3–9

m

Najvišji …

PRESEŽNIKI

Če v

as m

uči v

rtog

lavi

ca, p

ogle

jte

stra

n! T

ukaj

sla

vim

o vs

e, k

ar je

nav

pičn

o in

vrt

ogla

vo,

od p

oska

kujo

čih

ljudi

na

palic

i pog

o in

vis

okol

eteč

ih m

orsk

ih p

sov

do o

grom

nih

mor

skih

va

lov

in d

omov

onk

raj s

trat

osfe

re. P

rene

sete

viš

ino?

9–1

00

m

Stu

art

Jon

es (N

ova

Zel

and

ija) j

e p

reži

vel p

adec

iz 2

3. n

adst

ropj

a (7

0 m

glo

bok

o) v

jaše

k d

vig

ala

v st

avb

i Mid

lan

d P

ark

v W

ellin

gto

nu

na

Nov

i Zel

and

iji m

aja

1998

.

Kol

esar

jen

je p

o vr

vi72

,5 m

28. a

vgu

sta

2010

je N

ik

Wal

len

da

(ZD

A) p

reko

lesa

ril

več

kot

30

m p

o vr

vi, n

apet

i 72

,5 m

vis

oko

med

sto

lpom

a h

otel

a A

tlan

tis

Par

adis

e Is

lan

d

v N

assa

uu

n

a B

aham

ih.

Nes

mrt

ni p

adec

v ja

šek

dvi

gal

a70

m

100

–10

.00

0 m

> 10

.00

0 m

Pre

nes

ite

si t

a p

laka

t s

stra

ni:

guin

ness

wor

ldre

cord

s.co

m/2

018

Zn

ačiln

a vi

šin

a va

la, i

zmer

jen

a z

boj

o19

m

Dec

emb

ra 2

016

so

znan

stve

nik

i S

veto

vne

met

eoro

lošk

e or

gan

izac

ije

pot

rdili

19

m v

isok

val

, izm

erje

n n

a se

veru

Atl

ants

keg

a oc

ean

a m

ed Is

lan

dijo

in V

B 4

. feb

ruar

ja

2013

.

Pol

arn

i str

atos

fers

ki o

bla

ki iz

led

enih

kri

stal

ov,

pod

hla

jen

e vo

de

in d

uši

kove

kis

line

nas

taja

jo

na

viši

ni m

ed 2

1.0

00

in 2

5.0

00

m.

26. n

ovem

bra

20

05

je d

r. V

idža

jpat

Sin

gh

ania

(In

dija

) v

top

lozr

ačn

em b

alon

u ca

mer

on

Z-16

00

nad

Mu

mb

ajem

v In

diji

d

oseg

el v

išin

o 2

1.0

27 m

.

Lete

či p

tič

11.3

00

m

Str

atos

fers

ki o

bla

ki2

5.0

00

m

Pol

et s

top

lozr

ačni

m b

alon

om2

1.0

27

m

24. o

ktob

ra 2

014

so

Ala

na

Eust

acea

(Z

DA

) izp

ust

ili iz

bal

ona,

n

apol

nje

neg

a s

hel

ijem

, na

viši

ni

41.

42

2 m

nad

Ros

wel

lom

v N

ovi

Meh

iki v

ZD

A.

Sko

k s

pada

lom

in p

rost

im p

adom

41.

42

2 m

0–3

m Sko

k z

mes

ta1,

616

m

13. m

aja

2016

je E

van

Un

gar

(Kan

ada)

z m

esta

sk

očil

na

plo

ščad

, ki j

e

v vi

šin

o m

erila

1,6

16 m

. V

odja

fitn

es c

entr

a U

ng

ar

je d

oseg

el r

ekor

d p

red

stog

lavo

mn

ožic

o v

fitn

es

cen

tru

On

e H

ealt

h C

lub

s

v O

akvi

llu v

kan

adsk

em

On

tari

u.

Joc

ke O

lsso

n (Š

ved

ska)

je 6

. ju

lija

200

5 n

a sn

eman

ju o

dd

aje

L’Et

é D

e To

us

Les

Rec

ord

s d

oseg

el

viši

no

2,3

5 m

. Dos

ežek

je iz

enač

il Te

ren

ce B

oug

dou

r (F

ran

cija

) v

isti

od

daj

i 27.

julij

a 20

05

.

Sko

k v

zrak

na

rolk

i (ra

mp

a)2

,35

m

5. o

ktob

ra 2

016

je R

us

Val

erij

Roz

ov

skoč

il z

viši

ne

okro

g 77

00

m s

Čo

Oju

ja –

šes

te n

ajvi

šje

gor

e v

Him

alaj

i,

ki le

ži n

a ki

tajs

ko-n

epal

ski m

eji.

