na lokaciji Šujica (hruševo) - arhej · slovenije, obmoĉna enota ljubljana (št....

POROČILO

o predhodnih arheoloških raziskavah

na lokaciji Šujica (Hruševo)

(par. št. 1633/4 k.o. Šujica)

Naroĉnik

Gorazd Popovič

Kosovelova ulica 1E, 6230 Postojna

Izvajalec

Arhej d.o.o.

Drožanska 23

8290 Sevnica

Kulturnovarstveno soglasje

Št: 62240 – 297/2009/2

Nosilec naloge

Matjaž Novšak, univ. dipl. arheol.

Avtor

Samo Hvalec, univ. dipl. arheol.

Odgovorni konservator

Boris Vičič, univ. dipl. arheol.

konservator

Ljubljana, oktober 2009

ARHEJ d.o.o.

POROČILO O PREDHODNIH ARHEOLOŠKIH RAZISKAVAH

na lokaciji Šujica (Hruševo)

(par. št. 1633/4 k.o. Šujica)

30. 10. 2009

Izdelali

Samo Hvalec, univ. dipl. arheol.

Dejan Ĉešarek, abs. arheologije

Ljubljana, oktober 2009

KAZALO

UVOD ........................................................................................................................................ 4

GEOGRAFSKI IN ZGODOVINSKI ORIS OKOLICE OBMOĈJA RAZISKAV ................... 5

METODOLOGIJA DELA IN NJEGOV POTEK ..................................................................... 4

Opis obmoĉja in delovni pogoji ............................................................................................. 4

Delovni postopki .................................................................................................................... 5

Potek dela ............................................................................................................................... 6

OPIS SOND ............................................................................................................................... 7

NAJDBE ..................................................................................................................................... 9

INTERPRETACIJA REZULTATA RAZISKAV ................................................................... 11

SKLEP ...................................................................................................................................... 13

Priloga 1

Priloga 2

Slika na naslovnici: (foto: S. Hvalec).

POROČILO o predhodnih arheoloških raziskavah na lokaciji Hruševo (parc.št. 1633/4 k.o. Šujica)

_________________________________________________________________________________________________________________

4

UVOD

Obravnavano obmoĉje (parc. št. 1633/4 k.o. Šujica), predvideno za gradnjo nove

stanovanjsko hiše leţi na obmoĉju kulturne dedišĉine, ki je v Registru nepremiĉne kulturne

dedišĉine vpisana kot:

• Hruševo - Arheološko najdišče Partica (EŠD 22675)1;

• - opredeljeno kot obmoĉje, tipa arheološke dedišĉine, ki zajema kastel in cerkev sv. Jurija;

• - datirano v rimsko dobo ter pozni srednji vek;

• - varovano z varstvenim reţimom za dedišĉino.

V skladu s kulturnovarstvenimi pogoji, ki jih je Zavod za varstvo kulturne dedišĉine

Slovenije, obmoĉna enota Ljubljana (št. 601/2009-MP-ABM-DP) so kakršnakoli dela na tem

zemljišĉu dovoljena šele po zakljuĉenih predhodnih arheoloških raziskavah. Predhodne

arheološke raziskave obsegajo v prvi fazi podpovršinski terenski pregled, na podlagi

rezultatov katerega se kasneje doloĉi naĉin in obseg nadaljnjih raziskav.

Raziskavo je odobrilo Ministrstvo za kulturo RS z izdajo kulturnovarstvenega soglasja za

raziskavo in odstranitev arheološke dedišĉine št. 62240 – 97 / 2009 / 2, z dne 30.10.2009.

Izvedbo predhodnih arheoloških raziskav oz. arheološki površinski in podpovršinski terenski

pregled je investitor naroĉil pri podjetju Arhej d.o.o. na podlagi Ponudbe za izvedbo

predhodnih arheoloških raziskav na lokaciji Šujica parc.št. 1 633k. o. Šujica (št. 040/2009).

Terenska dela je dne 26. 10. 2009 realizirala štirĉlanska strokovna ekipa pod vodstvom

Matjaţa Novšaka in Sama Hvalca.

Uporabljena delovna metodologija je bila smiselno izpeljana iz metodologije, ki jo je za

projekt izgradnje avtocest oblikoval in sprejel SAAS2, pri ĉemer so bili upoštevani tudi drugi

normativi arheološke stroke3 (Novaković et al. 2007; ter t.i. »primeri dobre prakse«).

