modeliranje in vizualizacija mostne konstrukcije filemodeliranje in vizualizacija mostne...

Aleks Vegi Kalamar

MODELIRANJE IN VIZUALIZACIJA MOSTNE KONSTRUKCIJE

Projektna naloga

Domanjševci, september 2015

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Projektna naloga univerzitetnega študijskega programa


Študent: Aleks VEGI KALAMAR

Študijski program: univerzitetni, Gradbeništvo

Smer: Gradbeništvo

Mentor: doc. dr. Milan Kuhta, univ. dipl. inž. grad.

Lektor: Jože Brišnik

Domanjševci, september 2015

I

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Milanu Kuhti za

pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Prav tako se zahvaljujem Aljoši Klobučarju, ki mi je

pomagal pri modeliranju mostne konstrukcije v

Allplanu.

Posebna zahvala velja staršem, bratu Alenu, sestri Nuši

in punci Staši, ki so me spodbujali.

II


Ključne besede: modeliranje, vizualizacija, Allplan, most

Povzetek

Projektna naloga zajema postopek modeliranja in vizualizacije mostne konstrukcije (nadvoz

Cirknica) v programu Allplan. Opisan je tudi postopek izdelave DMT (digitalni model terena)

in prečnega prereza konstrukcije. V projektni nalogi so podrobno opisani moduli »Mostovi in

nizke gradnje«, »Situacijski načrt«, »Digitalni model terena«, »Predstavitev – animacija« in

»Senčenje«. V sklopu projektne naloge so izdelani tudi film (animacija) in študija osončenja.

III

MODELLING AND VISUALISATION OF A CONSTRUCTION OF A

BRIDGE

Key words: modelling, visualisation, Allplan, bridge

Abstract

My diploma thesis covers the procedure of the modelling and the visualisation of a bridge

construction (the overpass Cirknica) in the computer program called Allplan. The procedure

of the construction of the DMT (digital model of the terrain) and construction of cross-section

is also described. My diploma thesis additionally deals with the following modules: ˝Bridges

and civil constructions˝, ˝Site plan˝, Digital model of the terrain˝, ˝Presentation – Animation˝

and ˝Shading˝. Within my diploma thesis a movie (animation), a study of exposure to the sun.

IV

VSEBINA

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 NAMEN IN CILJ PROJEKTNE NALOGE ............................................................................ 1

1.2 BIM IN ALLPLAN ........................................................................................................ 1

1.3 STRUKTURA PROJEKTNE NALOGE ................................................................................ 2

2 MODELIRANJE MOSTNE KONSTRUKCIJE........................................................... 3

2.1 DOLOČITEV HORIZONTALNE IN VERTIKALNE ZAOKROŽITVE ........................................ 4

2.2 MODELIRANJE GLAVNE NOSILNE KONSTRUKCIJE ...................................................... 13

2.3 MODELIRANJE ROBNIKOV, ROBNEGA VENCA, HODNIKA, ASFALTA, HIDROIZOLACIJE,

PREDNAPETIH KABLOV, PREČNIKA ......................................................................................... 17

2.4 MODELIRANJE PODPORNEGA ZIDU ............................................................................. 19

2.5 MODELIRANJE OGRAJE .............................................................................................. 20

2.6 MODELIRANJE TEMELJNIH BLAZIN, PILOTOV, OVALNIH STEBROV IN LONČNIH

VZDOLŽNIH POMIČNIH LEŽIŠČ ................................................................................................ 21

2.7 MODELIRANJE KRAJNIH OPORNIKOV ......................................................................... 23

2.8 KONSTRUIRANJE TERENA IN NASIPOV........................................................................ 25

2.8.1 Konstruiranje terena ............................................................................................ 25

2.8.2 Konstruiranje nasipov .......................................................................................... 29

2.9 IZDELAVA PREČNEGA PREREZA KONSTRUKCIJE ......................................................... 32

3 VIZUALIZACIJA .......................................................................................................... 39

