UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

NABAVNO POSLOVANJE PODJETJA KOMUNALA

MURSKA SOBOTA

PURCHASING MANAGEMENT IN THE COMPANY

KOMUNALA MURSKA SOBOTA Kandidatka: Mateja Smej Študentka rednega študija Številka indeksa: 81631520 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Marketing Mentor: prof. dr. Bruno Završnik

Maribor, september 2009

2

PREDGOVOR

Nabava v današnjem času postaja čedalje pomembnejša funkcija v podjetju, saj mnogo menedžerjev v uspešnem nabavnem poslovanju vidi del dobička. Zaradi zelo hitrih sprememb na trgu je nabavno poslovanje postalo zahtevnejše, zato gospodarna in učinkovita nabavna funkcija v podjetju lahko veliko pripomore k uspešnosti podjetja. Spreminjajoče se okolje sili nabavo v hiter razvoj in neprestano prilagajanje številnim spremembam. Nabavna funkcija v javnih podjetjih ima prav tako velik pomen, saj morajo iskati in zbirati najugodnejše ponudbe za nabavo materiala, storitev ali gradenj, ker tako narekuje zakon. Podjetja preko javnih naročil nabavljajo material, storitve ali gradnje, pri tem pa morajo upoštevati načela javnega naročanja in vse ponudnike obravnavati enako. Med ponudniki morajo izbrati tistega, ki ponudi najnižjo ceno oz. ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Diplomsko nalogo s področja nabave sem si izbrala, ker me to področje zanima, hkrati pa upam, da se bom ob pisanju diplomske naloge naučila veliko novih in uporabnih stvari. V diplomski nalogi bom na začetku teoretično predstavila nabavo, njeno vlogo in pomen, cilje in naloge nabave ter sodelovanje nabave z ostalimi funkcijami v podjetju. Nato bom prav tako teoretično predstavila javna podjetja in nabavo v javnih podjetjih preko javnih naročil. Nazadnje bom predstavila javno podjetje Komunala Murska Sobota in njegovo nabavno poslovanje. Izkoristila bi še priložnost, da se iskreno zahvalim mentorju dr. Brunu Završniku za nasvete in strokovno pomoč pri oblikovanju diplomskega dela. Prav tako iskrena hvala tudi mojim najbližjim za podporo in vzpodbudo v času študija. Hkrati pa bi se zahvalila tudi podjetju Komunala Murska Sobota za posredovane podatke in pomoč pri praktičnem delu diplomske naloge.

3

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................5

1.1 Opredelitev področja in opis problema .....................................................................5

1.2 Namen in cilji dela ...................................................................................................5

1.2.1 Namen dela .......................................................................................................5

1.2.2 Cilji dela ............................................................................................................5

1.3 Predpostavke in omejitve ..........................................................................................5

1.3.1 Predpostavke .....................................................................................................5

1.3.2 Omejitve ............................................................................................................6

1.4 Metodologija raziskovanja ........................................................................................6

2 OPREDELITEV NABAVE ..........................................................................................7

2.1 Opredelitev pojma nabava ........................................................................................7

2.2 Vloga in pomen managementa nabave ......................................................................7

2.3 Cilji managementa nabave ........................................................................................9

2.4 Naloge nabave ........................................................................................................ 10

2.5 Sodelovanje nabave z drugimi poslovnimi funkcijami ............................................ 11

2.5.1 Sodelovanje nabave z razvojno funkcijo .......................................................... 11

2.5.2 Sodelovanje nabave s proizvodnjo funkcijo ..................................................... 11

2.5.3 Sodelovanje nabave s prodajno funkcijo .......................................................... 12

2.5.4 Sodelovanje nabave s finančno funkcijo .......................................................... 12

3 JAVNA PODJETJA.................................................................................................... 14

3.1 Splošno o javnih podjetjih ...................................................................................... 14

3.2 Značilnosti javnih podjetij ...................................................................................... 14

3.3 Cilji javnih podjetij................................................................................................. 15

3.4 Razlogi za obstoj javnih podjetij ............................................................................. 15

3.5 Pojem javno naročanje ........................................................................................... 16

3.6 Javna naročila v Sloveniji ....................................................................................... 16

3.7 Javna naročila majhne vrednosti ............................................................................ 17

3.8 Temeljna načela javnega naročanja......................................................................... 18

3.8.1 Načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev .......................... 18

3.8.2 Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki............................................. 18

3.8.3 Načelo transparentnosti porabe javnih sredstev ................................................ 19

4

3.8.4 Načelo enakopravnosti ponudnikov ................................................................. 19

3.9 Postopki za oddajo javnih naročil ........................................................................... 20

3.10 Roki v postopkih oddaje naročil ........................................................................... 21

3.11 Objava javnega naročila ....................................................................................... 22

3.11.1 Vrste objav .................................................................................................... 22

3.12 Potek javnega naročanja ....................................................................................... 23

4 JAVNO PODJETJE KOMUNALA MURSKA SOBOTA ........................................ 27

4.1 Predstavitev podjetja .............................................................................................. 27

4.2 Nabavno poslovanje v podjetju ............................................................................... 29

5 SKLEP ......................................................................................................................... 36

6 POVZETEK ................................................................................................................ 37

7 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 39

7.1 Literatura................................................................................................................ 39

7.2 Viri ........................................................................................................................ 39

SEZNAM SLIK

Slika 1: Javna naročila ..................................................................................................... 17 Slika 2: Odprti postopek za javno naročilo blaga ali storitev ............................................. 25 Slika 3: Omejeni postopek za javno naročilo blaga ali storitev ......................................... 26 Slika 4: Načini nabave v podjetju ..................................................................................... 30 Slika 5: Postopki, ki jih podjetje uporablja za javna naročila ............................................ 31 Slika 6: Vrste objav, ki jih uporabljajo v podjetju ............................................................. 31

SEZNAM PRILOG

Priloga 1: Ponudba Priloga 2: Predračun za dobavo blaga Priloga 3: Predračun za izvedbo storitev Priloga 4: Izjava o izpolnjevanju pogojev Priloga 5: Letna kupoprodajna pogodba Priloga 6: Obvestilo o oddaji javnega naročila Priloga 7: Predlog za izdajo naročilnice Priloga 8: Poročilo o oddaji JNMV

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Za podjetja je nabava pomembna poslovna funkcija, saj je njena temeljna naloga nabaviti potrebne surovine, material, investicijske dobrine, storitve ali informacije za zagotovitev poslovnega procesa. Vse to pa mora biti nabavljeno v pravem času, ustreznih količinah, ustrezni kakovosti in po primerni ceni. Za diplomsko nalogo s področja nabave sem se odločila, ker me delo nabave zanima in bi rada podrobneje predstavila nabavno poslovanje. Najprej bom teoretično opisala nabavno poslovanje, nato pa predstavila, kako nabavno poslovanje poteka v javnem podjetju Komunala Murska Sobota.

1.2 Namen in cilji dela

1.2.1 Namen dela

Namen moje diplomske naloge je tako teoretično kot tudi praktično predstaviti nabavno poslovanje, vlogo in pomen nabave, naloge in cilje nabave ter kako funkcija nabave sodeluje z ostalimi poslovnimi funkcijami v podjetju. Ker sem si za praktičen primer izbrala javno podjetje Komunala Murska Sobota, bom predstavila to javno podjetje in njegovo nabavno poslovanje. Ker pa k javnim podjetjem spada tudi nabava preko javnih naročil, se bom osredotočila tudi na to in predstavila potek nabave v podjetju preko javnih naročil.

1.2.2 Cilji dela

Cilji moje diplomske naloge so: • opredelitev, vloge in pomen ter naloge in cilji nabave; • opisati, kako nabava sodeluje z drugimi poslovnimi funkcijami v podjetju; • opredeliti javno podjetje, javni razpis in javna naročila; • na praktičnem primeru javnega podjetja Komunala Murska Sobota predstaviti, kako poteka nabavno poslovanje v tem podjetju; • analizirati nabavno poslovanje v podjetju Komunala Murska Sobota.

1.3 Predpostavke in omejitve

1.3.1 Predpostavke

Predpostavke pri raziskovanju diplomskega dela: • ustrezna razpoložljivost slovenske in tuje literature, • ustrezne in kakovostne informacije, ki jih bom pridobila v podjetju.

6

1.3.2 Omejitve

Omejitve pri raziskovanju diplomskega dela: • omejena bom z dejstvom, da so določeni podatki poslovna skrivnost, zato v nalogi ne

bodo navedeni, • omejenost z razpoložljivo literaturo, • zaradi omejenega obsega diplomskega dela bodo določene teme predstavljene

informativno.

1.4 Metodologija raziskovanja

V diplomski nalogi bom uporabila naslednje metode: • metodo zbiranja podatkov, • metodo opisovanja, • metodo analize. Pri pisanju diplomske naloge bom uporabila strokovno literaturo, internet, interna poročila podjetja ter opravila pogovore z vodstvom podjetja in drugimi strokovnjaki v podjetju.

7

2 OPREDELITEV NABAVE

2.1 Opredelitev pojma nabava

Nabavo pojmujemo kot poslovno dejavnost, ki je odgovorna za oskrbo vseh potrebnih nabavnih dobrin in storitev v podjetju. Nabavna funkcija običajno vključuje opredelitev potreb, izbiro dobavitelja, dogovarjanje o primerni ceni, določitev plačilnih in dobavnih pogojev, sklenitev pogodb ali naročanje in spremljanje izpolnjevanja naročila. Nabavna funkcija mora zagotoviti opremo, material, surovine, sestavne dele in druge potrebščine ter storitve ustrezne kakovosti, v ustreznih količinah, po primerni ceni in pri pravem viru. Da bi bile odločitve organizacije ciljno usmerjene in smotrne, je treba v celoto poslovnih odločitev nujno vključiti tudi take, ki se nanašajo na nabavno tržišče. Organizacija ne more sprejemati pravilnih in uspešnih odločitev na prodajnem področju, če te niso prepletene s pravilnimi odločitvami na nabavnem področju (Završnik 2005, 4). Potočnik (2004, 4) pravi, da moramo razlikovati med nabavo in oskrbovanjem, saj oskrbovanje pomeni pridobivanje vseh poslovnih sestavin, medtem ko se nabava nanaša predvsem na nakupovanje surovin, materiala, polizdelkov, sestavnih delov, energije itd. Meni tudi, da ima nabava čedalje večji pomen zaradi velikega prispevka k povečanju dobičkonosnosti z zniževanjem nabavnih stroškov. Nabava ni le poslovna funkcija proizvodnih podjetij, ampak pomembna dejavnost distribucijskih (trgovinskih) ter javnih in zasebnih storitvenih organizacij. Nabavo lahko organizacijsko razdelimo na štiri temeljne skupine: nabavo proizvodnih oz. predelovalnih organizacij, nabavo preprodajalcev, nabavo organizacij javnega sektorja in nabavo samostojnih institucij (Potočnik 2002, 20). Nabava je ena od osnovnih poslovnih funkcij v vsaki organizaciji. Zagotavljati mora ustrezne nabavne dobrine od najboljših dobaviteljev v pravi količini, ob pravem času, na pravo mesto in ob ugodnih plačilnih pogojih. V novejšem času se pogosto uporablja izraz menedžment oskrbnih verig, kar pomeni povezovanje različnih dobaviteljev, distributerjev in odjemalcev v skupni povezovalni proces. Ta proces vključuje načrtovanje povpraševanja, napovedovanja, zahteve po materialih, izvajanje naročil, skladiščenje, transportne storitve, sprejem blaga, fakturiranja in plačila. Cilj menedžmenta oskrbne verige je sodelovanje različnih organizacij v oskrbni verigi (Završnik 2008, 9). Nabavo lahko pojmujemo ožje in širše. Nabava v ožjem pomenu je nakup materiala po dogovorjeni ceni na določenem trgu. V širšem pomenu pa poleg nakupa obsega predvsem naslednje dejavnosti: raziskovanje nabavnega trga, načrtovanje nabave, oblikovanje nabavne politike, sklepanje nabavnih dogovorov, količinski in kakovostni prevzem materiala, skladiščenje, analiziranje in evidentiranje nabavnih poslov (Potočnik 2002, 26).

