namig, april 2012

am!gza aktivno življenjeapril 2012

N

Navtika in golf2012-04-25_01_NAMIG_NAMI 1 4/23/2012 1:22:01 PM

Pošljite nam fotografijo s prvomajskega izleta ali nam sporoèite, kam na izlet bi se zapeljali z vozilom Nissan iNote.

Fotografije ali odgovor na nagradno vprašanje nam posredujte na naslov ÈZP Veèer, d. d., Ul. slovenske

osamosvojitve 2, 2000 Maribor (Laura Magdiè) ali e-mail: [email protected] najkasneje do petka, 11. 5.

2012, do 10. ure. Sreèni/-a izžrebanec/-ka bo objavljen v naslednji številki priloge Namig, ki izide 16. 5. 2012.

Nagradni kupon

Zvestim bralcem Veèera Nissan podarja: iPod Shuffle

Kako do njega?

�

Nissan Note je ustvarjen po željah voznikov. V njem se namreè združujejo izjemne vozne lastnosti,

prostornost in seveda udobje. Nissan Note je tudi mestni poznavalec. S sistemi EPS, ABS in 6

zraènimi blazinami poskrbi za varnost, s kompaktno obliko in satelitsko navigacijo Nissan Connect

pa omogoèa, da se znajdete v prav vsakem mestu. V omejeni seriji napredni iNote razveseljuje

voznike še z naprednim darilom Apple. V Veèeru pa lahko darilo osvojite tudi vi.

Veè na: www.nissan.si

Akontacijo dohodndine v imenu nagrajenca plaèa Renault Nissan Slovenija, d.o.o., ki prispeva nagrado. Nagrajenec je kot davèni zavezanec dolžan predložiti osebne podatke (ime, priimek, naslov, davèno številko in davèno izpostavo).

Renault Nissan Slovenija, d.o.o. bo za raèun nagrajenca odvedel akontacijo dohodnine v skladu z veljavnimi predpisi. Morebitna doplaèila v skladu z letno dohodninsko odloèbo gredo v breme prejemnika nagrade.

NISSAN NAGRAJUJE!

iMeniten v vsakem pogledu - omejena serija Nissan iNote

Idealen, imeniten, izjemen, izviren in še kaj. Vse to je Nissan iNote, ki v omejeni seriji vsem

kupcem poleg izjemnega užitka v vožnji prinaša še prav posebno darilo. Novopeèenim

lastnikom bo namreè na poteh z iNotom družbo delal tudi imeniten iPhone, iPad ali drug

izdelek Apple po izbiri. Prestiž, ki to niTokratno številko Namiga posvečamo oblikama preživljanja prostega časa, ki pogosto nosita oznako prestiža oziroma naj ne bi bili namenjeni navadnim smrtnikom. To sta golf in navtika. Delno ta predstava drži, a le, če imate v mislih najbolj prestižno in najdražje, kar ti dve zvrsti nudita. Če naredimo primerjavo z vseslovensko športno disciplino smučanjem, odkrijemo ogromno vzporednic. Povprečna in povsem solidna oprema za golf stane toliko ali celo manj kot smučarska oprema, enako potapljaška. Cenovno ugodno lahko smučamo na domačih smučiščih ali v bližnji tujini, lahko pa se odpravimo v mondena smučarska središča po svetu in za to pora-bimo ogromno denarja. To velja tudi za golf in navtiko. Golf lahko igramo na dobro urejenih domačih igriščih ali v bližnji tujini, lahko pa odpotujemo v eksotične kraje ali na najbolj ekskluz-ivna igrišča, kjer za ceno niti ne smemo vprašati. V navtiki je ta razpon še večji, saj vanjo spada vse od manjših čolnov do najbolj ekskluzivnih jaht za superbogate.

Osredotočili smo se na nam primerne oblike golfa in navtike, zato tokrat v golfskem delu pred-stavljamo Večerove turnirje, ki so odprti za vse golfiste in ponujajo obilo zabave in sproščene tek-movalnosti za zelo privlačno ceno. Ob tem predstavljamo še tri domača igrišča, na katerih bodo prvi trije turnirji, podajamo nekaj namigov, kako začeti igrati golf in kako preprečiti najpogostejše poškodbe.

Pri navtiki namigujemo, kam odpluti z lastno ali najeto jadrnico oziroma motorno barko, kje opraviti tehnični pregled plovila in kako se varno potapljati ali vstopiti v svet potapljanja. Nasvete o tem, katere eksotične golfske destinacije so najbolj ekskluzivne ali katere jahte nad milijon evrov bi bile primerne za vas, pa prepuščamo drugim.

Za konec vabimo vse ljubitelje teka, da se udeležijo 32. Maratona treh src, ki bo 19. maja v Radencih. Časa za pripravo ni več dosti, več informacij o maratonu pa najdete na zadnjih straneh priloge. Vabljeni na ta tekaški praznik.

LUKA ZORKO

Namig/Posebna priloga časnika Večer; ISSN 1855-8372; urednik: Luka Zorko; tehnično urejanje: Sabina Male; projektni vodja: Samo Žvan; direktor Večera: Uroš Skuhala; fotografije: Luka Zorko, AC Šerbinek in arhiv Večera; izdaja: Časopisno-založniško podjetje Večer, Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor; telefon (02) 23 53 200, tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče

2012-04-25_02_NAMIG_NAMI 2 4/23/2012 1:22:08 PM

Namig za aktivno življenje/april ‘12 3

Pošljite nam fotografijo s prvomajskega izleta ali nam sporoèite, kam na izlet bi se zapeljali z vozilom Nissan iNote.

Fotografije ali odgovor na nagradno vprašanje nam posredujte na naslov ÈZP Veèer, d. d., Ul. slovenske

osamosvojitve 2, 2000 Maribor (Laura Magdiè) ali e-mail: [email protected] najkasneje do petka, 11. 5.

2012, do 10. ure. Sreèni/-a izžrebanec/-ka bo objavljen v naslednji številki priloge Namig, ki izide 16. 5. 2012.

Nagradni kupon

Zvestim bralcem Veèera Nissan podarja: iPod Shuffle

Kako do njega?

�

Nissan Note je ustvarjen po željah voznikov. V njem se namreè združujejo izjemne vozne lastnosti,

prostornost in seveda udobje. Nissan Note je tudi mestni poznavalec. S sistemi EPS, ABS in 6

zraènimi blazinami poskrbi za varnost, s kompaktno obliko in satelitsko navigacijo Nissan Connect

pa omogoèa, da se znajdete v prav vsakem mestu. V omejeni seriji napredni iNote razveseljuje

voznike še z naprednim darilom Apple. V Veèeru pa lahko darilo osvojite tudi vi.

Veè na: www.nissan.si

Akontacijo dohodndine v imenu nagrajenca plaèa Renault Nissan Slovenija, d.o.o., ki prispeva nagrado. Nagrajenec je kot davèni zavezanec dolžan predložiti osebne podatke (ime, priimek, naslov, davèno številko in davèno izpostavo).

Renault Nissan Slovenija, d.o.o. bo za raèun nagrajenca odvedel akontacijo dohodnine v skladu z veljavnimi predpisi. Morebitna doplaèila v skladu z letno dohodninsko odloèbo gredo v breme prejemnika nagrade.

NISSAN NAGRAJUJE!

iMeniten v vsakem pogledu - omejena serija Nissan iNote

Idealen, imeniten, izjemen, izviren in še kaj. Vse to je Nissan iNote, ki v omejeni seriji vsem

kupcem poleg izjemnega užitka v vožnji prinaša še prav posebno darilo. Novopeèenim

lastnikom bo namreè na poteh z iNotom družbo delal tudi imeniten iPhone, iPad ali drug

izdelek Apple po izbiri. Prestiž, ki to niTokratno številko Namiga posvečamo oblikama preživljanja prostega časa, ki pogosto nosita oznako prestiža oziroma naj ne bi bili namenjeni navadnim smrtnikom. To sta golf in navtika. Delno ta predstava drži, a le, če imate v mislih najbolj prestižno in najdražje, kar ti dve zvrsti nudita. Če naredimo primerjavo z vseslovensko športno disciplino smučanjem, odkrijemo ogromno vzporednic. Povprečna in povsem solidna oprema za golf stane toliko ali celo manj kot smučarska oprema, enako potapljaška. Cenovno ugodno lahko smučamo na domačih smučiščih ali v bližnji tujini, lahko pa se odpravimo v mondena smučarska središča po svetu in za to pora-bimo ogromno denarja. To velja tudi za golf in navtiko. Golf lahko igramo na dobro urejenih domačih igriščih ali v bližnji tujini, lahko pa odpotujemo v eksotične kraje ali na najbolj ekskluz-ivna igrišča, kjer za ceno niti ne smemo vprašati. V navtiki je ta razpon še večji, saj vanjo spada vse od manjših čolnov do najbolj ekskluzivnih jaht za superbogate.

Osredotočili smo se na nam primerne oblike golfa in navtike, zato tokrat v golfskem delu pred-stavljamo Večerove turnirje, ki so odprti za vse golfiste in ponujajo obilo zabave in sproščene tek-movalnosti za zelo privlačno ceno. Ob tem predstavljamo še tri domača igrišča, na katerih bodo prvi trije turnirji, podajamo nekaj namigov, kako začeti igrati golf in kako preprečiti najpogostejše poškodbe.

Pri navtiki namigujemo, kam odpluti z lastno ali najeto jadrnico oziroma motorno barko, kje opraviti tehnični pregled plovila in kako se varno potapljati ali vstopiti v svet potapljanja. Nasvete o tem, katere eksotične golfske destinacije so najbolj ekskluzivne ali katere jahte nad milijon evrov bi bile primerne za vas, pa prepuščamo drugim.

Za konec vabimo vse ljubitelje teka, da se udeležijo 32. Maratona treh src, ki bo 19. maja v Radencih. Časa za pripravo ni več dosti, več informacij o maratonu pa najdete na zadnjih straneh priloge. Vabljeni na ta tekaški praznik.

LUKA ZORKO

Namig/Posebna priloga časnika Večer; ISSN 1855-8372; urednik: Luka Zorko; tehnično urejanje: Sabina Male; projektni vodja: Samo Žvan; direktor Večera: Uroš Skuhala; fotografije: Luka Zorko, AC Šerbinek in arhiv Večera; izdaja: Časopisno-založniško podjetje Večer, Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor; telefon (02) 23 53 200, tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče

2012-04-25_03_NAMIG_NAMI 3 4/23/2012 1:22:21 PM

Namig za aktivno življenje/april‘124

5

8

14

20

Iz vsebineIz vsebine

Priloga časnika VečerNamig

Fotografija na naslovnici Pershing/Reuters

5 Tudi letos z golf turnirji

7 Za stilsko zavedne golfistke in golfiste

8 Po hribih, med drevesi in vodo ter po ravnini

10 Kaj je golf in kako začeti

12 Poškodbe pri golfu

14 Morska potepanja

17 Zakonodaja za potepanje po morju

18 Potapljanje na vdih

19 Potapljanje z jeklenko

20 Bliža se 32. Maraton treh src


N

LUKA ZORKO

Po več kot desetih letih se je časnik Večer lani jeseni ponovno vrnil v golfsko dogajanje in na ptujskem igrišču ter v Moravskih Toplicah organiziral Večerov odprti turnir v golfu. Oba lanska turnirja sta presegla vsa pričakovanja, saj je bilo igre željnih golfistov več, kot sta jih lahko sprejeli igrišči. Dober obisk in odlični odzivi golfistov so glavni krivci, da se je Večer tudi v letošnjem letu odločil za organizacijo svojih turnirjev, in to kar šestih. V maju in juniju bo Večer organiziral tri turnirje, in sicer na igriščih v Mokricah, na Ptuju ter v Moravskih Toplicah. Pri tem mu bodo pomagali številni partnerji pokrovitelji. V prvi vrsti bo to Avtocenter Šerbinek, ki bo z znamko Range Rover prevzel zlato pokroviteljstvo prvih treh turnirjev. Kot srebrni pokrovitelji bodo sodelovali še podjetje AJM, Varnost Maribor ter Turistična agencija Sajko, ki bo ob turnirjih Večerove golfiste popeljala tudi na krajše in daljše golfske izlete. Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska bodo poskrbeli za lajšanje žeje, Steklarna Rogaška pa za vrhunske pokale, ki bodo zmagovalcem v trajen spomin in ponos.

Turnirji bodo odprti, kar pomeni, da ne bodo namen-jeni le povabljencem, ampak se jih lahko udeležijo vsi golfisti z opravljenim dovoljenjem za igro in ure-jenim statusom za tekoče leto. Turnirji so namenjeni

Tudi letos z golf turnirji

2012-04-25_04_NAMIG_NAMI 4 4/23/2012 1:22:44 PM


Iz vsebine

5 Tudi letos z golf turnirji

7 Za stilsko zavedne golfistke in golfiste

8 Po hribih, med drevesi in vodo ter po ravnini

10 Kaj je golf in kako začeti

12 Poškodbe pri golfu

14 Morska potepanja

17 Zakonodaja za potepanje po morju

18 Potapljanje na vdih

19 Potapljanje z jeklenko

20 Bliža se 32. Maraton treh src


N

LUKA ZORKO

Po več kot desetih letih se je časnik Večer lani jeseni ponovno vrnil v golfsko dogajanje in na ptujskem igrišču ter v Moravskih Toplicah organiziral Večerov odprti turnir v golfu. Oba lanska turnirja sta presegla vsa pričakovanja, saj je bilo igre željnih golfistov več, kot sta jih lahko sprejeli igrišči. Dober obisk in odlični odzivi golfistov so glavni krivci, da se je Večer tudi v letošnjem letu odločil za organizacijo svojih turnirjev, in to kar šestih. V maju in juniju bo Večer organiziral tri turnirje, in sicer na igriščih v Mokricah, na Ptuju ter v Moravskih Toplicah. Pri tem mu bodo pomagali številni partnerji pokrovitelji. V prvi vrsti bo to Avtocenter Šerbinek, ki bo z znamko Range Rover prevzel zlato pokroviteljstvo prvih treh turnirjev. Kot srebrni pokrovitelji bodo sodelovali še podjetje AJM, Varnost Maribor ter Turistična agencija Sajko, ki bo ob turnirjih Večerove golfiste popeljala tudi na krajše in daljše golfske izlete. Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska bodo poskrbeli za lajšanje žeje, Steklarna Rogaška pa za vrhunske pokale, ki bodo zmagovalcem v trajen spomin in ponos.