3.1 NA SPLOŠNO O VIZUALIZACIJI ................................................................................... 39

3.2 ZGODOVINA VIZUALIZACIJE ...................................................................................... 39

3.3 VIZUALIZACIJA V GRADBENIŠTVU ............................................................................. 40

3.4 VIZUALIZACIJA V ALLPLANU .................................................................................... 40

4 VIZUALIZACIJA MOSTNE KONSTRUKCIJE....................................................... 42

4.1 MODUL »ANIMACIJA – PREDSTAVITEV«.................................................................... 42

4.1.1 Določevanje teksture 3D-objektom ...................................................................... 42

4.1.2 Izdelava filma ....................................................................................................... 44

4.1.3 Študija osončenosti ............................................................................................... 45

4.1.4 Upodobitev mostne konstrukcije .......................................................................... 50

V

4.2 MODUL »SENČENJE« ................................................................................................. 51

5 SKLEP ............................................................................................................................. 54

6 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................ 55

7 PRILOGE ....................................................................................................................... 56

7.1 SEZNAM SLIK ............................................................................................................. 56

VI

UPORABLJENE KRATICE

BIM - Building Information Modeling

HVAC - heating, ventilation and air condition

2D - dvodimenzionalen

3D - tridimenzionalen

4D - štiridimenzionalen

CAD - Computer Aided Design

IFC - Industry Fundation Classes

DMT - digitalni model terena

DXF - Drawing exchange Format

PDF - Portable Document Format

Modeliranje in vizualizacija mostne konstrukcije Stran 1

1 UVOD

1.1 Namen in cilj projektne naloge

Namen projektne naloge je modeliranje zahtevne mostne konstrukcije (nadvoz Cirknica) v

programu Allplan in njena vizualizacija. Za modeliranje je potrebno poznavanje konstrukcije

in njenih detajlov. Zaradi zahtevnosti mostne konstrukcije je model nemogoče izdelati z

osnovnimi konstrukcijskimi elementi (stene, plošče), zato bo model narejen z Allplanovim

modulom »Mostovi in nizke gradnje«. Določeni deli konstrukcije bodo izdelani z osnovnimi

geometrijskimi telesi in liki, medtem ko pa bo glavna nosilna konstrukcija zmodelirana z

modulom »Mostovi in nizke gradnje«. Za vizualizacijo mostne konstrukcije se bo uporabil

Allplanov modul »Vizualizacija«. V projektni nalogi bo prikazan postopek vizualizacije

objekta (postopek je podoben ali skoraj enak tudi pri konstrukcijah visokih gradenj).

Cilj projektne naloge je učenje modeliranja in vizualizacije v programu Allplan ter učenje

osnov mostne konstrukcije. Ker so vsa navodila Allplana napisana v tujih jezikih (angleščina

in nemščina), so v projektni nalogi predstavljeni nekateri Allplanovi moduli v slovenskem

jeziku z namenom, da bo projektna naloga pomagala v začetnih problemih tistemu, ki ga bo

zanimalo področje nizke gradnje v Allplanu. Poleg modeliranja konstrukcije je predstavljen

modul »Vizualizacija« v Allplanu. Sama vizualizacija objektov je zelo pomembna, saj si je

včasih iz samih načrtov objekta težko predstavljati končno podobo objekta (sploh pa za

človeka, ki ne deluje v gradbeniški stroki).

1.2 BIM in Allplan

BIM (Building Information Modeling) je »inteligenten« proces, ki temelji na modelu in nam

zagotavlja pomoč pri načrtovanju, izgradnji in upravljanju objektov ter infrastrukture.