1 http://giskd.situla.org/

2 GROSMAN, NOVAKOVIĆ 1994: D. Grosman, P. Novaković, Arheologija na avtocestah Slovenije I,

Struktura in postopki. - Interno gradivo SAAS, Ljubljana 1994. Skupina za arheologijo na avtocestah Slovenije.

3 NOVAKOVIĆ et al. 2007: P. Novaković et al., Minimalni standardi izkopavalne dokumentacije: pregled

stanja in predlogi standardov. - Študia izdelana po naroĉilu Ministrstva za kulturo RS, Ljubljana 2007; Zakon o

varstvu kulturne dediščine - Uradni list RS 16/2008.


_________________________________________________________________________________________________________________

5

GEOGRAFSKI IN ZGODOVINSKI ORIS OKOLICE OBMOČJA RAZISKAV

Naselje Hruševo leţi na široki terasi nad dolino reke Gradašĉice na severu, ob kateri poteka

cesta Ljubljana-Polhov Gradec ter potokom Hruševnik na jugu, ki se nedaleĉ od vasi izliva v

Gradašĉico.

Širše obmoĉje vasi Hruševo gradijo permokarbonske plasti glinastih skrilavcev, alevrolita,

pešĉenjaka in konglomerata. Na oţjem obmoĉju ob cerkvi sv. Jurija je zaslediti permske rdeĉe

pešĉenjake na samem vrhu osamelca pa triasne svetlosive, neplastovite apnence4.

Slika 1: Lega obmoĉja arheoloških terenskih pregledov

na ortoposnetku (http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp).

Lokacija objekta leţi na obmoĉju enote kulturne dedišĉine, Hruševo – arheološko najdišĉe

Partica (EŠD 22675). Gre za arheološko obmoĉje, ki zajema kastel ter cerkev sv. Jurija. Na

vzpetini Partica leţi groblja verjetno rimskodobnega pribeţališĉa, omenjajo pa se tudi ostanki

z malto vezanih zidov, pri katerih bi lahko šlo za Partico5. Na tem mestu je bila pri topografiji

najdena keramika, lep in ţlindra. Prav tako so v vasi Hruševo, pri kopanju gradbene jame

naleteli na zidove, ki verjetno predstavljajo ostanke prvotne cerkve sv. Jurija, omenjene leta

1974 ob turškem vpadu6.

4 VRABEC, Martin 2008: Geomehansko poroĉilo o pogojih temeljenja stanovanjskega objekta investitorja

Gorazda Popoviĉa, str 4. 5 SLABE Marijan 1974: Hruševo pri Polhovem Gradcu. Varstvo spomenikov 17- 19/1, 170.

6 http://giskd.situla.org/


_________________________________________________________________________________________________________________

6

METODOLOGIJA DELA IN NJEGOV POTEK

Opis območja in delovni pogoji

Lokacija zemljišĉa, namenjenega za gradnjo, leţi na juţnem robu naselja Hruševo. Zemljišĉe

leţi na parceli št. 1633/4 k. o. Šujica in predstavlja njen severni, zazidljivi del. Ima bolj ali

manj nepravilno obliko in obsega površino 383,11m².

Zemljišĉe leţi med dvema stanovanjskima objektoma pod lokalno cesto, ki vodi do višje

leţeĉih objektov.

Teren zemljišĉa rahlo pada proti jugu. Padec je enakomeren z izjemo zgornjega, severnega

dela parcele. Na severnem delu parcele je padec zemljišĉa bolj strm kar je posledica nasutja

materiala s ĉimer je bila ustvarjena nasipna breţina današnje stranske dovozne poti na parc. št:

1633/7 in 1633/9 k.o. Šujica, ki na severnem delu mejita na zemljišĉe lokacije. Del nasutega

materiala predstavlja gradbena ruševina podrtega recentnega gospodarskega objekta, ki je

leţal nad današnjo nasuto breţino.

Slika 2: Pogled na obmoĉje raziskav iz severovzhoda (foto: S. Hvalec).

Dne 26.8.2008 je, za potrebo geotehniĉnega poroĉila, katero je naroĉeno v fazi izdelave

projektne dokumentacije, potekalo na zemljišĉu geološko sondiranje. Narejeni sta bili dve

strojni sondi; SJ1, ki je leţala na severnem delu zemljišĉa in je bila locirana na mestu

naĉrtovane podporne konstrukcije (globina 3,2m). SJ2 je leţala v osrednjem delu zemljišĉa,

locirana na mestu naĉrtovanega stanovanjskega objekta (globina 2m).