2.2 Vloga in pomen menedžmenta nabave

Spremembe v poslovnem okolju so tako hitre, da jim komaj sledimo. To velja tudi za nabavno okolje, kjer se informacijska tehnologija hitro razvija in omogoča hiter razvoj

8

nabavne funkcije, s tem pa naraščata tudi pomen in vloga nabavne funkcije v podjetju (Potočnik 2002, 19). Vloga in pomen nabave sta v organizaciji različna glede na to, za katero vrsto organizacije gre. Organizacije po vlogi nabave delimo na industrijske, institucionalne in posredniške kupce. Industrijski kupci so tiste organizacije, ki nabavljajo blago in storitve za potrebe industrijske proizvodnje. To kupljeno blago in storitve niso za zadovoljevanje individualnih ali družinskih potreb, ampak za nadaljnjo proizvodnjo. Industrijski kupci so tiste organizacije, ki kupujejo blago za komercialne in proizvodne potrebe. Poznamo tudi institucionalne kupce, to pa so organizacije, ki kupujejo blago ali storitve za institucionalne in ne komercialne potrebe (npr. za šole bolnišnice, vojsko, vlado, hotele, ustanove itd.). Posredniški kupci pa so tiste organizacije, ki kupujejo blago in storitve, da bi jih lahko dalje prodajali. To so distributerji, trgovci na debelo, trgovci na drobno in drugi (Vukovič 2008, 11). Menedžment nabave zajema načrtovanje nabave, organiziranje nabave, kontroliranje nabave in analizo nabave. Načrtovanje nabave zajema oblikovanje politike nabave ter kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno načrtovanje nabave. Organiziranje nabave pomeni stalno izboljševanje organizacijskih modelov nabave s ciljem uspešnega izvrševanja politike nabave in nabavnih načrtov. Kontroliranje nabave je proces nadzorovanja dela menedžmenta ali upravljavcev nabave in kakovosti njihovih odločitev v izvrševanju nabavnih načrtov. Analiza nabave pa pomeni razčlenitev, raziskovanje in analizo dejavnosti nabave s ciljem, da bi našli napake, ozka grla in težave v poslovanju. Ko smo probleme odkrili, jih moramo pravočasno odpraviti in izboljšati poslovanje nabave. Za nabavo so značilne stalne spremembe in izzivi. Večina menedžerjev danes v nabavi vidi vir dobička, saj ima nabava veliko večji vpliv na dobiček kot prodaja. Podjetja zato poskušajo znižati svoje stroške nabave, da bi tako povečala svojo konkurenčno sposobnost. Možni viri prihrankov v nabavi so naslednji (Završnik 2005, 8): • zniževanje cen pri obstoječih dobaviteljih, • iskanje dobaviteljev z nižjimi cenami, • iskanje ugodnejših transportnih poti, • uporaba cenejših nadomestkov, • spremembe v dizajnu izdelka, ki zmanjšujejo stroške, ne pa tudi kakovost, • doseganje boljših plačilnih pogojev, • naročanje ekonomičnih dobav na osnovi popustov, • zmanjšanje administrativnih stroškov, • zmanjšanje števila posrednikov v nabavi itd. Nabavna funkcija lahko poleg takojšnjega prihranka pri nabavnih cenah tudi posredno pripomore k izboljšanju konkurenčnega položaja podjetja. V praksi se pogosto izkaže, da so ti posredni prispevki večji od zneskov, ki jih prihranimo neposredno. Nabava lahko posredno prispeva k poslovni uspešnosti podjetja s standardizacijo materialov, z manjšimi zalogami, s prispevkom k inovacijam, z znižanjem stroškov kakovosti in s čedalje večjo fleksibilnostjo. Nabava lahko prispeva k znižanju lastne cene, tako da poskuša zmanjšati število različnih vrst materiala. To pa lahko dosežemo s standardizacijo določenih standardnih materialov in/ali dobaviteljev. S tem postanemo manj odvisni od določenih dobaviteljev in zmanjšamo število materialov v zalogi. Tudi z manjšimi zalogami lahko posredno prispevamo k znižanju stroškov v nabavi in s tem k poslovni uspešnosti celotnega podjetja. Manjše zaloge pa lahko dosežemo z uvedbo stroge discipline pri

9

dobaviteljih, s pazljivo časovno razporeditvijo dobave in s posebnimi dogovori o zalogah z dobavitelji. Znižanje lastne cene lahko dosežemo tudi z inovacijami. Uspešne industrijske inovacije so pogosto posledica intenzivnega medsebojnega sodelovanja dobaviteljev in kupcev. Nabava si mora aktivno prizadevati za taka medsebojna sodelovanja, saj lahko le tako pripomore k nepretrganemu toku inovacij in izboljšav materiala. To pa vodi k večji konkurenčnosti podjetja na trgu (Weele 1998, 36). Zaradi večjih zahtev po kakovosti dobavljenega materiala, zmanjševanju zalog, skrajšanju rokov v logistiki in proizvodnji se stopnjujejo tudi zahteve do dobaviteljev. Nabavni oddelek se zato povezuje z dobavitelji in s stalnim sodelovanjem z dobavitelji skrbi za izpolnjevanje zahtev (Vukovič 2005, 13). Nabava lahko prav tako pripomore k znižanju stroškov kakovosti. Veliko podjetij opravi pregled in kontrolo kakovosti dostavljenih izdelkov. Stroške vhodne kontrole in kontrole kakovosti lahko znižamo tako, da izberemo dobavitelje, ki imajo nadzor nad proizvodnjo trdno v svojih rokah in imajo dobro organizirano področje kakovosti. Številna podjetja so ugotovila, da včasih tudi to ne zadostuje in da je poglavitni vzrok slabe kakovosti povezan z notranjimi težavami. K znižanju lastne cene pa želijo prispevati tudi s čedalje večjo fleksibilnostjo. Pod pritiskom konkurence poskuša vedno več podjetij uvesti fleksibilne proizvodne sisteme. Ti fleksibilni sistemi so namenjeni za boljšo tržno odzivnost podjetja. Za izvajanje takšnih sistemov pa se od dobaviteljev zahteva visoko raven učinkovitosti. Odločitve o nabavi je treba obravnavati s celovitega stališča, saj nižja nabavna cena ne pomeni nujno tudi prednosti, če jo spremljajo velika verjetnost zakasnele dobave in morebitne težave s kakovostjo (Weele 1998, 36–38). Zaradi velikega pritiska na prodajne cene in dobiček, se je povečal pritisk na neposredne materialne stroške. Ker pa v industriji nabavne cene zelo vplivajo na prodajne cene, so podjetja nenehno na preži, da bi nabavne cene zadržala na najnižji ravni. To pa poskušajo doseči z usklajevanjem nabavnih potreb, z vključevanjem nabave v logistiko, z vključevanjem nabave v razvoj izdelkov in načrtovanje proizvodnje, z odločitvijo, ali je določen izdelek bolje narediti ali kupiti, s sporazumi o vzajemnosti in kompenzacijskimi obveznostmi, s kontrolo kakovosti in proizvodnjo po načelu dobave ravno ob pravem času ter z vprašanji v zvezi z okoljem. Nabava in dobava sta poslovni področji, ki se soočata s številnimi spremembami in izzivi. Večina težav zahteva intenzivno in vzajemno sodelovanje z drugimi dejavnostmi v podjetju. Vodenje nabavne in dobavne funkcije zahteva temeljito poznavanje nabavnih procesov, ki potekajo v podjetju, saj se le tako lahko uspešno spopademo s spremembami in izzivi (Weele 1998, 40–42).

2.3 Cilji menedžmenta nabave

Cilji nabavne funkcije morajo biti usklajeni s cilji vseh ostalih funkcij v podjetju, prav tako pa morajo biti usklajeni s cilji podjetja kot celote. Samo tako lahko nabava posluje optimalno in je koristna v podjetju. Ker sta se vloga in odgovornost nabave v zadnjih letih izredno povečali, so spremembe v nabavnih odločitvah nujne tako za sedanje kot tudi za prihodnje konkurenčne prednosti podjetja.

10

Osnovni cilji nabave so naslednji (Završnik 2005, 12): • preskrba vseh porabnikov v podjetju z ustreznimi količinami in kakovostjo potrebnega

materiala ob načrtovanih časovnih rokih; • kupovati konkurenčno in pametno; • dosegati najboljšo kombinacijo cene, kakovosti in dobave; • minimiziranje izgub, ki se nanašajo na zaloge; • negovati dobre odnose z dobavitelji, sodelovanje in razvijanje oblike takojšnje dobave in reševanje problemov, pogajanja glede cen in razvoja novega izdelka; • razvijanje zanesljivih alternativnih (nadomestnih) virov nabave; • izkoriščanje prednosti standardizacije in specifikacije posameznih delov; • spremljanje marketinških trendov in ohranjanje tekmovalnega položaja v podjetju; • ustvarjanje in vzdrževanje dobrih delovnih in medsebojnih odnosov z ostalimi službami v podjetju; • izobraževanje, razvijanje in motiviranje profesionalno kompetentnega nabavnega osebja.

