na Črt ocenjevanja znanjastrojnistvo.spts.si/datoteke/noz_2k1.pdf · na Črt ocenjevanja znanja...

NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA

SREDNJA POKLICNA IN TEHNIŠKA ŠOLA MURSKA SOBOTA Šolsko naselje 12, 9000 Murska Sobota

STROJNI TEHNIK Drugi letnik

Šolsko leto 2011/2012

Murska Sobota, avgust 2011

III

KAZALO

1 PRIPRAVA NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA ............................ ....................................................... 5

2 PODLAGE ZA IZDELAVO NA ČRTA OCENJEVANJA ZNANJA ............................ ............................... 5

3 ELEMENTI NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA ............................ ........................................................ 5

3.1 OCENJEVANJE PROGRAMSKIH ENOT ......................................................................................................... 5 3.2 OBLIKE IN NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA ......................................................................... 6 3.3 PROJEKTNO DELO ................................................................................................................................... 7 3.4 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA ................................................................................................................. 8 3.5 INTEGRIRANE KLJUČNE KVALIFIKACIJE ...................................................................................................... 8 3.6 PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM (PUD) ........................................................................................... 8 3.7 INTERESNE DEJAVNOSTI ........................................................................................................................ 10 3.8 ČASOVNI RAZPORED PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA .................................................................. 10

4 OBVEŠČANJE .............................................. ......................................................................................... 11

5 SPREMLJANJE NA ČRTA OCENJEVANJA ZNANJA ............................ ............................................. 11

6 OPOMBE ................................................................................................................................................ 12

7 PRILOGE ................................................................................................................................................ 13

7.1 PRILOGA I: MINIMALNI STANDARDI ZNANJ ................................................................................................ 13 7.1.1 Slovenščina ................................................................................................................................ 13 7.1.2 Matematika................................................................................................................................. 13 7.1.3 Nemščina ................................................................................................................................... 14 7.1.4 Angleščina.................................................................................................................................. 14 7.1.5 Zgodovina .................................................................................................................................. 15 7.1.6 Fizika .......................................................................................................................................... 15 7.1.7 Športna vzgoja ........................................................................................................................... 17 7.1.8 Učinkovita raba energije ............................................................................................................ 17 7.1.9 Obdelava gradiv ......................................................................................................................... 18 7.1.10 Spajanje gradiv in toplotna obdelava..................................................................................... 19 7.1.11 Drugi tuji jezik ........................................................................................................................ 19 7.1.12 Opisna geometrija.................................................................................................................. 20 7.1.13 Sodobne tehnologije .............................................................................................................. 20

7.2 PRILOGA II: SPREMLJAVA KLJUČNIH KVALIFIKACIJ (IKK) .......................................................................... 21 7.2.1 IKK okoljska vzgoja .................................................................................................................... 21 7.2.2 IKK učenje učenja ...................................................................................................................... 22 7.2.3 IKK varnost in zdravje pri delu ................................................................................................... 24

7.3 PRILOGA III: PRIMERI NALOG PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA ...................................................... 28 7.3.1 Slovenščina ................................................................................................................................ 28 7.3.2 Matematika................................................................................................................................. 31 7.3.3 Fizika .......................................................................................................................................... 31 7.3.4 Spajanje gradiv in toplotna obdelava ......................................................................................... 32 7.3.5 Sodobne tehnologije .................................................................................................................. 33

5

1 PRIPRAVA NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA Načrt ocenjevanja znanja (v nadaljevanju NOZ) je potrdil programski učiteljski zbor (v nadaljevanju PUZ) izobraževalnega programa STROJNI TEHNIK, na seji dne 24. avgusta 2011. NOZ je bil objavljen 1. septembra 2011 na spletnih straneh šole (http://strojnistvo.spts.si).

2 PODLAGE ZA IZDELAVO NA ČRTA OCENJEVANJA ZNANJA Pri pripravi NOZ so bile upoštevane naslednje podlage: a) pravne

• Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. l. št. 78/2006) • Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur. l. št. 60/2010) • Pravilnik o šolski dokumentaciji (Ur. l. št. 96/1999, 108/1999 in 97/2006)

b) drugi nacionalni dokumenti

• Srednješolski izobraževalni program Strojni tehnik: (http://www.spts.si; http://www.mss.gov.si; http://www.cpi.si)

• Katalogi znanj za predmete - ključne kvalifikacije (v nadaljevanju KK): (http://www.spts.si), http://www.mss.gov.si; http://www.zrss.si)

• Katalogi znanj za strokovne module (SM): ( http://www.spts.si; http://www.mss.gov.si; http://www.cpi.si)

• Katalogi standardov integriranih ključnih kvalifikacij (IKK): ( http://www.spts.si; http://www.cpi.si) c) šolski dokumenti

• Letni delovni načrt 2011/12 • Izvedbeni kurikul za program Strojni tehnik (2. letnik) • Katalogi znanj za odprti kurikul, sprejeti na seji sveta šole 29. maja 2008 • Šolska pravila

3 ELEMENTI NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA 3.1 Ocenjevanje programskih enot Ob koncu posameznih tematskih sklopov se izvede preverjanje in ocenjevanje doseganja učnih ciljev. Preverjanje, kot priprava na ocenjevanje, se izpelje tako da dijaki odgovarjajo na postavljena vprašanja oziroma rešujejo naloge, ki vsebuje kriterije za ocenjevanje, točkovanje posameznih nalog in navodila, dovoljene pripomočke. Dijaki rešujejo naloge doma ali v šoli. Po vsakem preverjanju se izvede analiza doseganja učnih ciljev, ki so predmet ocenjevanja. Sledi ocenjevanje podobnih nalog. Primeri nalog oz. vprašanj z vrednotenjem in orientacijskimi mejami točk za oceno so za posamezne programske enote, ki se ocenjujejo, podani v Prilogi III. Tematski sklopi – učni sklopi, ki se preverjajo in/ali ocenjujejo, so razvidni iz Priloge I.

6

Preglednica 1: Programske enote, ki se ocenjujejo

Programska enota Ocenjevalci programskih enot

Splošno -izobraževalni predmeti Slovenščina – SLO Gabrijela Granfol Peurača Matematika – MAT Franc Kodila Tuji jezik – TJE Romana Šnurer Cifer, Klavdija Cerovšek Zgodovina – ZGO Erika Kranjec Fizika – FIZ Brigita Ficko Športna vzgoja – ŠVZ Vito Rožman Strokovni moduli Učinkovita raba energije – URE Drago Rituper Obdelava gradiv – OBG David Roškar, Stanko Časar, Milan Horvat Spajanje gradiv in toplotna obdelava – SGTO Alojz Šinko Odprti kurikul Opisna geometrija – OPG David Roškar Drugi tuji jezik – TJ2 Romana Šnurer Cifer, Klavdija Cerovšek Sodobne tehnologije Šinko Alojz Prakti čno usposabljanje z delom Darja Vršič Interesne dejavnosti Izvajalec

3.2 Oblike in na čini preverjanja in ocenjevanja znanja Z različnimi oblikami in načini preverjanja in ocenjevanja omogočimo dijakom, da izkažejo doseganje učnih ciljev in znanja na optimalen način, hkrati pa prilagajamo pouk in tempo dela dijakom, njihovemu predznanju, interesom, ambicijam in sposobnostim. Posamezne oblike in načini preverjanja in ocenjevanja programskih enot, ki jih določijo učitelji posamezne enote, so prikazane v naslednjih preglednicah. Preglednica 2: Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Programska enota Individualno Skupinsko

Splošno -izobraževalni predmeti Slovenščina ● Matematika ● Tuji jezik ● Zgodovina ● ● Fizika ● Športna vzgoja ● Strokovni moduli Učinkovita raba energije ● Obdelava gradiv ● ● Spajanje gradiv in toplotna obdelava ● ● Odprti kurikul Opisna geometrija ● Drugi tuji jezik ● Sodobne tehnologije ● Prakti čno usposabljanje z delom ● Interesne dejavnosti ● ●

7

Preglednica 3: Načini preverjanja in ocenjevanja

Programska enota Pisno Ustno Prakti čno Drugo

Splošno -izobraževalni predmeti Slovenščina ● ● ● Matematika ● ● Tuji jezik ● ● ● Zgodovina ● ● ● Fizika ● ● Športna vzgoja ● Strokovni moduli Učinkovita raba energije ● ● ● Obdelava gradiv ● ● ● ● Spajanje gradiv in toplotna obdelava ● ● ● ● Odprti kurikul Opisna geometrija ● Drugi tuji jezik ● ● ● Sodobne tehnologije ● ● Prakti čno u sposabljanje z delom ● Interesne dejavnosti ●