Pad

al

je p

rib

ližn

o 90

s, p

otem

pa

odp

rl

pad

alo

in o

krog

2 m

in p

ozn

eje

p

rist

al n

a le

den

iku

.

Kone

c sk

oka

z m

iruj

očeg

a ob

jekt

a (B

ASE

)77

00 m

La P

az, u

pra

vno

sred

išče

Bol

ivije

, lež

i n

a n

adm

orsk

i viš

ini 3

631

m. S

red

išče

b

oliv

ijske

sod

ne

obla

sti S

ucr

e le

ži n

a vi

šin

i 28

10 m

, kar

je n

iže

od e

kvad

orsk

ega

gla

vneg

a m

esta

Qu

ito,

ki l

eži n

a n

adm

orsk

i viš

ini 2

85

0 m

.

Gla

vno

mes

to3

63

1 m

Sko

k s

pal

ico

(moš

ki, v

dvo

ran

i)6

,16

m

15. f

ebru

arja

20

14 je

Ren

aud

Lavi

llen

ie

(Fra

nci

ja) n

a m

itin

gu

zvez

dn

ikov

sk

oka

s p

alic

o v

ukr

ajin

skem

Don

ecku

p

resk

očil

viši

no

6,1

6 m

. Sta

ri r

ekor

d

6,1

5 m

, ki g

a je

pos

tavi

l Ser

gej

Bu

bka

(U

kraj

ina)

, je

velja

l sko

raj 2

1 le

t.

L. 2

012

je M

atth

ew L

ucc

i (Z

DA

) iz

del

al o

pek

ač, k

i je

lah

ko r

ezin

o op

ečen

ega

kru

ha

izvr

gel

do

viši

ne

4,5

7 m

. Sta

ri r

ekor

d je

zn

ašal

2,6

m, d

osež

en p

a je

bil

l.

200

8.

Str

eln

i op

ekač

4,5

7 m Pro

feso

r Plju

sk o

z. D

arre

n Ta

ylor

(ZD

A)

je 9

. sep

tem

bra

2014

na

snem

anju

od

daje

CC

TV –

Gui

nnes

s W

orld

Rec

ords

Sp

ecia

l v Š

jam

nu n

a Ki

tajs

kem

z 1

1,56

m

skoč

il v

30 c

m g

lobo

ko v

odo.

Sko

k v

plit

vo v

odo

11,5

6 m

Sko

k v

viši

no

(žen

ske)

2,0

9 m

Ste

fka

Kost

adin

ova

(Bol

gar

ija) j

e

na

svet

ovn

em p

rven

stvu

v a

tlet

iki

v R

imu

v It

aliji

30

. avg

ust

a 19

87

v

viši

no

skoč

ila 2

,09

m. P

osta

vila

je

sed

em d

vora

nsk

ih in

zu

nan

jih

svet

ovn

ih r

ekor

dov

v s

koku

v v

išin

o.

Sko

k v

viši

no

2,4

5 m

27. j

ulij

a 19

93 je

Ku

ban

ec J

avie

r S

otom

ayor

v S

alam

anci

v Š

pan

iji s

koči

l 2

,45

m v

isok

o. S

otom

ayor

je z

abel

ežil

tud

i n

ajv

išji

skok

v v

išin

o (d

vora

nsk

i) –

2

,43

m, i

n si

cer

v B

ud

imp

ešti

n

a M

adža

rske

m 4

. mar

ca 1

989.

Sko

k s

pal

ico

pog

o3

,36

m

15. o

ktob

ra 2

016

je v

Bu

rley

ju v

Idah

u (Z

DA

) Biff

Hu

tch

ison

(Z

DA

) s p

alic

o p

ogo

skoč

il 3

,36

m v

isok

o. R

ekor

d je

naj

pre

j p

odrl

l. 2

013

na

tekm

ovan

ju P

ogop

aloo

za

10, k

jer

je s

koči

l 2,9

3 m

vis

oko.

Met

pal

ačin

ke9,

47

m

13. n

ovem

bra

20

10 je

D

omin

ic C

uzz

acre

a (Z

DA

) v

nak

up

oval

nem

cen

tru

Wal

den

Gal

leri

a v

Ch

eek-

to

wag

u v

New

Yor

ku (

ZD

A)

vrg

el p

alač

inko

9,4

7 m

vi

soko

. Im

a tu

di r

ekor

d

v n

ajh

itre

jšem

mar

aton

u ob

met

anju

pal

ačin

ke

v zr

ak –

3 h

2 m

in 2

7 s,

z

dn

e 24

. okt

obra

19

99.