Konstrukcija sama je osrednji objekt BIM-modela. BIM-model je neke vrste podatkovna

baza, ki vsebuje vse grafične, geometrijske in alfanumerične parametre ter karakteristične


vrednosti konstrukcije (projekta). Z vnosom geometrijskih in grafičnih podatkov ustvarjamo

in spreminjamo komponente in arhitektonske elemente, poleg tega pa lahko tem objektom

damo dodatne informacije v obliki lastnosti in značilnosti. Na eni strani BIM-model vsebuje

»fizične« komponente in elemente, ki jih lahko geometrijsko modeliramo (stene, plošče in

armatura) in HVAC-elemente (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija) ter drugo opremo

(sanitarni objekti itd.). Na drugi strani pa vsebuje virtualne površine in volumne v obliki

prostorov, ki so potrebni za delovanje, vzdrževanje in upravljanje stavbe. Poleg tega je del

modela tudi struktura projekta, ki jo najdemo v obliki drevesne hierarhične strukture. [1]

Tradicionalno načrtovanje konstrukcij se je dolgo časa nanašalo na tehnično risanje 2D

(prerezi, tlorisi itd.), medtem ko BIM poleg treh osnovnih prostorskih dimenzij (dolžina,

širina in višina) vključuje še čas (četrta dimenzija) in stroške (peta dimenzija). Pri

modeliranju z BIM uporabljamo konstrukcijske elemente (stene, plošče itd.) namesto

običajnih geometrijskih elementov (linija, krog itd.). Najpomembnejša lastnost

BIM-aplikacij je ta, da lahko spreminjamo temeljne parametre konstrukcijskih elementov,

kot sta velikost in material. BIM ne pokriva le področja geometrije, temveč tudi prostorske

zveze, svetlobne analize, geografske analize, količine in značilnosti komponent stavbe. [1]

[8]

Allplan je računalniška BIM/CAD programska oprema nemškega podjetja Nemetschek AG,

ki omogoča 2D- in 3D-načrtovanje konstrukcij in tudi statični izračun. Vsebuje programski

paket za vizualizacijo (CINEMA 4D), poleg osnovnih izmenjevalnih datotečnih formatov za

risbe (DXF itd.) podpira tudi PDF- in IFC-formate. [11]

1.3 Struktura projektne naloge

V drugem poglavju je opisan postopek modeliranja mostne konstrukcije in izdelave prečnega

prereza konstrukcije. Najprej je opisan postopek določevanja horizontalne in vertikalne

zaokrožitve, nato pa še postopek modeliranja konstrukcijskih elementov in izdelave DMT

in nasipov. V tretjem poglavju je napisan kratek opis zgodovine vizualizacije, vizualizacije

v Allplanu in splošen opis vizualizacije. V četrtem poglavju je opisan postopek vizualizacije

v programu Allplan. Podrobno sta opisana modula »Predstavitev – animacija« in

»Senčenje«.


2 MODELIRANJE MOSTNE KONSTRUKCIJE

Preden smo začeli z modeliranjem mostne konstrukcije, je bilo najprej potrebno narediti nov

projekt. To smo naredili z ukazom Nov projekt, odpri projekt. Pojavilo se nam je okno,

kjer smo kliknili »Nov projekt«. Podali smo ime projektu in kliknili »Naprej«, nato smo

kliknili »dokončaj«. Ko smo si ustvarili nov projekt, smo kliknili na ukaz Odpri v

odvisnosti od projekta, kjer smo si pod zavihkom »Struktura zgradbe« uredili strukturo

zgradbe in risarskih datotek (slika 2.1).

Slika 2.1: Struktura zgradbe


Za modeliranje glavne nosilne konstrukcije, robnikov, robnega venca, hodnika, asfalta,

prednapetih kablov in podpornega zidu smo uporabili Allplanov modul za dimenzioniranje

mostov in nizkih gradenj, ki se imenuje »Modelirnik mostov in nizke gradnje«. V ta namen

smo najprej morali določiti horizontalno in vertikalno zaokrožitev konstrukcije.

2.1 Določitev horizontalne in vertikalne zaokrožitve

Najprej smo z ukazom Modificiraj parametre elementov (Moduli Teren Situacijski

načrt Modificiraj parametre elementov) narisali horizontalno zaokrožitev. S klikom na

ukaz Modificiraj parametre elementov se nam je pojavilo okno (slika 2.2), v katerem

smo določili začetno x in y koordinato (izhajali smo iz začetne globalne točke: x = 551

378,28611 m ; y = 167 170,82099 m), dolžino loka, smerni kot začetne točke, radij v začetni

in končni točki in parameter klotoide A (če sta bil začetni in končni radij različna).