Legenda:

• Pisno (šolske naloge, testi, poročila, vaje, naloge, pisne dokumentacije) • Ustno (vrednotenje zastavljenih vprašanj, vrednotenje izdelka ali storitve, vrednotenje postopka

pri praktičnem preizkusu oziroma projektnem delu) • Praktično (izdelek, storitev, nastop) • Drugo (delovna poročila, seminarske naloge, projektne naloge, domače naloge, zvezki)

3.3 Projektno delo V začetku šolskega leta se dijakom ponudi nabor projektnih nalog na predlog učiteljev, ki ga potrdi PUZ. Dijaki iz nabora izberejo teme, ki se izvajajo po metodi projektnega dela. V projektnem delu so zajete kompetence do tedaj obravnavanih vsebin pri posameznih strokovnih modulih. Iz projektnega dela lahko dobijo dijaki oceno pri več programskih enotah, odvisno od teme in ciljev projektnega dela. Pri ocenjevanju projektnega dela učitelj vrednoti:

• samoiniciativnost, • sprotno delo(vmesno poročanje o napredovanju dela), • sodelovanje z dijaki in mentorjem, • uporaba raznih virov informacij, • kvaliteta izdelane projektne naloge, • poročanje – zagovor (govor, izražanje, mimika…).

Pri ocenjevanju projektnega dela si učitelji pomagajo s spodnjo preglednico.

8

Preglednica 4: Elementi ocenjevanja projektnega dela

Programska enota Elementi ocenjevanja

Risbe Skice Izračuni Besedila Ostalo

Slovenščina ● Matematika ● ● Tuji jezik ● Zgodovina ● Slike Fizika ● ● ● Slike Učinkovita raba energije ● ● Slike Obdelava gradiv ● ● Slike Spajanje gradiv in toplotna obdelava ● ● Slike Integrirane ključne kvalifikacije Slike

Skupna ocena

Ocenjevanje projektnega dela poteka na naslednjih področjih:

• Načrtovanje ........................................ 10% • Izvedba (izdelek, storitev) .................. 60% • Dokumentacija.................................... 10% • Strokovni zagovor .............................. 20%

3.4 Minimalni standardi znanja Minimalni standard je tisto znanje, ki ga mora dijak izkazati za pozitivno oceno. Določen je na podlagi katalogov znanja. Razvidni so iz Priloge I. 3.5 Integrirane klju čne kvalifikacije Razvijanju integriranih ključnih kvalifikacij (IKK) posvečamo pozornost pri vseh programskih enotah in oblikah pouka, to je pri praktičnemu in teoretičnemu pouku, projektnemu delu, praktičnemu izobraževanju in interesnih dejavnostih. Spremljamo jih skupaj s kompetencami, v katere so vključene. Razvijanje IKK se spremlja (se ne ocenjuje). Stopnja napredovanja je razvidna iz dijakovih dosežkov, poročil in izvajanja posameznih faz dela. Za ugotavljanje doseganja začrtanih ciljev oziroma IKK se uporabljajo vprašalniki, samoocenjevalni listi, vrednostne lestvice…, ki so zbrani v Prilogi II. 3.6 Prakti čno usposabljanje z delom (PUD) Praktično usposabljanje z delom bo potekalo od 2. aprila do 27. aprila 2012 . Vsak dijak izdela toliko delovnih poročil, kot je predvidenih tednov PUD-a in jih pravočasno (po dogovoru z mentorjem) odda v pregled. Po končanem PUD-u jih že podpisane skupaj z drugo dokumentacijo prinese organizatorju PUD-a prvi dan pouka na šolo oz. v skladu s terminskim planom. Le-ta pregleda delovna poročila in drugo dokumentacijo ter oceni delovno poročilo v rubriki »dnevnik«. Organizator praktičnega usposabljanja in mentor skupaj oblikujeta oceno oz. ugotovitev spremljave praktičnega usposabljanja z delom za posameznega dijaka – organizator to evidentira v šolski dokumentaciji (redovalnici). Pogoji za »opravil« PUD so:

1. prisotnost na PUD-u – za izostanke in njihovo opravičevanje veljajo enaka pravila kot v šoli oz. določila kolektivne pogodbe,

2. izdelano predpisano število delovnih poročil, 3. pozitivna ocena vseh delovnih poročil v rubrikah »delo in dnevnik«, 4. »pozitivno« mnenje delodajalca o dijaku oz. minimalno 15 doseženih točk od 30.

9

Preglednica 5: Mnenje delodajalca o dijaku Podjetje:______________________________________________ Naslov:_______________________________________________ Mentor – ocenjevalec:____________________________________ Spodaj podpisani delodajalec (mentor) podajam za di jaka: Ime in priimek:___________________________________________ Razred:________________________________________________ Program izobraževanja:____________________________________ sledeče mnenje – razvrstitev po navedenih kriterijih (prosimo ozna čite s križem ustrezno polje: 3 zvezdice – najbolj d o 1 zvezdica – najmanj)

*** ** * Upošteva disciplino in hišni red na delovnem mestu

Upošteva pravila varnosti in zdravja pri delu

Skrbi za red, čistočo – tudi ravnanje z odpadki

Upošteva navodila mentorja

Pri delu je dosleden in natančen

Delo opravi samostojno in suvereno

Že pridobljeno znanje zna uporabiti v novih situacijah

Odnos do dela, znanja in strokovnosti

Odnos do sredstev dela – vozila, orodja, naprav

Odnos do sodelavcev in strank

Morebitne pripombe in pojasnila delodajalca (mentorja):

Datum: ....................................... Žig Podpis:

10

3.7 Interesne dejavnosti V letnem delovnem načrtu (LDN) so za šolsko leto 2011/2012 določene naslednje interesne dejavnosti: a) strokovne ekskurzije SPREMLJANJE: Seminarska naloga ter predstavitve dijakov. Predstavitev vključuje pogovor o delu ter opažanja v posameznem delovnem procesu. b) kulturni dnevi, gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave SPREMLJANJE: Poročilo dijakov in razgovor z dijaki. c) športni dnevi SPREMLJANJE: Obvezna udeležba na športnem dnevu. d) zdravstvena vzgoja SPREMLJANJE: Poročilo dijakov in razgovor z dijaki. e) naravoslovni dan – ekološki dan SPREMLJANJE: Poročilo dijakov in razgovor z dijaki. f) vsebine, povezane s prosto izbiro dijaka SPREMLJANJE: Poročilo dijakov in razgovor z dijaki. V šolskem letu 2011/2012 so za interesne dejavnosti predvideni trije tedni oziroma 96 ur. Da dijak OPRAVI interesne dejavnosti (ID), mora izpolniti obveznosti, ki so opredeljene v SPREMLJAVI! Interesnih dejavnosti NE OPRAVIJO dijaki:

• ki so bili odsotni več kot 6 ur, • ki niso oddali seminarske naloge ali poročila, • ki niso sodelovali v nobenem poročanju.

Za opravljanje dopolnilnega izpita PUZ določi obseg aktivnosti ali poročil za posameznega dijaka, in sicer glede na obseg neopravljenih obveznosti. 3.8 Časovni razpored preverjanja in ocenjevanja znanja Šolsko leto 2011/2012 je razdeljeno v dve ocenjevalni obdobji:

• Prvo ocenjevalno obdobje se prične 01. septembra 2011 in zaključi 13. januarja 2012. Obvestilo o uspehu dobijo dijaki (starši, delodajalci) praviloma v prvem tednu po ocenjevalni konferenci.

• Drugo ocenjevalno obdobje se prične 16. januarja 2012 in se zaključi 21. junija 2012. Spričevalo oz. obvestilo o uspehu dobijo dijaki (starši, delodajalci) 22. junija 2012.

Časovni razpored preverjanja in ocenjevanja znanja v šolskem letu 2011/2012 je razviden iz vpisa v dnevnik razreda. Glede na različne predvidene in nepredvidene dogodke se lahko z dogovorom med dijaki in učiteljem ter razrednikom časovni razpored preverjanja in ocenjevanja spremeni. Izpitni roki bodo objavljeni v skladu s šolskim koledarjem. Preverjanje in ocenjevanje znanja se izvaja v sklad u s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Šolskimi pravili.