Turnirji bodo odprti, kar pomeni, da ne bodo namen-jeni le povabljencem, ampak se jih lahko udeležijo vsi golfisti z opravljenim dovoljenjem za igro in ure-jenim statusom za tekoče leto. Turnirji so namenjeni

druženju z ravno pravo mero tekmovalnosti, zato se bo igrala igra stableford, turnirji pa bodo veljali tudi za spremembo handicapa. Tekmovalo se bo v štirih neto kategorijah, in sicer bodo igralci glede na handicap razdeljeni v skupine A (HCP od 0 do 12,1), B (HCP od 12,2 do 24,1), C (HCP od 24,2 do 36,0) in skupino D za začetnike (HCP od 36,1 do 54). Največji pokal bosta prejela zmagovalca v bruto razvrstitvi pri moških in ženskah, posebne nagrade pa bodo tudi za najdaljši udarec in udarec najbližje zastavici v enotni kategoriji, torej moški in ženske skupaj. Razpis vsakega turnirja bo objavljen na spletni strani igrišča in na spletni strani golfportal.info.

Novost v pravilih, ki obljublja obilo napetosti in zabave, je, da ob morebitnem enakem rezultatu v bruto raz-vrstitvi o zmagovalcu odloči tako imenovani sudden death. To pomeni, da dva ali več izenačenih igralcev ponovno poprime za palice in se na igrišču pomeri na eni luknji pod budnimi očesom publike. Če je rezultat ponovno enak, se boj nadaljuje na naslednji luknji in tako dalje, dokler kdo ne zmaga.

Prvi turnir bo 5. maja na igrišču Golf Grad Mokrice, za turnir pa se je že mogoče prijaviti v recepciji igrišča (07 457 42 46) ali preko elektronske pošte [email protected]. Cena igranja na turnirju v Mokricah znaša ugodnih 43 evrov, v ceno pa so všteti igranje, malica,

Tudi letos z golf turnirjiDatumi turnirjev:

5. maj – Golf Grad Mokrice

19. maj – Golf igrišče Ptuj

9. junij – Golf Livada

Moravske Toplice

2012-04-25_05_NAMIG_NAMI 5 4/23/2012 1:22:52 PM


kosilo in nagrade za najboljše. Imetniki letnih kart igrišča ali Unlimited golf card pa za igranje plačajo le 10 evrov.

Tudi sicer bodo igralnine vedno ugodne, prijave pa bodo zmeraj sprejemale recepcije igrišč. Prijave se bodo odprle približno 14 dni pred turnirjem oziroma ob prvi objavi najave v časniku Večer. Zaključek prijav je dva dni pred turnirjem, lanska izkušnja pa kaže, da bo dobro pohiteti s prijavami, saj se navadno 100 do 120 razpisanih mest zapolni že nekaj dni pred uradnim zaključkom prijav. Za golfiste, ki prihajajo od dalj ali pa bi želeli dan prej preiz-kusiti igrišče oziroma se nočejo voziti po turnirju domov, bodo partnerji vedno pripravili ugodne pakete prenočitev in igranja.

Za turnir v Mokricah so Terme Čatež pripravile posebno ponudbo, ki za 46 evrov (oseba/dan) vključuje prenočitev z zajtrkom v dvoposteljni sobi v hotelu Golf Grad Mokrice (4*). Cena za prenočitev v enoposteljni sobi znaša 71 evrov, doplačati pa je treba še 1,01 evra (oseba/dan) za turistično takso in 1 evro prijavnine na osebo. V paketu dobite še neomejeno kopanje v notranjem in zunanjem bazenu hotela Terme, uporabo savne in fitnes studia v hotelu Terme, dva vstopa dnevno na zimsko ali na poletno Termalno riviero ter en vstop dnevno v bazenski kompleks hotela Čatež. Ob prenočitvi imate še popust na ogrevalno igranje v petek (32,00 €/osebo) ali na igranje v nedeljo (40,00 €/osebo), ko zaradi dru-gega turnirja velja poseben režim (start najkasneje do

9. ure, možno je odigrati le 9 lukenj). Naslednji turnir bo 19. maja na ptujskem igrišču, 9. junija pa se bodo Večerovi golfisti ponovno srečali na igrišču Golf Livada v Moravskih Toplicah. Sledil bo poletni premor do jeseni in novih treh turnirjev.

AVTOCENTER ŠERBINEK je eden največjih avtomobilskih pro-dajno-servisnih centrov v Sloveniji. Pohvalimo se lahko s skoraj 20-letno tradicijo, temelji, na katerih smo zrasli, so bili postavljeni že veliko prej. Pri nas so vam na voljo vozila kar sedmih priznanih avtomobilskih blagovnih znamk: FORD, RANGE ROVER, LAND ROVER, MAZDA, HYUNDAI, SUBARU in YAMAHA. Ponujamo vam bogato izbiro nadomestnih delov, dodatne opreme in drugega blaga, različne ravni servisnih storitev oziroma vzdrževalno-obno-vitvenih del, dvostezne tehnične preglede, razne oblike pranja in čiščenja vozil, sklepanje avtomobilskih zavarovanj in cenitve škod, pomoč pri financiranju nakupov itd.Število naših strank nenehno narašča. Razlog za to je dobro orga-nizirana ponudba blaga in storitev. Nenehno sledimo tehnološkim

novostim in skrbimo za strokovno usposabljanje ter osebnostno oblikovanje naših strokovnjakov.Najdete nas na lahko dostopni točki v mariborski četrti Tezno, tik ob magistralki, ki mesto povezuje s Ptujem in Zagrebom. Čisto blizu je vozlišče petega in desetega evropskega avtocestnega koridorja, ki povezujeta evropski sever in jug ter vzhod in zahod.Za prvi kontakt lahko uporabite telefon ali elektronsko pošto, sicer pa vas pričakujemo v naši sprejemni pisarni na robu obširnega par-kirišča, namenjenega prav vam. Odprto imamo vsak delovnik od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.AVTO ŠERBINEK, D.O.O., Zagrebška cesta 85, 2000 Maribor, telefon 02 450 35 10, faks 02 450 35 71, e-pošta [email protected], www.avtocenter-serbinek.si

LUKA ZORKO

Range rover evoque je najmanjši range rover in obe-nem oblikovno najbolj izstopajoč. Njegova odlika je predvsem videz, saj mnogi SUV-ji v tem cenovnem razredu ponujajo takšne tehnične lastnosti, a nobeden tako drugačne in sveže podobe. Čeprav je lepota vedno stvar opazovalca, so se tokrat vse vprašane oči strinjale, da je presneto lep in da izraža ravno pravo mero nastopaštva brez nepotrebnega pretiravanja.

O tem, da evoque premore kompleksne elektronske sisteme nadzora vožnje po terenu in cesti, ter o raz-likah med ponujenimi bencinskimi in dizelskimi motor-ji so dosti napisali naši avtomobilistični kolegi, zato se posvetimo tokratnemu bistvu – ali je evoque primeren za golfistko ali golfista.

Evoque ni velik avtomobil, zato ne bo prva izbira golf-istov, ki imajo otroke. Namenjen je parom brez otrok ali tistim, katerih otroci so dovolj stari, da se prevažajo s svojim avtomobilom, vanj namreč ne boste spravili otroškega vozička, kolesa, nekaj potovalk oblačil in drugega, kar na dopustu tipično potrebuje družina. Če za to ne bo namenjen ali bo evoque v družini drugi avtomobil, bo brez težav služil kot avto, s katerim se bodo lahko trije golfisti odpeljali na čisto vsako

Za stilsko zavedne golfistke in golfiste

2012-04-25_06_NAMIG_NAMI 6 4/23/2012 1:23:13 PM


9. ure, možno je odigrati le 9 lukenj). Naslednji turnir bo 19. maja na ptujskem igrišču, 9. junija pa se bodo Večerovi golfisti ponovno srečali na igrišču Golf Livada v Moravskih Toplicah. Sledil bo poletni premor do jeseni in novih treh turnirjev.

novostim in skrbimo za strokovno usposabljanje ter osebnostno oblikovanje naših strokovnjakov.Najdete nas na lahko dostopni točki v mariborski četrti Tezno, tik ob magistralki, ki mesto povezuje s Ptujem in Zagrebom. Čisto blizu je vozlišče petega in desetega evropskega avtocestnega koridorja, ki povezujeta evropski sever in jug ter vzhod in zahod.Za prvi kontakt lahko uporabite telefon ali elektronsko pošto, sicer pa vas pričakujemo v naši sprejemni pisarni na robu obširnega par-kirišča, namenjenega prav vam. Odprto imamo vsak delovnik od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.AVTO ŠERBINEK, D.O.O., Zagrebška cesta 85, 2000 Maribor, telefon 02 450 35 10, faks 02 450 35 71, e-pošta [email protected], www.avtocenter-serbinek.si

LUKA ZORKO

Range rover evoque je najmanjši range rover in obe-nem oblikovno najbolj izstopajoč. Njegova odlika je predvsem videz, saj mnogi SUV-ji v tem cenovnem razredu ponujajo takšne tehnične lastnosti, a nobeden tako drugačne in sveže podobe. Čeprav je lepota vedno stvar opazovalca, so se tokrat vse vprašane oči strinjale, da je presneto lep in da izraža ravno pravo mero nastopaštva brez nepotrebnega pretiravanja.

O tem, da evoque premore kompleksne elektronske sisteme nadzora vožnje po terenu in cesti, ter o raz-likah med ponujenimi bencinskimi in dizelskimi motor-ji so dosti napisali naši avtomobilistični kolegi, zato se posvetimo tokratnemu bistvu – ali je evoque primeren za golfistko ali golfista.

Evoque ni velik avtomobil, zato ne bo prva izbira golf-istov, ki imajo otroke. Namenjen je parom brez otrok ali tistim, katerih otroci so dovolj stari, da se prevažajo s svojim avtomobilom, vanj namreč ne boste spravili otroškega vozička, kolesa, nekaj potovalk oblačil in drugega, kar na dopustu tipično potrebuje družina. Če za to ne bo namenjen ali bo evoque v družini drugi avtomobil, bo brez težav služil kot avto, s katerim se bodo lahko trije golfisti odpeljali na čisto vsako

golf igrišče. Na vsako golf igrišče zato, ker so njegove terenske sposobnosti takšne, da verjetno nikjer na svetu, niti v Afriki, ni igrišča s tako slabo cesto, da je ne bi zmogel. Trije pa zato, ker bo za prevoz golf opreme treba podreti enega od preklopnih zadnjih sedežev.

Nekoč je veljalo, da mora pravi angleški roadster imeti prostor za dve torbi golf opreme, a dandanes je ta pač zrasla do te mere, da ne poznam roadsterja, za katerega bi to še veljalo. Glede na zunanjost evoque premore kar velik prtljažni prostor - vanj se da počez naložiti štiri golf torbe, kot pri večini avtomobilov pa se zatakne pri dolžini lesov. Če boste v prtljažnik naložili dve torbi, boste lesove še lahko spravili v prtljažnik, če pa boste zraven vzeli še vozičke, morda električne, bo za lesove zmanjkalo prostora. Torej klasična težava vseh golfistov, ki nimajo katerega izmed največjih SUV-jev, enoprostorcev ali karavanov. Vse drugo, od udobja v vožnji, odzivnosti avtomobila do opreme in kakovosti izdelave, je povsem na nivoju, ki ga pričakuje vsak golfist.

Evoqua si bo mogoče ogledati in preizkusiti na Večerovih golf turnirjih, saj je le to pravi način za ust-varjanje lastnega mnenja. A previdno, evoque v živo hitro osvoji srce.

Za stilsko zavedne golfistke in golfisteV živo hitro osvoji srce

2012-04-25_07_NAMIG_NAMI 7 4/23/2012 1:23:31 PM


LUKA ZORKO

Ne glede na to, kako čudno lahko zveni naslov, je to najkrajši možni opis tega, kar bo čakalo udeležence prvih treh letošnjih Večerovih golf turnirjev. Na Mokricah bodo na igrišču premagovali kar nekaj vzponov, na Ptuju se bodo poskušali izogniti vodnim oviram in drevesom, v Moravskih Toplicah pa bodo premagovali dolgo ravninsko igrišče.

Skoraj na meji s Hrvaško se pod srednjeveškim obzi-djem in sredi stoletnih grajskih gozdov na 70 hektarih razprostira igrišče Golf Grad Mokrice z zelo raznolikimi 18 igralnimi polji v skupni dolžini nekaj manj kot 6 kilo-metrov. Ti se vijejo po dolenjskih gričih med stoletnimi gozdovi, slikovitimi nasadi hrušk, prečkajo 200-letni angleški park in igralca preizkušajo z vrsto naravnih ovir, med njimi je tudi jezero. Čeprav je prav vsaka luknja zanimiva, so tri takšne, ki izstopajo in si jih igralci navadno najbolj zapomnijo. Deseta luknja je verjetno največkrat fotografirana luknja na igrišču, saj ima kratek par 3 zelenico tik pod mostom, ki vodi v grad. Z odbijališča na višini tako igralci s prvim udarcem udar-jajo proti gradu in kakšna žoga občasno tudi zadene

mogočne grajske stene. Markantna je tudi naslednja, enajsta luknja, kjer je odbijališče ob gradu, žogico pa je treba z velike višine natančno poslati v dolino. Tam nas čaka zahteven udarec preko jezera, dodatno pa ga otežujejo še drevesa, ki se razraščajo ob jezeru in zele-nici. Zadnja, 18. luknja se ob lepem razgledu po starem drevoredu spušča proti klubski hiši, kjer igralci zaključijo igro pod budnimi očesi golfistov, ki so že pri 19. luknji. Seveda ne gre za pomoto, tako se v golfskem žargonu imenuje restavracija s teraso nad zadnjo zelenico.