Slika 2.2: Okno »Modificiraj parametre elementov«

Ko smo vstavili začetno koordinato x in y smo kliknili na gumb Globalna točka in za

globalno koordinato x in y vstavili začetno globalno točko (referenčno točko). Ko smo

vstavili še ostale parametre, smo kliknili z desnim gumbom na miški . Ustvarila se nam je

prva krivulja (postopek smo ponovili za ostale krivulje). Ko smo vstavili začetno koordinato

x in y ostalih krivulj, smo najprej kliknili na gumb Delta točka, nato smo kliknili na

končno točko prejšnje krivulje. Postopek smo ponavljali, dokler nismo narisali vseh

elementov (krivine, prehodnice in preme). Kot naslednje smo uporabili ukaz Povezani

element. Najprej smo kliknili na prvi element, nato smo dvakrat kliknili z desno tipko na

miški (slika 2.3). Označili so se nam še ostali elementi. Na koncu smo ponovno kliknili z

desno tipko na miški in dobili smo »Povezani element«.


Slika 2.3: Postopek določevanja povezanega elementa

Kot naslednje smo odprli podlago »Vzdolžni profil ceste«, kjer smo z ukazom Poreži

črte po elementu odrezali vzdolžni profil ceste na profilu 10. Nato smo z ukazom Povečaj,

pomanjšaj skrčili profil ceste v y smeri za 10-krat (za faktor x smo vpisali 1, za faktor y pa

0,10), saj je profil v y smeri narisan v merilu 1:100. Na koncu smo črte in krivulje povezali

v »Povezan element« z uporabo ukaza Povezani element . Dobili smo niveletni potek

ceste. Vzdolžni profil ceste smo potem premaknili v prazno risarsko datoteko, ki smo jo

poimenovali »Vzdolžni profil odseka«.


Kot naslednje je bilo potrebno horizontalno zaokrožitev stacionirati. Ker pa smo v našem

primeru imeli napačno smer oznake, smo morali z ukazom Modificiraj povezani element

spremeniti smer oznake na K Z (slika 2.4). Horizontalno zaokrožitev smo nato izvozili z

ukazom Uvozi, izvozi datoteko s točkami (slika 2.5).

Slika 2.4: Okno »Modificiraj povezani element«

Slika 2.5: Okno »Uvozi, izvozi datoteko s točkami«

Za datotečni tip smo izbrali »Povezani element«. Kliknili smo na gumb »Uporabi«, nato smo

označili »Povezan element« in ga shranili pod imenom »Horizontalna zaokrožitev« (pod

imenom »Horizontalna zaokrožitev« smo ga shranili zato, ker je potrebno pri modelirniku

mostov in nizke gradnje posebej uvoziti horizontalno zaokrožitev, t. j. ».re1« format, in

vzdolžni profil ceste, t. j. ».lpr« format, pri katerih pa nam program upošteva višine profila).

Ker smo horizontalno zaokrožitev že izvozili, smo kot naslednje morali določiti še vzdolžni

profil ceste. Najprej smo horizontalno zaokorožitev skopirali v prazno datoteko, ki smo jo

poimenovali »Trasa«, ter jo nastavili kot »Aktivna«. Kot »Aktivna v ozadju« smo si nastavili