11

4 OBVEŠČANJE Informiranje staršev o uspehu dijaka poteka v skladu z letnim delovnim načrtom.

• Po prvem ocenjevalnem obdobju (13. januar 2012) prejmejo starši prvo obvestilo. • Po 21. juniju 2012 pa prejmejo dijaki spričevalo oz. če niso uspešno opravili letnika pa obvestilo

o uspehu. Dijake in starše se obvešča o uspehu tudi na tedenskih in mesečnih govorilnih urah. Na začetku šolskega leta dijake seznanimo:

• s kompetencami in standardi znanj, ki naj bi jih dosegli (katalogi znanj na spletnih straneh), • z načrtom preverjanja in ocenjevanja znanja, • z oblikami in načini ocenjevanja, • s pravili ocenjevanja (sklep PUZ-a kot priloga k redovalnici), • z dovoljenimi pripomočki (Ti so navedeni na vsakem pisnem testu. Dijake predhodno

seznanimo z dovoljenimi pripomočki že pri preverjanju znanja in pri izročitvi nabora nalog.), • z načini evidentiranja ocen, z opisnimi kriteriji ocenjevanja in točkovniki. To je razvidno iz sklepa

PUZ-a (priloga k redovalnici, brošura, nabor nalog in navodil na testni poli).

5 SPREMLJANJE NA ČRTA OCENJEVANJA ZNANJA Analiza uspeha se izdela po posameznem ocenjevanju tematskih sklopov (različno po posameznih programskih enotah). Rezultate analiz se vpiše v ustrezno rubriko v »Dnevnik«, najkasneje en teden po ocenjevanju znanja. Na osnovi analiz se na sestankih PUZ-a odločamo o nadaljnjih ukrepih v oddelku. Analizo uspeha oddelka izdela razrednik pred vsako ocenjevalno konferenco. Časovna analiza uspeha dijakov se opravlja v istih obdobjih, kot so definirana ocenjevalna obdobja. Na podlagi analize uspeha se pripravi individualni učni načrt za dijake, ki ne dosegajo minimalnih standardov znanja in niso pridobili pozitivnih ocen.

12

6 OPOMBE

13

7 PRILOGE 7.1 Priloga I: Minimalni standardi znanj 7.1.1 Slovenš čina

UČNI SKLOP MINIMALNI STANDARD ZNANJ NAČIN OCENJEVANJA

Književnost 1: evropska in slovenska romantika, ljubezen

• Dijak bere, razume in komentira eno besedilo evropske romantike ter tri Prešernova besedila. Razloži idejno-tematske prvine in najznačilnejšo slogovno prvino izbranega besedila. Obdobje romantike časovno umesti, našteje predstavnike.

Pisno in/ali ustno

Jezik1: besedoslovje, frazeologija in SSKJ

• Dijak poišče prevzeto besedo in slogovno zaznamovano besedo, nadomesti jo z Domačo oz. nezaznamovano. Določi pomenska razmerja med besedami. Zapiše besede dane besedne družine in tematskega polja. Stalne besedne zveze zamenja s prostimi. Poimenuje dele slovarskega sestavka in se znajde v njem.

Pisno in/ali ustno

Jezik 2: oblikoslovje in pravopis (velika začetnica)

• Dijak ugotovi pravilnost zapisa lastnega/občnega imena. V krajšem besedilu poišče vsaj polovico vseh napak v rabi velike začetnice. Našteje besedne vrste in jih prepozna. Besedni vrsti določi osnove oblikoslovne kategorije in jo postavi v določeno/zahtevano obliko.

Pisno in/ali ustno

Književnost 2: evropski realizem in naturalizem, med romantiko in realizmom na slovenskem

• Dijak bere, razume in komentira eno besedilo evropskega realizma ter dve besedili slovenskega realizma. Pri tem zna razložiti idejno-tematske prvine. Obdobje časovno umesti in našteje predstavnike.

Pisno in/ali ustno

Besedilne vrste • Dijak pozna značilnosti uradnega življenjepisa ter vodene in samostojne

interpretacije odlomka ter tvori ta besedila. • Uredi zvezek in domače naloge.

Pisno Ocenjevanje urejenosti zvezka in domačih nalog

7.1.2 Matematika


Potence in koreni

• Pozna pojem potence in uporablja osnovna pravila za računanje s potencami.

• Zna računati s koreni v preprostih primerih in uporablja pravila za računanje z njimi.

• Zna delno koreniti in racionalizirati imenovalec. • Zna zapisati koren kot potenco z racionalnim eksponentom in obratno. • Zna rešiti preproste iracionalne enačbe.

Pisno in/ali ustno

Osnovni geometrijski pojmi v ravnini in prostoru Transformacije v ravnini

• Pozna osnovne geometrijske pojme: točka, premica, poltrak, daljica, krog in njegovi deli ter jih zna narisati.

• Pozna osnovne geometrijske konstrukcije (simetrala daljice in kota, koti k*15°).

• Pozna trikotnik, vrste trikotnikov, zna navesti njihove lastnosti, zna konstruirati trikotnik (preprosti primeri) ter mu očrtati in včrtati krožnico.

• Pozna štirikotnike (pravokotnik, kvadrat, paralelogram, romb, trapez in deltoid) ter jih zna konstruirati (preprosti primeri).

• Pozna in zna uporabiti na preprostih primerih definicije in izreke o podobnosti trikotnikov.

• Zna razdeliti daljico na n enakih delov. • Zna narisati vzporednico in pravokotnico na premico skozi dano točko.

Pisno in/ali ustno

Metrična geometrija v ravnini

• Pozna Pitagorov izrek in ga zna uporabljati. • Pozna definicije kotnih funkcij v pravokotnem trikotniku in jih zna uporabiti

na preprostih primerih. • Zna uporabljati kalkulator pri računanju kotnih funkcij. • Zna opredeliti pojem ploščine in obsega geometrijskih likov ter pozna

enote za merjenje le teh. • Zna izračunati obseg in ploščino trikotnika, kvadrata, pravokotnika, romba,

paralelograma, trapeza, deltoida in kroga v preprostih primerih.

Pisno in/ali ustno

Funkcija in njene lastnosti Potenčna funkcija in enačba Kvadratna funkcija

• Pozna predpis za potenčno funkcijo s celim eksponentom in zna narisati graf le-te.

• Zna ugotoviti lastnosti realne funkcije (naraščanje, padanje, omejenost, predznak, presečišča s koordinatnima osema, asimptote) iz grafa funkcije.

• Pozna splošno obliko kvadratne funkcije in zna narisati njen graf (izračuna teme, ničle in presečišče z ordinatno osjo).

• Zna zapisati kvadratno funkcijo v temenski in ničelni obliki.

Pisno in/ali ustno

14


in enačba • Pozna Vietovo formulo in jo zna uporabiti v preprostih primerih. • Zna rešiti kvadratno enačbo in neenačbo v preprostih primerih. • Grafično in računsko zna poiskati presečišča dveh parabol ali parabole in

premice v preprostih primerih. • S pomočjo grafa rešiti kvadratno neenačbo.

7.1.3 Nemščina


Moj vsakdan

• dijak zna na kratko opisati svoj vsakdanjik, • vodeno je sposoben predstaviti izbran dogodek, • sposoben je vodeno poročati o dogodku, • vodeno tvori dialog na temo moj vsakdan.

Pisno in/ali ustno

Orientacija v mestu

• dijak zna poimenovati nekaj pomembnejših zgradb in znamenitosti kraja, • zna ločiti osnovne pojme v zvezi s smerjo, • zna našteti nekaj prevoznih sredstev in načinov potovanja, • prepozna in uporabi predloge v besedilu • vodeno tvori dialog na omenjene teme.

Pisno in/ali ustno

Nakupovanje in obdarovanje Nemški jezik in kultura

• dijak je sposoben izraziti svoje želje in utemeljiti izbiro, • sposoben je sestaviti vabilo, • stopnjuje določene pridevnike in jih uporabi v enostavnih povedih, • zna našteti osebne zaimke v tretjem in četrtem sklonu, • vodeno tvori dialog na temo nakupovanje in obdarovanje, • dijak zna našteti nekaj osebnosti, znamk, proizvodov in znamenitosti

nemško govorečih dežel in domovine, • zna poimenovati nekaj pokrajin in glavna mesta nemško govorečih

dežel, • zna tvoriti vrstilne števnike.

