[ ][ ]NaSvet[ ][ ]MAPEIZa zanesljivo in učinkovito izvedbo.

Polaganje naravnega kamna na zunanjih površinahPolaganje naravnega kamna je ena najlepših možnosti ureditve okolice. Zaključna obloga iz naravnega kamna je unikatna, saj je vsak kos edinstven. Skupaj ustvarijo čudovito tlakovano površino, s katero brez težav premostimo vse višinske ovire (stopnice, zapornice ...), izvedemo robnike zelenic in gredic, tlakujemo povozna dvorišča in dovozne poti ali pa obložimo nizko--stensko (cokl) obrobo. Tovrstna obloga, ob ustrezno pripravljeni podlagi, izbiri kakovostnih materialov ter pravilni vgradnji ter ob poznejšem trajnem vzdrževanju, zagotavlja tudi dolgo življenjsko dobo. Z namenom doseganja kakovosti in s tem trajnosti izvedenih del moramo poznati in upoštevati lastnosti kamnin, preveriti konstrukcijske sklope podlage in določiti pravilen izbor veznih materialov, fugirnih mas in tesnilnih kitov. Poleg vseh estetskih vidikov je torej treba upoštevati pričakovane obremenitve, vse prednosti in omejitve podlag ter materialov pa temeljito preteh-tati in se nato odločiti za najustreznejšo izvedbo. Vsaka zaključna obloga ima svoje prednosti in omejitve. Funkcionalno in estetsko urejanje okolice hiš ali poslovnih stavb z na-ravnimi oblogami predstavlja velik fi nančni zalogaj in seveda tudi izvedbeni izziv. Obloge iz naravnega kamna imajo nedvomno več prednosti kot slabosti. Paziti pa je treba, da zaradi nepoznavanja lastnosti kamnin in nespoštovanja zakonitosti gradnje ne nastajajo napake pri izvedbi. Te lahko izničijo prednosti tovrstnih oblog in privedejo do nezadovoljstva naročnikov in končnih uporabnikov. V izogib temu smo v tokratni številki NaSveta opozorili na najpogostejše napake in podali praktične nasvete za njihovo preprečevanje. Verjamemo, da bodo v pomoč tudi vam. Če bo temu res tako, smo naš namen dosegli. Seveda pa le izkušnje naredijo pravega mojstra. Zato se veselimo vašega skrbnega načrtovanja izvedbe del in čim krajše poti do odličnih rezultatov. Na voljo smo vam za kakršno koli izmenjavo izkušenj, dragocene pa nam bodo tudi vse vaše povratne informacije. Uspešno! Tehnična služba Mapei

Polaganje naravnega kamna na zunanjih površinahP

OLA

GA

NJE

NA

RA

VN

EG

A K

AM

NA

Velikokrat nepoznavanje specifičnih lastnosti kamnin, nespošto-vanje gradbeno-fizikalnih in kemijskih zakonitosti, neupoštevanje veljavnih standardov in priporočil stroke ter napake pri izvedbi privedejo do reklamacij ali celo tožb med investitorjem in izvajal-cem. Da bi se temu v čim večji meri lahko izognili in že v osnovi izločili vzroke za nastanek poškodb, vam po sklopih predsta-vljamo najbolj pogoste primere za nastanek napak in praktične nasvete za njihovo preprečevanje.

Najpogostejše napakeOdstopanje oblog iz kamna, poškodbe na talni oblogi, pojav izcvetanja in madežev ... To so najpogostejše in najbolj vidne

SLIKA 2: Poškodbe na talni oblogi kot posledica delovanja soli za odmrzovanje.

SLIKA 3: Madeži ob dilatacijskih regah zaradi uporabe neustre-znega tesnilnega kita.

SLIKA 1: Obloga iz kamna je odstopila zaradi nepopolnega zlepljenja hrbtišča s podlago (točkovno lepljenje).