»Vzdolžni profil odseka«. Z ukazom Stacioniraj element smo najprej naredili stacionaže


na razmaku 1 m. Višino horizontalne zaokrožitve smo določili z ukazom Modificiraj

višino točke terena, kjer smo najprej označili horizontalno zaokrožitev, nato še vzdolžni

profil odseka, za »Višina od točke« smo vpisali višino naše globalne točke, in sicer 271,75

m. S tem smo definirali os ceste za našo mostno konstrukcijo. Nato smo z ukazom

(Delne) vzporednice povezanemu elementu narisali vzporednice naši osi ceste. Za referenčni

element smo izbrali naš »Povezan element«. Za razdaljo smo vpisali vrednost 2,50 m (širina

voznega pasu) in določili levo stran ter vpisali za število elementov 1. Program nam je narisal

vzporednico. Analogno smo naredili še za desno stran. Enak postopek smo naredili še za

bankino, vendar smo v tem primeru za referenčni element izbrali levi oz. desni rob ceste. Za

širino bankine smo vpisali 0,75 m, za število elementov pa 1. Tako smo dobili 5 vzporednih

elementov (slika 2.6).

Slika 2.6: Določevanje vzporednic povezanemu elementu

Sedaj je bilo potrebno določiti še prečne nagibe voznih pasov in bankin. To smo naredili z

ukazom Pravokotnica skozi stacionažo, kjer smo najprej označili os ceste, nato pa smo

vstavili prečni naklon v %, ki je za levi vozni pas znašal 2,5 %, za desni vozni pas pa -2,5 %

(slika 2.7)


Slika 2.7: Določevanje prečnih naklonov voznih pasov

Analogno smo naredili še za bankine, vendar smo v tem primeru za referenčni element

izbrali levi oz. desni rob voznega pasu (slika 2.8). Prečni naklon je na obeh straneh znašal 6

%.


Slika 2.8: Določevanje prečnih naklonov bankin


Izrisala se nam je trasa (slika 2.9).

Slika 2.9: Trasa

Sedaj smo morali narediti vzdolžni profil ceste. Traso smo najprej skopirali v prazno

datoteko z imenom »Vzdolžni profil ceste« in jo nastavili kot »Aktivno«. Z ukazom

Poveži, optimiraj trikotno mrežo smo točke trase povezali v DMT. Nato smo z ukazom

Prerez profila naredili vzdolžni profil ceste. Najprej smo kliknili na DMT, potem se nam je

pojavilo okno (slika 2.10), kjer smo spremenili »Tip profila« na »Vzdolžno«.

Slika 2.10: Okno »Prerez profila«

Potem smo kliknili na os ceste (v roza barvi se nam je izrisal potek vzdolžnega preseka

profila – slika 2.11).


Slika 2.11: Določitev osi ceste

Kot naslednje smo si nastavili izometrični pogled, nato smo kliknili ukaz Izvleček

profila. Označili in pozicionirali smo izvleček profila v tlorisnem pogledu. Izrisal se nam je

vzdolžni profil ceste (slika 2.12).

Slika 2.12: Del vzdolžnega profila ceste


S klikom na gumb Uvozi, izvozi datoteko s točkami smo izvozili vzdolžni profil ceste

(slika 2.13). Za »Datotečni tip« smo izbrali »Vzdolžni profili«. Kliknili smo na gumb

»Uporabi«, označili v izometričnem pogledu vzdolžni profil in ga nato shranili pod imenom

»Vzdolžni profil ceste«.

Slika 2.13: Okno »Uvozi, izvozi datoteko s točkami«

S tem smo končali postopek določevanja horizontalne in vertikalne zaokrožitve.


2.2 Modeliranje glavne nosilne konstrukcije

Za modeliranje mostne konstrukcije smo uporabili ukaz Modelirnik mostov in nizke

gradnje (Moduli Dodatni moduli Mostovi in nizka gradnja Modelirnik mostov in

nizke gradnje). Ko smo kliknili na ukaz Modelirnik mostov in nizke gradnje se nam je

pojavilo okno (slika 2.14), kjer smo najprej uvozili traso z ukazom Uvozi traso (slika

2.15).