Pisno in/ali ustno

Izgled in osebnost

• dijak zna opisati zunanjost in nekaj lastnosti človeka, • zna našteti in opisati posamezna oblačila, • zna pravilno uporabiti pridevniške končnice v imenovalniku in tožilniku, • zna pravilno uporabiti vprašalnici kakšen? in kateri?, • vodeno tvori dialog na omenjene teme.

Pisno in/ali ustno

Izobraževanje in poklic

• dijak zna poimenovati vrste šol, • zna našteti nekaj poklicev in poimenovati osnovne značilnosti svojega

bodočega poklica, • zna predstaviti šolski sistem v Sloveniji in Nemčiji, • zna opisati prednosti in slabosti delovnega mesta, • dijak je sposoben napisati in razumeti prošnjo, oglas in ob tem upoštevati

oblikovne, slovnične in pravopisne značilnosti z določenimi pomanjkljivostmi,

• zna na kratko sestaviti svoj življenjepis, • zna našteti oblike naklonskh glagolov v preteklosti in jih spregati, • zna povezati glavni in odvisni stavek z ustreznim veznikom, • vodeno tvori dialog na temo šola in poklic.

Pisno in/ali ustno

7.1.4 Angleš čina


Prihodnost

• Prepozna in poimenuje oba prihodnjika v angleščini. • Pozna osnovne izraze za vreme. • Pozna osnovne izraze različnih transportnih sredstev. • Zna prebrati besedilo v angleščini. • S pomočjo tvori kratek dialog (V hotelu).

Pisno in/ali ustno

Stvari, ki jih imam rad

• Pozna osnovne pridevnike. • Razume enostavnejša besedila, odgovarja na kratka vprašanja s kratkimi

odgovori. • Zna prebrati angleško besedilo. • Zna tvoriti enostavne vprašalne stavke. • Pozna osnovne izraze za hrano in pijačo.

Pisno in/ali ustno

Delo in posel

• Zna nepravilne glagole (vse tri oblike). • Prepozna in poimenuje Present Perfect Simple. • Razume besedilo, ki pripoveduje o nekem poklicu. • S preprostimi stavki zna opisati svoj sanjski poklic.

Pisno in/ali ustno

Odnosi med ljudmi

• Prepozna in poimenuje različne odvisne stavke. • Zna izraziti realno/nerealno željo. • S pomočjo iztočnic za zapisati kratke povedi o dani temi.

Pisno in/ali ustno

15

7.1.5 Zgodovina


Od zgodnjih visokih civilizacij do 10. stol.

• Opiše pojem zgodovina. • Loči zgodovinske vire. • Pozna štetja let. • Zna opisati življenje neandertalca. • Zna našteti pridobitve in izume Sumercev. • Pozna dosežke Egipta in Kitajske. • Zna našteti grška plemena. • Zna opisati Atene in Šparto. • Pozna grško mitologijo. • Pozna pet glavnih .dosežkov grške kulture. • Pozna legendo o nastanku Rima. • Razume politično ureditev Rima. • Zna našteti tehnične in kulturne dosežke Rima. • Zna navesti rimska mesta pri nas. • Zna opisati vlogo Atile. • Zna našteti germanska in slovanska ljudstva.

Ustna in/ali pisna ocena in/ali seminarska naloga

Slovenci in Evropa od 10. stol. do prve svetovne vojne

• Zna opisati največjo državo Mongolov. • Zna našteti posebnosti turškega fevdalizma. • Zna navesti središče Karantanije, njene kneze in pomen kosezov. • Zna opisati pomen kneza Koclja. • Zna našteti smeri reformacije in pomen Martina Lutra. • Zna našteti tri bistvene iznajdbe prve ind. revol. • Pozna ključne osebnosti ameriške zgodovine. • Zna našteti pridobitve francoske revolucije. • Zna opisati spremembe v Evropi leta 1848. • Zna našteti pet področij, ki doživijo največji razvoj med drugo industrijsko

revolucijo in glavne izumitelje.


Slovenci in Evropa od prve svetovne vojne do danes

• Zna ločiti med vzroki in povodom za prvo svetovno vojno. • Zna našteti glavna bojišča v Evropi. • Zna opisati pomen soške fronte. • Zna navesti posledice vojne: žrtve, nastanek novih držav, politične

spremembe, razvoj tehnike. • Zna opisati sankcije, ki po vojni doletijo Nemčijo. • Zna našteti pet izumov in iznajdb med vojnama. • Zna našteti tri značilnosti svetovne gospod. krize in pomen New Deala. • Zna razlikovati med demokratičnimi in totalitarnimi režimi. • Zna opisati nastanek Države SHS in Kraljevine SHS. • Pozna Mursko republiko. • Zna razlikovati med vojaškima taboroma v drugi svetovni vojni. • Pozna začetek druge svetovne vojne. • Zna našteti glavna bojišča. • Zna opisati preobrat v vojni. • Zna našteti tri koncentracijska taborišča in njihovo bistvo. • Zna opisati konec vojne v Evropi in v svetu ter njene posledice. • Zna opisati potek napada na Jugoslavijo in njeno razkosanje. • Zna navesti glavne dogodke med NOB v Sloveniji. • Pozna vlogo OF. • Zna opisati položaj Slovenije v Jugoslaviji. • Zna opisati glavne značilnosti slovenskega osamosvajanja. • Zna opisati bistvo EU in NATO.


7.1.6 Fizika


Fizika kot temeljna naravoslovna znanost

• Zna uporabljati in razume strokovne izraze model, matematični zapis, fizikalni zakon, teorija.

Ne ocenjujemo

Merjenja, fizikalne količine in enote

Dijak zna: • pretvarjati enote in uporabljati eksponentni način pisave (desetiške

potence) pri velikih oziroma majhnih številskih vrednostih, • na osnovi več ponovljenih meritev izračunati povprečno vrednost merjene

količine in oceniti absolutni in relativni odmik od povprečja, • uporabiti pravila za upoštevanje merskih napak pri osnovnih računskih

operacijah in zapisu rezultata tako da natančnost prikaže le s številom mest v decimalnem zapisu (število decimalnih ali število veljavnih mest).

Pisno in/ali ustno Pisni izdelek: meritev ali simulacije meritve

Sila, Newtonovi zakoni in mehanske lastnosti

Dijak zna pojasniti in uporabiti: • kotne funkcije v pravokotnem trikotniku, • učinke sile,

Pisno in/ali ustno

16


snovi • Hookov zakon za vzmet, • silo teže, • seštevanje sil, • zakon o ravnovesju sil in navorov, • razstavljanje sil, • merjenje koeficienta lepenja in koeficienta trenja, • navor, • tlak, • tlak v tekočinah, • vzgon.

Pisni izdelek: merjenje koeficienta vzmeti Pisni izdelek: določitev sil v vrvicah in palicah Pisni izdelek: merjenje koeficienta lepenja in trenja s klancem

Delo, energija

Dijak zna: • zapisati in pojasniti energijski zakon, • definirati delo in moč, • definirati kinetično, potencialno, prožnostno in notranjo energijo ter toploto, • zapisati in v preprostih primerih uporabiti izrek o mehanski energiji in

pojasniti, kdaj se mehanska energija ohranja, • navesti primere pretvarjanja energij, • opisati delovanje hladilnega stroja in toplotne črpalke.

Pisno in/ali ustno Pisni izdelek: merjenje specifične toplote kovine ali merjenje talilne toplote ledu ali Pisni izdelek: merjenje izparile toplote vode

Električni naboj in električno polje Električni tok

Dijak zna: • pojasniti, kako naelektrimo telesa ter kakšne so lastnosti naelektrenih

teles, • ločiti med prevodniki in izolatorji, • pojasniti delovanje elektroskopa, • zapisati Coulombov zakon in ga uporabiti pri računanju sil med dvema

točkastima nabojema, • definirati jakost električnega polja in z električnimi silnicami ponazoriti

električno polje točkastega naboja, električnega dipola in ploščatega kondenzatorja,

• vektorsko seštevati električne sile ter električne poljske jakosti, • definirati kapaciteto kondenzatorja in uporabiti definicijo v računskih

primerih, • pozna predpise in odgovornosti v zvezi z varnim delom, ki jih uporablja pri

delu.