_________________________________________________________________________________________________________________

7

Zemljišĉe je v ĉasu raziskav predstavljalo urejeno travnato površino na katerem so posajena

posamezna sadna drevesa. V ĉasu izvedbe del je bilo vreme v jutranjem ĉasu oblaĉno oziroma

megleno, medtem ko se je v dopoldnevu razjasnilo in je temperatura dosegla 15ºC.

Zgoraj navedena dejstva niso ovirala korektne izvedbe del in niso vplivala na veljavnost

rezultatov raziskav.

Delovni postopki

1. Intenzivni terenski pregled v mreţi 10x10m:

- 2 preĉnici (oznaĉeni 1 in 2) orientirani vzporedno z daljšo osjo obravnavanega obmoĉja,

dolţina posameznih segmentov preĉnic 10m (kvadranti, oznaĉeni od A do B);

- roĉni izkop 4 jam, makroskopski pregled izkopane zemlje (zbiranje in shranjevanje vseh

najdb iz jam);

- jame so situirane na stiĉišĉih preĉnic in dolţinskih segmentov (10m). Velikost jam je

0,5x,0,5m in segajo do dna površinske plasti;

- razporejene sistematsko po celi površini obmoĉja.

Slika 3: Pogled na potek raziskav – izkop jame intenzivnega terenskega pregleda (foto: S. Hvalec).

2. Površinski pregled po preĉnicah z iskalcem kovin

- uporaba iskalca kovin s premerom elipse do 25cm (signal do globine 0,2-0,3m);

- razmak preĉnic 10m (sledijo preĉnicam podpovršinskega pregleda);

- brez fiziĉnega poseganja v tla (lociranje signala na naĉrtu obmoĉja oz. preĉnic).


_________________________________________________________________________________________________________________

8

3. Preuĉevanje stratigrafije obmoĉja:

- roĉni izkop 2 sond (1x1m) do geološke osnove, makroskopski pregled izkopane zemlje

(zbiranje in sistematizacija vseh najdb iz jam po prepoznanih stratigrafskih enotah);

- dokumentiranje ugotovljene stratigrafije na enem izmed profilov sonde (opisna in

fotografska dokumentacija);

- sondi sta sistematsko razporejeni po obmoĉju tako, da je vzorĉena stratigrafija na vseh

razliĉnih predelih obmoĉja (ravnica, poloţna poboĉja, strma poboĉja, zgornje in spodnje meje

teras oz. jeţ, platoji na najbolj strmih predelih).

Potek dela

Po zakoliĉenju meje obmoĉja ter oznaĉitvi linij preĉnic oz. kvadrantov, je bil izpeljan

podpovršinski pregled. Najdbe, odkrite pri izkopu jam, so bile oznaĉene po pripadnosti

posameznim segmentom preĉnic oz. kvadrantom (npr. A/1). Vse izkopane jame so bile

kasneje zasute (Priloga 1).

Vse izkopane jame so bile zasute, po sanaciji travnika je bil realiziran pregled površine po

preĉnicah z iskalcem kovin (Priloga 1)

V naslednji fazi pregledov sta bili izkopani sondi izkopani do geološke podlage oz. v le-to

poglobljene, globina sond je variirala glede na lego (Priloga 2).

.

Slika 4: Pogled na potek raziskav (foto: S. Hvalec).

Vse faze dela so bile fotografsko dokumentirane. Po konĉanih delih je bil teren povrnjen v

prvotno stanje.


_________________________________________________________________________________________________________________

9

OPIS SOND

Plasti oz. stratigrafske enote (naprej SE) so opisane v stratigrafskem zaporedju od zgoraj

navzdol oz. po ĉasu nastanka od najmlajše proti najstarejši.

Sonda 1

lega: sonda leţi na severovzhodnem delu parcele (Priloga 2);

mere: dolţina 1m, širina 1m, globina 1m;

- v vzhodnem in juţnem profilu so dokumentirane 4 stratigrafske enote:

SE 1 - travna ruša (0 – 0,09m); plast rahlega zelo temno sivkasto rjavega (10YR 3/2)

humoznega glinenega melja.

SE 2 - humus (0,09 – 0,22m); plast drobljivega zelo temno sivkasto rjavega (10YR 3/2)

glinenega melja z 1% pešĉenjakovih lomljencev (do 4cm) ter modernega keramiĉno-

gradbenega materiala.

SE 3 - geološka podlaga tal; (0,22 – 0,66m); plast teţkognetne do poltrdne rumene (5Y 7/6)

meljaste gline z 2% pešĉenjakovih lomljencev (do 3cm).

SE 4 - geološka podlaga tal; (od 0,66m naprej); plast teţkognetne do poltrdne rumene (5Y

7/6) meljaste gline.