2.4 Naloge nabave

Naloga nabave je, da podjetje preskrbi s surovinami, materialom, energijo, sestavnimi deli, storitvami in trgovskim blagom. Poleg tega pa mora zagotoviti, da nabavi primerno količino materiala ustrezne kakovosti, upoštevati pa mora tudi najugodnejšo ceno in pravočasno dobavo. Nabavna služba se sooča z naslednjimi temeljnimi vprašanji: • kaj kupiti, • koliko kupiti, • kdaj kupiti, • kje kupiti, • pod kakšnimi pogoji kupiti in • koliko plačati. Da bi bila nabava v podjetju uspešna, mora podjetje poiskati odgovore na ta vprašanja in se s pomočjo le-teh pravilno odločiti. Za pravilne odločitve pa mora nabavno osebje spremljati in proučevati razmere na nabavnem trgu, vzpostavljati korektne tržne odnose z dobavitelji, vzdrževati optimalne zaloge in poskušati dosegati najugodnejše cene nabave na enoto kupljenega materiala. Seveda pa mora podjetje izbrati dobre dobavitelje, ki pravočasno in redno oskrbujejo podjetje s surovinami in materiali (Potočnik 2004, 5–6). Najpomembnejše naloge nabavnega oddelka so: • določitev potreb po materialu za proizvodnjo oziroma potreb po trgovskem blagu za

prodajo; • izbira dobaviteljev na podlagi ugotovitev raziskave nabavnega trga; • načrtovanje nabave; • pripravljalna dela, ki so iskanje ponudb, analiza ponudb, nabavne kalkulacije ipd.; • pogajanje in sklenitev pogodbe za nabavo materiala; • naročanje in • prevzem materiala;

11

• kontrola in reklamacije; • izdaja naloga za plačilo; • evidenca nabave. Nabava oziroma oskrbovanje obsega pridobivanje vsega materiala in blaga, potrebnega za delovanje, vzdrževanje in vodenje podjetja. Vključuje tudi različne storitve izvajalcev. Delo nabavnega oddelka temelji na štirih razsežnostih. Na tehnični razsežnosti, ki se nanaša na specifikacije materiala, na komercialni razsežnosti, ki je povezana s plačilnimi in dobavnimi pogoji, na logistični razsežnosti, ki se nanaša na časovno razporejanje naročil materiala, ki ga je treba sproti dobaviti ali naročiti, skladno z načrtovano materialno porabo, in na administrativni razsežnosti, ki se nanaša na administrativna opravila nabavnega oddelka. Nabavna opravila razvrščamo v štiri skupine. Pripravljalna opravila zajemajo raziskavo nabavnega trga, načrtovanje nabave in oblikovanje nabavne politike. Opravila, povezana z izvršitvijo nabave, vključujejo iskanje ponudb, analizo ponudb, izdelavo nabavne kalkulacije in izbiro dobaviteljev, pogajanja, sklepanje nabavnih pogodb, naročanje in prevzemanje. Kontrola in plačilo pa vključujeta kontrolo materiala, kontrolo računov dobaviteljev, reklamacije in plačilo računov. Nabavna evidenca in analiza pa vključujeta evidenco naročil, evidenco dobaviteljev, evidenco nabavnih cen, evidenco materiala, evidenco reklamacij in analizo nabavnega poslovanja. Vsa štiri opravila so med seboj povezana in soodvisna, s tem pa opozarjajo na kompleksnost nabavne problematike. Napake v eni skupini opravil se odražajo negativno v vseh drugih skupinah (Potočnik 2002, 29–30).

2.5 Sodelovanje nabave z drugimi poslovnimi funkcijami

Za uspešno vodenje nabavne politike mora nabavni menedžment sodelovati z drugimi funkcijami v podjetju.

2.5.1 Sodelovanje nabave z razvojno funkcijo

Sodelovanje nabavne in razvojne funkcije je pomembno z vidika razvoja novih izdelkov, izboljšave obstoječih, standardizacije materialov, izbire nove tehnologije in opreme. S skupnim sodelovanjem želijo doseči izbiro takšnih sredstev za proizvodnjo, ki so ekonomični tako za nabavo kot tudi za proizvodnjo. Nabavna funkcija teži k ugodnim pogojem nabave, razvojna funkcija pa teži k izbiri kakovostnejših in bolj varnih materialov ter tehnologij ne glede na stroške in časovno možnost nabave.

2.5.2 Sodelovanje nabave s proizvodnjo funkcijo

Sodelovanje med nabavo in proizvodnjo se začne, ko proizvodnja nabavi predloži načrt proizvodnje oziroma zahteve po materialih. Ker pa nabavna funkcija za optimalno nabavo materiala potrebuje kar nekaj časa, mora proizvodnja oddati zahteve po materialu prej, kot ga potrebuje, da lahko nabava material pravočasno priskrbi.

12

Dobavni rok mora upoštevati: • dobaviteljev proizvodni cikel, • normalni čas za dobavo, • razumni čas za iskanje najboljšega vira, • čas za pogajanja. Ker nabavni oddelek potrebuje čas za dobavo, ponavadi obvesti proizvodnjo o nabavnih rokih za vse vrste materialov. Če se potrebni material ne dobavi pravočasno, nastane zastoj v proizvodnji, kar pa povzroča večje stroške. Med nabavno in proizvodno funkcijo nastajajo tudi konfliktne situacije, saj proizvodnja naroča večje količine materiala za zaloge, ker bi se rada izognila zastojem v proizvodnji. Nabava pa želi zmanjšati zaloge materiala in s tem zmanjšati stroške, zato morata proizvodnja in nabava sodelovati in se medsebojno pravočasno informirati (Završnik 2005, 13). Potočnik (2004, 11) prav tako meni, da mora nabavna služba sodelovati s proizvodnjo. Pravi, da je tako sodelovanje nujno pri: • tehnični pripravi in tehnoloških postopkih, • načrtovanju proizvodnje in dinamiki nabave, • tipizaciji in standardizaciji materiala, • določanju nomenklature materiala, • pri določanju zaloge materiala.

2.5.3 Sodelovanje nabave s prodajno funkcijo

Načrt prodaje je osnova za načrt proizvodnje, ta pa za načrt nabave. Pri tem sodelovanju, ki je nujno, mora prodaja obveščati proizvodnjo in nabavo o spremembah prodajnega načrta. Do spremembe nabavnega načrta pa pride zaradi sprememb na prodajnem trgu. Če pride do sprememb na nabavnem trgu, mora nabava o teh spremembah takoj obvestiti prodajo in tudi druge funkcije. Ena izmed teh sprememb je zvišanje cen materiala na nabavnem trgu, kar pomeni, da mora prodaja prav tako pravočasno zvišati prodajne cene. Nabava pridobiva zelo koristne informacije za prodajo, ker prejema različne ponudbe mnogih dobaviteljev. Te informacije lahko podjetju koristijo pri oblikovanju prodajne politike.

2.5.4 Sodelovanje nabave s finančno funkcijo

Nabava mora obveščati finančno funkcijo o spremembah načrta nabave, da lahko finančna funkcija pripravi finančni načrt. Realna načrta nabave in prodaje imata največji pomen pri finančnem načrtovanju. Pravi čas nabave v nabavni funkciji ni vedno pravi čas z vidika financ. Tu pa prihaja do osnovnih konfliktov med obema funkcijama. Nabava teži, da pri nabavi večjih količin dobi količinski popust, finance pa težijo k čim manjšemu angažiranju finančnih sredstev in pa k ugodnim plačilnim pogojem (Završnik 2005, 14). Potočnik (2004, 11) pa k temu še dodaja, da je zelo pomembno določanje prioritete plačil. Položaj nabave v podjetju lahko obravnavamo z notranjih in zunanjih vidikov. Notranji vidiki zajemajo organiziranost nabave, zunanji pa njeno prepoznavnost na nabavnem trgu. Položaj nabave je od podjetja do podjetja različen. Tem bolj se nabava vključuje v strateško načrtovanje, tem večja je njena vloga pri učinkovitosti in uspešnosti celotnega

13

poslovanja. Položaj nabave v podjetju določajo organizacijski in vplivni dejavniki. Organizacijski dejavniki oz. strukturalni dejavniki so na primer naziv delovnega mesta vodje nabave, komu je vodja nabave podrejen, kolikšna je njegova plača v primerjavi z vodji drugih poslovnih funkcij ipd. Vplivni dejavniki pa so odnos vodstva podjetja do nabave, koliko izdatkov letno nameni za nabavo, kako pomembna je za njih konkurenčna sposobnost podjetja. Ko bo nabava postala strateška funkcija podjetja, bo verjetno dobila tudi drugo ime, ki bo povezano z razširjenimi nalogami, ki se nanašajo na zagotavljanje zunanjih oskrbnih virov in njihovo povezanost z notranjimi viri (Potočnik 2002, 23).

14

3 JAVNA PODJETJA

3.1 Splošno o javnih podjetjih

V najširšem smislu je javno podjetje vsak javni podjem, praviloma na pridobitnem področju. Ožje gledano pa je javno podjetje posebna pravnoorganizacijska oblika, oseba javnega prava, ki izvaja gospodarsko javno službo na pridobiten način. Vsekakor velja, da se v javnem podjetju kot gospodarski družbi prepletajo elementi javnega in zasebnega. V zakonodaji RS je javno podjetje oseba javnega prava, ki se organizira kot gospodarska družba in se v glavnem, izjema je nekaj določb ZGJS1, ravna po zasebnem gospodarskem pravu. Javno podjetje je ena od oblik, s katero država oziroma lokalna skupnost zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb. Javno podjetje je po naši zakonodaji primarna oblika opravljanja javnih gospodarskih služb, kadar gre za opravljanje ene ali več služb večjega obsega in kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, in dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno (6. člen, tretja alineja ZGJS). Javno podjetje se lahko po ZGJS ustanovi kot podjetje, ki je v lasti države ali občine ali obeh, ali kot podjetje z vložki zasebnega kapitala kot oseba zasebnega prava, če to ni v nasprotju z javnim interesom, zaradi katerega je javno podjetje ustanovljeno (Bohinc 2005, 232). O tem, kaj je javno podjetje obstaja več različnih definicij, ki pa imajo nekaj skupnih značilnosti. Med njimi so pomembnejše naslednje (Public Enterprise 1992, 152): 1. Javna podjetja pri svojem poslovanju na eni strani zasledujejo ustvarjanje čim večjega splošnoblaginjskega učinka, na drugi strani pa obenem tudi čim večjega dobička. 2. Njihov edini lastnik ali vsaj pretežni lastnik je država, ki je večinski delničar in preko tega v celoti nadzira njihovo delovanje. 3. Imajo določeno stopnjo samostojnosti, ki je od podjetja do podjetja različna, odvisno od tega, za kakšno podjetje gre in s kakšno dejavnostjo se ukvarja. 4. So komercialno aktivna, kar odseva željo po maksimiranju dobička in minimiziranju stroškov ter maksimiranju družbenih interesov.

3.2 Značilnosti javnih podjetij

Iz zgornje opredelitve izhajata dve temeljni značilnosti, in sicer podjetniška, ki je enaka kot v zasebnih gospodarskih podjetjih. Javna podjetja poslujejo kot poslovne enote, ki morajo skrbeti za uspešno in učinkovito poslovanje. Druga značilnost pa izhaja iz posebne vloge javne lastnine, zaradi katere mora podjetje delovati tako, da so zadovoljeni temeljni družbeni cilji in interesi. Ti cilji pa pogosto niso skladni s cilji podjetja kot ekonomske enote. To pa je vzrok, da država vpliva oziroma usmerja delovanje javnih podjetij. Javna podjetja se morajo zato prilagajati zahtevam trga na eni strani in zahtevam države na drugi strani (Kavčič 1999, 29). Javna podjetja lahko najdemo skoraj na vseh področjih ekonomskega delovanja. Kljub temu pa obstajajo področja, za katera je bolj verjetno, da se ustanovijo javna podjetja, saj so primernejša za opravljanje določne dejavnosti. Ta področja so tesno povezana z zagotavljanjem življenjsko pomembnih dobrin ali storitev (Bös 1986, 18).

1 Zakon o gospodarskih javnih službah.

15

3.3 Cilji javnih podjetij

Cilj javnega podjetja je povečanje družbenega blagostanja, vendar je ta cilj presplošen, zato je merjenje njegovega doseganja nezanesljivo. Cilje, ki jih vlada in njena ministrstva postavljajo javnim podjetjem, je mogoče združiti v štiri skupine (Kavčič 1999, 37): • gospodarska uspešnost, • dobičkonosnost, • vpliv za porazdelitev dohodkov in • povezanost z makroekonomsko politiko.