Pisno in/ali ustno Pisni izdelek: izračun sil in jakosti polj med ravninsko razporejenimi naboji ali izračun kapacitete kondenzatorjev, napetosti in nabojev v njih v preprosti mešani vezavi kondenzatorjev Pisni izdelek: izračun tokov in napetosti v preprosti mešani vezavi uporov, priključenih na enosmerni napetostni vir ali merjenje upornosti neznanega upora ali simulacija merjenja karakteristike žarnice, fotoupora, termistorja in diode ali merjenje notranjega upora generatorja

Nihanje in valovanje

Dijak zna: • opisati nihanje in nihala; povezati pojma nihajni čas in frekvenca; definirati

pojem ravnovesne lege in amplitude nihanja, • opisati nitno in vzmetno nihalo ter njune lastnosti, • izraziti in izračunati katerokoli od količin, ki nastopajo v enačbah za nihajni čas nitnega in vzmetnega nihala

Pisno in/ali ustno Pisni izdelek: merjenje odvisnosti

17


• zapisati enačbo nihanja. nihajnega časa nitnega nihala od dolžine nihala Pisni izdelek: merjenje težnega pospeška z nitnim nihalom ali merjenje koeficienta vzmeti z vzmetnim nihalom

7.1.7 Športna vzgoja


Osnovni program Atletika Športne igre

• Pozna in zna pokazati pet vaj za ogrevanje • Pozna in zna pokazati pet vaj za razvijanje moči • Rokomet: je sposoben voditi žogo in zaključiti vodenje s komolčnim

metom na gol. • Je sposoben igrati rokomet z upoštevanjem osnovnih pravil igre. • Nogomet: v igri na dva gola se zna pravilno taktično postaviti v fazi

obrambe in v fazi napada.

Praktično preverjanje znanja

Izbirni program

• Zna pravilno držati palico za hokej. • Pravilno drži lopar za namizni tenis. • Zna izvesti servis. • Po izvedenem servisu nasprotnika, vsaj enkrat vrne žogico.

Praktično preverjanje znanja

7.1.8 Učinkovita raba energije


Fizikalno-toplotnotehnične osnove

• Našteje osnovne merske enote SI mer. Sistema. • Pretvarja enote za tlak, temperaturo in volumen s pomočjo tabel. • Našteje osnovne termod. veličine, njihove enote in jih znati zapiše s

simboli. • Zna izmeriti tlak in temperaturo zraka v prostoru. • Razlikuje spremembe stanja plinov v praksi. • Izračuna s pomočjo učitelja maso plina v zaprti posodi. • Objasni izraz specifična toplota in poišče vrednosti za posamezno snov iz

tabel v SP. • Izračuna potrebno toploto za segrevanje določene snovi z ene na drugo

temperaturo. • S pomočjo vodenih vprašanj navede in uporabi pri izračunu specifično

toploto cp in cv. • Izračuna absolutno delo. • Zna s pomočjo učitelja definirati in izračunati toplotni tok in njegovo

mersko enoto. • S pomočjo učitelja opisati pridobivanje in uporabo volumskega dela. • S pomočjo učitelja navesti uporabo prvega zakona termodinamike.

Ustno in/ali pisno in/ali vaje (merjenje)

Preobrazbe idealnih plinov in krožni procesi v p-V in T-s diagramih

• Zna našteti dva izreka II. zakona termodinamike. • S pomočjo vodenih vprašanj zna prikazati spremembe stanja plina v p-v in

T-s diagramih • Zna izbrati z učiteljevo pomočjo ustrezno enačbo za izračun toplote, dela,

spremembe entropije in osnovne veličine za termodinam. preobrazbo. • Z učiteljevo pomočjo izračuna neznano veličino plina za ustrezno

preobrazbo plina. • Uporablja le najbolj pogoste strokovne izraze (entalpija, entropija, toplota,

notranja energija, eksergija, izkoristek) ob opozorilu učitelja. • Zna razliko med levim in desnim krožnim procesom. • Prikaže Otov krožni pro. v p(V) diagramu, ga objasni. • Razlikuje Otov in Dieslov proces. • Izračuna delo, moč in izkoristek procesa.

Ustno in/ali pisno in/ali izdelek z zagovorom

Para in parni krožni procesi ter vlažen

• Našteje vrste agreg. stanj. • Z učiteljevo pomočjo z manjšimi napakami objasni potek spremembe

Ustno in/ali pisni izdelek (vaja)

18


zrak agregatnega stanja. • Pravilno uporablja izraze mokra, suha in pregreta para le ob opozorilu

učitelja. • Z učiteljevo pomočjo zna prikazati fazni prehod med agregatnimi stanji v

T(s) • Z učiteljevo pomočjo zna poiskati vrednosti za entalpijo, entropijo,

temperaturo vrelišča in tlak zasičenosti za vodo. • Zna z učiteljevo pomočjo izračunati uparjalno toploto za vodo pri

določenem tlaku oziroma temperaturi. • Zna narisati simbolično shemo in imenovati dele parnega krožnega

procesa. • Zna gradnjo kompresorske hladilne naprave. • Zna opisati s pomočjo podvprašanj delovanje toplotne črpalke. • Zna objasniti grelno število – COP. • Našteje uporabo toplotnih črpalk. • Zna z manjšimi napakami ponoviti osnovne zakonitosti plinske zmesi. • Loči pojma suhi in vlažen zrak. • S pomočjo učitelja zna poiskati v tabeli absolutno vlažnost in entalpijo

vlažnega zraka pri tlaku nasičenosti. • S pomočjo učitelja zna izračunati relativno vlažnost pri določeni

temperaturi. • Z manjšimi napakami zna prikazati in odčitati vrednosti x,h,ρ v diagramu

h-x. • S pomočjo učitelja zna v h-x diag. prikazati proces segrevanja, hlajenja,

vlaženja in sušenja zraka.

in/ali domači izdelek z zagovorom

Prenos toplote in bivalno okolje

• Našteje načine prenosa toplote. • Odčita potrebne podatke iz tabel. • Zna razliko med prevodom, prestopom in prehodom toplote. • Pozna veličine in njene simbole. • Prikaže potek temp. Pri prehodu toplote skozi zid. • Izračuna toplotni tok skozi zid. • Izračuna toplotni tok skozi večplastno steno zidu. • Našteje in razlikuje prenosnike toplote. • Našteje primere praktične uporabe top. prenosnikov. • Prikaže potek temperatur v istosmernem prenosniku. • Izračuna sred. logaritem. temperaturno razliko. • Izračuna toplotni tok pren.

Ustno in/ali pisni izdelek (vaja) in/ali domači izdelek z zagovorom

Obnovljivi viri energije in varovanje okolja

• Zna analizirati vzroke in posledice onesnaževanja zraka in vode s pomočjo dodatnih vprašanj.

• Zna našteti nekaj ukrepov za zmanjšanje onesnaževanje okolja. • Našteje osnovne obnovljive vire energije. • Razlikuje konvencionalne in obnovljive energente. • Našteje geotermalne vire energije v Pomurju in širši regiji Slovenije. • Našteje načine izkorišč. geotermalne energije v Pomurju. • Razlikuje osnovne vrste hidroelektrarn. • Razlikuje oblike izkorišč. sončne energije. • Pozna osnovne simbole nevarnih snovi. • Zna pomen gorivne celice. • Našteje vsaj dva toplogredna plina. • Loči energijski razred A...D.

Ustno in/ali pisno in/ali pisni (domači) izdelek z zagovorom

7.1.9 Obdelava gradiv


Enorezilni postopki odrezovanja

• opredeli postopek struženja, • opiše orodje za struženje, • našteje vrste stružnic, • našteje in na kratko opiše glavne dele univ. stružnice, • našteje kaj se da delati na stružnici, • našteje obdelovalne parametre pri struženju, • opredeli postopka skobljanja in pehanja, • našteje vrste skob. in pehalnih strojev.

Pisno in/ali ustno

Večrezilni postopki

• kaj je frezanje, • loči obodno in čelno frezanje, • našteje orodja za frezanje, • našteje frezalne stroje, • pojasni vpenjanje obdelovancev in orodja pri frezanju in brušenju, • kaj je brušenje, • pojasni bruse po obliki, • pojasni obodno in čelno brušenje,

Pisno in/ali ustno

19


• našteje gradiva za brusna zrna in veziva.

Postopki fine obdelave

• postopki finih obdelav, • opiše značilnosti honanja in orodja, • opiše postopke lepanja, poliranja, superfiniša, obdelave z ultrazvokom, • pojasni postopek elektroerozije, obdelave z laserjem in žarki.