V preteklem in letošnjem letu so na mokriškem igrišču izpeljali številne investicije, ki mogoče na prvi pogled ne bodo vidne, bodo pa pomembno vplivale na kako-vost igrišča in igre. Zamenjali so vse peščene ovire in vstavili nove drenaže. Na območjih igrišča, kjer se je prej pogosto pojavljala stoječa voda ali blato, so prav tako uredili nove drenaže, skupno so jih položili kar 2500 metrov. Na novo je urejena pot na enajsti luknji, tako da sedaj ni treba skozi prvo luknjo, po enajsti luknji se sedaj lahko peljete z golfskim avtomobilom, kar prej ni bilo možno. Ob tem so zamenjali zaščitne mreže na vadišču, kupili nove stroje za vzdrževanje igrišča, zelenic in peščenih ovir ter električni golf avto-

Po hribih, med drevesi in vodo ter po ravniniTudi letos so igrišča

dobro pripravili na novo sezono

mobil. Sprememba, ki jo bodo igralci nedvomno opazili, pa je drenažni jarek pred 18. zelenico, ki to že tako atraktivno luknjo naredi še bolj zanimivo in zahtevno.

Golfisti lahko prenočijo v golf suitah klubske hiše ali v hotelu Golf Grad Mokrice, le nekaj kilometrov stran pa se nahajajo tudi Terme Čatež z vso svojo ponudbo.

Mesto Ptuj pomembno zaznamuje reka Drava in tako je tudi s ptujskim igriščem, ki po količini vode na igralnih poljih in okoli njih v Sloveniji nima konkurence. Igrišče ima 18 lukenj v skupni dolžini 5700 metrov, a ker so luknje razmeroma ozke, jih boste z vijuganjem sem in tja prehodili kar nekaj več. Igrišče je pretežno ravno brez večjih vzponov ali spustov, atraktivno in zahtevno pa je zaradi obilice vodnih ovir in številnih dreves. Posebno markantna je 14. luknja, kjer morajo igralci s 150 metrov razdalje (111 za ženske) zadeti zelenico na sredini otoka. To v prvo uspe le najboljšim, a vseeno nikogar ne ustavi, da ne bi poskušal, saj je želja vsaj enkrat zadeti otok premočna. Tudi deseta luknja, ki je označena kot najbolj zahtevna, igralce postavi pred dilemo, in sicer, ali igrati pametno ali pa poskušati zelo težek udarec, s katerim pa se bodo lahko še dolgo hvalili naokoli. Pri tej luknji, ki poteka ob jezeru, lahko razmeroma varno igramo okoli njega, lahko pa se odločimo za direktni prvi udarec preko jezera, ki pa bo moral biti dolg vsaj 200 metrov in natančen. Da tak udarec uspe le redkim, ni treba posebej poudarjati. 17. luknja izstopa zaradi ožine z jezerom na levi, osemnajsta pa se zaključi z udarcem na zelenico pod budnimi očmi golfistov, ki na terasi že uživajo ob zasluženi pijači.

Na Ptuju so to zimo sčistili ogromno podrasti na igrišču, da bo manj iskanja in zgubljanja žogic, kupili pa so tudi nove stroje za vzdrževanje igrišča. Le nekaj sto metrov oddaljene od igrišča so Terme Ptuj z bazen-

Golf igrišče Grad MokriceGolf igrišče Livada Moravske Toplice

2012-04-25_08_NAMIG_NAMI 8 4/23/2012 1:23:43 PM


mogočne grajske stene. Markantna je tudi naslednja, enajsta luknja, kjer je odbijališče ob gradu, žogico pa je treba z velike višine natančno poslati v dolino. Tam nas čaka zahteven udarec preko jezera, dodatno pa ga otežujejo še drevesa, ki se razraščajo ob jezeru in zele-nici. Zadnja, 18. luknja se ob lepem razgledu po starem drevoredu spušča proti klubski hiši, kjer igralci zaključijo igro pod budnimi očesi golfistov, ki so že pri 19. luknji. Seveda ne gre za pomoto, tako se v golfskem žargonu imenuje restavracija s teraso nad zadnjo zelenico.

V preteklem in letošnjem letu so na mokriškem igrišču izpeljali številne investicije, ki mogoče na prvi pogled ne bodo vidne, bodo pa pomembno vplivale na kako-vost igrišča in igre. Zamenjali so vse peščene ovire in vstavili nove drenaže. Na območjih igrišča, kjer se je prej pogosto pojavljala stoječa voda ali blato, so prav tako uredili nove drenaže, skupno so jih položili kar 2500 metrov. Na novo je urejena pot na enajsti luknji, tako da sedaj ni treba skozi prvo luknjo, po enajsti luknji se sedaj lahko peljete z golfskim avtomobilom, kar prej ni bilo možno. Ob tem so zamenjali zaščitne mreže na vadišču, kupili nove stroje za vzdrževanje igrišča, zelenic in peščenih ovir ter električni golf avto-

Po hribih, med drevesi in vodo ter po ravninimobil. Sprememba, ki jo bodo igralci nedvomno opazili, pa je drenažni jarek pred 18. zelenico, ki to že tako atraktivno luknjo naredi še bolj zanimivo in zahtevno.

Golfisti lahko prenočijo v golf suitah klubske hiše ali v hotelu Golf Grad Mokrice, le nekaj kilometrov stran pa se nahajajo tudi Terme Čatež z vso svojo ponudbo.

Mesto Ptuj pomembno zaznamuje reka Drava in tako je tudi s ptujskim igriščem, ki po količini vode na igralnih poljih in okoli njih v Sloveniji nima konkurence. Igrišče ima 18 lukenj v skupni dolžini 5700 metrov, a ker so luknje razmeroma ozke, jih boste z vijuganjem sem in tja prehodili kar nekaj več. Igrišče je pretežno ravno brez večjih vzponov ali spustov, atraktivno in zahtevno pa je zaradi obilice vodnih ovir in številnih dreves. Posebno markantna je 14. luknja, kjer morajo igralci s 150 metrov razdalje (111 za ženske) zadeti zelenico na sredini otoka. To v prvo uspe le najboljšim, a vseeno nikogar ne ustavi, da ne bi poskušal, saj je želja vsaj enkrat zadeti otok premočna. Tudi deseta luknja, ki je označena kot najbolj zahtevna, igralce postavi pred dilemo, in sicer, ali igrati pametno ali pa poskušati zelo težek udarec, s katerim pa se bodo lahko še dolgo hvalili naokoli. Pri tej luknji, ki poteka ob jezeru, lahko razmeroma varno igramo okoli njega, lahko pa se odločimo za direktni prvi udarec preko jezera, ki pa bo moral biti dolg vsaj 200 metrov in natančen. Da tak udarec uspe le redkim, ni treba posebej poudarjati. 17. luknja izstopa zaradi ožine z jezerom na levi, osemnajsta pa se zaključi z udarcem na zelenico pod budnimi očmi golfistov, ki na terasi že uživajo ob zasluženi pijači.

Na Ptuju so to zimo sčistili ogromno podrasti na igrišču, da bo manj iskanja in zgubljanja žogic, kupili pa so tudi nove stroje za vzdrževanje igrišča. Le nekaj sto metrov oddaljene od igrišča so Terme Ptuj z bazen-

skimi kompleksi ter Grand Hotelom Primus, apartmaji, bungalovi in kampom. Naše najbolj vzhodno golfsko igrišče, Golf Livada, se nahaja v sklopu Term 3000 v Moravskih Toplicah. Igrišče, ki je zaradi svoje lege pričakovano tudi najbolj ravninsko, je na prvi pogled mogoče videti lahko, a kmalu se prepričamo o nasprotnem. Na igrišču so številne manjše vodne ovire, pred leti dograjenih drugih devet lukenj pa spada med daljše luknje pri nas. Igrišče se celo ponaša z najdaljšim igralnim poljem v Sloveniji, saj deveta luknja v dolžino meri skoraj 600 metrov. Na fotografijah boste pogosto videli sedmo luknjo, 400 metrov dolg par 4, ki ima pred zelenico manjše jezero, v katerem je tudi vodomet. Past večine preostalih lukenj je ravno v tem, da so mogoče videti preveč preproste, a se kmalu pokaže, da v golfu ni preprostih stvari. V sklopu Term 3000 lahko golfisti izkoristijo vso ponudbo term ter prenočijo v hotelu Livada Prestige, hotelih Ajda in Termal oziroma bungalovih, apartmajskem naselju ali kampu.

To so tri igrišča, s katerimi se bodo Večerovi golfisti morali spoprijeti v prvem, pomladansko-poletnem delu, jeseni pa na njih čakajo spet nova.

Golf igrišče Grad Mokrice

Golf igrišče Ptuj

Golf igrišče Livada Moravske Toplice

2012-04-25_09_NAMIG_NAMI 9 4/23/2012 1:23:53 PM


Začnimo s pogovorom med prijateljema:

"Veš, da sem začel igrati golf."

"Kaj pa je to?"

"To je takšna zanimiva igra. Naj ti na kratko povem: imaš majhno žogico in posebne palice za udarjanje. Žogico moraš s čim manj udarci spraviti v luknjo, ki je na lepo pokošeni zelenici."

"Saj to pa ni nič posebnega!"

"O je! Tista luknja je kar daleč. Včasih tudi več kot 500 metrov."

"Ops. No ja pač večkrat udariš."

"Ja že, ampak vmes je kakšen potok ali jezerce in moraš udariti čez. Pogosto žogice končajo v vodi. Potem moraš udarec ponoviti, pa še enega ti prištejejo za kazen."

"To pa ni prijazno. A če je takšno pravilo igre, pač udarjaš naprej."

"Že, a po navadi so pred zelenico, kjer je luknja, še kakšne peščene ovire, ki jim pravijo bunkerji. Iz njih ni

tako lahko žogice udariti ven. Pa še luknja na zelenici je čisto majhna. Kakšnih 10 centimetrov meri v pre-meru."

"Vraga, to pa res ni lahko!"

"Ni. Še posebno če vmes zadeneš kakšno drevo ali grm ob robu. In če pomisliš, da je takšnih igralnih polj z luknjami 18, da moraš prepešačiti kakšnih 10 kilo-metrov in pogosto morajo začetniki pošteno s palico zamahniti tudi stokrat, si lahko predstavljaš, da ta šport ni lahek."

"Ti, zakaj se pa potem s tem čudnim športom sploh ukvarjaš?"

Mnogi golfisti si takšno vprašanje večkrat zastavijo. Pogosto, ko kje v grmovju iščejo žogico, sopihajo z vso opremo v hrib, preklinjajo dež ali pekoče sonce ali pa ko gre preprosto vse narobe, pa ne vedo zakaj. Po navadi so težave pozabljene takoj po igri, na tako imenovani 19. luknji, ki ji v navadnem jeziku rečemo bife na igrišču. Res jih kar nekaj po kakšnem letu poiz-kusov tudi odneha. Večinoma tisti, ki jim je vsak šport bolj muka kot užitek, pa so se golfa lotili bolj zaradi prestiža ali občutka pomembnosti kot zaradi športnih užitkov. Samo za to namreč gre: eni radi igrajo nogo-met, drugi tenis, mnogi so kolesarji, planinci ali kaj

Kaj je golf in kako začetiGolf izvira iz Škotske,

zato se igra tudi v dežju

podobnega, nekaj "čudakov" pa za svoj užitek igra golf. Vse drugo kar so v zadnjih letih pri nas nalepili na ta šport, je neumnost, ki sicer ni tako tipična samo v naši deželi, je pa golfu naredila veliko škode. No počasi se tudi predsodki do golfa krhajo in ta igra postaja to, kar v resn-ici je: samo ena od oblik športa in rekreacije. To dokazujejo zanesenjaki v mnogih državah.

Golf po svetuPriljubljenost golfa v Evropi in po svetu narašča, odpirajo se nova igrišča, ta oblika rekreacije, če hočete tudi drugačnega preživljanja pros-tega časa, pa je nekaterim postala že skoraj način življenja. V Evropi se je v zadnjih dvajsetih letih število igrišč podvojilo, število igralcev pa celo potrojilo. Po podatkih EGA (European Golf Association) je danes v Evropi nad 6200 golfskih igrišč ter preko 7,5 milijona igralcev. Največ jih je v golfsko razvitih državah, kot sta Švedska in Nemčija z dobrih pol milijona igralcev, na Irskem jih igra skoraj 300 tisoč ali vsak 15. pre-bivalec, pri nas pa se s tem športom aktivno ali občasno ukvarja nekaj nad štiri tisoč ljudi, kar je 0,2 odstotka celotnega števila prebivalcev. Za poznavalce ni presenečenje, da se število igrišč in igralcev hitro povečuje v nekaterih bivših socialističnih deželah. Prednjačijo Čehi, ki pa so imeli kar nekaj igrišč že v socializmu.

V Sloveniji imamo okoli 44 klubov in počasi se število igralcev in igrišč povečuje. Zdaj je pri nas dvanajst igrišč, število igralcev pa se je precej povečalo lani, ko so igrišča in Golf zveza pričeli akcijo Slovenija igra golf. Za 99 evrov so namreč ponudili tečaj za začetnike in odziv je bil pričakovano dober. Skoraj tisoč ljudi je obiskovalo te tečaje na vseh igriščih in akcijo nadaljujejo tudi letos.

K večji priljubljenosti tega športa je veliko prispevala pocenitev opreme pa tudi igranja. Še posebno če si lahko privoščite igranje med tednom. Da bi lahko začeli, potrebujete okoli 500 evrov (za tečaj in osnovno opremo), pri čemer velja zlato pravilo: na začetku ne kupujte dražje opreme, le pri nakupu čevljev ne varčujte. Ker boste veliko hodili, tudi po dežju ali po rosnih travnikih ter z istimi čevlji v poletni vročini. Obleka ni nič posebnega, le kavbojke niso zaželene.

Golf in ekologijaGolfa, natančneje igrišč se že leta drži slab sloves, da onesnažujejo okolje. Res se na igriščih uporabljajo umetna gnojila, v preteklosti pa so se tudi škropiva, predvsem proti plevelu. Večja ekološka zavest, resnici na ljubo pa tudi strožji predpisi so zelo omejili porabo gnojil in škropiv, tako da se danes gnojila praviloma uporabljajo le še za spomladansko gnojenje trate, škropiva pa skorajda ne več. Po nekaterih raziskavah, ki so jih naredili v tujini, uporablja intenzivno kmetijstvo okoli 14-krat več umetnih gnojil in škropiv na enoto površine kot igrišča za golf. Zato se ni čuditi, da mnogi ekologi dajejo prednost golfu pred intenzivnim kmetijstvom.

2012-04-25_10_NAMIG_NAMI 10 4/23/2012 1:24:06 PM

tako lahko žogice udariti ven. Pa še luknja na zelenici je čisto majhna. Kakšnih 10 centimetrov meri v pre-meru."