Slika 5: Juţni profil sonde 1 (foto: S. Hvalec).


_________________________________________________________________________________________________________________

10

Sonda 2

lega: sonda leţi v severozahodnem vogalu obmoĉja (Priloga 2);

mere: dolţina 1m, širina 1m, globina 0,55m;

- v vzhodnem in juţnem profilu so dokumentirane 3 stratigrafske enote:

SE 1 - travna ruša (0 – 0,1m); plast rahlega zelo temno sivkasto rjavega (10YR 3/2)

humoznega glinenega melja.

SE 2 - humus (0,1 – 0,21m); plast drobljivega zelo temno sivkasto rjavega (10YR 3/2)

glinenega melja z 1% pešĉenjakovih lomljencev (do 2cm).

SE 3 - geološka podlaga tal; (od 0,21 naprej); plast teţkognetne do poltrdne rumene (5Y 7/6)

meljaste gline. Na globini 0,55m se zaĉne pojavljati podtalnica.

Slika 5: Vzhodni profil sonde 2 (foto: S. Hvalec).


_________________________________________________________________________________________________________________

11

NAJDBE

• Med pregledom je bilo obravnavanih 37 najdb (pobrane so bile vse odkrite najdbe, brez

selekcije) (tabeli 3 in 4).

• Najde so bile oprane, pregledane ter razdeljene glede na material (glej tabeli 1 in 2):

lončenina k.g.m. železo zlitina steklo skupaj

sonde 3 6 9

procenti 33,35% 66,65%

jame 4 20 2 1 1 28

procenti 14,0% 72,0% 7,0% 3,5% 3,5%

skupaj 7 26 2 1 1 37

procenti 19,5% 70,0% 5,5% 2,5% 2,5%

Tabela 1: evidentirane najdbe glede na material in kontekst (jama ali sonda).

Iz tabele 1 je razvidno, da je struktura zastopanosti najdb pri dveh razliĉnih principih

vzorĉenja površinske razliĉna. Najdbe pridobljene iz sond obsegajo le lonĉenine in keramiĉni

gradben material v razmerju 1:2. Najdbe pridobljene iz jam obsegajo zraven lonĉenine in

keramiĉnega gradbenega materiala, v razmerju 1:3,5, še kose ţeleza, zlitine in stekla.

Glede ĉasovne opredelitve najdb splošno velja, da je najlaţje opredeljiva lonĉenina. V

primeru obravnavanega sklopa najdb je bilo zaradi ĉasovno prepoznavnega materiala in oblik

mogoĉe z gotovostjo opredeliti tudi veĉino fragmentov k.g.m. (odlomki opek in strešnikov)

ter ţeleznih predmetov (tabela 2).

Datacija

skupaj

Novi

vek Recentno Neopredeljeno

sonde 9 9

procenti 100%

jame 16 11 1 28

procenti 57% 40% 3%

skupaj 25 11 1 37

procenti 67,5% 30,0% 2,5%

Tabela 2: evidentirane najdbe glede na ĉasovno opredelitev in kontekst (jama ali sonda).

Nedvomno je bilo mogoĉe opredeliti 36 najdb:


_________________________________________________________________________________________________________________

12

- novi vek - 25 kosov (67,5%) - lonĉenina, k.g.m, kovina (ţelezni predmeti)

- 20. ali 21. stoletje (recentno) - 11 kosov (30%) - lonĉenina, k.g.m., kovina (ţelezni

predmeti), zlitina, steklo.

- ĉasovno nedoločljiva je bila 1 najdba (2,5%) - kovine (ţelezni predmet).

Podobno kot pri strukturi zastopanosti najdb pri dveh razliĉnih principih vzorĉenja površinske

plasti, gre zaslediti tudi razliko v strukturi zastopanosti najdb glede na ĉasovno pripadnost pri

obeh principih vzorĉenja. Medtem ko je v kontekstu sond pridobljen izkljuĉno novoveški

material, je v kontekstu jam zraven novoveškega materiala, ki sicer prevladuje (57%),

prisoten tudi recenten material.

Vse pridobljene najdbe v celoti izhajajo iz prve podpovršinske plasti (plast pod travnato rušo),

ki je v posameznih sondah oznaĉena kot SE 2.

Med najdbami so se najbolj pogosto pojavljali fragmenti novoveškega keramiĉnega

gradbenega materiala, ki predstavljajo najveĉji deleţ v obravnavanem sklopu najdb. Drugi

najveĉji sklop predstavlja novoveška lonĉenina, kateri sledi recenten keramiĉni gradbeni

material. Ţelezo, zlitina in steklo predstavljajo najmanjši deleţ najdb (tabela 3).