Pisno in/ali ustno

7.1.10 Spajanje gradiv in toplotna obdelava


Lepljenje in lotanje • Zna razložiti razliko med lepljenjem in lotanjem. • Zna opisati postopek lepljenja in lotanja in uporabo le-teh.

Pisno in/ali ustno

Postopki varjenja • Zna pojasniti osnovne postopke varjenja, izvor energije in uporabo določenih postopkov, varjenja.

Pisno in/ali ustno

Kovičenje • Zna opisati postopek kovičenja in uporabo kovičnih spojev. Pisno in/ali ustno

Toplotna obdelava • Zna razložiti pomen toplotne obdelave kovin in našteti osnovne postopke toplotne obdelave.

Pisno in/ali ustno

Površinska zaščita • Zna in razume pomen površinske zaščite kovin. • Pozna osnovne postopke zaščite in jih opiše.

Pisno in/ali ustno

7.1.11 Drugi tuji jezik Nemščina


Medosebni stiki

• dijak je sposoben vodeno predstaviti, pozdraviti, nagovoriti osebo in ob tem uporabiti glagole v sedanjiku,

• zna poimenovati nekaj držav, prebivalcev, jezikov, • poimenuje števila do sto in jih uporabi v besedilu.

Pisno in/ali ustno

Orientacija v mestu

• dijak zna poimenovati nekaj pomembnejših zgradb in znamenitosti kraja, • zna povprašati za pot, opisati pot, • razume krajše javne napise in obvestila, • dijak je sposoben vodeno povprašati za možnost prenočišča.

Pisno in/ali ustno

Prosti čas in poklici

• dijak zna poimenovati posamezne dele tedna, dneva, • zna na kratko opisati potek, • zna našteti nekaj različnih interesne dejavnosti, • zna našteti poklice.

Pisno in/ali ustno

Učenje tujega jezika

• zna našteti nekaj možnosti učenja tujega jezika, našteti in opisati nekaj učnih metod,

• zna podati nekaj nasvetov za učenje tujega jezika, • zna našteti nekaj strokovnih izrazov za pripomočke iz poklicnega življenja.

Pisno in/ali ustno

Angleš čina


Medosebni stiki

• dijak je sposoben vodeno predstaviti osebo, pozdraviti, nagovoriti osebo in ob tem uporabiti glagole v sedanjiku,

• zna poimenovati nekaj držav, prebivalcev, jezikov. • poimenuje števila do sto in jih uporabi v besedilu.

Pisno in/ali ustno

Orientacija v mestu

• dijak zna poimenovati nekaj pomembnejših zgradb in znamenitosti kraja, • zna povprašati za pot, opisati pot, • razume krajše javnie napise in obvestila, • dijak je sposoben vodeno povprašati za možnost prenočišča, • našteje nekaj izrazov za hrano.

Pisno in/ali ustno

Prosti čas in poklici

• dijak zna poimenovati posamezne dele tedna, dneva, • zna na kratko opisati potek, • zna našteti nekaj različnih interesne dejavnosti, • dijak zna poimenovati poklice, • razume pridevnike, najde nasprotje.

Pisno in/ali ustno

Preteklost • dijak zna tvoriti preteklik, • dijak prepozna izraze za orodja.

Pisno in/ali ustno

20

7.1.12 Opisna geometrija


Tehnična in tehnološka dokumentacija

• Zna izdelati enostavno tehnično dokumentacijo ter pripraviti tehnološko dokumentacijo.

Izdelek

7.1.13 Sodobne tehnologije


Sistematika materialov

• Zna definirati pojem standardizacije. • Zna iz označbe razbrati vrsto gradiva in lastnosti. • Pozna standarde drugih držav – najbolj pomembne na svetovni ravni.

Pisno in/ali ustno

Preizkušanje materialov

• Zna definirati pomen in potrebo tehnoloških in mehanskih preizkusov. • Zna našteti mehanske preizkuse materialov. • Opiše potek nateznega in tlačnega preizkusa.

Pisno in/ali ustno

Novejši postopki spajanja in ločevanja materialov

• Zna opisati uporabo posameznega postopka spajanja in ločevanja materialov.

Pisno in/ali ustno

21

7.2 Priloga II: Spremljava klju čnih kvalifikacij (IKK) 7.2.1 IKK okoljska vzgoja Spoštovani dijak, spoštovana dijakinja! Pred tabo je vprašalnik s trditvami, s pomočjo katerih boš opredelil/-a svoj odnos do okolja. Dobro preberi vsako trditev, razmisli in ustrezno odgovori. Tvoji odgovori se ne ocenjujejo, zato si lahko pri odgovorih povsem odkrit/-a. 1. Kaj meniš o svetovnem problemu onesnaževanja (ob krožiš lahko ve č odgovorov)? • To me ne zanima. • Skrbi me za obstoj človeštva. • Odgovorni so tisti, ki imajo velike tovarne. • Vsak posameznik bi moral poskrbeti za čisto okolje. 2. Kakšno je tvoje stališ če do … Naredi kljukico ali križec pod odgovorom, s katerim se strinjaš (označiš lahko več odgovorov).

Kakšno je tvoje stališ če do: Me sploh ne moti

Vseeno mi je

Zelo me moti

Na to nimam vpliva

Vidim možnost, da lahko pripomorem

k izboljšanju*

posegov v okolje

smeti okrog šole in v prostorih šole

sežiganja plastike

odvrženih smeti v naravi in okolici

neurejene kanalizacije na podeželju

izpušnih plinov starih avtomobilov

uporabe pitne vode za sanitarije (WC)

uporabe škropiv

onesnaževanja rek in potokov

mučenja živali

krčenja gozdov

neločevanja odpadkov

* Če vidiš možnosti, kako kaj izboljšati, jih lahko opišeš. 3. Kje najve č zveš o onesnaževanju okolja (obkrožiš lahko ve č odgovorov)? • v šoli • po televiziji • na internetu • berem časopis • berem različne knjige • od staršev • od vrstnikov

22

4. Na tem mestu lahko dopišeš svoje razmišljanje o tej temi: Vprašalnik sem izpolnil dne:______________ Ime in priimek:______________________________ Pregledal dne:____________ Učitelj (ime in priimek):_____________________________________ 7.2.2 IKK u čenje u čenja Dijak (dijakinja): _____________________________ Razred: _________ Datum: __________ Pred teboj so vprašanja, ki se nanašajo na tvoj način dela v šoli in na tvoje učne navade. Prosim te, da odgovarjaš odkrito, brez zadržkov. Odgovori ne bodo vrednoteni (ocenjeni). Hvala!

Učitelj: _____________________ I. Na trditev v tabeli odgovarjaš tako, da ozna čiš tiste odgovore, ki se najbolj približajo tvojemu

načinu dela in razmišljanju (s kljukico ali križcem).

S svojim šolskim uspehom sem zadovoljen/zadovoljna. Drži Delno drži

Sploh ne drži

Poskušam biti eden/ena boljših učencev/učenk.

Tudi predmete, ki me ne zanimajo, skrbno predelam.

V šolo hodim predvsem zato, ker moram.

Ko moram v razredu kaj povedati pred vsemi, imam veliko tremo.

Šola mi vzame toliko časa, da se ne morem posvetiti zunaj šolskim dejavnostim.

Pogosto se mi dogaja, da z učenjem tako dolgo odlašam, da mi zmanjka časa.

Ko se začnem učiti, si naredim načrt učenja.

Učim se tako, da načrtujem tudi vmesne krajše odmore (do 10 minut).

Če česa ne razumem, poiščem pojasnilo v priročnikih, slovarjih, spletnih straneh …

Med učenjem si izpisujem bistveno.

Kadar dobim slabo oceno, se bojim ponovnega ocenjevanja.

Večkrat sem utrujen/-a in slabo spim, ker me šola zelo obremenjuje.