"Vraga, to pa res ni lahko!"

"Ni. Še posebno če vmes zadeneš kakšno drevo ali grm ob robu. In če pomisliš, da je takšnih igralnih polj z luknjami 18, da moraš prepešačiti kakšnih 10 kilo-metrov in pogosto morajo začetniki pošteno s palico zamahniti tudi stokrat, si lahko predstavljaš, da ta šport ni lahek."

"Ti, zakaj se pa potem s tem čudnim športom sploh ukvarjaš?"

Mnogi golfisti si takšno vprašanje večkrat zastavijo. Pogosto, ko kje v grmovju iščejo žogico, sopihajo z vso opremo v hrib, preklinjajo dež ali pekoče sonce ali pa ko gre preprosto vse narobe, pa ne vedo zakaj. Po navadi so težave pozabljene takoj po igri, na tako imenovani 19. luknji, ki ji v navadnem jeziku rečemo bife na igrišču. Res jih kar nekaj po kakšnem letu poiz-kusov tudi odneha. Večinoma tisti, ki jim je vsak šport bolj muka kot užitek, pa so se golfa lotili bolj zaradi prestiža ali občutka pomembnosti kot zaradi športnih užitkov. Samo za to namreč gre: eni radi igrajo nogo-met, drugi tenis, mnogi so kolesarji, planinci ali kaj

Kaj je golf in kako začetipodobnega, nekaj "čudakov" pa za svoj užitek igra golf. Vse drugo kar so v zadnjih letih pri nas nalepili na ta šport, je neumnost, ki sicer ni tako tipična samo v naši deželi, je pa golfu naredila veliko škode. No počasi se tudi predsodki do golfa krhajo in ta igra postaja to, kar v resn-ici je: samo ena od oblik športa in rekreacije. To dokazujejo zanesenjaki v mnogih državah.

Golf po svetuPriljubljenost golfa v Evropi in po svetu narašča, odpirajo se nova igrišča, ta oblika rekreacije, če hočete tudi drugačnega preživljanja pros-tega časa, pa je nekaterim postala že skoraj način življenja. V Evropi se je v zadnjih dvajsetih letih število igrišč podvojilo, število igralcev pa celo potrojilo. Po podatkih EGA (European Golf Association) je danes v Evropi nad 6200 golfskih igrišč ter preko 7,5 milijona igralcev. Največ jih je v golfsko razvitih državah, kot sta Švedska in Nemčija z dobrih pol milijona igralcev, na Irskem jih igra skoraj 300 tisoč ali vsak 15. pre-bivalec, pri nas pa se s tem športom aktivno ali občasno ukvarja nekaj nad štiri tisoč ljudi, kar je 0,2 odstotka celotnega števila prebivalcev. Za poznavalce ni presenečenje, da se število igrišč in igralcev hitro povečuje v nekaterih bivših socialističnih deželah. Prednjačijo Čehi, ki pa so imeli kar nekaj igrišč že v socializmu.

V Sloveniji imamo okoli 44 klubov in počasi se število igralcev in igrišč povečuje. Zdaj je pri nas dvanajst igrišč, število igralcev pa se je precej povečalo lani, ko so igrišča in Golf zveza pričeli akcijo Slovenija igra golf. Za 99 evrov so namreč ponudili tečaj za začetnike in odziv je bil pričakovano dober. Skoraj tisoč ljudi je obiskovalo te tečaje na vseh igriščih in akcijo nadaljujejo tudi letos.

K večji priljubljenosti tega športa je veliko prispevala pocenitev opreme pa tudi igranja. Še posebno če si lahko privoščite igranje med tednom. Da bi lahko začeli, potrebujete okoli 500 evrov (za tečaj in osnovno opremo), pri čemer velja zlato pravilo: na začetku ne kupujte dražje opreme, le pri nakupu čevljev ne varčujte. Ker boste veliko hodili, tudi po dežju ali po rosnih travnikih ter z istimi čevlji v poletni vročini. Obleka ni nič posebnega, le kavbojke niso zaželene.

Golf in ekologijaGolfa, natančneje igrišč se že leta drži slab sloves, da onesnažujejo okolje. Res se na igriščih uporabljajo umetna gnojila, v preteklosti pa so se tudi škropiva, predvsem proti plevelu. Večja ekološka zavest, resnici na ljubo pa tudi strožji predpisi so zelo omejili porabo gnojil in škropiv, tako da se danes gnojila praviloma uporabljajo le še za spomladansko gnojenje trate, škropiva pa skorajda ne več. Po nekaterih raziskavah, ki so jih naredili v tujini, uporablja intenzivno kmetijstvo okoli 14-krat več umetnih gnojil in škropiv na enoto površine kot igrišča za golf. Zato se ni čuditi, da mnogi ekologi dajejo prednost golfu pred intenzivnim kmetijstvom.

Podobno velja za porabo vode. Igrišča je poleti za zalivanje porabijo kar veliko, a praviloma nikoli ne gre za pitno vodo iz omrežja. V zajetjih zbirajo deževnico, če je ni dovolj, si pomagajo s prečrpavanjem iz rek ali potokov. Seveda pa je poraba odvisna od količine padavin.

Kako začetiČe vas mika, da bi se tudi vi lotili golfa, je najbolje, da se na enem od igrišč pridružite tečajem v okviru akcije Slovenija igra golf. Pri Golf zvezi Slovenije so v sodelovanju z igrišči in učitelji golfa tudi letos pripravili šolo za začetnike, ki vas bo stala 99 evrov. Za začetek ne potrebujete opreme, dovolj je, da pokličete na eno od uprav igrišč in povedali vam bodo vse podrobnosti in termine posameznih tečajev. Opraviti boste morali štiriurni tečaj o pravilih in etiki na igrišču ter osemurni praktični tečaj tehnike igranja. Učitelji vas bodo spremljali tudi na prvem igranju, izpita po tečaju pa ni več. Prvo leto se vam tudi ni treba vključiti v enega od klubov, na slovenskih igriščih boste namreč lahko igrali s potrdilom, da ste opravili tečaj. Če boste ugotovili, da je to pravo za vas, pa sledijo nakup opreme (palic in čevljev), čim več igranja in včlanitev v enega od klubov.

Takšen začetek lahko združite z dopustom doma ali v tujini, le da vas bo tečaj v tujini stal nekoliko več.

Nakup opremePonudba golfske opreme je velika. Vsekakor se s svojim učiteljem golfa in morda še z igralci, ki ga igrajo že dalj časa, posvetujte, kat-era oprema (palice) je primerna za vas. Palice se namreč razlikujejo predvsem po razporeditvi teže, trdoti ročajev in načinu upogibanja med zamahom. Čim hitrejši zamah imate, bolj trdi morajo biti ročaji in bolj enakomerno se morajo upogibati po celi dolžini. Kakšna naj bo razporeditev teže in teža sama, je bolj stvar občutka. Če je le mogoče, obiščite katero od trgovin, kjer lahko različne palice tudi preizkusite. Ne ozirajte se na zveneče znamke, pomembnejši je vaš občutek. Vsaj za začetek tudi ne potrebujete celotnih kompletov palic, dovolj bodo tudi kakšne rabljene palice, če le niso preveč uničene. Na začetku je tudi škoda predragih palic za učenje. Povsem dovolj bodo polovični kompleti, "driverja" (palica za začetne dolge udarce), ki je po navadi tudi najdražji, pa gotovo ne boste pogrešali. Če ne verjamete, si ga na vadišču sposodite za nekaj poizkusov in boste videli, da imam prav. Podobno velja za palico za igro na zelenici (putter). Pomemben je občutek in ne cena ali oblika. Cene opreme se lahko zelo razlikujejo od trgovine do trgovine, zato ko enkrat ugotovite, kaj želite, dobro preglejte ponudbo in tudi spletne trgovine, včasih se najde kaj zelo ugodno.

Kot že zapisano, so čevlji edini del opreme, pri kateri ne varčujte. Za okoli 100 do 150 evrov dobite res dobre, ki vam bodo služili nekaj let. Žal pri čevljih velja, da je za malo denarja malo muzike.

2012-04-25_11_NAMIG_NAMI 11 4/23/2012 1:24:14 PM


Poškodbe pri golfuprenesete na drugo nogo med zamahovanjem nazaj in da roke in ramena držite v enaki ravnini pri zama-hovanju nazaj. Zelo pozorni bodite, da ne stojite preveč razkoračeno, ko "nagovarjate" žogico itd.

Golfistični komolecPri golfističnem komolcu se pojavijo bolečine in občutljivost na notranji strani komolca (desna roka). Bolečina je največja ob zamahovanju nazaj in ob udar-cu žogice. Zdravljenje te poškodbe je podobno zdrav-ljenju ob poškodbi na hrbtu (npr. počitek, zdravljenje itd.). Razmislite o grafitnih palicah in drugih žogicah, ki zmanjšujejo obremenitve komolca ob udarcu z žogico. Ne vadite na umetni travi ali preprogi in palico primite mehkeje. Palico počasi prenesite v zamah nazaj. Ko to dopuščajo pravila ali ob prijateljski igri premaknite žogico na varnejše mesto, kjer ni stika s kamenjem, drevesi, koreninami ali trdo podlago.

Bolečine v ramenskem obročuBolečine v ramenskem obroču ali v nadlahteh se doga-jajo v različnih fazah zamaha pri golfu, prisotne so

NINA KOLENC

Golf je šport, ki zahteva posebno ogrevanje in kondicijsko pripravo, če želimo preprečiti poškodbe. Karakteristike golfa, kjer odigramo 18 lukenj povprečno v štirih urah, pri tem pa opravimo pet do deset kilometrov dolgo pot in na njej zavrtimo telo okoli svoje vzdolžne osi 100- do 130-krat, so namreč zelo neugodne za naše telo. Če nismo dobro ogreti in fizično pripravljeni, se bodo naše možnosti za nastanek značilnih golfističnih poškodb povečale.

Ogrevanje pred igroČeprav nas večina ve, da dobro ogrevanje pred začetkom igranja golfa zmanjšuje možnost nastanka poškodb, se začetno ogreva le tri četrtine vseh golfistov in še to manj kot pet minut. Glede na to, da daleč največ poškodb nastane ob prvi luknji, se je priporočljivo ogre-vati 15 do 20 minut, preden začnemo igro.

Vaja 1: Živahno hodimo tri do pet minut (npr. od garder-obe do igrišča in nazaj).

Vaja 2: Počepi (s to vajo še dodatno ogrejemo telo - s pospešenim srčnim utripom in kroženjem krvi po telesu): Dvignemo kratko železno palico v vzročenje in naredimo počepe do kota 90 stopinj. Spočijemo se in ponovimo. Ponovimo 10-krat.

Vaja 3: Kroženje z rokami: Krožimo 30 sekund.

Vaja 4: Zasuki trupa (spodnjega dela hrbta): Stojimo razkoračno v širini ramen, kolena so rahlo pokrčena. Kratko železno palico damo na ramena, palico držimo na obeh koncih (roke so pri tem obrnjene navzgor). Naredimo 15 do 20 zasukov trupa.

Vaja 5: Predklon: Razkoračna stoja. Z ravnim hrbtom se predklonimo, dokler nismo vzporedno s tlemi. Kolena so popolnoma iztegnjena. Vajo ponovimo 15-krat.

Vaja 6: Razkoračna stoja in zasuki trupa: Stojimo razkoračno in se izmenično z rokami dotikamo nas-protnih stopal (diagonalno - nasprotna roka, nasprotna noga). Pri tem delamo zasuke telesa.

Vaja 7: Izpadni korak vstran: Iz stoje na nogah eno nogo odnožimo in raztegnemo notranji del noge. Lahko se opremo na palico.

Vaja 8: Raztezanje rok: Stojimo razkoračno. Za hrbtom primemo kratko železno palico na obeh koncih (položaj zaročenje). Iz tega položaja naredimo predklon in hkrati iz zaročenja dvignemo roke naprej skupaj s palico. Ko začutimo raztezanje mišic ramenskega obroča, se ustavimo in položaj zadržimo za 10 sekund. Naredimo tri ponovitve.

Vaja 9: Zamahovanje nog: Stojimo raznožno in se naslonimo na daljšo

železno palico ali kaj drugega. Zamahnemo pokrčeno nogo naprej in nazaj. Naredimo 10 ponovitev.

Vaja 10: Pritegnitev nog k trupu in zadaj na hrbet: Stojimo raznožno in iz tega položaja pritegnemo pokrčeno nogo k trupu. Zadržimo 10 sekund. Ponovimo trikrat. Enako ponovimo za drugo nogo. Pri tem se lahko prislonimo na steno ali drevo, da lažje vzdržujemo ravnotežje. Enak postopek ponovi-

mo in pritegnemo pokrčeno nogo nazaj. Enak postopek kot v smeri naprej.

Vaja 11: Na koncu še naredimo vaje za zapestja. Eno roko iztegnemo naprej

in dlan te roke z drugo roko obrnemo v nazaj. Pri tem naj enkrat prsti roke kažejo navzgor, drugič navzdol. Pri tem začutimo zategovanje mišic podlahti. Zadržimo 10 sekund. Ponovimo trikrat.

Po teh desetih vajah še dvo do tri min-ute imitirajte (nakazujte) dolge ali kratke

udarce pri golfu v obe smeri - naprej in nazaj. Dve minuti pred začetkom prvega udarca na igrišču vaje končajte.

Ob zdravstvenih težavah se posvetu-jte z zdravnikom o primernosti izvedbe vaje. Ob vajah ogrevanja je treba poznati še najpogostejše poškodbe pri golfu. Še boljše je vedeti, kako jih prepoznamo, kako preprečimo in kako zdravimo, če se pojavijo.

Bolečine v hrbtuPoškodbe spodnjega dela hrbta so pri golfu najbolj problematične. Pri igri namreč na vse sklepne in obsklepne strukture prihaja do velikih

sil in navorov, ki izhajajo iz same biomehanike golf udarca (npr. v 0,2 sekunde lahko palica pri zamahu doseže 180 km/h). Poškodbe hrbta so lahko mehanske bolečine, težave z vretenci (medvretenčne ploščice), bolečine v povezavi z artritisom ali stres fraktura. Pri tem so simp-tomi naslednji: bolečina v hrbtu, togost, mišični krči, simptomi v nogah, vezani na živčevje (npr. odrevenelost, bolečina in/ali oslabelost v nogah). To lahko pozdravimo s počitkom, zdravili, tera-pijo, utrjevanjem ali operacijo.