Izbira ustreznega sistema tlakovanja z naravnim kamnom

1. Izbor zaključne oblogeKamnita obloga mora biti ustrezno mehansko, kemijsko-fizikalno in biološko odporna, saj mora kljubovati različnim obremenitvam, ki jim je izpostavljena. Zelo pomembna je tudi izbira formata kamna in njegova debelina. Priporočljiva dolžina najdaljše stranice je 30 cm, debelina pa na bolj obremenjenih (lahko povoznih) površinah vsaj 4 cm (odvisno od obremenitev). Izredno pomembna je tudi površinska obdelava kamna, ki mora zagotavljati ustrezno protidrsnost in hkrati čim bolje odvajati površinsko vodo. Pripra-va podlage je odvisna tudi od izbire zaključne obloge, saj npr. kamnitih marmet (tanke kamnite plošče) ni mogoče polagati »na klasiko«, debeloslojnih (6 cm) plošč pa ne na tankoslojna lepila.

2. Izvedba nosilne podlageKljučnega pomena za dolgotrajnost tlakovanih površin je ustrezno izvedena nosilna AB-plošča, izvedena na pripravljeno (utrjeno) podlago iz gramoza. AB-plošča mora biti ustrezno dilatirana in izvedena v naklonu 2 % proti odtočnim elemen-tom. Zagotavljati mora nosilnost za vse predvidene mehanske obremenitve. Za nadgradnjo mora biti plošča dimenzijsko umir-jena (dozorela) in suha, kar je pri uporabi običajnih betonskih mešanic po 7–10 dneh za vsak cm debeline plošče. V primeru uporabe namenskih kemijskih dodatkov za betonske mešanice s kompenziranim krčenjem (Mapei Mapecrete sistem) je izvedba nadgradnje možna po 28 dneh.

posledice napačne vgradnje. Vzroki za nastajanje teh so:• Polaganje na nedozorelo in prevlažno podlago.• Polaganje brez zadostnega padca (odvodnjavanja).• Polaganje na stik in brez dilatacijskih reg.• Polaganje kamna v temnih barvah in z velikim formatom.• Polaganje na vlago občutljivega in dimenzijsko nestabilnega

kamna na neustrezno lepilo.• Točkovno lepljenje kamna in polaganje brez obojestranskega

mazanja lepilne malte.• Uporaba sivih lepil na prosojnih, svetlih in barvno občutljivih

kamnih.• Uporaba lepil in fugirnih mas z nezadostno mehansko, fizikal-

no in kemijsko odpornostjo.• Uporaba tesnilnih mas (kitov) na kislinski osnovi.

Tabela 1: Razmerje med širino in globino dilatacije.

širina a globina b

do 10 mm enaka širini

od 10 do 20 mm

10 mm

nad 20 mm ½ širine

3. Lepilni sistemi za polaganje brez izcvetanja

3.1 Običajne izvedbeZa preprečevanje izcvetanja je treba nosilno AB-ploščo zatesniti z dvokomponentno cementno tesnilno membrano MAPELASTIC, ki preprečuje prehajanje vode v nosilno ploščo in ob njenem izhlapevanju posledično izcvetanje solitra na površje. Fleksibilno tesnilno membrano MAPELASTIC je treba nanesti v dveh slojih. V prvi sloj je treba vgraditi mrežico iz alkalno odpornih steklenih vlaken MAPENET 150 in robni gumirani tesnilni trak MAPEBAND. MAPELASTIC omogoča nadgradnjo z lepljenjem zaključne obloge po 4-ih dneh. Najbolj pogosto uporabljeni lepilni sistemi, ki v veliki meri omejujejo nastanek izcvetanja, so lepilne malte na osnovi ve-ziva iz trass cementa, kot je MAPESTONE TM. Ta omogoča nanose v debelinah od 5 do 20 mm in je primerna za polaganje klanega (npr. porfido) in po debelini dimenzijsko odstopajočega kamna. Pri izvedbah na tesnilne sisteme (npr. MAPELASTIC) in pri bolj zahtevnih izvedbah (temperaturno izpostavljene in predvsem bolj obremenjene površine) MAPESTONE TM pripravimo s predhodno pripravljeno mešanico vode in ISOLASTIC-a v razmerju 1 : 1. Do popolne kemijske vezave (najmanj 10 dni od izvedbe) sicer še vedno obstaja verjetnost, da pride do omejenega prehajanja solitra iz podlage in lepilne malte, še posebej, če je površina neposredno izpostavljena padavinam. Obvezno je nanašanje lepilne malte na podlago in tudi na hrbtno stran kamna.