3.4 Razlogi za obstoj javnih podjetij

Iz vrste razlogov lahko izločimo štiri temeljne skupine (Rees 1989, 9): • Popravljanje tržnih pomanjkljivosti

Javno podjetje se ustanovi za reševanje strukturnih problemov razvoja in posledic monopolnih tržnih struktur. Najpomembnejša je razlaga obstoja javnih podjetij v primeru naravnega monopola, ki je značilen predvsem pri ponudbi tako imenovanih javnih storitev (voda, plin, električna energija, železniški promet). Te storitve povzročajo velike stroške pri oblikovanju oskrbovalnega omrežja, zato bi bilo za državo kot celoto predrago imeti dve ali več konkurenčnih podjetij, ki bi gradila alternativna omrežja in tako potrošniku omogočala izbiro dobavitelja.

• Sprememba strukture javnih prihodkov oziroma njihovo povečanje Tu gre za vpliv na tista podjetja, ki pridobivajo posebno rento, bodisi zaradi monopolnega položaja bodisi zaradi dejavnosti, ki jo opravljajo, ali iz kakšnih drugih vzrokov. V primeru javnega podjetja se renta namesto v žep zasebnih lastnikov steka v državno blagajno. Zaradi navedenega ustanavljanje javnih podjetij omogoča povečanje splošne blaginje družbe kot celote.

• Centralizirano načrtovanje Centralno načrtovanje predstavlja poskus usmerjanja tržnih sil z utemeljevanjem prioritet v razvoju določenih sektorjev gospodarstva. Nadzor nad bazično industrijo2, transportom in komunikacijami, od katerih so odločilno odvisne tudi ostale panoge, predstavlja zato običajen način za doseganje zastavljenih načrtovanih ciljev vlade.

• Reševanje ekološke problematike Gre za različne vidike onesnaževanja okolja, ki jih povzroča proizvodnja določenih izdelkov. Zasebna podjetja se v glavnem ukvarjajo le s stroški proizvodnje in jih ekološka problematika zanima le toliko, kolikor so prisiljena glede na zakonsko regulativo. Konkurenčna borba jih sili v zniževanje stroškov na vseh področjih, zato se poslužujejo tehnologij, kot jih ima konkurenca, ne glede na morebitne negativne posledice v prihodnosti. Država lahko uravnava proizvodnjo, ki ima negativne posledice na okolje, z zakonodajo ali pa s proizvodnjo v javnem sektorju, ki lahko upošteva tudi dolgoročne interese.

2 Energetske panoge in jeklarska industrija.

16

3.5 Pojem javno naročanje

Javna naročila imajo velik gospodarski pomen, saj v razvitih državah dosegajo do petnajst odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda. Javna naročila predstavljajo velik izziv in enega možnih načinov vstopa na medorganizacijske trge. Trg javnih naročil ima svoja pravila, ki so povezana s porabo proračunskih sredstev, zato naj bi bil dostop vsem ponudnikom zagotovljen pod enakimi pogoji. Trg javnih naročil je zakonsko urejen. Javno naročilo pojmujemo kot oskrbo javnega sektorja z blagom in storitvami, ki jo je mogoče izvesti s pomočjo številnih tehničnih, komercialnih in pravnih dejanj, ki jih opravi naročnik, da bi izbral dobavitelja po vnaprej določenih zahtevah in pogojih. Pri tem pa se morajo upoštevati temeljna načela javnega naročanja. Za podjetja pomenijo javna naročila enega od možnih načinov prodaje na medorganizacijskih trgih. Če podjetjem trajno uspeva pridobiti javna naročila in ustvarjati pretežni del svoje prodaje prav z izpolnjevanjem javnih naročil, običajno niso trženjsko usmerjena. Postopki pridobitve posla preko javnih razpisov so natančno določeni in zagotavljajo enakopravnost vsem ponudnikom (Potočnik 2002, 326). Najširši pojem javnega naročanja je pridobiti najugodnejšo ponudbo na podlagi vnaprej določenega postopka in na podlagi več konkurenčnih ponudb. Javno naročanje mora vzpodbujati pošteno konkurenco med ponudniki in naročniku omogočiti, da z javnofinančnimi sredstvi nabavi blago in storitve najboljše kakovosti in glede na zahtevano kakovost po najnižji ceni. Tudi tukaj velja, da najcenejša ponudba ni vedno najboljša ponudba. Pravila o javnem naročanju so vedno bolj poenotena, zato postajajo javni razpisi univerzalni in z razvojem sodobnih komunikacij dostopni vedno večjemu številu ponudnikov (Primec 2000, 7). Prvotni in glavni cilj javnih naročil je zagotavljanje finančne discipline uporabnikov javnih, predvsem proračunskih sredstev. Na velik gospodarski pomen javnih naročil kažejo tudi podatki o njihovem obsegu v državah EU (Evropske unije), kjer se vrednost javnih naročil vsako leto povišuje. Pri javnih naročilih gre za velika javna sredstva, zato ureditev javnih naročil pomembno vpliva na zaupanje javnosti v delo države in njenih organov. Cilj urejanja javnih naročil pa je tudi preprečevanje korupcije. V tujih in mednarodnih dokumentih so oblikovali zelo široke protikorupcijske ukrepe, ki pa so usmerjeni predvsem zoper ponudnike. Praksa je pokazala, da so učinkovito orožje zoper korupcijo preglednost postopka in pravna sredstva (ZTI 2000, 37).

3.6 Javna naročila v Sloveniji

Javna naročila v Sloveniji znašajo letno okrog 10 % bruto domačega proizvoda oziroma slabo polovico letnega državnega proračuna. Področje javnega naročanja je uredil Zakon o javnih naročilih leta iz 1997 in nato novi zakon v letu 2000, ki je poskušal sistem javnega naročanja čim bolj uskladiti z direktivami o postopkih javnega naročanja v Evropski uniji. Cilj postopkov pri javnem naročanju je zagotoviti finančno disciplino uporabnikov proračunskih sredstev ob upoštevanju načel gospodarne porabe javnih sredstev, enakopravnosti ponudnikov in konkurence med njimi ter preglednost dejanske porabe javnih sredstev. S finančno disciplino lahko zagotovimo ugodnejše razmerje med porabljenimi javnimi sredstvi in pridobljeno koristjo in razpoložljivim proračunskim finančnim okvirom (Potočnik 2002, 326).

17

Slika 1: Javna naročila

Vir: Zbornik referatov 1999, 58 Kot je iz slike razvidno, poznamo več tipov javnih naročil. Pri javnem naročanju storitev moramo natančno določiti, za katero vrsto dela gre in obseg dela. Pri javnem naročilu za nakup blaga pa moramo določiti vrsto blaga in količino blaga. Pri gradbenih delih pa moramo navesti vrsto, količino in značaj del.

3.7 Javna naročila majhne vrednosti

Pri oddaji javnih naročil majhne vrednosti morajo zaposleni pri naročnikih delovati v skladu z zakonom in pravilnikom s ciljem, da skozi več ponudb pridobijo konkurenčne ponudbe in s tem dosežejo nižjo ceno in enako kakovost. Število ponudb mora biti tako, da omogoča celovit pregled trga, in sicer praviloma najmanj dve ponudbi. Javna naročila majhne vrednosti so tista naročila blaga in storitev, ki ne presegajo 10.000 EUR oz. 20.000 EUR za gradnje. Ravnanja delavcev morajo temeljiti na naslednjih načelih: • izbrati je treba najcenejšo oziroma ekonomsko najugodnejšo ponudbo, • vse ponudbe je treba obravnavati enakopravno, • nobenemu ponudniku se ne sme sporočati ničesar, kar se ne sporoči tudi drugim.

Za naročanje blaga in storitev se uporabljajo naročilnice in pogodbe. Sestavi se evidenca o naročilnicah in pogodbah v postopkih oddaje naročil male vrednosti, in sicer ločeno za blago, storitve in gradnje. Evidenco sestavi pooblaščeni delavec podjetja, strokovna služba naročnika, in sicer za naročilnice in pogodbe iz svoje pristojnosti. Ponudbe in ostali dokumenti morajo biti v originalu vloženi v spis o javnem naročilu, o telefonskih preverjanjih in ostalih stikih s ponudniki mora biti izdelan uradni zaznamek, elektronska

Javna naročila

storitve nakupi blaga gradbena dela

Projektna naloga vrsta in obseg del

Tehnične specifikacije vrsta in količina blaga

Načrti in popis del vrsta, količina in značaj del

18

pošta pa mora biti v spis vložena v tiskani obliki. Dokumentacijo se hrani do izteka garancijskega roka. Evidenca mora obsegati: 1. številko javnega naročila in datum naročila, 2. predmet naročila, 3. naziv dobavitelja oz. izvajalca in njegov sedež, 4. vrednost naročila, 5. proračunsko postavko, iz katere se naročilo plača. Evidenco vodi pooblaščen delavec v podjetju. Na koncu proračunskega leta mora biti izdelan skupen prikaz vrednosti naročil, in sicer ločeno za blago, storitve in gradbena dela (Uradni list RS, št. 12/2001).

3.8 Temeljna načela javnega naročanja

3.8.1 Načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev

Naročnik mora z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila (4. člen Zakona o javnih naročilih). Načelo gospodarnosti zahteva od vseh naročnikov ne glede na njihov vir financiranja, da sredstva, ki so jim dodeljena tako z državnim ali občinskih proračunom kot s finančnim načrtom, porabijo na najbolj gospodaren način.

3.8.2 Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki

(1) Naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence. (2) Pripravljavec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe. (3) Naročnik ne sme od ponudnika zahtevati, da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce ali da izvede kakšen drug posel, kot na primer izvoz določenega blaga ali storitev, če s posebnim zakonom ali mednarodnim sporazumom ni določeno drugače. V tem primeru mora naročnik že v razpisni dokumentaciji navesti, da bo moral ponudnik zaposliti določeno število domačih podizvajalcev ali vključiti v izvedbo določeno vrednost ali količino blaga in storitev slovenskega porekla (5. člen Zakona o javnih naročilih). To načelo ni pomembno le zaradi doseganja najugodnejše cene, ampak omogoča izvajalcem pošten dostop do javnofinančnih sredstev. Naročnik ne sme pripraviti razpisne dokumentacije tako, da je ta pisana na kožo vnaprej določenemu ponudniku ali skupini ponudnikov. Izogibati se mora navajanju blaga ali storitev, ki jih lahko zagotovi le določen proizvajalec. Seveda pa velja izjema, kadar se takemu navajanju ni mogoče izogniti. Zaradi odpiranja tržišča konkurenci bodo tudi domači ponudniki prisiljeni prilagoditi svoje izdelke in storitve zahtevam, ki izpolnjujejo enotne tehnične normative in standarde. Po drugi strani pa bodo te tehnične prilagoditve slovenskim ponudnikom omogočale enakopraven nastop pri naročnikih iz drugih držav.

19

3.8.3 Načelo transparentnosti porabe javnih sredstev

(1) Sredstva se lahko porabijo le v okviru pogodbe in predmeta pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka javnega naročila. (2) Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila v skladu s tem zakonom (6. člen Zakona o javnih naročilih). S tem, da so postopki transparentni, to je pregledni in javni, se ponudnikom omogoča, da na podlagi vnaprej določene razpisne dokumentacije pripravijo svojo ponudbo. Vsem so vnaprej in pravočasno poznane okoliščine, v katerih bo naročnik sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo predložil najugodnejšo ponudbo. K uresničevanju načela transparentnosti pripomorejo pravočasne in pravilne objave o postopkih oddaje, enaka merila in pogoji, ki morajo biti poznani že vnaprej.