23

II. Na naslednje trditve odgovoriš tako, da obkroži š oznako pred tistim odgovorom, s katerim se strinjaš ali ki velja zate:

a) Učiti se za čnem: •••• ko mi naroči učitelj, •••• tik pred ocenjevanjem znanja, •••• delam po predhodnem načrtu, ki si ga pripravim sam/-a, •••• se sploh ne učim. b) Pri pouku sodelujem tako, da (lahko obkrožiš ve č odgovorov): •••• poslušam učitelja, •••• si delam zapiske, •••• pišem po nareku učitelja, •••• postavljam vprašanja, če česa ne razumem, •••• izražam svoje mnenje, •••• misli mi hitro uidejo drugam, zato pogosto ne sledim. c) Doma se u čim (lahko obkrožiš ve č odgovorov): •••• iz svojih zapiskov, •••• iz zapiskov drugih, •••• iz učbenikov in drugih knjig, •••• uporabljam računalnik, spletne strani, •••• se sploh ne učim. d) Pri u čenju bi potreboval/-a dodatno u čno pomo č (obkroži odgovor):

Da Ne e) Kadar delam v skupini s sošolci, npr. projektno ali seminarsko nalogo (lahko obkrožiš ve č

odgovorov): •••• Me to delo veseli. •••• Upoštevam mnenja drugih. •••• Bojim se izraziti svoje mnenje. •••• Najraje delam sam. f) Sodelujem pri naslednjih obšolskih dejavnostih ( napiši):

24

7.2.3 IKK varnost in zdravje pri delu Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota

PISNI PREIZKUS ZNANJA IZ VARSTVA PRI DELU V skladu z določili Zakona o varstvu pri delu morajo vsi delavci – učenci opraviti preizkus znanja iz varstva pri delu. Preizkus je ocenjen kot uspešen, če kandidat pozitivno odgovori na najmanj 70% vprašanj. NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE PREIZKUSA: 1. Črko pred ustreznim odgovorom obkroži 2. Odgovor na vprašane naj bo kratek in čitljiv 3. Če ugotoviš, da si obkrožil napačno črko jo prečrtaj in obkroži črko za katero meniš, da je pravilna. Priimek in ime:______________________________ Razred:___________ Šol. leto:______________ Datum:______________________ 1. Ali lahko nosimo ro čna orodja v žepih? a) Lahko, če imamo dovolj velike žepe b) Ročna orodja ne smemo nositi v žepih c) Včasih lahko 2. Ali lahko uporabimo kleš če namesto kladiva, klju ča,…? a) Ne – orodje moramo uporabljati namensko b) Lahko – v primerih, ko ustreznega orodja nimamo c) Lahko – če nam predpostavljeni dovoli 3. Kakšna mora biti izvija čna konica? a) Ožja od širine glave vijaka b) Precej tanjša od utora v glavi vijaka c) Mora pravilno nalegati v zareze vijakov glav 4. Dobro kladivo mora ustrezati naslednjim zahtevam : a) Mora biti težko in pobarvano b) Ročaj dobro nasajen, glava kladiva zavarovana z zagozdo c) Mora imeti čim daljši ročaj, mora biti čim lažje 5. Ali lahko menjamo – prestavljamo jermene pri nam iznem vrtalnem stroju med obratovanjem? a) Lahko, če je potrebno b) Ne – stroj mora mirovati c) Lahko, če se čutim sposobnega 6. Kako je u čenec dolžan opravljati svoje delo? a) Po lastnih izkušnjah, vendar varno b) Tako kot mu naroči dežurni učenec c) Tako, da ne ogroža svojega življenja ali zdravja, niti življenja ali zdravja drugih 7. Ko se zgodi nesre ča pri delu, mora u čenec: a) Takoj obvestiti neposrednega vodjo b) Gre v ambulanto – o nesreči obvesti šolskega zdravnika c) Ne obvesti nikogar – to opravi ko se vrne na delovno mesto

25

8. Kdaj je potrebna uporaba primeža? a) Pri vrtanju z malim premerom svedra b) Pri vrtanju malih obdelovalcev c) Pri vsakem vrtanju 9. Ali lahko vrtamo, če sveder opleta? a) Ne smemo b) Lahko – toda z manjšim številom vrtljajev c) Vrtamo lahko le manjše izvrtine 10. Ali lahko nosi u čenec med delom obuvalo z odprtim zgornjim delom in odprto peto (sandale)? a) Lahko b) Samo poleti c) Med delom ni dovoljeno nositi taka obuvala 11. Ali lahko uporablja u čenec orodja (kladivo, seka č, prebija č), ki imajo brade? a) Lahko, če ni v bližini sodelavcev b) Lahko – na svojo odgovornost c) Ne sme 12. Kdo sme odpravljati elektri čne okvare na elekt. Inštalacijah? a) Vsi, ki se čutijo sposobne b) Samo strokovno usposobljena oseba c) Samo pod kontrolo starejših učencev 13. Naštej delovne postopke, pri katerih moraš nosi ti o čala: a) __________________ b) __________________ c) __________________ 14. Za koga veljajo predpisi o varnosti pri delu? a) Za učitelje PP b) Za učence c) Za učitelje, učence in ostale, ki so v delavniških prostorih 15. Kakšna je pravica in obveznost u čenca, če mu delovna organizacija – šola, ne zagotovi varni h

pogojev dela in mu je zaradi tega ogroženo življenj e? a) Obvesti učitelja PP b) Odkloni delo na takem delovnem mestu c) Delo nadaljuje – bolj pazljivo 16. Kakšna je naloga u čenca, ki opazi pomanjkljivost, okvaro ali pojav, ki bi lahko ogrozil njegovo

varnost ali varnost drugih? a) Tak pojav – okvaro skuša sam odstraniti b) S pomočjo drugih učencev skupno odstranijo okvaro c) pomanjkljivosti – okvari mora takoj obvestiti učitelja PP 17. Naštej osebna varnostna sredstva: a) __________________ b) __________________ c) __________________ d) __________________ 18. Ali mora u čenec uporabljati pri delu predpisana sredstva osebn ega varstva, čeprav mu to ni

prijetno? a) Ni predpisa – zato jih ni potrebno uporabljati b) Obvezno mora uporabljati osebna varstvena sredstva c) Mora uporabljati samo takrat, ko to učitelj PP zahteva

26

19. Ali smemo delati z razpeto obleko na obdelovaln em stroju? a) Lahko, ker je oblačenje stvar posameznika b) Ne smemo c) Lahko, če učitelj PP dovoli 20. Bremena moramo dvigati tako: a) Da so hrbtenična vretenca obremenjena na tlak – pokončna hrbtenica b) Hrbtenica upognjena – vretenca obremenjena na upogib c) Se čim bolj sklonimo nad breme in ga dvignemo sunkovito. 21. Ali lahko brusimo z brusilnim strojem, ki ima v išje število vrtljajev kot je dopustno za brusno

ploš čo? a) Lahko, če je razlika majhna b) Ne smemo c) Lahko, če brusimo mehke materiale 22. Kako odstranimo ostružke s stroja? a) S komprimiranim zrakom b) S čopičem oz. z omelom c) Z roko, ki pa mora biti orokavičena 23. Kako prepre čimo poškodbe delavcev zaradi odletavanja odrezkov o d rezkalnega stroja? a) Pred pričetkom rezkanja moramo opozoriti vse učence, ki delajo v bližini b) Delavci v bližini stroja morajo nositi očala c) Rezkalni stroji morajo biti opremljeni z varnostnimi okviri oz. zasloni, ki obdajajo mesta obdelave, učenci

ob stroju pa morajo uporabljati ustrezna osebna varnostna sredstva 24. Ali lahko uporabljamo obrabljene mati čne in nati čne klju če? a) Lahko v nujnih primerih b) Ne smemo c) Če sodimo, da ni nevarnosti poškodb 25. Kako ustavljamo vpenjalno glavo oziroma vpenjal ni kolut na stružnici? a) Z roko b) Z zavoro, če te ni pa počakamo, da se sama ustavi c) Ustavi z rokavičeno roko 26. Kaj storimo s suportom z vpetim nožem pri nameš čanju oz. snemanju vpenjalne glave? a) Pripeljemo ga čim bliže mestu montaže oz. demontaže, da se lahko pri tem naj opremo b) V vsakem primeru vzamemo iz suporta nož, da lahko preprečimo eventuelne poškodbe c) Ne izgubljamo časa s premikanjem suporta in s snemanjem noža 27. Kako prepre čimo poškodbe delavcev zaradi odletavanja delcev pri brušenju? a) Pred brušenjem opozorimo sodelavce na nevarnost b) Učenci v bližini brusilnega stroja morajo nositi varnostna očala c) Brusilni stroji morajo biti opremljeni z varnostnimi zasloni, ki obdajajo mesto obdelave, učenci ob stroju

pa morajo uporabljati osebna zaščitna sredstva 28. Žagin list mora biti v loku: a) Ohlapen b) Primerno napet c) Vpet tako, da zobje gledajo nazaj 29. Ali lahko uporabljamo neenakomerno naostrene re zkarje? a) Takih rezkarjev ne smemo uporabljati b) Ni pomembno kakšne rezkarje uporabljamo c) Lahko uporabljamo, le če ni drugih pri roki