3.2 Hitre izvedbeZa preprečevanje izcvetanja je treba nosilno AB-ploščo zatesniti z dvokomponentno hitro sušečo cementno tesnilno membrano MAPELASTIC TURBO, ki preprečuje prehajanje vode v nosilno ploščo in ob njenem izhlapevanju posledično izcvetanje solitra na površje. Fleksibilno hitro sušečo tesnilno membrano MAPELASTIC TURBO se vgradi v dveh slojih. V prvi sloj je treba vgraditi mre-žico iz alkalno odpornih steklenih vlaken MAPENET 150 in robni gumirani tesnilni trak MAPEBAND. MAPELASTIC TURBO omogoča nadgradnjo z lepljenjem zaključne obloge že po 6-ih urah. Za hitre izvedbe se najbolj pogosto uporabljajo lepilni sistemi z dvokom-ponentnimi fleksibilnimi hitro vezočimi lepili na osnovi special-nih hidravličnih veziv, ki ne vsebujejo portland cementa. Lepilo ELASTORAPID omogoča nanašanje v debelinah do 10 mm in v svoji formulaciji nima nobenih sestavin, ki bi neposredno povzro-čale izcvetanje solitra. Za polaganje prosojnih, svetlih in barvno občutljivih kamnov je treba uporabiti belo lepilo ELASTORAPID. Da dosežemo popolno zlepljenost s podlago je obvezno nanašanje lepila na podlago in tudi na hrbtno stran kamna.

4. FugiranjeFugiranje gladkega in poliranega kamna najkakovostnejše izvedemo z uporabo namenskih fugirnih mas na osnovi specialnih hidravličnih veziv, kot je ULTRACOLOR PLUS. To je hitro vezoča izboljšana cementna fugirna masa za fuge širine od 2 do 20 mm, ki ne povzroča izcvetanja, preprečuje nastanek plesni in je vodo-odbojna. Pri izvedbah kamnitih tlakov z lomljeno in bolj grobo površinsko strukturo (naravno lomljen – skrlje, štokan, žgan) je izvedba fugiranja z masami s finimi polnili praktično nemogoča, poleg tega pa so fuge ponavadi širše (vsaj 10 mm) in je estetski izgled bolj grobe površine fuge lepši. Te kriterije v celoti izpolnjuje

fugirna masa KERACOLOR PPN. To je pucolanska, hitro vezoča masa z izredno nizko vodovpojnostjo in visokimi mehanskimi trdnostmi za fuge širine od 5 do 30 mm, ki je primerna tudi za površine z visokimi mehanskimi in prometnimi obremenitvami. Poleg preprečevanja izcvetanja je fugirna masa KERACOLOR PPN odporna tudi na posipno sol in na cikle zmrzovanja – tajanja. Njeno čiščenje je zaradi bolj grobe zrnavosti peska (2 mm) precej enostavnejše, saj se z vsebovanim grobim peskom v fugirni masi kamnito površino s čistilno gobo enostavno »speska«.