Kako lahko to poizkušamo preprečiti? Pravilno dvigujmo torbo za golf, razmislimo o daljšem putterju (palici), pokrčimo se v kolenih, ko poberemo žogico. Upočasnimo zamahovanje s

palico nazaj (backswing) in s tem zmanjšamo sile na spodnji del hrbta ob rotaciji trupa.

Izvedite velik obrat z ramo in kolkom pri zamahovanju nazaj (backswing). Bodite pozorni na to, da telesno težo pravilno

Golfisti pogosto zanemarjajo ogrevanje

2012-04-25_12_NAMIG_NAMI 12 4/23/2012 1:24:26 PM


Poškodbe pri golfuprenesete na drugo nogo med zamahovanjem nazaj in da roke in ramena držite v enaki ravnini pri zama-hovanju nazaj. Zelo pozorni bodite, da ne stojite preveč razkoračeno, ko "nagovarjate" žogico itd.

Golfistični komolecPri golfističnem komolcu se pojavijo bolečine in občutljivost na notranji strani komolca (desna roka). Bolečina je največja ob zamahovanju nazaj in ob udar-cu žogice. Zdravljenje te poškodbe je podobno zdrav-ljenju ob poškodbi na hrbtu (npr. počitek, zdravljenje itd.). Razmislite o grafitnih palicah in drugih žogicah, ki zmanjšujejo obremenitve komolca ob udarcu z žogico. Ne vadite na umetni travi ali preprogi in palico primite mehkeje. Palico počasi prenesite v zamah nazaj. Ko to dopuščajo pravila ali ob prijateljski igri premaknite žogico na varnejše mesto, kjer ni stika s kamenjem, drevesi, koreninami ali trdo podlago.

Bolečine v ramenskem obročuBolečine v ramenskem obroču ali v nadlahteh se doga-jajo v različnih fazah zamaha pri golfu, prisotne so

lahko tudi ponoči. Zdravimo jih podobno kot predhodni dve bolečini, preprečiti pa jih poizkušamo s tem, ko vzdržujemo mišično moč in gibljivost mišic ramenskega obroča. Poizkušajmo izvesti tudi tehnično čim bolj ustrezen udarec (npr. zmanjšamo hitrost zamaha nazaj).

Če želimo zmanjšati možnost nastanka poškodb, moramo izhajati iz tega, katere mišice so aktivne med gibanjem. Dober strokovnjak bo pri pripravi vadben-ega, preventivnega programa najprej izhajal iz gibanja, značilnega za golf.

Želim vam uspešno in varno igro.

železno palico ali kaj drugega. Zamahnemo pokrčeno nogo naprej in nazaj. Naredimo 10 ponovitev.

Vaja 10: Pritegnitev nog k trupu in zadaj na hrbet: Stojimo raznožno in iz tega položaja pritegnemo pokrčeno nogo k trupu. Zadržimo 10 sekund. Ponovimo trikrat. Enako ponovimo za drugo nogo. Pri tem se lahko prislonimo na steno ali drevo, da lažje vzdržujemo ravnotežje. Enak postopek ponovi-

mo in pritegnemo pokrčeno nogo nazaj. Enak postopek kot v smeri naprej.

Vaja 11: Na koncu še naredimo vaje za zapestja. Eno roko iztegnemo naprej

in dlan te roke z drugo roko obrnemo v nazaj. Pri tem naj enkrat prsti roke kažejo navzgor, drugič navzdol. Pri tem začutimo zategovanje mišic podlahti. Zadržimo 10 sekund. Ponovimo trikrat.

Po teh desetih vajah še dvo do tri min-ute imitirajte (nakazujte) dolge ali kratke

udarce pri golfu v obe smeri - naprej in nazaj. Dve minuti pred začetkom prvega udarca na igrišču vaje končajte.

Ob zdravstvenih težavah se posvetu-jte z zdravnikom o primernosti izvedbe

vaje. Ob vajah ogrevanja je treba poznati še najpogostejše poškodbe pri golfu. Še boljše je vedeti, kako jih prepoznamo, kako

preprečimo in kako zdravimo, če se pojavijo.

Bolečine v hrbtuPoškodbe spodnjega dela hrbta so pri golfu najbolj problematične. Pri igri namreč na vse sklepne in obsklepne strukture prihaja do velikih

sil in navorov, ki izhajajo iz same biomehanike golf udarca (npr. v 0,2 sekunde lahko palica pri zamahu doseže 180 km/h). Poškodbe hrbta so lahko mehanske bolečine, težave z vretenci (medvretenčne ploščice), bolečine v povezavi z artritisom ali stres fraktura. Pri tem so simp-tomi naslednji: bolečina v hrbtu, togost, mišični krči, simptomi v nogah, vezani na živčevje (npr. odrevenelost, bolečina in/ali oslabelost v nogah). To lahko pozdravimo s počitkom, zdravili, tera-pijo, utrjevanjem ali operacijo.

Kako lahko to poizkušamo preprečiti? Pravilno dvigujmo torbo za golf, razmislimo o daljšem putterju (palici), pokrčimo se v kolenih, ko poberemo žogico. Upočasnimo zamahovanje s

palico nazaj (backswing) in s tem zmanjšamo sile na spodnji del hrbta ob rotaciji trupa.

Izvedite velik obrat z ramo in kolkom pri zamahovanju nazaj (backswing). Bodite pozorni na to, da telesno težo pravilno

2012-04-25_13_NAMIG_NAMI 13 4/23/2012 1:24:34 PM


BOŽO ZORKO

Lepo je tudi drugod, a le malo krajev je tako primernih za počitniška potepanja kot obala od Trsta do Ulcinja. Razlog je seveda razčlenjenost obale in veliko število otokov, ki ponujajo varna zavetrja v skoraj vsakem vre-menu. Pa še razdalje so takšne, da je mogoče v tednu, kolikor po navadi traja najem barke, videti razmeroma veliko krajev.

IstraČe bi si radi ogledali Istro, lahko barko najamete v naših marinah ali pa v marinah vse tja do med našimi pomorščaki priljubljene marine Veruda pri Puli. Če jo boste najeli pri nas, nikar ne hitite na jug. Naša obala res ni dolga, je pa kljub temu zanimiva. Pogledi z morja na Izolo in Piran so zelo slikoviti. Lahko pa se podate še proti Trstu in gradu Miramare pa potem čez sredino morja proti jugu. A ne pozabite prej urediti mejnih for-malnosti pri nas. Hrvaški del Istre je zanimiv predvsem, če plujete blizu obale. Res morate biti ponekod bolj pre-vidni, da ne nasedete na kakšno plitvino med otočki. Na primer med Porečem in Vrsarjem ter okoli Rovinja, Istro pa boste tako videli povsem drugače. Če se vam mudi na jug, je bolje pluti malo bolj stran od obale, in če se le da, s popoldanskim maestralom.

Potepanja po Istri skoraj ne more biti brez postanka na Brionih in izleta po otoku. Najlepše je, če pristanete v luki na Velikem Brionu, a pozor: ta pristanek vas bo drago stal. Za barke do 15 metrov julija in avgusta zaračunajo 1450 kun za enodnevno bivanje. Večina zato raje pohiti naprej ali pa skuša barko privezati v Fažani in se z izletniško ladjo podati na Brione. Vaša odločitev je, ali se boste cel teden potepali po Istri

ali pa še skočili preko Kvarnerskega zaliva do Lošinja, Suska in Unij. Z malo več stanja za krmilom se namreč tudi z jadrnico v enem tednu da narediti pot od Portoroža do Lošinja in nazaj.

Od Kvarnerja do Dugega otokaDrugo priljubljeno izhodišče za potepanja po sever-nojadranskih otokih so marine v Kvarnerskem zalivu, predvsem marina v Punatu na Krku, marina na Cresu in v Malem Lošinju. Vse so dobro izhodišče za ogledovanje večjih kvarnerskih otokov in dela proti jugu vse tja do Dugega otoka in Kornatov. Otoki, kot so Ilovik, Premuda, Silba, Olib, Molat, so ohranili še precej morskega šarma, čeprav turistično niso ravno neznani. Ker so pristanišča na teh otokih razmeroma majhna, zna biti težava s privezovanjem v sezoni. K sreči je na teh otokih kar veliko zalivov in zalivčkov, kjer je mogoče varno sidrati. Vsekakor pa sta zaradi lepe in varne lege na tem koncu Jadrana najbolj priljubljeni sidrišči na severnem delu v prelivu med otokoma Ilovik in Sv. Petar ter bolj proti jugu v zalivu Pantera na vrhu Dugega otoka. Na obeh sidriščih je tudi več boj za privez. Sidranje ali privez na boji v Panteri pa omogoča še vrsto zanimivih izletov po Dugem otoku. Že sprehod skozi star borov gozd do svetilnika Veli Rat je prijeten. Ker pa se v sezoni skoraj vedno najde tudi kakšen izposojevalec skuterjev v bližnjem naselju, si lahko privoščite tudi daljši izlet po otoku.

Privlačnost KornatovMed navtiki so gotovo najbolj priljubljeni del jadran-ske obale otoki med Zadrom in Šibenikom. Pa ne gre samo za otoke v nacionalnem parku Kornati Tu je še južni del Dugega otoka pa Ugljan, Pašman, Kaprije,

Morska potepanjaVzhodna

jadranska obala je kot nalašč za

majhna pomorska potepanja

Žirije in množica manjših otokov. Seveda so Kornati poglavje zase. Najbolje jih je obiskati konec maja ali v prvi polovici junija, ko je morski promet še dokaj nor-malen. Nikakor ne boste osamljeni, a tudi občutka, da ste se znašli v prometni konici velemesta, ne boste imeli. No, saj ni tako hudo, morda so le naša pričakovanja prevelika.

Vsaj tako zanimiva vožnja z barko kot med kornatski-mi otoki je vožnja od Šibenika do Prokljanskega jezera in naprej po kanjonu Krke do Skradina. V Skradinu je manjša marina, lahko pa barko tudi sidrate malo niže in jo na drugem koncu privežete še za drevo. Tako bo več prostora še za druge, muljasto dno pa tudi ni najboljše sidrišče. In potem na izlet do slapov Krke. Ob reki jo lahko mahnete peš ali s kolesom, najbolj "turističen" pa je izlet z ladjico nacionalnega parka.

Ljubitelji tega konca Jadrana imajo kar nekaj možnosti najema. Najbolj znane so marine v Zadru, Sukušanu, Biogradu in na Murterju. Če boste barko najeli za en teden, pa je najbolje narediti krožno pot, ki zajema Talaščico na jugu Dugega otoka, Kornate, Kaprije, Žirije, Šibenik in do Skradina ter bliže celini nazaj, morda še s postankom na Murterju.

Veliki so na juguProti jugu Jadrana je otokov sicer manj, so pa večji. Kdo ne pozna Brača, Hvara, Visa, Korčule, Lastova in Mljeta. Manj jih zaide na Biševo in med Elafitske otoke pri Dubrovniku. Ti otoki so vsak zgodba zase in v pogovorih s starejšimi domačini šele prav spoznate zgodovino teh krajev. Tisto ta pravo zgodovino o trdem življenju ljudi, ki so bili pred-vsem poljedelci in ribiči samo v sili, da so imeli kaj jesti. Kajti dokler niso izumili elektrike in hladilnikov, se samo od ribištva ni dalo živeti. Je sicer nekaj izjem, denimo Komiža na Visu, a te le potrjujejo pravilo, da so bili Dalmatinci predvsem poljedelci. Vsak od teh otokov premore kakšno varno sidrišče in marino. Na Braču je priljubljena Milna, na

2012-04-25_14_NAMIG_NAMI 14 4/23/2012 1:24:42 PM


ali pa še skočili preko Kvarnerskega zaliva do Lošinja, Suska in Unij. Z malo več stanja za krmilom se namreč tudi z jadrnico v enem tednu da narediti pot od Portoroža do Lošinja in nazaj.

Od Kvarnerja do Dugega otokaDrugo priljubljeno izhodišče za potepanja po sever-nojadranskih otokih so marine v Kvarnerskem zalivu, predvsem marina v Punatu na Krku, marina na Cresu in v Malem Lošinju. Vse so dobro izhodišče za ogledovanje večjih kvarnerskih otokov in dela proti jugu vse tja do Dugega otoka in Kornatov. Otoki, kot so Ilovik, Premuda, Silba, Olib, Molat, so ohranili še precej morskega šarma, čeprav turistično niso ravno neznani. Ker so pristanišča na teh otokih razmeroma majhna, zna biti težava s privezovanjem v sezoni. K sreči je na teh otokih kar veliko zalivov in zalivčkov, kjer je mogoče varno sidrati. Vsekakor pa sta zaradi lepe in varne lege na tem koncu Jadrana najbolj priljubljeni sidrišči na severnem delu v prelivu med otokoma Ilovik in Sv. Petar ter bolj proti jugu v zalivu Pantera na vrhu Dugega otoka. Na obeh sidriščih je tudi več boj za privez. Sidranje ali privez na boji v Panteri pa omogoča še vrsto zanimivih izletov po Dugem otoku. Že sprehod skozi star borov gozd do svetilnika Veli Rat je prijeten. Ker pa se v sezoni skoraj vedno najde tudi kakšen izposojevalec skuterjev v bližnjem naselju, si lahko privoščite tudi daljši izlet po otoku.

Privlačnost KornatovMed navtiki so gotovo najbolj priljubljeni del jadran-ske obale otoki med Zadrom in Šibenikom. Pa ne gre samo za otoke v nacionalnem parku Kornati Tu je še južni del Dugega otoka pa Ugljan, Pašman, Kaprije,

Morska potepanja Žirije in množica manjših otokov. Seveda so Kornati poglavje zase. Najbolje jih je obiskati konec maja ali v prvi polovici junija, ko je morski promet še dokaj nor-malen. Nikakor ne boste osamljeni, a tudi občutka, da ste se znašli v prometni konici velemesta, ne boste imeli. No, saj ni tako hudo, morda so le naša pričakovanja prevelika.