Slika 2.14: Modelirnik mostov in nizke gradnje


Slika 2.15: Uvoz trase

Za traso v tlorisu smo izbrali izvoženo datoteko z imenom »Horizontalna zaokrožitev« (.re1

format). Določili smo odmik stacionaže na 1 m. Za prerez profila trase smo izbrali izvoženo

datoteko z imenom »Vzodlžni profil ceste« (.lpr format). Nato smo kliknili »V redu« in

dobili smo traso (3D-krivuljo). S klikom na gumb »Shrani« smo shranili traso pod imenom

»Trasa«.

S klikom na gumb Vstavi novo definicijo preseka smo začeli definirati presek glavne

nosilne konstrukcije mostu. Presek glavne nosilne konstrukcije smo določili z ukazom

Vstavi predhodno definirano varianto preseka, kjer smo izmed štirih najbolj pogostih oblik

mostnih konstrukcij izbrali »Gredasto ploščo«. Pojavilo se nam je okno (slika 2.16), kjer

smo vstavili vse parametre širin, višin in naklonov.


Slika 2.16: Določevanje parametrov širin, višin in naklonov glavne nosilne konstrukcije

Presek smo dodelali z ukazom Poligon. Ko smo končali s spremembo preseka, smo

kliknili »Shrani in konec«. Na koncu smo še določili referenčno točko s klikom na ukaz

Definiraj referenčno točko. Referenčno točko smo določili preko položaja v preseku (slika

2.18). Na koncu smo vse skupaj shranili pod imenom »Glavna nosilna konstrukcija« in

izvozili z ukazom Izvozi traso. Ker je trasa potekala skozi celoten potek osi ceste, je bilo

potrebno del konstrukcije prerezati. Preden pa smo želeli konstrukcijo prerezati, smo jo

morali pretvoriti v 3D-telo (uporabili smo ukaz Pretvori elemente in izbrali način

pretvorbe »Modelirnik mostov, nizke gradnje v 3D telesa«). Ko je bila konstrukcija

pretvorjena v 3D-telo, smo je prerezali z ukazom Prereži 3D telo z ravnino.


Slika 2.17: Presek glavne nosilne konstrukcije mostu

Slika 2.18: Definiranje referenčne točke


2.3 Modeliranje robnikov, robnega venca, hodnika, asfalta, hidroizolacije,

prednapetih kablov, prečnika

Robnike, robni venec, hodnik, asfalt, hidroizolacijo, prednapete kable, prečnika smo

zmodelirali na enak način kot glavno nosilno konstrukcijo (izhajali smo iz datoteke »Trasa«,

kjer je določen potek osi ceste). Presek elementov smo določili z ukazom Poligon. Na

koncu smo določili še pozicijo referenčne točke. Ker je trasa potekala skozi celoten potek

osi ceste, je bilo potrebno del konstrukcije prerezati. Preden pa smo želeli konstrukcijo

prerezati, smo jo morali pretvoriti v 3D-telo (uporabili smo ukaz Pretvori elemente in

izbrali način pretvorbe »Modelirnik mostov, nizke gradnje v 3D telesa«). Ko je bila

konstrukcija pretvorjena v 3D-telo, smo je prerezali z ukazom Prereži 3D telo z ravnino.

Slika 2.19: Definicija preseka robnikov, robnega venca in hodnika


Slika 2.20: Definicija asfalta

Slika 2.21: Definicija hidroizolacije


Slika 2.22: Definicija prednapetih kablov

Slika 2.23: Prečnik

2.4 Modeliranje podpornega zidu

Za modeliranje podpornega zidu smo uporabili ukaz Modelirnik mostov in nizke gradnje,

kjer smo najprej kliknili gumb »Odpri« in odprli datoteko z imenom »Trasa«. Nato smo z

ukazom Poligon posebej določili presek za podporni zid in peto podpornega zidu

(posebej smo definirali štiri različne preseke podpornega zidu). Z ukazom Definiraj

referenčno točko smo določili referenčno točko. Potem smo z ukazom Izvozi traso

izvozili podporni zid in nato še peto podpornega zidu. Ker je trasa potekala skozi celoten


potek osi ceste, je bilo potrebno del konstrukcije prerezati. Preden pa smo želeli konstrukcijo

prerezati, smo jo morali pretvoriti v 3D-telo (uporabili smo ukaz Pretvori elemente in

izbrali način pretvorbe »Modelirnik mostov, nizke gradnje v 3D telesa«). Ko je bila

konstrukcija pretvorjena v 3D-telo, smo je prerezali z ukazom Prereži 3D telo z ravnino.