5. Tesnjenje dilatacij in stikovVse konstrukcijske dilatacije je treba iz nosilne AB-plošče prenesti tudi v zaključno oblogo. Poleg tega se v tlaku iz kamna izvedejo še gibljive/gradbene dilatacije na razmikih 3 m, v čim bolj kvadratnem razmerju, nikakor pa ne v razmerju stranic, ki je večje od 1 : 2. Ra-ster dilatacijskih polj naj ne bo večji od 9 m2. Za ustrezno izvedbo dilatacijskih reg na mehansko manj obremenjenih (nepovoznih) površinah je najprimernejša brezkislinska silikonska tesnilna masa MAPESIL LM, ki preprečuje obarvanje kamna. Za boljši oprijem je priporočljivo uporabiti temeljno sprijemni premaz PRIMER FD. Za mehansko bolj obremenjene površine (dvorišča, dovozne poti) pa je primernejša tesnilna masa na osnovi modificiranega MS polime-ra MAPEFLEX MS45 ob predhodnem nanosu temeljno sprijemnega premaza PRIMER FD. Ta omogoča raztezanje/krčenje do 20 %, medtem ko MAPESIL LM omogoča raztezanje/krčenje do 25 % in vsebuje tudi dodatke proti nastajanju plesni. Pred nanosom temeljno sprijemnega premaza in tesnilne mase je treba vgraditi okroglo polietilensko vrvico MAPEFOAM (razpoložljivi premeri 6, 10, 15, 20, 25 in 30 mm), ki preprečuje oprijem tesnilne mase na dno dilatacijske rege in omogoča pravilno dimenzioniranje ter nanašanje tesnilne mase v ustrezni debelini.S tesnilno maso je treba zapolniti tudi vse stike med kamnitim tlakom, kjer se spremeni smer polaganja in / ali vrsta kamna.

Tabela 2: Poraba tesnilne mase.

a

b

..

..

..

..

...

.

..... ...

.

.

.

....

. ..

.. ..

.... ..

..

..

. ..

.

..

...

...

....

.. ...

.

.

.

...

.. ..

.. .

...

......

..

..

. ...

.. .

velikost fuge v mm (a x b) število metrov na kartušo5x5 12

5x10 610x10 315x10 220x10 1,525x10 1,230x15 0,740x20 0,4

a

btrajno elastična tesnilna masa

MAPEFOAM vrvica

SLIKA 11: Nanašanje izdelka MAPESTONE TM.SLIKA 5: Rezanje zaščitne folije kartuše.

SLIKA 2: Krpanje lukenj in izvedba ustre-znih naklonov.

SLIKA 10: Priprava izdelka.SLIKA 4: Vrtanje lukenj in odpraševanje (spiranje z vodo).

SLIKA 1: Priprava izdelka.

SLIKA 3: Izravnava navpičnih površin (škarpa).

Izbira ustreznega sistema za oblaganje stopnic in pločnikov ob stavbah

1. Priprava podlagePodlaga mora biti ustrezno nosilna, brez razpok in izvedena natančno na višinskih kotah. Njena površina mora biti čista in odprašena, lahko jo predvsem na vpojnih podlagah in pri višjih temperaturah nekoliko navlažimo. Morebitne luknje, višinska odstopanja in neustrezne naklone je potrebno popraviti z mikroarmirano hitro sušečo cementno malto za izravnavanje PLANITOP FAST 330, ki je pohodna že po nekaj urah. PLANITOP FAST 330 je mogoče nanašati na vodoravne in navpične površine v debelini od 3 do 30 mm.Zaključno oblogo je mogoče lepiti že po pribl. 4 urah (pri temp. +20 °C) oziroma po 24 urah (pri temp. +5 °C) .

je treba odprašiti (zračno izpihovanje) ali izprati z vodo, ki mora odteči. Zaradi hitre kemijske reakcije je potrebno predhodno pripraviti navoje palice oz. rebrasto armaturo na ustrezno dolžino. Sledi nanašanje/brizganje lepilne mase MAPEFIX VE SF v očiščene luknje in takoj zatem vstavljanje navojnih oz. armaturnih palic. Po nekaj urah se lahko začne z obremenjevanjem (betoniranjem).

