje spremljati ustvarjanje umetnih nemirov na Balkanu.
Enega izmed njih zagotovo predstavlja tudi film »V deželi krvi in medu«, saj smo
mnenja, da je bila to odlična, najbolj verodostojna raziskava/oblika pridobivanja
informacij o odnosih in nemirih med različnimi narodi na Balkanu po vojni. Pozornost
bi morali usmerjati tudi na politične odnose med ZDA in Rusijo ter sprejemanje
nastajanja novih vojaških doktrin pri obeh državah, povezovanje političnih vodij na
Balkanu z ZDA in proučevanje področij posredovanja Nata in upravičenost le tega.
Pozornost pa bi tudi v prihodnje morali usmeriti na sodelovanje Angeline Jolie pri
regionalnem projektu na Hrvaškem, razminiranja na območju ličko-senjske županije.
Med samim pregledovanjem in vrednotenjem informacij pa smo prišli tudi do delnih
zaključkov, vendar smo do njih prišli zgolj in samo s sklepanjem/analitičnim
sklepanjem. Predpostavljamo, da je prav mamilarska družba, pod vodstvom Željka
Vujanovica ter Darka Šarića sodelovala pri tihotapljenju heroina skozi Kosovo že v
času Osvobodilne vojske Kosova pod vodstvom Mattija Ahtissarija.
Srbska mafija ima močno razvejano organizirano družbo tudi v Sloveniji, katere
domnevni voditelj naj bi bil Dragan Tošić. Predvidevamo tudi na domnevno povezavo
Tošića z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki je slednjemu dajal v najem
gostinske lokale z izjemno nizko najemnino ter mu celo na podlagi minimalnega
-
39
sodelovanja plačeval adaptacije omenjenih prostorov v sumljivo velikih zneskih. Prav
tako, bi bilo potrebno pozorno spremljati Bruna Filipiča, ki je poskušal preprodati kar
200 ton ocetne kisline, ki se jo uporablja za proizvodnjo heroina, vendar je njegov
poskus preprečila policija. S tem je padla v vodo tudi načrtovana prodaja zemljišča
Electe Naložbe ob obvoznici na Barje za 32.038.180 evrov, ki sta jo s podpisom
predpogodbe načrtovala Damjan Janković v imenu Electe in Bruno Filipič v imenu
podjetja Branton, d. o. o., in določene odvetniške družbe ter neznanega
italijanskega partnerja. (Cerjak, 2011).
S tem, ko smo potrdili prvo raziskovalno vprašanje in ovrgli drugo, glede same
vsebine metode OSINT, lahko rečemo, da smo pridobili zadostne količine uporabnih
informacij ter jih tudi korektno analitično argumentirali ter s tem prišli do »nove
resnice«, ki je nekje na »sredini« med resničnostjo in domišljijo.
»(Mulej (2007: 144) sporoča, »da kljub vsem trudu, tehničnemu in informacijskemu
napredku ljudje skušamo obvladati neobvladljivo, spoznati nespoznavno in preživeti v
takih in dejanskih razmerah; torej živimo med čudežem in mojstrovino, zato je tudi
zadostna in potrebna celovitost nekje vmes med tema skrajnostima o realnosti.
Informacije naj razkorak med dosegljivim in potrebnim zmanjšujejo, a to zmorejo le
delno.«(Podbregar, 2011)
-
40
10 Uporabljeni viri
Agim Ceku: Neodvisno Kosovo le ob podpori ZDA, EU in ZN. (20.5.2007). Dnevnik.si.
Pridobljeno na http://www.dnevnik.si/novice/svet/246638
Albanian Mafia and KLA Take Control Of Balkan Heroin Trafficking Route(15.3.2012).
History Commons.org. Pridobljeno na
http://www.historycommons.org/context.jsp?item=western_support_for_isla
mic_militancy_2115#western_support_for_islamic_militancy_2115
Aldrich, R. ( 22.4.2002). America used Islamists to arm the Bosnian Muslims. The
Guardian. Pridobljeno na
http://www.guardian.co.uk/world/2002/apr/22/warcrimes.comment/print
Becker, E. (10.9.1999). U.S. General Was Overruled in Kosovo. The New York Times.
Pridobljeno na http://www.nytimes.com/1999/09/10/world/us-general-was-
overruled-in-kosovo.html
Binder, D. (28.11.1990). Evolution in Europe; Yugoslavia seen breaking up soon. The
New York Times. Pridobljeno na
http://www.nytimes.com/1990/11/28/world/evolution-in-europe-yugoslavia-
seen-breaking-up-soon.html
Cerjak Karneža, B. (9.10.2011). Ciprska mreža klana Janković na pohodu.
Reporter.si. Pridobljeno na
http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:http://www.report
er.si/iz-tiskane-izdaje/ciprska-mre%C5%BEa-klana-jankovi%C4%87-na-
pohodu/6575
Chossudovsky, M.(19.2.2002). Dismantling Former Yugoslavia, Recolonizing Bosnia-
Herzegovina. Global Research. Pridobljeno na:
http://globalresearch.ca/index.php?context=va&aid=370
Chossudovsky, M.(12.2.2008). Kosovo: The US and the EU support a Political Process
linked to Organized Crime. Global Research. Pridobljeno na
http://globalresearch.ca/index.php?context=va&aid=8055
Christoff, K., M. (1.11.2001) Al Qaeda's Balkan Links. The Wall Street Journal Europe.
Pridobljeno na http://www.freerepublic.com/focus/fr/561291/posts)
-
41
Domanjko, Matej (2010). Pridobivanje obveščevalnih podatkov iz javnih virov –
OSINT. (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
Eagar, C. (5.11.1995). Invisible US Army defeats Serbs. The Observer. Pridobljeno na
http://charlotte-eagar.com/stories/balkans110595.shtml
Gavin Marshall, A. (21.7.2008). Breaking Yugoslavia. Geopolitical Monitor.
Pridobljeno na
http://www.geopoliticalmonitor.com/content/backgrounders/2008-07-
21/breaking-yugoslavia/)
General Wesley Clark. (14.4.2012). Pbs. Org. Pridobljeno na
http://www.pbs.org/wgbh/pages