3.8.4 Načelo enakopravnosti ponudnikov

(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. (2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik. (3) Ugotavljanje izvora blaga ali storitev je dopustno v primerih in za tisti namen, ko tako določa posebni predpis. (4) Naročnik ne sme izločiti ponudbe samo zato, ker ima ponudnik sedež v državi, ki z Republiko Slovenijo nima sklenjenega sporazuma o enakopravni obravnavi domačih in tujih ponudnikov. (5) Če Republika Slovenija nima sklenjenega sporazuma iz prejšnjega odstavka tega člena, sme naročnik v primeru naročanja na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju dodeliti javno naročilo domačemu ponudniku skladno z določili tega zakona (7. člen Zakona o javnih naročilih). Načelo enakopravnosti ponudnikov zavezuje naročnika, da nobenemu ponudniku ne sporoči ničesar, kar ni sporočil tudi drugim ponudnikom (Primec 2000, 58–66). Poznamo krajevno, predmetno in osebno obliko diskriminacije ponudnikov. Krajevna diskriminacija pomeni, da se lahko na javni razpis prijavijo le ponudniki, ki so od sedeža naročnika oddaljeni le določeno število kilometrov. Predmetna diskriminacija nastane, kadar naročnik v razpisu poveže sicer nezdružljive elemente in tako razpis prilagodi konkretnemu ponudniku. Za osebno diskriminacijo pa gre takrat, kadar naročnik pogojuje pravno-organizacijsko obliko ponudnikovega podjetja. Ob odpiranju slovenskega trga javnih naročil tuji konkurenci se srečujemo s problemom jezika, zlasti če je razpisna dokumentacija pripravljena le v slovenščini. Takrat je možnost prijave tujih ponudnikov precej manjša (Potočnik 2002, 327).

20

3.9 Postopki za oddajo javnih naročil

Postopki za oddajo javnih naročil so: • odprti postopek, • omejeni postopek, • postopek s pogajanji. Naročnik za oddajo javnega naročila praviloma izbere odprti postopek (17. člen Zakona o javnih naročilih). Odprti postopek oddaje javnega naročila je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika, določenimi v razpisni dokumentaciji. Odprti postopek v največji meri zagotavlja upoštevanje vseh štirih temeljnih načel javnega naročanja. Zaradi tega, ker je najbolj odprt za ponudnike, so ponudniki v tem postopku najbolj podvrženi konkurenci in medsebojni tekmi za pridobitev naročila (Primec 2000, 81). Omejeni postopek oddaje javnega naročila je postopek, v katerem naročnik v prvi fazi prizna sposobnost ponudnikom na podlagi vnaprej določenih pogojev in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb vse kandidate, ki jim je priznal sposobnost. Omejeni postopek lahko naročnik uporabi samo v primeru, ko je predmet javnega naročila tako blago, storitev ali gradnja, ki jo glede na tehnično, kadrovsko in finančno sposobnost lahko izvede le manjše število ponudnikov. Prvo fazo omejenega postopka lahko uporabi naročnik tudi v primeru, če so predmet javnega naročila stalne nabave blaga, storitev ali gradenj, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti in jih ni mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika oziroma za katere je vzpostavljen trg. Naročnik mora v prvi fazi razpisno dokumentacijo oblikovati tako, da je v drugi fazi za izbiro ponudbe edino merilo najnižja cena. V omejenem postopku naročnik dejansko izvede odprti postopek v dveh med seboj ločenih fazah. Naročnik bo omejeni postopek uporabil praviloma v primerih, ko gre za bolj zapleten in zahtevnejši predmet naročila (Primec 2000, 82). Pri postopku s pogajanji pa moramo razlikovati postopek s pogajanji brez predhodne objave in pa postopek s pogajanji po predhodni objavi naročila. Naročnik sme oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, če naročnik v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene ponudbe ali pa so ponudbe neprimerne in pod pogojem, da se prvotno določeni elementi razpisne dokumentacije bistveno ne spremenijo. Naročnik sme oddati naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi naročila, če v odprtem ali omejenem postopku dobi nepravilne ali nesprejemljive ponudbe, pri čemer pa se vsebina razpisne dokumentacije ne sme bistveno spremeniti. Naročnik mora objaviti obvestilo, da bo oddal naročilo po tem postopku, razen če je vključil v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v prejšnjem odprtem ali omejenem postopku. Naročnik mora v pogajanjih zagotoviti, da pogodbena cena ni višja od primerljive cene na tržišču, in skrbno preveriti kakovost predmeta, ki je predmet javnega naročila (Primec 2000, 84). Razlogi za oddajo naročila po enem od postopkov s pogajanji so seveda različni. Najpogosteje pa se za enega od obeh postopkov odločijo, če naročnik ni prejel takih ponudb (pravilnih, primernih, ipd.), na podlagi katerih bi lahko oddal naročilo, ali pa iz

21

razlogov ekonomičnosti ali tehnične skladnosti z že obstoječim blagom, storitvami ali gradnjo (ODIN 2000, 15).

3.10 Roki v postopkih oddaje naročil

Naročnik mora v javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji objaviti rok, v katerem je treba predložiti ponudbo. Rok oddaje ponudbe, določen v objavi in razpisni dokumentaciji, mora biti isti. Ponudba je pravočasna, če je naročniku predložena do datuma in ure, določene v objavi. Naročnik ob prejemu ponudbe označi datum in uro prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izroči potrdilo o prejemu. Če pa je bila ponudba predložena po poteku datuma in ure, navedenih v objavi, se šteje, da je bila predložena prepozno. Tako ponudbo mora naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku z navedbo, da je prepozna (Primec 2000, 174). Tabela 1: Primerjava rokov za predložitev ponudb v Sloveniji in EU Postopek Objava Roki

Splošni Skrajšani Skrajšani –

predhodni razpis

1. Odprti UL RS najmanj 40 dni najmanj 30 dni najmanj 22 dni postopek UL EU najmanj 52 dni najmanj 36 dni najmanj 22 dni 2. Omejeni postopek 1. stopnja UL RS najmanj 25 dni UL EU najmanj 37 dni 2. stopnja UL RS najmanj 30 dni najmanj 26 dni UL EU najmanj 40 dni 3. Pogajalski UL RS najmanj 25 dni postopek UL EU najmanj 37 dni 4. Predhodni UL RS najmanj 52 dni razpis največ 12 mesecev UL EU najmanj 52 dni največ 12 mesecev 5. Obvestilo UL RS 14 dni o oddaji UL EU 14 dni

Vir: Zakon o javnih naročilih, 2000. Roke za objavo javnih naročil določi naročnik tako, da ponudnikom omogočajo pripravo pravilne in kakovostne ponudbe. Pri določitvi roka mora naročnik upoštevati predmet in zahtevnost naročila ter obveznost razpisne dokumentacije. Naročnik določi datum in rok predložitve ponudbe in vseh ponudb, ki prispejo po tem roku ne obravnava. Zakon pa določa minimalne roke, ki jih morajo naročniki upoštevati pri vodenju postopkov javnega naročanja. Minimalni roki za posamezno vrsto postopka so prikazani v tabeli 1, vendar pa mora naročnik upoštevati, da naj bo rok za predložitev ponudb daljši sorazmerno z zahtevnostjo, naročila. Roki se štejejo od dneva, ko je naročnik odposlal naročilo za objavo v Uradnem listu (Potočnik 2002, 333).

22

3.11 Objava javnega naročila

Vse objave v zvezi z javnimi naročili mora naročnik objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije. Naročnik mora objaviti javni razpis in druge objave v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če javno naročilo presega vrednost, določeno za posamezne vrste javnih naročil. Naročnik sme objaviti obvestila o javnih naročilih tudi v drugih sredstvih obveščanja, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije (Primec 2000, 185).

3.11.1 Vrste objav

Poznamo naslednje vrste objav: 1. Predhodni razpis Za načrtovana javna naročila, ki presegajo okvirno vrednost 750.000 EUR, mora naročnik najmanj enkrat letno objaviti s predhodnim razpisom namero o oddaji javnega naročila. Predhodni razpis se mora objaviti tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti (Primec 2000, 189). 2. Javni razpis Javni razpis se objavi v primeru oddaje naročila po odprtem postopku, v prvi fazi omejenega postopka in v primeru oddaje naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Javni razpis mora vsebovati podatke o naročniku, predmetu naročila, pogoje za sodelovanje, merila, čas in kraj dviga razpisne dokumentacije, čas in kraj oddaje ponudb, okvirni datum odločitve o sprejemu ponudbe in navedbo kontaktne osebe, ki nudi dodatne informacije. Vsebovani so lahko tudi drugi podatki, če naročnik ocenjuje, da so potrebni za obveščenost ponudnikov. To obliko obvestila zagotovo naročniki najpogosteje uporabljajo in ponudniki najbolj berejo. Oddaja naročila po odprtem postopku je najpogostejša, zato te objave zavzemajo največ prostora v oglasnem delu Uradnega lista Republike Slovenije (Primec 2000, 190). 3. Obvestilo o oddaji naročila Naročnik mora objaviti izid postopka za oddajo javnega naročila ne glede na vrsto postopka najkasneje v štirinajstih dneh po sklenitvi pogodbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Če je bila objava oddaje naročila objavljena tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, je treba opraviti objavo izida postopka za oddajo naročila tudi v tem glasilu (Primec 2000, 193). 4. Javni razpis za kvalifikacijo ponudnikov Naročnik sme določiti izbor najugodnejše ponudbe na podlagi določitve posebnega sistema omejenega postopka izbire ponudnikov (kvalifikacijski postopek). Naročnik mora različnim ponudnikom zagotoviti, da kadar koli zahtevajo ugotovitev sposobnosti za sodelovanje v postopku. Če poteka razpis po kvalifikacijskem sistemu, morajo biti ponudniki po postopku izbire s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti izbrani izmed kandidatov, skladno s takim načinom izbiranja. Naročnik mora pravočasno obvestiti ponudnike o času kvalifikacije. Kvalifikacijski postopek lahko vključuje različne stopnje

23

kvalifikacije. Zastavljen mora biti na podlagi nediskriminatornih meril in pogojev, ki jih naročnik določi vnaprej. Naročnik sme merila in pogoje po potrebi ažurirati, vendar mora o tem obvestiti ponudnike. Naročnik sme ažurirati pogoje glede na spremembe na tržišču, tehnične zahteve in podobno. Če kvalificirani ponudniki ne izpolnjujejo več teh pogojev, jih lahko naročnik črta s seznama. Kvalifikacijski postopek se uporablja za oddajo naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju (Primec 2000, 196). 5. Periodično informativno obvestilo Če je obvestilo objavljeno v obliki periodičnega informativnega obvestila, se mora obvestilo natančno sklicevati na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet naročila, ki bo oddano. Naročniki morajo povabiti vse kandidate, da potrdijo svoj interes za sodelovanje na podlagi natančnih obvestil o konkretnem naročilu pred začetkom izbire ponudnikov. Ta oblika je v našem sistemu javnega naročanja nova. Uporablja se zaenkrat le pri oddaji naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju. Tukaj gre za posebno vrsto predhodne objave. Periodično informativno obvestilo je nekakšna kombinacija javnega razpisa in obvestilo kandidatom, da bodo pripravljeni na sodelovanje, ko bodo prejeli naročnikovo povabilo za udeležbo v postopku. Pri tej obliki objave naročnik občasno obvešča kandidate, ki so uvrščeni na seznam kvalificiranih ponudnikov, o svojih namerah glede nabav blaga, storitev in gradenj. Kandidati morajo naročniku sporočiti svoj interes za sodelovanje, da jih bo naročnik lahko pravočasno povabil k oddaji ponudbe (Primec 2000, 196).