3. Lepilni sistemi za polaganjeNajbolj pogosto uporabljeni lepilni sistemi, ki v veliki meri ome-jijo nastanek izcvetanja, so lepilne malte na osnovi veziva iz trass cementa, kot je MAPESTONE TM. Ta omogoča nanose v debelinah od 5 do 20 mm in je posebno primeren za polaganje klanega (npr. porfido) in po debelini dimenzijsko odstopajočega kamna. Pri izvedbah na tesnilne sisteme (npr. MAPELASTIC) in pri bolj zahtevnih izvedbah (temperaturno izpostavljene in predvsem bolj obremenjene površine) MAPESTONE TM pripra-vimo s predhodno pripravljeno mešanico vode in ISOLASTIC-a v razmerju 1 : 1. Dodatek izboljša oprijem lepilne malte in njeno prilagodljivost. Obvezno je nanašanje lepilne malte na podlago in tudi hrbtno stran kamna. To je predpogoj za dose-ganje popolne zlepljenosti hrbtišča s podlago.

2. Kemično sidranje in podaljševanje armature

Podaljševanje balkona, škarpe ali stopnic je treba izvesti s sidranjem armature (navojne palice ali rebrasta armatura) z namenskim dvokomponentnim lepilom MAPEFIX VE SF, ki ima nosilnost višjo od 9000 kg (pri uporabi navojnih palic M30). Izvrtati je treba ustrezno število lukenj, ki imajo premer za pribl. 4–6 mm večji od premera armaturne palice. Luknje

SLIKA 7: Kemično sidranje (podaljševanje) armature.

SLIKA 6: Nanašanje (brizganje) lepila.

SLIKA 9: Končni videz dobetoniranih stopnic.

SLIKA 8: Betoniranje stopnic.

Mapei, d. o. o., Novo mesto, PE Grosuplje, Brezje pri Grosupljem 1c, 1290 Grosuplje, Tel.: 01 786 50 50, Faks: 01 786 50 55, E-pošta: tehnika@mapei.si, www.mapei.si, www.mapeisistemi.si

4. Fugiranje Fugiranje naravnega kamna je najpomembnejše in najzah-tevnejše opravilo, saj je treba zagotoviti čim bolj zapolnjene fuge, ki morajo biti kompaktne in čim manj vpijati vodo. Te kriterije v celoti izpolnjuje fugirna masa KERACOLOR PPN. To je pucolanska, hitro vezoča masa z izredno nizko vodovpoj-nostjo in visokimi mehanskimi trdnostmi za fuge širine od 5 do 30 mm, ki je primerna tudi za površine z visokimi mehanskimi in prometnimi obremenitvami. Poleg tega da ne povzroča izcvetanja, je fugirna masa KERACOLOR PPN odporna tudi na posipno sol in na cikle zmrzovanja – tajanja. Zelo zahtevno delo je tudi čiščenje grobe površine kamna, ki je z uporabo KERACOLOR-ja PPN zaradi bolj grobe zrnavosti peska (2 mm) precej enostavnejše, saj se z vsebovanim gro-bim peskom v fugirni masi kamnito površino s čistilno gobo enostavno »speska«.Fugirno maso KERACOLOR PPN se pripravi z ustrezno koli-čino zamesne vode, ki jo lahko uravnavamo glede na način fugiranja. Z gosto pripravljeno mešanico se z namensko pištolo ali z »vrečko« enostavno fugira navpične površine stopnic, škarp, stebrov ali sten. Talne površine se lahko fugira z bolj tekočo mešanico, ki se jo vtira s pomočjo gumiranega brisalca, gumirane lopatice ali zaliva neposredno v fuge s pomočjo različnih zalivalk. KERACOLOR PPN je na voljo v sivi, bež in antracitni barvi.