27

30. Ali je dovoljena uporaba cevnih in drugih kleš č za privijanje in odvijanje matic oz. vijakov? a) Ni dovoljena b) Je dovoljena c) Dovoljena je v primeru, ko nimamo drugega ustreznega orodja

28

7.3 Priloga III: Primeri nalog preverjanja in ocenj evanja znanja 7.3.1 Slovenš čina SREDNJA POKLICNA IN TEHNIŠKA ŠOLA ŠOLSKO NASELJE 12 šolsko leto __________ Razred _______ Datum: ____________________ Ocenjevalni sklop: Ime in priimek: ________________________ Ocena: _____________ Meje za ocene: zadostno 50-60 % dobro 61-75 % prav dobro 76-89% odlično 90-100 % Dovoljeni pripomočki: nalivno pero ali kemični svinčnik. Ne pišite s samimi velikimi črkami. 1. Naštejte besedne vrste v slovenščini. Pregibne besedne vrste podčrtajte. 2/ ________________________________________________________________________________________ 2. Naštejte končnice moških sklanjatev. 2/ _______________________ _______________________ _______________________ 3. Sklanjajte samostalnik breskev. Določite mu osnovo in končnice. 3/ Osnova: __________________ Končnice: __________________________________________ 4. Besede in besedne zveze postavite v zahtevani sklon in število. 5/ velika ladja v rodilnik množine : _______________________________________________ lepa gospa v orodnik množine: ________________________________________________ trditev v orodnik ednine: _______________________________ vrata v orodnik: ____________________________ dobra misel v rodilnik množine: __________________________

29

5. Samostalniško besedo delimo na: ___________________________________________________ 1/ _________________________________________________________________________________ Podčrtajte vse samostalniške besede v besedilu. 3/

Moja mama že nekaj časa ob nedeljah pripravlja izjemna kosila. Komaj čakamo, da nas pokliče k mizi, mi pa jo z veseljem ubogamo. Krožniki se šibijo od dobrot. Naša mama je res pravi zaklad. 6. Sklanjajte osebni zaimek za 2. osebo dvojine. 2/ 7. Podčrtajte množinske samostalnike. 2/ Karpati, naočniki, konji, sadje, otroci, veselje, obresti, vrata, prsi 8. Naglasno obliko zaimkov zamenjajte z naslonsko. 3/ Še nikoli nisem videl njiju na izletu. ______________________ Večkrat sem njega vprašal, kaj misli. ______________________ Kako je njemu to uspelo? ______________________________ 9. Naglasno obliko zaimkov zamenjajte z navezno. 3/ Za njih se niso potegovali. __________________ Po njega so prišli včeraj. ____________________ Ko se vest zaje v tebe, nimaš več miru. ___________ 10. Samostalniške besede v oklepajih postavite v ustrezno obliko. 6/ V živalskem vrtu nimajo veliko ___________ (zebra). Brez ostrih ____________ (škarje) ne moreš rezati. Ne poznam njene (hči) _______________ . (Mati) ____________ bom vprašal za nasvet. (Kaj) _________ se najbolj veseliš. (Kdo) _________ ni pri pouku. 11. Zapišite dva samostalnika, ki bosta v protipomenskem razmerju. 2/ __________________________________________

30

12. Zapišite še tri samostalnike, ki sodijo v isto besedno družino kot samostalnik pot. 2/ ___________________________________________________________________ 13. Ugotovite, v katerem sklonu so podčrtani samostalniki. 4/ Pogovarjam se s prijatelji. ________________ Nisem našel zaklada. ________________ Darilo sem prinesel sestri. ________________ Ob Petri stoji Nives. ________________ 14. Preberite besedilo in odgovorite na vprašanja. Poimenujte sporočevalca. __________________________________________ 1/ Komu je besedilo namenjeno? ___________________________________________ 1/ Besedilo je :

a) Vabilo 1/ b) javno obvestilo c) ponudba

Kdaj je po vašem mnenju besedilo nastalo? Odgovorite v povedi. 2/ ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Lastno ime katere vrste je zapisano v prvi vrstici besedila? ________________________ 1/

Prostor za besedilo.

31

7.3.2 Matematika

4 - LETNI PROGRAM - 2. LETNIK PISNA NALOGA – SKLOP 1

Ime in priimek:____________________ Št. točk:______

Razred:______ Ocena:_______ Datum:____________

1. Izračunaj: ( )2241733 4 1 2

5

ii i i

i

− + + + − − =+

(8T)

2. Reši enačbo 4 2 5i z z− = − (5T)

3. Poenostavi: 4 3 26

5 2 46 3

x y xy

x x y

− −

−

⋅= (5T)

4. Racionaliziraj: 2 6

3 6 2

− =−

(5T)

5. Zapiši enačbo premice, ki poteka skozi točko A(-2, 3) in je vzporedna premici 12 3

x y− = . Kje

seka premica koordinatni osi? (7T)

6. Grafično in računsko poišči točko, kjer se sekata premici 2 3 1x y− + = − in 13 2

x y− + = . (8T)

7.3.3 Fizika

KONTROLNA NALOGA: A FIZ – 1 test PRIIMEK IN IME:…………………………. Razred: 1K1. DATUM:………………………….

0 – 45%………nzd (1)s 46 – 60%…………..zd ( 2 ) 61 – 75%…………..db ( 3 ) 76 – 90%…………..pd ( 4 ) 91- 100%………….odl ( 5 )

Σ Ocena: _ _ _

15% 1. Pretvori enote! 36 km/h = …….m/s 18 kN/m2 = …. .N/cm2 10 m3/h = …… dm3/s

odl(5) pd(4) db(3) zd(2) nzd(1) 34-37 28-33 23-27 17-22 0-16 B

32

20% 2. Geodeti so izmerili dolžino zemljišča 20m. Ocenili so da so se pri tem zmotili za 1dm. Kolikšna je relativna napaka meritve v %?

15% 3. Kaj pravi tretji Newtonov zakon! 30% 4. Za primera na sliki izračunaj (maso, pospešek ) in s puščico vriši smer gibanja! a) 17 N 5 N

a = 6 m/s2 b) 8 N 8 N

8 N

5 N 15% 5. Kolika je konstanta vzmeti, če je obremenjena z 10 N, in se raztegne za 2 cm! 7.3.4 Spajanje gradiv in toplotna obdelava Ime in priimek: ____________________________ Razred: ________ Datum: _____________

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA II. sklop

1. Plamensko varjenje (oprema, potek postopka, varilni parametri, značilnosti postopka, uporabnost

postopka)! 5 točk 2. Opiši zvarni spoj, varek in var! 5 točk 3. Kako v osnovi delimo različne varilne postopke? 5 točk 4. MAG – postopek varjenja (oprema, potek postopka, varilni parametri, značilnosti postopka, uporabnost

postopka)! 5 točk 5. Opiši elektro – obločno varjenje pod praškom (EPP); (oprema, potek postopka, varilni parametri,

značilnosti postopka, uporabnost postopka)! 5 točk KRITERIJ OCENJEVANJA: od 1 - 11 nzd (1) od 12 - 15 zd (2) od 16 - 19 db (3) od 20 - 22 pdb (4) od 23 - 25 odl ( 5) Doseženo število točk: /25 točk Ocena ……………..

m = ?

m=20kg

33

7.3.5 Sodobne tehnologije Ime in priimek: ____________________________ Razred: ________ Datum: _____________

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA I. sklop

1. Naštej področja preizkušanja kovin! 5 točk 2. Kaj so to mehanski preizkusi kovin in zlitin in kako jih delimo? 5 točk 3. Katere lastnosti kovin in zlitin ugotavljamo z nateznim preizkusom? 4 točke 4. Opiši preizkus trdote po Rockwellu! 6 točk 5. Kaj je to defektoskopija, naštej glavne metode? 5 točk KRITERIJ OCENJEVANJA: od 1 - 11 nzd (1) od 12 - 15 zd (2) od 16 - 19 db (3) od 20 - 22 pdb (4) od 23 - 25 odl ( 5) Doseženo število točk: /25 točk Ocena ……………..

na Črt ocenjevanja znanjastrojnistvo.spts.si/datoteke/noz_2k1.pdf · na Črt ocenjevanja znanja...

Documents