Ind

ijski

in k

itaj

ski g

eod

eti s

o

z m

erit

vam

i pot

rdili

, da

je

ura

dn

a vi

šin

a Ev

eres

ta

v H

imal

aji 8

84

8 m

. G

ora

je d

obila

ime

po

pol

kovn

iku

siru

G

eorg

eu E

vere

stu

, g

ener

aln

em

dir

ekto

rju

ind

ijske

g

eod

etsk

e u

pra

ve,

in je

naj

višj

a

na

zem

lji.

Gor

a8

84

8 m

29. n

ovem

bra

197

3 je

gr

ahas

ti p

leše

c (G

yps

ruep

pel

li) t

rčil

v p

otn

iško

le

talo

na

viši

ni 1

1.3

00

m n

ad

Abi

dža

nom

v S

lon

okoš

čen

i ob

ali.

Am

bici

ozn

eža

redk

o vi

dijo

nad

viš

ino

60

00

m.

Pas

ji sk

ok1,

727

m

Cin

dere

lla M

ay a

Hol

ly G

rey,

ki j

e la

st K

ate

Long

in K

athl

een

Con

roy

iz

Mia

mija

na

Flor

idi (

ZDA

), je

v fi

nalu

dr

žavn

ega

prve

nstv

a P

urin

a In

cred

ible

D

og C

halle

nge

v M

isur

iju v

ZD

A 7

. ok

tobr

a 20

06

skoč

ila 1

,727

m v

isok

o.

Ste

ve F

osse

tt (

ZD

A) j

e

29.

avg

ust

a 20

06

nad

El

Cal

afat

om v

Arg

enti

ni

pilo

tira

l jad

raln

o le

talo

na

viši

ni 1

5.4

60

m. P

ust

olov

ec

in v

ečkr

atn

i rek

ord

er je

iz

gin

il n

asle

dn

je le

to, k

o je

z

lah

kim

leta

lom

lete

l nad

p

ušč

avo

Vel

ika

kotl

ina

med

N

evad

o in

Kal

ifor

nijo

v Z

DA

.

Pol

et z

jad

raln

im le

talo

m15

.46

0 m

Sko

k s

pal

ico

(žen

ske,

na

pro

stem

)5

,06

m

Ru

sin

ja J

elen

a Is

inb

ajev

a je

28

. avg

ust

a 20

09

v Zü

rich

u v

Švi

ci p

resk

očila

viš

ino

5,0

6 m

. Od

l. 20

03

je b

il to

že

nje

n

17. s

veto

vni r

ekor

d n

a p

rost

em.

Atl

ants

ki m

ako

(Isu

rus

oxyr

inch

us)

la

hko

iz v

ode

skoč

i do

6 m

vis

oko,

ce

lo n

epos

red

no

v ri

biš

ke č

oln

e.

Del

oma

je z

a to

zas

lužn

a ve

lika

mak

ova

hit

rost

: s 5

6 km

/h je

tu

di

naj

hit

rejš

i mor

ski p

es.

Ska

kajo

či m

orsk

i pes

6 m

Med

nar

odn

a ve

soljs

ka p

osta

ja

(MV

P) k

roži

33

0.0

00

–410

.00

0 m

n

ad z

emljo

. Vse

skoz

i im

a vs

aj š

est

stan

oval

cev.

Dom

33

0.0

00

m

Čan

gh

ajsk

o-ti

bet

ansk

a že

lezn

ica

n

a K

itaj

skem

v g

lavn

em p

otek

a n

a n

adm

orsk

i viš

ini 4

00

0 m

, naj

višj

a to

čka

pa

je 5

072

m. P

rog

o so

od

prl

i l. 2

00

6,

dol

ga

pa

je 1

956

km. P

otn

iške

ka

bin

e so

pod

tla

kom

in

v n

jih s

o ki

siko

ve m

aske

.

Žel

ezn

iška

pro

ga

40

00

m

S 7

570

m je

Kan

gka

r P

un

zum

v

Bu

tan

u 4

0. n

ajvi

šji v

rh n

a sv

etu

in n

ajvi

šja

gor

a, n

a ka

tero

se

n

i pov

zpel

še

nih

če. V

80

. le

tih

20. s

tole

tja

je b

ilo v

eč

spod

lete

lih p

osku

sov,

p

otem

pa

so l.

19

94

obla

sti p

rep

oved

ale

vzp

one

nan

j.

Neo

svoj

ena

gor

a75

70 m