5. Tesnjenje dilatacij in stikovDilatacije so izredno pomemben sestavni del kakovostne izvedbe, saj omogočajo sproščanje energije, ki nastaja pri delovanju posameznih dilatacijskih polj ter vodoravnih in navpičnih stikov elementov stopnic in nizkostenskih obrob. Seveda morajo biti dilatacijske rege ustrezno dimenzionirane, da njihova zmožnost raztezanja/krčenja (praviloma do največ 25 %) pride do izraza. Za zunanje površine je priporočena širina rege vsaj 10 mm. Pred izvedbo tesnjenja je potrebno v rego vgraditi okroglo polietilensko vrvico MAPEFOAM (raz-položljivi premeri 6, 10, 15, 20, 25 in 30 mm), ki preprečuje oprijem tesnilne mase na dno dilatacijske rege in omogoča njeno pravilno dimenzioniranje ter nanašanje tesnilne mase v ustrezni debelini. Pri širini rege 10–20 mm je potrebna globina 10 mm. Za ustrezno izvedbo dilatacijskih reg na mehansko manj obremenjenih (nepovoznih) površinah je najprimernejša brez-kislinska silikonska tesnilna masa MAPESIL LM, ki preprečuje obarvanje kamna. Za boljši oprijem je priporočljivo uporabiti temeljno sprijemni premaz PRIMER FD. Za mehansko bolj obremenjene površine pa je primernejša tesnilna masa na osnovi modificiranega MS polimera MAPEFLEX MS45 ob pred-hodnem nanosu temeljno sprijemnega premaza PRIMER FD. Ta omogoča raztezanje/krčenje do 20 %, medtem ko MAPESIL LM omogoča raztezanje/krčenje do 25 % in vsebuje tudi dodatke proti nastajanju plesni. S tesnilno maso je treba zapolniti tudi vse stike med kamnitim tlakom, kjer se spremeni smer polaganja in/ali vrsta kamna.

SLIKA 2: Fugiranje tlakov.SLIKA 1: Fugiranje stopnic.

SLIKA 3: Čiščenje fugirne mase.

Čiščenje se lahko začne, ko je fugirna masa dovolj trda in se ne izpira več. Na navpičnih površinah je najbolje uporabiti ročne gobe, na vodoravnih pa gobe na ročajih, ki jih je treba redno izpirati v čisti posodi z vgrajenimi valjčki za ožemanje.Pri končnem čiščenju si lahko pomagamo z namenskim čistilom na kislinski osnovi KERANET (na voljo v tekočini ali prahu), ki ga je treba predhodno testirati (možno razbarvanje kamna!). Uporabi se ga lahko šele po približno 10-ih dneh od zaključenega fugiranja. Vsekakor pa ni priporočljiva uporaba solne kisline, ki je izredno nevarna za uporabnika in okoliške rastline (zelenica, vrtnine, sadje ...).

SLIKA 6: Zagladitev tesnilne mase in odstranjevanje zaščitnega traku.

SLIKA 4: Nanos temeljno sprijemnega premaza PRIMER AS ali PRIMER M.

SLIKA 2: Zaščita obloge z maskirnim trakom.

SLIKA 5: Nanašanje tesnilne mase.

SLIKA 3: Vstavljanje okrogle vrvice na ustrezno globino.

SLIKA 1: Sesanje dilatacijskih reg.

Podrobneje na www.mapeisistemi.si

1 AB-plošča

2 Tesnilna membrana (prvi sloj) Mapelastic

3 Armirna mrežica Mapenet 150

4 Tesnilna membrana (drugi sloj) Mapelastic 5 Debeloslojna lepilna malta Mapestone TM + Isolastic

6 Kamnite plošče (porfido, granit)

7 Cementna fugirna masa Keracolor PPN

8 Tesnenje stikov in dilatacij Mapesil LM

Polaganje naravnega kamna brez izcvetanja in z odpornostjo na soljenje

1

3

2

4

6

7

8

5

Mapestone TM + Isolastic