3.12 Potek javnega naročanja

• Priprava razpisne dokumentacije V razpisni dokumentaciji naročnik natančno opiše, kakšno ponudbo naj ponudnik predloži, pri tem pa tudi sporoči, kaj najmanj pričakuje v ponudbi in kako bo ponudbe ocenjeval. Naročnik mora zainteresiranim ponudnikom omogočiti vpogled v razpisno dokumentacijo, da ugotovijo, ali je javno naročilo v njihovem interesu. Naročnik mora določiti vrednost javnega naročila, glede na to vrednost pa se potem naročnik odloči, kateri postopek javnega naročila bo izbral. Vrednost javnega naročila se oceni brez davka na dodano vrednost. Te ocenjene vrednosti ni treba objaviti v razpisni dokumentaciji, določiti pa je treba le sestavine, ki jih mora vsebovati ponujena cena, da bi lahko te sestavine primerjali (npr. nabavna cena, prevozni in zavarovalni stroški, provizija, marža ipd.). • Tehnična specifikacija S tehnično specifikacijo naročnik čim natančneje opiše predmet javnega naročila, da bi lahko ponudnik pripravil ustrezno ponudbo brez dodatnih pojasnil. • Usposobljenost in sposobnost ponudnika V razpisni dokumentaciji naročnik objavi pogoje, ki jih mora ponudnik v celoti izpolnjevati, sicer je izločen iz postopka. Ponudnik mora pogoje sprejeti in to potrditi v ponudbeni dokumentaciji. Pogoje za udeležbo pa morajo izpolnjevati tudi vsi podizvajalci, ki jih ponudnik navede v svoji ponudbi. Razlikovati moramo med pojmoma usposobljenost in sposobnost ponudnika. Usposobljenost se nanaša na izpolnjevanje zahtevanih splošnih pogojev, ki jih zahteva zakon, in posebnih pogojev, ki jih določi naročnik. Medtem ko je

24

sposobnost možnost izpolnitve konkretnega javnega naročila glede na kadrovske, finančne in tehnične zmožnosti ponudnika. Pogoja usposobljenosti in sposobnosti ne smeta biti določena diskriminatorno, saj mora naročnik upoštevati predpise o varstvu konkurence in tudi ne sme zahtevati izpolnjevanja pogojev, ki niso povezani z vsebino naročila. • Merila za vrednotenje ponudb Najpomembnejša sestavina razpisne dokumentacije so merila za vrednotenje in medsebojno primerjanje ponudb. Navedena morajo biti od najpomembnejšega do najmanj pomembnega merila. Namen navedbe meril je zagotavljanje enakopravne obravnave in ocenjevanja vseh pravilnih ponudb. Po direktivah Evropske unije povzete določbe zakona določajo dve merili. Merilo za vrednotenje ponudb je lahko merilo najnižje cene ali pa merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe. Če se ponudba izbere po merilu najnižje cene, pomeni, da je izbrana tista ponudba, ki zadošča razpisnim pogojem in ima najnižjo ceno. Če je cena neobičajno nizka, lahko naročnik zahteva dodatna pojasnila. To merilo je primerno največkrat takrat, ko je predmet naročila standardiziran. Če pa se ponudba izbira po merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe, naročnik določi več pomembnih meril, s katerimi nato ocenjujejo vsako pravilno in pravočasno ponudbo. Med ta merila spadajo rok dobave, ocena tekočih stroškov, stroškovna učinkovitost (tu je upoštevana tudi poraba energije in delovne sile; bruto plače), kakovost, estetske in funkcionalne lastnosti, tehnična prednost, poprodajne storitve, garancijska doba in stroški obratovanja in vzdrževanja. Poleg navedenih meril je pri ocenjevanju ponudb seveda pomembna tudi cena, pogosto pa tudi reference in preteklo delo ponudnika. • Odpiranje ponudb in izbira najboljšega ponudnika Odpiranje ponudb je javno pri odprtem postopku in na drugi stopnji omejenega postopka. Pri varovanju vojaških in državnih skrivnosti pa se pri odpiranju ponudb javnost izloči. Naročnik o odpiranju ponudb vodi zapisnik, ki ga v roku treh dni posreduje vsem ponudnikom. Naročnik mora zavrniti vse nepravilne ponudbe. Če pa izloči vse ponudbe, more to pisno utemeljiti. Pravilna ponudba je pravočasno dospela ponudba, ki v celoti izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije. Primerna ponudba je pravočasna ponudba, ki v celoti ustreza tehničnim specifikacijam. Sprejemljiva ponudba pa je ponudba, ki je pravočasna in v celoti ustreza merilom, pogojem in morebitnim kvalifikacijskim zahtevam. O izbranem ponudniku naročnik sestavi pisno poročilo. Na osnovi poročila nato naročnik pripravi nerazloženo obvestilo o oddanem naročilu in ga pošlje vsem ponudnikom. Ponudnik ima v osmih dneh pravico zahtevati obrazloženo obvestilo, zakaj je bil izbran drugi ponudnik. Na vloženi zahtevek mora naročnik odgovoriti v petnajstih dneh. Ponudnik pa ima pravico do pritožbe, ki jo naslovi na revizijsko komisijo (Povzeto po: Potočnik 2002, 330–334).

25

Slika 2: Odprti postopek za javno naročilo blaga ali storitev

Vir: Potočnik 2002, 341. Na sliki 2 je prikazano, kako poteka odprti postopek za javno naročilo blaga ali storitev. Iz slike je razvidno tudi, kako so določeni roki, ki jih morajo upoštevati tako naročniki kot ponudniki.

Posredovanje informacije o natečaju Uradnemu listu

za objavo

Objava natečaja v Uradnem listu

Ponudniki zahtevajo dodatne informacije v

določenem roku

Povabilo vsem ponudnikom, da

predložijo ponudbe

Prevzem ponudbene dokumentacije

ponudnikov

Ocenjevanje ponudnikov in ponudb

Dodelitev naročila

Obvestilo o dodelitvi naročila posredovano

Uradnemu listu v objavo

Najmanj 52 koledarskih dni od objave natečaja v Uradnem listu;

36 koledarskih dni pri predhodni informaciji

o natečaju

Največ 48 dni

Največ 6 dni

26

Slika 3: Omejeni postopek za javno naročilo blaga ali storitev

Vir: Potočnik 2002, 342. Na sliki 3 je prikazan omejeni postopek za javno naročilo blaga ali storitev. Kot je razvidno iz slike, lahko omejeni postopek poteka običajno ali pa pospešeno. Prav tako pa so za posamezni postopek določeni roki, ki jih morajo upoštevati naročniki in ponudniki.

Posredovanje informacije o natečaju Uradnemu listu za

objavo

Objava informacije o natečaju v Uradnem listu

Ponudniki odgovorijo na informacijo do določenega

dne

Ocenjevanje ponudnikov

Pogajanje s kvalificiranimi ponudniki

Dodelitev naročila

Obvestilo o dodelitvi naročila posredovano

uradnemu listu v objavo

Najmanj 37 koledarskih dni od

posredovanja informacije Uradnemu

listu

Najmanj 15 koledarskih dni od

posredovanja informacije Uradnemu

listu

Največ 48 koledarskih dni

Največ 48 koledarskih dni

Običajni Postopek Pospešeni

27

4 JAVNO PODJETJE KOMUNALA MURSKA SOBOTA

4.1 Predstavitev podjetja

Na podlagi sporazuma o delitvi prejšnjega javnega podjetje Komunala, d. o. o., Murska Sobota ste bili ustanovljeni dve javni podjetji, in sicer Komunala, javno podjetje, d. o. o., in Vodovod Murska Sobota, javno podjetje, d. o. o. Edini ustanovitelj in lastnik obeh javnih podjetij je Mestna občina Murska Sobota. Vsako izmed javnih podjetij izvaja gospodarsko javno službo in opravlja nekatere druge dejavnosti na trgu. Komunala, javno podjetje, d. o. o., izvaja naslednje dejavnosti: • vzdrževanje javnih prometnih in zelenih površin, • vzdrževanje in obnova vodopreskrbovalnih objektov in naprav, • odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, • upravljanje, vzdrževanje in obnova kanalizacijskih in ostalih naprav, • upravljanje in vzdrževanje stanovanjskega fonda v lasti MO Murska Sobota, • oskrba s toplotno energijo, • plakatiranje in okraševanje mesta in naselij, • prevoz blaga v cestnem prometu, • splošna gradbena dela, • vodovodne in druge instalacije, • tehnično svetovanje.

Vodovod, javno podjetje, d. o. o., pa izvaja gospodarsko javno službo, saj Mestno občino Murska Sobota oskrbuje s pitno vodo ter upravlja z vodopreskbovalnimi objekti in napravami. Oskrbuje tudi industrijske uporabnike z vodo in naselja s požarno vodo v javni rabi. Občine Cankova, Moravske Toplice in Tišina pa podjetje oskrbuje s pitno vodo iz javnega vodovoda Murska Sobota ter upravlja objekte in naprave na vodovodu. Glede na dejavnosti, ki se opravljajo v podjetju ima podjetje naslednje komunalne delovne enote: • energetika Delovna enota Energetika izvaja storitev upravljanja kotlovnic nad 50 KW priključne moči. Storitev upravljanja kotlovnic obsega obratovanje z ogrevalnimi napravami, nabavljanje goriva v skladu z dinamiko porabe, vodenje evidenc o obratovanju kotlovnic, porabi goriva in električne energije, pripravo letnih programov obnov in vzdrževalnih del, tekoče vzdrževanje naprav in opreme v kotlovnici, skrb za potrebne servise, primerno stanje prostorov in naprav, dimnikarske storitve ter razna manjša popravila, vodenje evidenc o uporabnikih ogrevanja in etažnih lastnikih na osnovi podatkov, ki ga dostavljajo naročniki oziroma upravnik stavbe, izvajanje obračuna stroškov ogrevanja, vodenje evidence plačil in izterjavo zapadlih terjatev, obveščanje naročnika o finančnem stanju po končani ogrevalni sezoni ter predlog cen ogrevanja in skrb za učinkovito rabo energije. • gradnja in vzdrževanje objektov Vzdrževalna dela obsegajo odpravo napak na vodovodnem, kanalizacijskem in toplovodnem omrežju in sanacije posedkov na javnih površinah. Gradnja, sanacija in rekonstrukcija objektov zajema tlakovanje dvorišč, asfaltiranje dvorišč, izvedbo pločnikov,

28

urejanje okolice hiš, izvedbo fekalne in meteorne kanalizacije, priklope kanalizacije, priklope vodovodov, polaganje keramike, polaganje vseh vrst parketov, zidarska in montažna dela pri obnovi kopalnic.