Predhodne arheološke raziskave Hruševo parc. št 1633/4

JAMA lončenina k.g.m. železo zlitina steklo SONDA SE lončenina k.g.m.

A/2 1 (NV) 12 (NV), 2 (N) 1 (N) 1 ¸2 2 (NV) 6 (NV)

B/1 1 (NV) 1 (Re) 2 2 1 (NV)

B/2 2 (NV) 6 (Re) 1 (Re)

1

(Re) SKUPAJ

3 6

SKUPAJ 4 20 2 1 1

9 28

Tabela 3: evidentirane najdbe glede na kontekst (jama ali sonda), material in ĉasovno opredelitev;

(Legenda: k.g.m.-keramiĉno gradbeni material; NV-novi vek;Re-recentno;N-neopredeljeno).

Najdeno gradivo torej v celoti spada v ĉasovna obdobja novega veka ter polpretekle dobe.


_________________________________________________________________________________________________________________

13

INTERPRETACIJA REZULTATA RAZISKAV

Najdeno gradivo, pridobljeno pri obeh naĉinih vzorĉenja (jame in sonde), v celoti spada v

ĉasovni obdobji novega veka ter polpretekle dobe.

Vse najdbe izvirajo iz prve površinske plasti (stratigrafska enota 2), ki predstavlja humus.

Stratigrafska slika, pridobljena na podlagi profilov dveh sond kaţe, da je humus neposredno

odloţen oziroma je nastajal na sami geološki podlagi tal.

Humus je naravna organska plast, ki jo sestavljajo rastlinski in ţivalski ostanki. Najdbe, ki

izvirajo izkljuĉno iz humusa, so lahko priĉa »smetenja« pokrajine (ki je opazna tudi danes).

Rezultat pregleda z iskalcem kovin po preĉnicah (Priloga 1) nakazuje na prisotnost manjše

koliĉine kovinskih predmetov v prostoru obmoĉja pregleda. Glede na najden sortiment

kovinskih najdb (ter opaţeno kontaminacijo površine obmoĉja z razliĉnimi modernimi

kovinskimi predmeti) lahko sklenemo, da tudi kartirane potencialne najdbe izvirajo iz

polpretekle dobe. Pregled z iskalcem kovin je bil v okolici sadnega drevja oviran zaradi

poloţene kovinske mreţe na globini med 10 in 15cm.

Dejstvo, da na celotnem pregledanem zemljišĉu prvo podpovršinsko plast predstavlja humus

priĉa o tem, da je bilo zemljišĉe v preteklosti v rabi kot travnata površina. Na to dejstvo

nakazuje franciscejski kataster za Kranjsko (1823-1869), kjer je to zemljišĉe oznaĉeno kot

travnata površina (slika 6). Raba zemljišĉa je oĉitno ostala nespremenjena do danes, z izjemo

zasaditve sadnih dreves.

Zraven zasaditve sadnega drevja, predstavlja edino antropogeno dejavnost, ki jo je mogoĉe

zaslediti na raziskanem zemljišĉu nasutje za stransko dovozno breţino. Veĉje število

recentnega keramiĉnega gradbenega materiala iz jame B/2 nakazuje, da to nasutje izhaja iz

polpretekle dobe, kar je potrdil tudi investitor Gorazd Popoviĉ.


_________________________________________________________________________________________________________________

14

Slika 6: Lega obmoĉja predhodnih arheoloških raziskav z oznaĉeno lokacijo

na franciscejskem katastru za Kranjsko iz let 1823-1869 (http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l288a04.jpg/).


_________________________________________________________________________________________________________________

15

SKLEP

Zazidljivi del parcele 1633/4, k.o. Šujica ni arheološko najdišĉe. Ker pa leţi znotraj obmoĉja

enote kulturne dedišĉine, ki je varovana z varstvenim reţimom za arheološko dedišĉino,

predlagamo, da je pri samem gradbenem posegu (izkop gradbene jame oz. linij temeljev za

gradnjo stanovanjske hiše) prisoten arheološki nadzor, da se tako izkljuĉi morebitno uniĉenje

neugotovljenih arheoloških ostalin.

Ta sklep velja le za pregledane dele (zazidljivi del) parcele 1633/4 k.o. Šujica in ne izkljuĉuje

moţnosti obstoja arheološkega najdišĉa drugaĉnega tipa v neposredni bliţini.

na lokaciji Šujica (hruševo) - arhej · slovenije, obmoĉna enota ljubljana (št....

Documents