Vsaj tako zanimiva vožnja z barko kot med kornatski-mi otoki je vožnja od Šibenika do Prokljanskega jezera in naprej po kanjonu Krke do Skradina. V Skradinu je manjša marina, lahko pa barko tudi sidrate malo niže in jo na drugem koncu privežete še za drevo. Tako bo več prostora še za druge, muljasto dno pa tudi ni najboljše sidrišče. In potem na izlet do slapov Krke. Ob reki jo lahko mahnete peš ali s kolesom, najbolj "turističen" pa je izlet z ladjico nacionalnega parka.

Ljubitelji tega konca Jadrana imajo kar nekaj možnosti najema. Najbolj znane so marine v Zadru, Sukušanu, Biogradu in na Murterju. Če boste barko najeli za en teden, pa je najbolje narediti krožno pot, ki zajema Talaščico na jugu Dugega otoka, Kornate, Kaprije, Žirije, Šibenik in do Skradina ter bliže celini nazaj, morda še s postankom na Murterju.

Veliki so na juguProti jugu Jadrana je otokov sicer manj, so pa večji. Kdo ne pozna Brača, Hvara, Visa, Korčule, Lastova in Mljeta. Manj jih zaide na Biševo in med Elafitske otoke pri Dubrovniku. Ti otoki so vsak zgodba zase in v pogovorih s starejšimi domačini šele prav spoznate zgodovino teh krajev. Tisto ta pravo zgodovino o trdem življenju ljudi, ki so bili pred-vsem poljedelci in ribiči samo v sili, da so imeli kaj jesti. Kajti dokler niso izumili elektrike in hladilnikov, se samo od ribištva ni dalo živeti. Je sicer nekaj izjem, denimo Komiža na Visu, a te le potrjujejo pravilo, da so bili Dalmatinci predvsem poljedelci. Vsak od teh otokov premore kakšno varno sidrišče in marino. Na Braču je priljubljena Milna, na

Hvaru zaliv pri Starem Gradu, na Lastovu zahodni zaliv pri mestecu Ubli, na Korčuli marina na južnem delu mesta ali pa zaliv pri Veli Luki. Na Lastovu se večina ustavi na severnem delu, kjer je tudi nacionalni park, in sicer v zalivu Pomena, ter se peš odpravi na izlet do jezer. Če je slabo vreme, je varneje sidrati (imajo tudi boje za privez) v zalivu Polače. Tudi trije Elafitski otoki (Šipan, Lopud in Koločep) se turistično prebujajo in so lahko za navtike dobro izhodišče za ogled Dubrovnika ali postanek na poti proti Črni gori. Priporočal bi vam le, da se izogibate sidranja ali priveza v mestu Hvar. Težko boste našli prostor za sidranje ali privez, če zapiha jugo, pa je bolje izpluti.

Za vse te otoke so dobra izhodišča marine v Primoštenu, Rogoznici, Trogirju ali Splitu. Pri načrtovanju poti pa morate upoštevati, da so na tem koncu razdalje med otoki nekoliko večje kot bolj na severu in morje je bolj odprto. To se še zlasti pozna, ko zapiha jugo. Tisti, ki boste šli na pot z motornimi barkami, pa boste gotovo pogrešali tudi kakšno črpalko več.

2012-04-25_15_NAMIG_NAMI 15 4/23/2012 1:24:55 PM

BOŽO ZORKO

Naša zakonodaja pozna tri vrste izpitov (dovoljenj). Najenostavnejši je izpit za upravljanje čolna. Z njim lahko plujete s čolnom dolžine do sedem metrov in z motorjem, ki ima manj kot 7,35 kW (po starem bi rekli manj kot 9,8 konjske moči). Ta izpit zadostuje tudi za vožnjo z vodnimi skuterji. Na izpitu zahtevajo znanje o izogibanju trčenja in osnovno znanje o pomorskih predpisih, pogoj pa je, da ste stari najmanj 16 let.

Za večja plovila ali plovila, ki imajo močnejši motor, morate opraviti izpit za voditelja čolnov, ki je sestav-ljen iz petih sklopov, iz znanja o izogibanju trčenja na morju, pomorskih predpisih, osnovni navigaciji, motoroznanstvu in mornarskih veščinah. Za opravl-janje izpita morate biti stari najmanj 16 let, do 18. leta starosti pa lahko upravljate plovilo, ki ni daljše od 12 metrov in ni gliser.

Če ima plovilo vgrajeno tudi radijsko postajo, to pa morajo imeti vsa plovila, ki so urejena za spanje, morate opraviti še izpit za upravljanje radijske postaje.

Izpit za upravljanje čolna in izpit za voditelja čolna lahko opravite v Kopru, na Upravi za pomorstvo, in občasno tudi v Ljubljani ali Mariboru, medtem ko izpit za upravljanje radijske postaje lahko opravite samo na Upravi za pomorstvo v Kopru. Na spletnih straneh Uprave za pomorstvo so vse podrobnejše informacije o vsebini posa-meznih izpitov in prijavah. Opravljanje tečajev kot priprava na izpit ni več obvezno, je pa priporočljivo za tiste, ki s tem še nimajo nikakršnih izkušenj.

Hrvaški predpisi, vsaj kar se počitniških pomorcev tiče, so skoraj enaki kot naši. Zato veljajo tudi vsa slovenska dokazila o opravljenih izpitih. Če ste lastnik plovila, pa boste morali imeti v Sloveniji in na Hrvaškem tudi dokazilo o lastništvu in dokaz, da je plovilo sposobno za plovbo. To pomeni, da morate vsak čoln, ki je daljši kot tri metre ali ima motor močnejši kot 3,7 kW, vpisati v evidenco, ki jo vodi Uprava za pomorstvo v Kopru. Za vsa takšna plovila velja tudi, da morajo biti zavarovana, na Hrvaškem pa morate kupiti vinjeto, in če imate motor, močnejši od 15 kW, tudi ustrezno zavarovanje. Pri nas in pri sosedih pa velja, da za plovila, ki nimajo motornega pogona, ne potrebujete nikakršnih izpitov za upravljanje in vpisa plovila v register. Podrobneje o vpisu in njegovih stroških lahko preberete na njihovih spletnih straneh (www.up.gov.si), kjer najdete tudi datumski razpored pregle-dov čolnov in vpisa, ki jih lahko opravite še v Grosuplju, Ljubljani in Mariboru.

V Mariboru takšne preglede že več kot 15 let organizira Navtika Cizej.

"Organiziramo tehnične preglede in registracije plovil. Naslednja regis-tracija bo mogoča 25. maja na BD Sidro, če pa se bo pokazala potreba za še kakšen termin, bomo zaprosili Upravo za pomorstvo, da nam

Zakonodaja za potepanje po morju

2012-04-25_16_NAMIG_NAMI 16 4/23/2012 1:25:05 PM


BOŽO ZORKO

Naša zakonodaja pozna tri vrste izpitov (dovoljenj). Najenostavnejši je izpit za upravljanje čolna. Z njim lahko plujete s čolnom dolžine do sedem metrov in z motorjem, ki ima manj kot 7,35 kW (po starem bi rekli manj kot 9,8 konjske moči). Ta izpit zadostuje tudi za vožnjo z vodnimi skuterji. Na izpitu zahtevajo znanje o izogibanju trčenja in osnovno znanje o pomorskih predpisih, pogoj pa je, da ste stari najmanj 16 let.

Za večja plovila ali plovila, ki imajo močnejši motor, morate opraviti izpit za voditelja čolnov, ki je sestav-ljen iz petih sklopov, iz znanja o izogibanju trčenja na morju, pomorskih predpisih, osnovni navigaciji, motoroznanstvu in mornarskih veščinah. Za opravl-janje izpita morate biti stari najmanj 16 let, do 18. leta starosti pa lahko upravljate plovilo, ki ni daljše od 12 metrov in ni gliser.

Če ima plovilo vgrajeno tudi radijsko postajo, to pa morajo imeti vsa plovila, ki so urejena za spanje, morate opraviti še izpit za upravljanje radijske postaje.

Izpit za upravljanje čolna in izpit za voditelja čolna lahko opravite v Kopru, na Upravi za pomorstvo, in občasno tudi v Ljubljani ali Mariboru, medtem ko izpit za upravljanje radijske postaje lahko opravite samo na Upravi za pomorstvo v Kopru. Na spletnih straneh Uprave za pomorstvo so vse podrobnejše informacije o vsebini posa-meznih izpitov in prijavah. Opravljanje tečajev kot priprava na izpit ni več obvezno, je pa priporočljivo za tiste, ki s tem še nimajo nikakršnih izkušenj.

Hrvaški predpisi, vsaj kar se počitniških pomorcev tiče, so skoraj enaki kot naši. Zato veljajo tudi vsa slovenska dokazila o opravljenih izpitih. Če ste lastnik plovila, pa boste morali imeti v Sloveniji in na Hrvaškem tudi dokazilo o lastništvu in dokaz, da je plovilo sposobno za plovbo. To pomeni, da morate vsak čoln, ki je daljši kot tri metre ali ima motor močnejši kot 3,7 kW, vpisati v evidenco, ki jo vodi Uprava za pomorstvo v Kopru. Za vsa takšna plovila velja tudi, da morajo biti zavarovana, na Hrvaškem pa morate kupiti vinjeto, in če imate motor, močnejši od 15 kW, tudi ustrezno zavarovanje. Pri nas in pri sosedih pa velja, da za plovila, ki nimajo motornega pogona, ne potrebujete nikakršnih izpitov za upravljanje in vpisa plovila v register. Podrobneje o vpisu in njegovih stroških lahko preberete na njihovih spletnih straneh (www.up.gov.si), kjer najdete tudi datumski razpored pregle-dov čolnov in vpisa, ki jih lahko opravite še v Grosuplju, Ljubljani in Mariboru.

V Mariboru takšne preglede že več kot 15 let organizira Navtika Cizej.

"Organiziramo tehnične preglede in registracije plovil. Naslednja regis-tracija bo mogoča 25. maja na BD Sidro, če pa se bo pokazala potreba za še kakšen termin, bomo zaprosili Upravo za pomorstvo, da nam

ga odobri. V sodelovanji z Navtično šolo Arnuš pa v Mariboru organiziramo še tečaje in izpite za voditelja čolna in radiotelefonijo, pa tudi praktična usposa-bljanja na morju. Letos smo izdali prenovljen navtični vodnik 888 pristanov in zalivov, pohvalimo se lahko s kartami in literaturo za vse navtikom zanimive predele sveta, seveda pa imamo tudi dobro ponudbo navtične opreme," pravi Gorazd Cizej.

Na Hrvaškem lahko podrobnejše informacije o zako-nodaji na tem področju, plovbi, sidriščih in podobnem dobite v luških kapitanijah ali na spletnih straneh njihovega ministrstva za pomorstvo in promet (www.mppi.hr), izdali pa so tudi zelo priročno informativno karto za navtike z naslovom 101 INFO, ki jo dobite v vseh luških kapitanijah zastonj.

Zakonodaja za potepanje po morju

Podobno kot na cesti tudi na morju ne gre brez izpitov

in registracij

�0

�5

�2�5

�7�5

�9�5

�1�0�0

2012-04-25_17_NAMIG_NAMI 17 4/23/2012 1:25:19 PM


ANTONIO KODERMAN

Ste se na poletnem dopustu na morju že poskusili pota-pljati in nabirati školjke, a vam nikakor ni uspelo priti do njih? Verjetno ste počeli kaj narobe …

"Šnorklanje" ali potapljanje ob obali je priljubljen šport med dopustniki, ki uživajo ob pogledu na morsko dno in v nabiranju školjk in drugega. Da bi bilo potapljanje varno, je treba upoštevati nekaj nasvetov. Vedno mora-mo misliti na to, da se potapljamo ob obali, kjer nas ne ogrožajo predrzni gliserji s stotimi konji, ki so pogosto vzrok nesreče!

Dihanje in hiperventilacijaPotapljamo se do globin, za katere presodimo, da so nam dosegljive, in ne pretiravamo. Pred vsakim potopom se moramo dobro nadihati. Dihamo počasi, pri čemer je izdih vedno dvakrat daljši kot vdih. Tako preprečimo hiperventilacijo. Ta nastane, kadar je izdih krajši od vdiha, s tem porušimo ravnovesje kisika in ogljikovega dioksida v krvi, kar nam da lažni občutek, da lahko dlje zadržimo sapo pod vodo. Zaradi hiperven-tilacije hitreje pademo v nezavest, kar je lahko vzrok za utopitev. Izdih naj bo torej vedno dvakrat daljši kot vdih in ne pretiravajmo s časom pod vodo, če ob sebi nimamo potaplaškega partnerja, saj se lahko zelo hitro utopimo. Na površini se sprostimo in odmislimo strah pred globino. Strah in napetost spodbujata živčni sistem in bitje srca, s čimer se poveča poraba kisika in skrajša čas potopa. Ko smo dobro nadihani in sproščeni, umaknemo dihalko iz ust, da nas ne ovira, se prelomimo v boku, dvignemo plavutke v zrak in se potopimo.

Izenačevanje pritiskaZ vsakim metrom se povečuje pritisk na ušesa, ki ga začutimo kot vedno večjo bolečino v ušesu, če pritiska ne izenačujemo. Izenačevanje pomeni, da se pritisk med morjem in ušesom izenači. Da bi to dosegli, se med potopom primemo za nos in rahlo pihnemo skozenj. Če smo pritisk pravilno izenačili, bolečina v ušesu izgine. Postopek ponovimo, preden ponovno začutimo pritisk v ušesu. Če med potopom ne moremo izenačiti pritiska in je bolečina z vsakim metrom močnejša, ne nadaljujemo potopa, saj nam lahko poči bobnič. Pogosto se zgodi, da pritiska ne moremo izenačiti, kadar smo prehlajeni ali imamo zamašen nos, zato si je pred vsakim poto-pom priporočljivo izprati nos. Pri potapljanju vedno uporabljamo masko in ne plavalnih očal, saj z njimi ne moremo izenačiti pritiska, ki nastaja pri potopu v glo-bine. Da bi preprečili prisesanje maske na obraz, rahlo pihnemo vanjo skozi nos. S tem preprečimo ustvarjanje povečanega pritiska, zaradi katerega nam lahko celo popokajo očesne žilice. Če upoštevamo te nasvete, bo potapljanje varno in prijetno.