• javne površine Kot izvajalec javnih gospodarskih služb ima javno podjetje Komunala, d. o. o., nalogo, da skrbi za urejevanje javnih neprometnih in prometnih površin v mestni občini Murska Sobota in okolici. Vzdrževanje cest obsega barvanje horizontalne prometne signalizacije, postavitev prometne signalizacije, izdelavo skic za začasne in stalne prometne režime, strojno čiščenje talnih površin, opravljanje zimske službe. Vzdrževanje zelenic zajema košnjo trave, urejanje zelenih površin, strojne storitve (mulčenje, frezanje, prevoze, drobljenje vej), ročne storitve (obrezovanje živih meja, podiranje dreves). Druge storitve pa so še izposoja in postavitev prireditvenih odrov, izposoja mobilnih WC-jev, plakatiranje na javnih panojih v mestu Murska Sobota, izobešanje transparentov v mestu Murska Sobota in upravljanje ter vzdrževanje objektov za šport in rekreacijo (mestni stadion Fazanerija). Poleg tega pa opravljajo še storitve organizacije sejmov, poleti skrbijo za kopališče, pozimi za drsališče in opravljajo pogrebne storitve. • vzdrževanje vodovodnega sistema Delovna enota Vzdrževanje vodovodnega sistema upravlja in vzdržuje vodovodni sistem Mestne občine Murska Sobota in vodovodne sisteme posameznih občin, ki so svoje vodovodne sisteme predale v upravljanje. Poleg navedenega spada v dejavnost delovne enote Vzdrževanje vodovoda še storitve, kot so izvedba priključkov na vodovodno omrežje (individualne in poslovne objekte), vzdrževanje vodovodnih inštalacij, popravilo (odpravo) napak na vodovodnih inštalacijah, zamenjavo vodomerov, izvedbo vodovodnih jaškov za individualne priključke in upravljanje vodovodnih sistemov. • upravljanje stanovanj Pogodbe o upravljanju imajo sklenjene s 130 stanovanjskimi stavbami in z več kot 2400 stanovanji in poslovnimi prostori. Stanovanjski zakon (Ur. l. RS, št. 69/03) določa, da morajo etažni lastniki v večstanovanjski stavbi določiti upravnika. V upravljanje večstanovanjske stavbe spadajo posli rednega upravljanja in posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja. Tako med posle rednega upravljanja štejejo zlasti posle obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe. Za to skrbi upravnik, ki med drugim opravlja organizacijo vzdrževanja večstanovanjskih stavb, skrbi za nemoteno obratovanje večstanovanjskih stavb in izvaja sklepe etažnih lastnikov. • kanalizacija in čistilne naprave V Mestni občini Murska Sobota sta na javno kanalizacijsko omrežje priključeni več kot 2/3 prebivalstva. Javno podjetje znotraj dejavnosti odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih vod zagotavlja vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije, odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, upravljanje čistilnih naprav, praznjenje greznic po naročilu, odmaševanje in čiščenje kanalizacije po naročilu. Javno podjetje, d. o. o., upravlja in vzdržuje 12 kanalizacijskih sistemov v MO Murska Sobota. Sistem predstavlja približno 120 km kanalizacijskih vodov in 20 prečrpališč, ki omogočajo gravitacijski način odvajanja odpadnih vod do centralne čistilne naprave c Murski Soboti. Upravlja in vzdržuje tudi čistilne naprave v Beltincih, Cankovi, Hodošu, Kuzmi in Rogašovcih (www.komunalams.si).

29

4.2 Nabavno poslovanje v podjetju

Nabavno poslovanje ima v podjetju pomembno vlogo, saj zajema nabavo materiala in storitev ter nabavo preko javnih naročil (ta vrsta nabave v podjetju prevladuje). Nabavna služba v podjetju je zadolžena za zagotavljanje nemotene oskrbe delovnega procesa s potrebnimi materiali in storitvami za izvajanje javne gospodarske dejavnosti. Naloge, ki jih opravlja nabavna služba, so raziskava trga, načrtovanje nabave, iskanje ugodnih ponudb, naročanje blaga, vodenje nabavnih evidenc in dokumentacije. Materiali, ki jih nabavljajo v podjetju, so vodovodni materiali, kanalizacijski materiali, barve, maziva, goriva, olja, gradbeni material, pogrebna oprema, vozila, rezervni deli za vozila, razna opremo za kopališče, drsališče in tržnico, pisarniški material, računalniki … Storitve, ki jih v podjetju nabavljajo, pa so storitve zavarovanja, posebne meritve, revizijske storitve, posebni gradbeni posegi … Podjetje nabavlja material pri svojih dobaviteljih, ki pa jih je približno 2000. Svoje dobavitelje izbira na podlagi kakovosti materiala in storitev, cene, plačilnih pogojev in referenc. Ker podjetje za nabavo materiala in storitev največkrat uporablja javna naročila, se določeni dobavitelji pogosto menjajo. Imajo pa tudi nekaj stalnih dobaviteljev, s katerimi imajo dobre poslovne odnose, ki jih krepijo z raznimi srečanji in predstavitvijo novih materialov in storitev. Podjetje si prizadeva ohranjati dober poslovni odnos z dobavitelji, kar pa je glede na število dobaviteljev težko. Vsekakor pa vzdržujejo dobre poslovne odnose z dobavitelji, s katerimi sodelujejo največ in pa najdlje. Nabavna funkcija v podjetju uspešno sodeluje z: • vodji delovnih enot, • finančno službo, • skladiščno službo. Podjetje nekaj materiala nabavi na zalogo (npr. barve za ceste) in se s tem izogne negotovosti, da materiala ni, ko se pojavi potreba po njem, obenem pa tako zagotovi nemoteno delo. Nekaj materiala nabavi po sistemu kupi-vgradi-zaračunaj. Material kupi, ko ga potrebuje, ga uporabi (vgradi) in zaračuna. Takšna nabava utegne biti nezanesljiva, saj se lahko zgodi, da material rabijo, pa ga ne morejo dobiti. Zaradi tega lahko prihaja do motenj pri delu. V teh primerih podjetje nabavlja material brez javnega naročila, saj podjetju materiala v določenih primerih ni treba nabavljati preko javnih naročil (v nadaljevanju bom pojasnila kriterije, kdaj mora podjetje nabavljati material prek javnih naročil). Za večino nabave materiala mora podjetje upoštevati Zakon o javnih naročilih in material naročiti po postopku, ki ga določa omenjeni zakon.

30

Slika 4: Načini nabave v podjetju

Zaradi specifike in obsega poslovanja komunalnega podjetja znaša razmerje nabav preko javnih naročil 60 %, delež ostale nabave, za katere ni treba uporabiti postopkov, ki jih predpisuje Zakon o javnih naročilih, pa je 40 %. Komunala, javno podjetje, d. o. o., je organizirano kot javno podjetje, ki je v 100 % lasti Mestne občine Murska Sobota. Zaradi tega dejstva so izpolnjeni pogoji iz 2. člena Zakona o javnem naročanju, ki opredeljuje subjekte, ki so dolžni pri nabavah blaga in storitev upoštevati omenjeni zakon. Komunala, javno podjetje, d. o. o., mora naročila materiala in storitev voditi preko javnih naročil vedno, ko znesek naročil v obdobju najmanj enega leta presega 10.000 EUR oz. 20.000 EUR za gradnje. Z javnimi naročili podjetje nabavlja material in storitve, ki so nujno potrebne za izvajanje dejavnosti podjetja. Med tako blago spadajo nabava vodovodnega in kanalizacijskega materiala, nabava električne energije za potrebe podjetja in njegovih enot itd. Storitve pa zajemajo vse tiste storitve, ki jih podjetje samo ne more zagotoviti zaradi specifičnih lastnosti teh storitev. Pri javnem naročanju podjetje uporabi enega od naslednjih načinov izvedbe postopka: 1. odprti postopek, 2. postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, 3. konkurenčni dialog, 4. postopek s pogajanji brez predhodne objave, 5. postopek s pogajanji po predhodni objavi, 6. postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi in 7. postopek zbiranja ponudb.

60 %

40 %

% nabav preko javnih naročil

% nabav, za katere ni potrebno izvesti postopka javneganaročanja

31

Slika 5: Postopki, ki jih podjetje uporablja za javna naročila

4 %1 %

80 %

15 %

postopek zbiranjaponudb

odprti postopek

postopek s predhodnimugotavljanjemsposobnostiostali postopki

Najbolj pogost način je postopek zbiranja ponudb. Ta postopek se uporablja za tiste nabave materiala in storitev, katerih vrednost ne presega 40.000 EUR oz. 80.000 EUR v primeru gradenj. V teh primerih mora naročnik k oddaji ponudbe povabiti najmanj 3 ponudnike. Za ostale nabave materiala in storitev, ki presegajo znesek 40.000 EUR oz. 80.000 EUR v primeru gradenj podjetje uporabi odprti postopek ali pa postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Oba postopka je treba objaviti na Portalu javnih naročil, razlika med njima je le-ta, da se odprti postopek izpelje v eni fazi, postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti pa v dveh fazah, kjer se v drugi fazi k oddaji ponudbe povabi tiste ponudnike, ki so v prvi fazi izpolnjevali pogoje. Razmerje med tema dvema postopkoma je 15 % proti 4 % v korist odprtega postopka. Ostali postopki se v podjetju zelo redko uporabljajo, približno 1 %.

Podjetje za objavo javnih naročil uporablja obvestilo o javnem naročilu in obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.

Slika 6: Vrste objav, ki jih uporabljajo v podjetju

80 %

20 %

obvestilo o javnem naročilu

obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi

32

Ker podjetje večinoma nabavlja material in storitve preko javnih naročil, bom predstavila potek javnega naročila na konkretnem primeru za nabavo kopalniškega materiala po postopku zbiranja ponudb. Podjetje najprej izda sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Nato se ponudnikom pošlje povabilo k oddaji ponudbe, zraven pa se priloži obrazec ponudbe, predračuna, izjave o izpolnjevanju pogojev in pogodbe. Določi se datum, do katerega morajo ponudniki poslati svoje ponudbe. Nato podjetje izbere najugodnejšega ponudnika in izpolni poročilo o oddaji javnega naročila. Na koncu podjetje vsem ponudnikom pošlje obvestilo o oddaji javnega naročila. V podjetju vodijo evidenco zapisov o odpiranju ponudb javnih naročil. 1. Izda se sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila

V Murski Soboti, dne 2. 3. 2009

SKLEP

o začetku postopka oddaje javnega naročila

Oznaka naročila (št.): BL-606/09 Predmet naročila (blago/ storitev/gradnja): dobava kopalniškega materiala Ocenjena vrednost naročila: 40.000,00 EUR Okvirni datum, do katerega naj bi bilo naročilo izvedeno:

Opredelitev postavke – konta v finančnem načrtu:

K-18

Odgovorna oseba za javna naročila: Vlado SEVER

Odgovorna oseba naročnika Mirko ŠABJAN VROČITI: - odgovorni osebi za javna naročila - arhiv

33

2. Pošljejo se povabila k oddaji ponudbe V Murski Soboti, dne 2. 3. 2009

POVABILO K ODDAJI PONUDBE

Ponudnik: KEMA PUCONCI, d. o. o., PUCONCI 109, 9201 PUCONCI

Predmet javnega naročila: dobava kopalniškega materiala Vabimo Vas, da na predloženih obrazcih podate ponudbo za dobavo blaga, izvedbo storitev oz. gradenj. Predračun izpolnite tako, da vpišete cene in jih pomnožite s količinami in tako dobljene vrednosti seštejete. Cena mora vsebovati vse stroške, popuste, rabate in davek na dodano vrednost. Predračun mora biti veljaven do 31. 5. 2009 Rok plačila znaša 60 dni po prevzemu blaga oz. opravljeni storitvi in izstavitvi fakture. Naročnik bo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo ponudil najnižjo ceno po predračunu ob izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije. Izjavo o izpolnjevanju pogojev izpolnite tako, da obkrožite DA ali NE pri posameznem pogoju. Vsa ostala določila so vsebovana v vzorcu pogodbe, ki ga parafirate in vrnete. Obravnavali bomo predračune, ki bodo prispeli do naročnika do 9. 3. 2009. Ponudbe morate poslati v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ – JNMV dobava kopalniškega

materiala.« Kuverto ponudbe opremite s točnim naslovom ponudnika. Prosimo, da podate ponudbo. Odgovorna oseba naročnika Mirko ŠABJAN PRILOGE: 3 1. Ponudba 2. Predračun 3. Izjava o izpolnjevanju pogojev iz 42. člena ZJN-2 4. Pogodba

3 Vsi ti obrazci so v prilogi diplomske naloge.

34

3. Ponudniki pošljejo svoje ponudbe in naročnik med vsemi pravilnimi in pravočasnimi ponudbami izbere ponudnika, ki ponudi najnižjo ceno. Potem se izpolni poročilo o oddaji javnega naročila.