Opremo, ki se uporablja pri potapljanju, sestavljajo maska, dihalka in plavuti. Maske so različnih oblik in volumnov. Za navadno potapljanje priporočamo masko z velikimi lečami in majhnim volumnom. S takšno masko boste videli več in porabili manj zraka za izenačevanja negativnega pritiska. Plavutke so lahko krajše ali daljše, mehke ali trde. Za obalno potapljanje izberemo kratke in mehke plavutke, za potapljanje v večje globine pa daljše in nekoliko trše.

Poleg dopustniškega potapljanja je zelo popularno pros-to potapljanje na vdih - apnea. Pri tovrstnem potapljanju se apneist ob vrvi z enim vdihom potopi čim globlje. Zgodovina apnee sega v leto 1962, ko se je Enzo Maiorca potopil do globine 51 metrov, zdaj je svetovni rekorder Herbert Nitsch z 214 metri.

Potapljanje na vdihČe ne moremo

izenačiti pritiska, potopa ne

nadaljujemo!

Antonio Koderman je član kuba PRO DIVE in s 105 metri globine trenutni lastnik slovenskega rekorda v apnei, ki ga je postavil na svetovnem prvenstvu leta 2011 v Grčiji. Antonio z veseljem priskoči na pomoč vsem, ki bi se želeli naučiti kaj več o potapljanju na vdih na tečaju podvodnega ribolova ali apneje.

O avtorju

BOŠTJAN KLAJNŠEK

Potapljanje z avtonomno opremo je izziv, saj nam uživanje ob lepoti podvodne favne in flore nudi nepopisne občutke obvladovanja samega sebe in sožitje z brezmejnimi morskimi razsežnostmi. Ključ do uživanja v modrih vodnih globinah je uspešno opravljen tečaj varnega potapljanja, ob upoštevanju vseh zakonitosti okolja.

Kadar se odločamo o izbiri potapljaške šole, je treba natančno preučiti kriterije, ki nam zagotavljajo čim več pridobljenega znanja, vaj in izkušenj. Obstaja več potapljaških klubov in podjetij, ki nudijo takšna izobraževanja. Ta potekajo po standardnih različnih mednarodno priz-nanih šol, kot so PADI, SSI, UDI, CMAS ... V Mariboru imamo potapljaški klub PRO DIVE, ki posreduje znanje potapljaške šole SSI (Scuba School International). Šola SSI je druga največja šola potapljanja na svetu in je s tradicijo že od leta 1970 prisotna pri skoraj vseh potapljaških centrih po celem svetu. Prav tako ima pridobljen certifikata RSCT- in ISO-standard, ki sta svetovni merili standardov potapljaških šol. O resnem pristopu in profesionalnem delu kluba priča več kot 200 zadovoljnih članov. Ti s pomočjo najsodobnejše potapljaške opreme Mares in Cressi ter ob poučevanju z DVD-tehnologijo tečajnikom omogočajo, da se priučijo teh spretnosti v začetnih, nadaljevalnih, specialnih in individualnih potapljaških tečajih. Višji inštruktor Bojan Majcen, lastnik potapljaškega kluba PRO DIVE in potapljaške trgovine Belinda sport v Mariboru, s svo-jimi 20-letnimi izkušnjami ter z več kot 3000 opravljenimi potopi v vseh svetovnih morjih zagotavlja učinkovito in nazorno predstavitev vseh pravil varnega potapljanja.

Stopnja potapljačeve samozavesti je poleg človekovega karakterja najbolj odvisna od kakovosti pridobljenega znanja v potapljaškem

Potapljanje z jeklenko

2012-04-25_18_NAMIG_NAMI 18 4/23/2012 1:25:29 PM


Opremo, ki se uporablja pri potapljanju, sestavljajo maska, dihalka in plavuti. Maske so različnih oblik in volumnov. Za navadno potapljanje priporočamo masko z velikimi lečami in majhnim volumnom. S takšno masko boste videli več in porabili manj zraka za izenačevanja negativnega pritiska. Plavutke so lahko krajše ali daljše, mehke ali trde. Za obalno potapljanje izberemo kratke in mehke plavutke, za potapljanje v večje globine pa daljše in nekoliko trše.

Poleg dopustniškega potapljanja je zelo popularno pros-to potapljanje na vdih - apnea. Pri tovrstnem potapljanju se apneist ob vrvi z enim vdihom potopi čim globlje. Zgodovina apnee sega v leto 1962, ko se je Enzo Maiorca potopil do globine 51 metrov, zdaj je svetovni rekorder Herbert Nitsch z 214 metri.

Potapljanje na vdih

Antonio Koderman je član kuba PRO DIVE in s 105 metri globine trenutni lastnik slovenskega rekorda v apnei, ki ga je postavil na svetovnem prvenstvu leta 2011 v Grčiji. Antonio z veseljem priskoči na pomoč vsem, ki bi se želeli naučiti kaj več o potapljanju na vdih na tečaju podvodnega ribolova ali apneje.

O avtorju

BOŠTJAN KLAJNŠEK

Potapljanje z avtonomno opremo je izziv, saj nam uživanje ob lepoti podvodne favne in flore nudi nepopisne občutke obvladovanja samega sebe in sožitje z brezmejnimi morskimi razsežnostmi. Ključ do uživanja v modrih vodnih globinah je uspešno opravljen tečaj varnega potapljanja, ob upoštevanju vseh zakonitosti okolja.

Kadar se odločamo o izbiri potapljaške šole, je treba natančno preučiti kriterije, ki nam zagotavljajo čim več pridobljenega znanja, vaj in izkušenj. Obstaja več potapljaških klubov in podjetij, ki nudijo takšna izobraževanja. Ta potekajo po standardnih različnih mednarodno priz-nanih šol, kot so PADI, SSI, UDI, CMAS ... V Mariboru imamo potapljaški klub PRO DIVE, ki posreduje znanje potapljaške šole SSI (Scuba School International). Šola SSI je druga največja šola potapljanja na svetu in je s tradicijo že od leta 1970 prisotna pri skoraj vseh potapljaških centrih po celem svetu. Prav tako ima pridobljen certifikata RSCT- in ISO-standard, ki sta svetovni merili standardov potapljaških šol. O resnem pristopu in profesionalnem delu kluba priča več kot 200 zadovoljnih članov. Ti s pomočjo najsodobnejše potapljaške opreme Mares in Cressi ter ob poučevanju z DVD-tehnologijo tečajnikom omogočajo, da se priučijo teh spretnosti v začetnih, nadaljevalnih, specialnih in individualnih potapljaških tečajih. Višji inštruktor Bojan Majcen, lastnik potapljaškega kluba PRO DIVE in potapljaške trgovine Belinda sport v Mariboru, s svo-jimi 20-letnimi izkušnjami ter z več kot 3000 opravljenimi potopi v vseh svetovnih morjih zagotavlja učinkovito in nazorno predstavitev vseh pravil varnega potapljanja.

Stopnja potapljačeve samozavesti je poleg človekovega karakterja najbolj odvisna od kakovosti pridobljenega znanja v potapljaškem

tečaju. Prav ta samozavest lahko odloča o tem, ali bo potapljač užival v prihodnjih potopih ali pa si nikoli več ne bo nadel potapljaške opreme.

Učenju potapljanja moramo nameniti dovolj časa in natančnosti. Osnovni potapljaški tečaj OWD (open water diver) traja približno dva do tri tedne in je sestavljen iz teoretičnega dela (20 do 25 ur teorije), praktičnega dela (pet treningov v bazenu) ter najmanj dva dni na morju, kjer tečajniki opravijo štiri potope, s čimer si pridobijo osnove varnega potapljanja do globine 18 metrov. Med drugim se na tečaju seznanijo s pravilnimi metodami dihanja, spoznavanjem in pripravo opreme, praznjenjem zalite maske, s plovnostjo, nudenjem dihanja ter pomoči sopotapljaču, podvodnim sporazumevanjem, koncentracijo in občudovanjem ter z ohranjanjem neokrnjene morske favne in flore. Ko osvojimo potrebna znanja, postane potapljanje užitek. Čas, ki ga name-nimo učenju potapljanja, je dobra naložba v to, da se po tečaju dobro počutimo v vodi, predvsem pa se varno potapljamo.

Kot astronavti v vesolju se potapljači znajdejo v svetu, v katerem sila težnosti ne deluje več. Povsem morajo zaupati svoji opremi, ki jo skrbno izberemo glede na svoje potrebe in znanje. Strošek nakupa potapljaške opreme je primerljiv z nakupom rekvizitov za druge sodobne in atrak-tivne športe. Recimo za približno 1200 evrov že dobimo višji srednji raz-red potapljaške opreme vrhunskega svetovnega proizvajalca Mares.

Vsak potop je posebno doživetje, nikoli ni enak ali dolgočasen, toliko razlik in nenavadnih oblik življenja kot v morskih globinah ne najdemo nikjer drugje. V morskih globinah se pogosto zazdi, kot da kaotični zunanji svet sploh ne obstaja. Obdaja nas mir, svoje dihanje kontrolira-mo in slišimo, prosto lebdenje pa daje poseben občutek, ki ga le težko primerjamo s čim drugim.

Potapljanje z jeklenko

2012-04-25_19_NAMIG_NAMI 19 4/23/2012 1:25:48 PM


MARKO PINTARIČ

Le slab mesec nas še loči od 32. Maratona treh src v Radencih, ki je ob ljubljanskem maratonu največja tekaška prireditev v Sloveniji. Maraton treh src ima v Sloveniji in tem delu Evrope najdaljšo tradicijo in je z leti postal pravi tekaški praznik za številne domače in tuje tekače. Na lanskem je bila ponovno rekordna udeležba, saj je bilo v Radencih več kot 8300 aktivnih udeležencev.

V sodelovanju z Atletsko zvezo Slovenije bo letos v Radencih državno prvenstvo Slovenije v maratonu na 42,195 km, progo pa sta certificirala tudi Mednarodna atletska zveza in AIMS, s tem imajo tekmovalci možnost, da dosežejo tudi normo za olimpijske igre.

Svečana otvoritev 32. Maratona treh src s humanitarnim koncertom bo v petek,18. maja, ob 19. uri v hotelu radin v Radencih, kjer se bodo ob glasbi družili tekači in prijatelji te lepe prireditve. Maraton treh src se bo začel v soboto ob 8. uri pred glavnim odrom s startom 22. Pohoda Radenska Plus. Prijavnina za pohod znaša 2 evra, ki gresta v humanitarne namene, prijavnine pa so oproščeni otroci do 15. leta starosti. Kontrolne točke bodo odprte od 8. do 15. ure, ob poti pa udeležence čakajo vaška tržnica, pogostitve in okrepčevalnice. Ob 9.25 se bodo na progo podali paraplegiki, ki bodo tekmovali na 21,098 km dol-gem polmaratonu. Ob 9.30 bo vrhunec prireditve, start Maratona Radenska Classic in Polmaratona Radenska Light, ob 9.45 pa bo sledil start teka Radenska Naturelle na 10 km in Oazin tek na 5,5 km. Ob 9.50 se bodo na 7,8 km dolgo progo podali še tekmovalci oziroma sodelujoči v 3. Nordijski hoji. Ob 15. uri bo start Humanitarnega teka v sodelovanju z Občino Radenci, najmlajši tekači pa bodo sodelovali na Veveričkinem in srčkovem teku, ki se bo pričel ob 16. uri. Ob 18.30 bosta razglasitev najboljših in podelitev priznanj za Veveričkin in srčkov tek, ob 21. uri pa se bo prireditev sklenila z glasbenim koncertom. Letos bosta tekače in zbrano publiko navduševali glasbeni sku-pini Cover Lover in Kingston.

Za vse teke 32. Maratona treh src so obvezne predpri-jave, zadnji dan za oddajo prijav je do vključno pone-deljka, 14. maja 2012. Kasnejše prijave ne bodo mogoče. Na dan prireditve pa se bo mogoče prijaviti samo za Tek otrok 2012, Nordijsko hojo in Humanitarni tek.

Prijavnina za maraton Radenska Classic in polmaraton Radenska Light znaša 35 evrov, prijavnina za tek na 10 km Radenska Naturelle in na 5,5 km Radenska Oaza pa znaša 25 evrov. V prijavnino tekov na 42 km, 21 km, 10 km in 5,5 km je vključen tudi čip za enkratno uporabo v vrednosti 3 evre. Če ima udeleženec lastni čip, plača za 3 evre nižjo prijavnino. Prijavnina za Veveričkin in srčkov tek - Tek otrok 2012 znaša do 14. maja 5 evrov, 18. in 19. maja pa 10 evrov. Prijavite se lahko s spletno prijavo na www.maraton-radenci.si ali v Turistično informacijski pisarni v Radencih oziroma v pisarni Športnega društva Radenci (Boračeva 37, Radenci). Prijava velja z datumom

plačila prijavnine, prijavnino pa je treba nakazati na transakcijski račun 02341 001 1912 031 s pripisom: ŠD Radenci - prijavnina za 32. MTS.

Zaradi lažjega poteka tekmovanja organizatorji tekmov-alce pozivajo, da pravočasno poskrbijo za dvig startnih številk. Dvig startnih številk in čipov bo možen v Ljubljani (Timing, Staničeva 41) v četrtek, 17. maja, od 14. do 18. ure in v petek, 18. maja, od 9. do 12. ure ter v Radencih (prijavna služba v startno-ciljnem prostoru) v petek, 18. maja, od 14. do 20. ure in v soboto, 19. maja, od 7. ure do 8.30. Dvig startnih številk za Veveričkin in srčkov tek – Tek otrok 2012 je možen v Radencih (prijavna služba v startno-ciljnem prostoru) v petek, 18. maja, od 14. do 20. ure in v soboto, 19. maja, od 12. ure do 15.30.

Zaradi prireditve bo v Radencih veljal poseben prometni režim z zaprtjem mestnega jedra, zato organizatorji naprošajo vse udeležence in obiskovalce, da pridejo pravočasno in upoštevajo navodila redarskih služb. Ob robu prizorišča bo v hotelu Radin organizirano varstvo otrok med 8. in 14. uro. Za najmlajše bodo skrbele vzgo-jiteljice Radenskega vrtca. Od 32. Maratona treh src nas loči še nekaj manj kot en mesec, zagnanost organizator-jev in veliko število prijav do današnjega dne pa obetata spet vrhunsko prireditev in rekordno obiskanost.

Vidimo se v Radencih v soboto, 19. maja!

Bliža se 32. Maraton treh src"Tekmuj sam

s seboj – Vsak je zmagovalec"

Prijavnina za 3. nordijsko hojo:

Plačilo do 14. 5. 2012

Na dan prireditve 19. 5. 2012

Nordijska hoja 20 € 25 €

Prijavnina za Veveričkin in Srčkov tek - tek šolskih in predšolskih otrok 2012:

Plačilo do 14. 5. 2012 Plačilo 19. 5. 2012

Veveričke in srčki 5 € 10 €

Prijavnina, posamezniki:

Plačilo od 24. 4. do 14. 5. 2012

Maraton in polmaraton 35 €

10 km in 5,5 km 25 €

Prijavnine za tekmovanje paraplegikov NI.

V ceno prijavnine je vključen tudi čip za enkratno uporabo. Če ima udeleženec svoj lastni čip, čipa (v vrednosti 3 EUR) ne plača.

Znesek za prijavnino nakažite na TRR: 02341 - 001 1912 031.Pri tem se držite navodil, ki jih boste dobili ob online prijavi.

VRAČANJE PRIJAVNINEDo 19. 5. 2012 je vračilo prijavnine možno, vendar se zaračunajo administra-tivni stroški v višini 3 EUR.Po prireditvi prijavnine zaradi neudeležbe ne vračamo oz. je vračilo mogoče le z zdravniškim potrdilom. Poleg tega zaračunamo administrativne stroške v višini 5 EUR.

Prijavnina

2012-04-25_20_NAMIG_NAMI 20 4/23/2012 1:25:58 PM


Tekmovanje paraplegikov, polmaraton (21,098 km) - START OB 9.25

Kategorija (moški in ženske) Leto rojstva

enotna absolutna kategorija 1996 in starejši/-e

Veveričkin in Srčkov tek - tek šolskih in predšolskih otrok 2012START OB 16.00

Dolžina proge Kategorija (dečki in deklice) Leto rojstva Start

1200 m12-13 let 1999/2000 16.00

10-11 let 2001/2002 16.20

550 m

9 let 2003 16.40

8 let 2004 16.50

7 let 2005 17.00

300 m

6 let * 2006 17.10

4-5 let** 2007/2008 17.20

do 3 let** 2009 in mlajši/-e 17.40

* Nastop ni tekmovalne narave. ** Nastop ni tekmovalne narave. Z otrokom lahko teče spremljevalec.

22. pohod Radenska Plus - START OB 8.00

3. nordijska hoja (7,8 km) - START OB 9.50

Druge aktivnosti

plačila prijavnine, prijavnino pa je treba nakazati na transakcijski račun 02341 001 1912 031 s pripisom: ŠD Radenci - prijavnina za 32. MTS.

Zaradi lažjega poteka tekmovanja organizatorji tekmov-alce pozivajo, da pravočasno poskrbijo za dvig startnih številk. Dvig startnih številk in čipov bo možen v Ljubljani (Timing, Staničeva 41) v četrtek, 17. maja, od 14. do 18. ure in v petek, 18. maja, od 9. do 12. ure ter v Radencih (prijavna služba v startno-ciljnem prostoru) v petek, 18. maja, od 14. do 20. ure in v soboto, 19. maja, od 7. ure do 8.30. Dvig startnih številk za Veveričkin in srčkov tek – Tek otrok 2012 je možen v Radencih (prijavna služba v startno-ciljnem prostoru) v petek, 18. maja, od 14. do 20. ure in v soboto, 19. maja, od 12. ure do 15.30.

Zaradi prireditve bo v Radencih veljal poseben prometni režim z zaprtjem mestnega jedra, zato organizatorji naprošajo vse udeležence in obiskovalce, da pridejo pravočasno in upoštevajo navodila redarskih služb. Ob robu prizorišča bo v hotelu Radin organizirano varstvo otrok med 8. in 14. uro. Za najmlajše bodo skrbele vzgo-jiteljice Radenskega vrtca. Od 32. Maratona treh src nas loči še nekaj manj kot en mesec, zagnanost organizator-jev in veliko število prijav do današnjega dne pa obetata spet vrhunsko prireditev in rekordno obiskanost.

Vidimo se v Radencih v soboto, 19. maja!

Bliža se 32. Maraton treh src

Prijavnina za 3. nordijsko hojo:

Plačilo do 14. 5. 2012

Na dan prireditve 19. 5. 2012

Nordijska hoja 20 € 25 €

Prijavnina za Veveričkin in Srčkov tek - tek šolskih in predšolskih otrok 2012:

Plačilo do 14. 5. 2012 Plačilo 19. 5. 2012

Veveričke in srčki 5 € 10 €

Prijavnina, posamezniki:

Plačilo od 24. 4. do 14. 5. 2012

Maraton in polmaraton 35 €

10 km in 5,5 km 25 €

Prijavnine za tekmovanje paraplegikov NI.

V ceno prijavnine je vključen tudi čip za enkratno uporabo. Če ima udeleženec svoj lastni čip, čipa (v vrednosti 3 EUR) ne plača.

Znesek za prijavnino nakažite na TRR: 02341 - 001 1912 031.Pri tem se držite navodil, ki jih boste dobili ob online prijavi.

VRAČANJE PRIJAVNINEDo 19. 5. 2012 je vračilo prijavnine možno, vendar se zaračunajo administra-tivni stroški v višini 3 EUR.Po prireditvi prijavnine zaradi neudeležbe ne vračamo oz. je vračilo mogoče le z zdravniškim potrdilom. Poleg tega zaračunamo administrativne stroške v višini 5 EUR.

PrijavninaMaraton Radenska Classic in polmaraton Radenska Light - START OB 9.30


do 30 (polmaraton) 1983-1994

do 30 (maraton) 1983-1992

30-34 1978-1982

35-39 1973-1977

40-44 1968-1972

45-49 1963-1967

50-54 1958-1962

55-59 1953-1957

60-64 1948-1952

65-69 1943-1947

nad 70 1942 in starejši

Tek Radenska Naturelle (10 km) - START OB 9.45

Kategorija (moški) Leto rojstva

do 40 1973-1999

nad 40 1972 in starejši

Kategorija (ženske) Leto rojstva

do 35 1978-1999

nad 35 1977 in starejše

Oazin tek (5,5 km) - START OB 9.45TART OB 9.45T


enotna absolutna kategorija 2001 in starejši/-e

Teki in kategorije

2012-04-25_21_NAMIG_NAMI 21 4/23/2012 1:26:09 PM


MILAN VERDEV

Ideja o Maratonu treh src se je rodila na Pomurskem kmetijskem sejmu leta 1980. Med "botri" so bili poleg dobrih radgonskih vin tudi takratni generalni direktor Radenske Feri Horvat, generalni direk-tor ABC Pomurke Gusti Grof, generalni direktor Gospodarskega razstavišča Ljubljana Florijan Regovec in Alojz Hvala, generalni direktor Agrokemije Ljubljana in takratni predsednik odbora za množične tekaške prireditve pri Atletski zvezi Slovenije. Ideja je zaživela že leta 1981, in sicer so se v različnih terminih od pom-ladi do jeseni v tem vrstnem redu na treh lokacijah v Sloveniji zvrstili Radenci, Bovec in Kranj.

Prvi Maraton treh src je bil v Radencih organiziran 30. maja 1981. Radenci, Bovec in Kranj so zadnji skupni projekti izpeljali leta 1985, nato sta Bovec in Kranj zaradi upada zanimanja organizirano tekaško deja-vnost opustila, Radenci pa z njo živijo še danes.

Leta 1987 so na Maratonu treh src prvič organizirano nastopili najmlajši tekači, od leta 1992 pa se tek najmlajših udeležencev maratona tudi uradno imenuje Tek veveričk in srčkov. Tek veveričk in srčkov za deklice in dečke v taki obliki poznamo še danes, največ, rekordnih 1241 najmlajših tekačev je na njem nastopilo leta 2007. Na 11. Maratonu treh src 25. maja 1991 je prvič zmagal tuji atlet, in sicer Josef Pulai iz Madžarske (2:35:34).

Mednarodni Maraton treh src je med letoma 1992 in 2000 potekal tudi čez mejo, v Avstrijo. Čez medn-arodni mejni prehod v Gornji Radgoni je bilo namreč po avstrijski strani speljanih natanko 6666 metrov proge velikega maratona, tj. teka na 42 kilometrov, ki se je v Gederovcih vračal v Slovenijo. Leta 1992 so na Maratonu treh src prvič nastopili paraplegiki.

Na 13. Maratonu treh src so prvič podelili denarne nagrade za najboljše maratonke in maratonce ter so se tudi v tej prvini pridružili najbolj znanim svetovnim maratonom, privlačne nagrade pa so v Radence priva-bljale ob domačih tudi mnoge tuje tekače.

Ob 15. obletnici mednarodnega Maratona treh src leta 1995 je bila spisana himna tega maratona v izvedbi ansambla Royal Flash. Avtor glasbe je Igor Lalovič, tekst pa je prispeval pesnik Marko Kočar. Leta 1997 je bil na Maratonu treh src prvič organiziran humanitarni tek, ki je pozneje od leta 2003 potekal v sodelovanju z Unicefom, od leta 2008 pa uspešno v sodelovanju z Občino Radenci. Na dan Maratona treh src sodeluje pri organizaciji prireditve že blizu 800 ljudi.

Leta 2004 je Maraton treh src prvič postregel s štirimi razdaljami članskih tekov oz. s pestro tekaško ponudbo za vsakogar. Od tega leta naprej se tako udeleženci praznika teka in rekreacije v Radencih lahko preizkusijo na 42, 21, 10 in 5,5 kilometra dolgih progah.

26. Maraton treh src se je zapisal v zgodovino s spre-menjenim programom in prvič izvedenim startom osrednje tekaške prireditve dopoldne. Drzen korak in premik starta s popoldanske ure (15.00) na jutranjo (9.30) se je izkazal za zadetek v polno tako po številu rekordno prijavljenih tekačev (2369) kot po rekordu oz. najboljšem dosežku proge na 42 kilometrov, ki od takrat znaša 2:15:26 in bo do nadaljnjega v lasti 38-letnega kenijskega tekača Davida Biwotta. Posledično od takrat dalje najmlajši tekači, t. i. veveričke in srčki, tečejo popoldne ob 16. uri, humani-tarni tek pa je na sporedu uro prej, tj. ob 15. uri. Na 27. Maratonu streh src so prvič priložnost za svoj nastop v kategoriji tekov najmlajših tekačev dobili tudi tekači od 10. do 14. leta starosti (U-12 in U-14), ki so tekli po novi, 1200 metrov dolgi progi, speljani po radenskem zdraviliškem parku. Novost je bila še posebno dobro sprejeta predvsem med udeleženci, ki jim je tovrstna razdalja pisana na kožo, saj so prerasli razdalje na tekih veveričk in srčkov, članski teki s 5,5 kilometra ali daljšo razdaljo pa bi bili zanje še vseeno prevelik zalogaj. 29. Maraton treh src bo ostal v spominu predvsem po najmnožičnejši in rekordni udeležbi, saj je bilo takrat v Radencih prvič že blizu 8000 aktivnih udeležencev (natanko 7994). Ta rekord je bil presežen lani na 31. izvedbi, saj je bilo v Radencih čez 8300 aktivnih udeležencev.

32 let Maratona treh srcGesli Maratona treh src vse od

prvega maratona leta 1981 do

danes ostajata Tekmuj sam s

seboj in Vsak je zmagovalec

FO TO

: DA

NI M

AU

KO

FO TO

: DA

NI M

AU

KO

2012-04-25_22_NAMIG_NAMI 22 4/23/2012 1:26:17 PM


Ob 15. obletnici mednarodnega Maratona treh src leta 1995 je bila spisana himna tega maratona v izvedbi ansambla Royal Flash. Avtor glasbe je Igor Lalovič, tekst pa je prispeval pesnik Marko Kočar. Leta 1997 je bil na Maratonu treh src prvič organiziran humanitarni tek, ki je pozneje od leta 2003 potekal v sodelovanju z Unicefom, od leta 2008 pa uspešno v sodelovanju z Občino Radenci. Na dan Maratona treh src sodeluje pri organizaciji prireditve že blizu 800 ljudi.

Leta 2004 je Maraton treh src prvič postregel s štirimi razdaljami članskih tekov oz. s pestro tekaško ponudbo za vsakogar. Od tega leta naprej se tako udeleženci praznika teka in rekreacije v Radencih lahko preizkusijo na 42, 21, 10 in 5,5 kilometra dolgih progah.

26. Maraton treh src se je zapisal v zgodovino s spre-menjenim programom in prvič izvedenim startom osrednje tekaške prireditve dopoldne. Drzen korak in premik starta s popoldanske ure (15.00) na jutranjo (9.30) se je izkazal za zadetek v polno tako po številu rekordno prijavljenih tekačev (2369) kot po rekordu oz. najboljšem dosežku proge na 42 kilometrov, ki od takrat znaša 2:15:26 in bo do nadaljnjega v lasti 38-letnega kenijskega tekača Davida Biwotta. Posledično od takrat dalje najmlajši tekači, t. i. veveričke in srčki, tečejo popoldne ob 16. uri, humani-tarni tek pa je na sporedu uro prej, tj. ob 15. uri. Na 27. Maratonu streh src so prvič priložnost za svoj nastop v kategoriji tekov najmlajših tekačev dobili tudi tekači od 10. do 14. leta starosti (U-12 in U-14), ki so tekli po novi, 1200 metrov dolgi progi, speljani po radenskem zdraviliškem parku. Novost je bila še posebno dobro sprejeta predvsem med udeleženci, ki jim je tovrstna razdalja pisana na kožo, saj so prerasli razdalje na tekih veveričk in srčkov, članski teki s 5,5 kilometra ali daljšo razdaljo pa bi bili zanje še vseeno prevelik zalogaj. 29. Maraton treh src bo ostal v spominu predvsem po najmnožičnejši in rekordni udeležbi, saj je bilo takrat v Radencih prvič že blizu 8000 aktivnih udeležencev (natanko 7994). Ta rekord je bil presežen lani na 31. izvedbi, saj je bilo v Radencih čez 8300 aktivnih udeležencev.

32 let Maratona treh src

2012-04-25_23_NAMIG_NAMI 23 4/23/2012 1:26:26 PM

2012-04-25_24_NAMIG_NAMI 24 4/23/2012 1:26:35 PM

namig, april 2012

Documents