Številka: BL-606/09 V Murski Soboti, dne 16. 3. 2009

POROČILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA

1. Predmet naročila: Dobava kopalniškega materiala 2. Pogodbena vrednost naročila: 36.375,50 EUR 3. Ime izbranega ponudnika: KEMA PUCONCI, d. o. o., PUCONCI 109, 9201 PUCONCI 4. Navedba razlogov za izbiro: Izbrani ponudnik je na podlagi meril edini poslal ponudbo 5. Imena zavrnjenih ponudnikov: 6. Razlogi za zavrnitev: Drugi ponudniki niso poslali ponudb Odgovorna oseba za javna naročila Vlado SEVER

35

4. Nato se vsem ponudnikom pošlje obvestilo o oddaji javnega naročila.

5. V podjetju vodijo evidenco zapisov o odpiranju ponudb javnih naročil.

V Murski Soboti, dne 16. 3. 2009

OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA

Na podlagi izvedenega postopka oddaje javnega naročila za dobavo kopalniškega materiala se izbere: KEMA PUCONCI, d. o. o., PUCONCI 109, 9201 PUCONCI Odgovorna oseba naročnika Mirko ŠABJAN Vročiti: - ponudnikom - spis - tu

Zapis o odpiranju ponudb javnih naročil

Oznaka naročila (št.):

BL-606/09 Predmet naročila: dobava kopalniškega

materiala

Zap. št. Ponudnik Ponudba popolna

Cena brez DDV v EUR

Cena z DDV v EUR

Dodani popust na količino

1. KEMA PUCONCI,

d. o. o.

DA 36.375,50 43.650,70 /

Merilo: ponujena najnižja cena Glede na merilo se je naročnik – direktor odločil izbrati ponudnika: KEMA PUCONCI, d. o. o. Obrazložitev k obvestilu: na podlagi merila je bil izbran ponudnik z najnižjo ponujeno ceno oz. je prispela edina ponudba. Poročilo: Navedba razlogov za izbiro: izbrani ponudnik je na podlagi meril ponudil najnižjo ceno. Razlogi za zavrnitev: / Datum: 11. 3. 2009

36

5 SKLEP

V diplomski nalogi sem poskušala kar najbolje predstaviti nabavno poslovanje v javnem podjetju. Ker pa v javnih podjetjih material, storitve ali gradnje v veliki meri nabavljajo preko javnih naročil, sem se večinoma osredotočila na nabavo preko javnih naročil. Podjetje Komunala Murska Sobota je v 100 % lasti Mestne občine Murska Sobota in je organizirano kot javno podjetje. V podjetju se prav dobro zavedajo pomena in zahtevnosti nabave. Podjetje posluje s približno 2000 dobavitelji, kar pomeni, da mora imeti nabavna funkcija strokovno usposobljen in kakovosten kader, da lahko svoje naloge opravlja kakovostno in profesionalno. Prav tako pa želi ohranjati dobre poslovne odnose z vsemi svojimi dobavitelji, čeprav se na prvi pogled to zdi skoraj nemogoče. V podjetju imajo veliko dobaviteljev, s katerimi poslujejo že zelo dolgo, in s temi dobavitelji še bolj krepijo poslovne vezi. V podjetju kar 60 % nabave poteka preko javnih naročil, zato se dobavitelji pogosto menjavajo. Pri nabavi preko javnih naročil podjetje nima veliko možnosti za svobodno nabavljanje, saj mora pri nabavi upoštevati Zakon o javnih naročilih. Pri nabavi preko javnih naročil mora podjetje upoštevati načela javnega naročanja in obravnavati vse ponudnike enako, da ne bi prišlo do diskriminacije določenih ponudnikov, kar se v praksi pogosto dogaja. Izbrati mora ponudnika, ki ponudi najnižjo ceno po predračunu, oz. ponudnika, ki poda ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Ponudba z najnižjo ceno pa ni vedno tudi najboljša ponudba. Nekaj materiala in storitev (ostalih 40 %) pa podjetje nabavlja deloma na zalogo, deloma pa po sistemu kupi-vgradi-zaračunaj. Tukaj mislim na to, da ima podjetje še rezerve, da izpopolni nabavo. V podjetju imajo v nabavi strokovno usposobljen in kakovosten kader, da se lahko razmeroma hitro prilagajajo spremembam na trgu in v nabavi zmanjšajo stroške ter prispevajo določen del k ustvarjanju dobička. S tem pa prispevajo tudi k celotni uspešnosti podjetja.

37

6 POVZETEK

Vsako podjetje se samo odloči, kolikšen pomen bo pripisalo nabavni funkciji, vendar v uspešnih podjetjih vedo, da se z dobro organizirano nabavo lahko doseže del dobička. Osnovna naloga nabave je, da oskrbuje podjetje s potrebnim materialom ustrezne kakovosti in količine ob pravem času in po primerni ceni. Nabava pa poleg osnovnih nalog opravlja še veliko drugih nalog (raziskava nabavnega trga, pogajanja z dobavitelji, sklepanje pogodb z dobavitelji …). V diplomski nalogi je teoretično predstavljena nabava, njena vloga in pomen, cilji in naloge nabave ter na kakšen način nabavna funkcija sodeluje z ostalimi funkcijami v podjetju. Teoretično sta predstavljena tudi javno podjetje in nabava preko javnih naročil, saj takšen način nabave v javnih podjetjih prevladuje. Na koncu sem predstavila javno podjetje Komunala Murska Sobota, nabavno poslovanje v podjetju in kako poteka nabava materiala, storitev ali gradenj preko javnih naročil. Uspešnost podjetja je ključnega pomena za obstoj in razvoj podjetja na trgu. Uspešnost pa je odvisna od vseh poslovnih funkcij in povezanosti med njimi. Tako je uspešnost poslovanja v veliki meri odvisna tudi od nabave. V podjetju Komunala Murska Sobota ima nabavna funkcija velik pomen, saj se zavedajo, da z dobro organizirano nabavno funkcijo lahko prispevajo k uspešnosti podjetja. Ključne besede: nabava, naloge nabave, cilji nabave, nabavno poslovanje, javno podjetje, javni razpisi, javna naročila, javna naročila majhnih vrednosti, načela javnega naročanja, odprti postopek, omejeni postopek, postopek s pogajanji, nabava v javnem podjetju, postopek javnega naročanja.

38

ABSTRACT

Every company makes a choice about the importance of the purchasing function, but successful companies know that a well organized acquisition can contribute to a certain profit. The main task of the acquisition is to supply the company with necessary material of a suitable quality and quantity in the right time and for a suitable price. Besides the main tasks the acquisition deals with numerous other tasks (acquisition market research, contractor negotiations, closing contracts with suppliers …). The Thesis provides a theoretical presentation of the acquisition, its role and importance, goals and task and the way that the acquisition cooperates with other functions in the company. Also theoretically presented are the public company and purchase through public orders, because this type of purchase is predominant in public companies. Finally I presented the public company Komunala Murska Sobota, its purchase management and the course of material, services and construction purchase through public orders. The success of the company is a key factor for the company’s existence and development on the market. But the success depends on all business functions and their connections. The success of business activities in that manner also strongly depends on the acquisition. The purchase function has a significant importance in the company Komunala Murska Sobota, because they are aware of the fact that a well organized purchase function can contribute to the company’s success. Keywords:

Acquisition, acquisition tasks, acquisition goals, acquisition activities, public company, public competition, public orders, little value public orders, public orders principles, open procedure, limited procedure, negotiating procedure, public company acquisition, public ordering procedure.

39

7 LITERATURA IN VIRI

7.1 Literatura

1. Bohinc, Rado. 2005. Osebe javnega prava. Ljubljana: GV založba. 2. Bös, Dieter. 1986. Public Enterprise Economics. Amsterdam: Elsevwer Science

Publishers. 3. Kavčič, Bogdan. 1999. Poslovodenje v javnem sektorju. Novo mesto: Visoka šola za

upravljanje in poslovanje. 4. ODIN – organiziranje dejavnosti intelektualne narave. Javna naročila – zbrana

gradiva za posvet pod strokovnim pokroviteljstvom ministrstva za finance in državne

revizijske komisije. 2000. Ljubljana: ODIN. 5. Potočnik, Vekoslav. 2002. Nabavno poslovanje s primeri iz prakse. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta. 6. Potočnik, Vekoslav. 2004. Komercialno poslovanje z osnovami trženja 1. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta. 7. Primec, Blanka. 2000. Zakon o javnih naročilih s komentarjem. Ljubljana: Bonex

založba. 8. Public Enterprise Management. 1991. Strategies for Successs Preceedings of

Commonwealth Roundtables, Vol. 1 . London: Commonwealth Secretariat. 9. Računovodstvo v javnih podjetjih. Zbornik referatov. 1999. Ljubljana: LM VERITAS,

podjetje za računovodsko svetovanje, d. o. o. 10. Rees, Ray. 1989. Public Enterprice Economics. Oxford: Phillip Allan Publishers

Limited. 11. Vukovič, Goran. 2005. Nabavno poslovanje. Celje: Visoka komercialna šola. 12. Vukovič, G. in Završnik, B. 2008. Obvladovanje nabave. Celje: Visoka komercialna

šola. 13. Welee, Arjan J. van. 1998. Nabavni management: analiza, planiranje in praksa.

Ljubljana: Gospodarski vestnik. 14. Završnik, Bruno. 2005. Nabava – zapiski predavanj. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta. 15. Završnik, Bruno. 2008. Management nabave in oskrbnih verig. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta. 16. ZTI – Zavod za tehnično izobraževanje. 2000. Delavnica javna naročila.

7.2 Viri

1. Spletna stran podjetja Komunala Murska Sobota [online]. Dostopno na:

[http://www.komunalams.si/]. [23. 6. 2009]. 2. Uradni list RS, št. 12/2001[online]. Dostopno na: [http://www.uradni-list.si/1/conent?id

=29799]. [15. 6. 2009]. 3. Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) (2008) [online]. Dostopno na:

[http://zakonodaja.gov.si/]. [20. 6. 2009]. 4. Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS) [online]. Dostopno na: [http://www2.

gov.si/zak/zak_vel.nsf/zakposop/1993-01-1350?OpenDocument]. [23. 6. 2009].

40

PRILOGE Priloga 1

41

Priloga 2

42

Priloga 3

43

Priloga 4

44

Priloga 5

45

46

47

48

Priloga 6

49

Priloga 7

50

Priloga 8