Slika 2.24: Podporni zid

2.5 Modeliranje ograje

Ograjo smo naredili z ukazom Ograja (Moduli Arhitektura Osnove: Stene,

odprtine, gr. elementi Ograja). Najprej smo si morali z ukazom 3D črta narisati

krivuljo (potek ograje). Nato smo kliknili ukaz Ograja. Odprlo se nam je okno »Ograja«

(slika 2.25), kjer smo kliknili gumb »Lastnosti ograje«.

Slika 2.25: Modelirnik ograj


Odprlo se nam je okno »Ograja – lastnosti« (slika 2.26), kjer smo izpolnili parametre za

stojke, polje in oprijemalo. Prečni prerez za oprijemalo smo narisali z ukazom »Črta«. Ko

smo določili vse parametre ograje smo poklikali narisano krivuljo in na koncu kliknili »Esc«

na tipkovnici.

Slika 2.26: Lastnosti polja ograje

2.6 Modeliranje temeljnih blazin, pilotov, ovalnih stebrov in lončnih vzdolžnih

pomičnih ležišč

Kot naslednje smo morali zmodelirati še temeljne blazine, pilote ovalne stebre in lončna

vzdolžna pomična ležišča.

Za modeliranje temeljnih blazin smo najprej uporabili ukaz Kvader (Moduli Dodatni

moduli 3D-modelirnik Kvader), s katerim smo določili spodnji del temeljne blazine.

Ker pa temeljne blazine niso oblike kvadra, smo za dopolnitev temeljnih blazin uporabili

ukaz 3D ploskev kjer smo narisali dva trikotnika (najprej smo si nastavili izometrični


naprej) in ju nato izvlekli z ukazom Izvleci. Med trikotnikoma smo zmodelirali še manjši

kvader.

Slika 2.27: Temeljna blazina

Pilote smo zmodelirali z ukazom Valj. Premer pilotov je znašal 120 cm, dolžine pa so se

razlikovale od osi do osi.

Ovalne stebre smo narisali z ukazom 3D ploskev, kjer smo najprej narisali pravokotnik

širine 120 cm in dolžine 80 cm, nato smo z istim ukazom narisali še dva kroga z radijem 60

cm. Potem smo z ukazom Združi telesa združili vse tri like, ki smo jih v prejšnjem koraku

narisali (Kliknili smo na ukaz Združi telesa. Označili smo vse like, ki smo jih želeli

združiti, in na koncu smo kliknili z desno tipko na miški . Združili smo tri like v enega.),

nato pa smo z ukazom Izvleci določili še višine stebrov, ki so se od prereza do prereza

razlikovale.


Slika 2.28: Ovalni steber

Za štiri prečne prereze je bilo potrebno zmodelirati še pomična ležišča. Zmodelirali smo jih

z ukazom Kvader in Valj.

Slika 2.29: Lončno vzdolžno pomično ležišče

2.7 Modeliranje krajnih opornikov

Krajne opornike smo modelirali z ukazi Kvader, 3D ploskev in Izvleci.


Slika 2.30: Krajni opornik

Slika 2.31: Ležišče, ovalni steber, temeljna blazina in pilota


2.8 Konstruiranje terena in nasipov

2.8.1 Konstruiranje terena

Točke terena smo uvozili iz AutoCAD-ove datoteke. To smo naredili z ukazom »Uvozi

AutoCAD podatke« (Datoteka Uvozi podatke Uvozi AutoCAD podatke). Nato smo

izbrali datoteko, katere končnica je *.dxf ali *.dwg. Pojavilo se nam je okno (slika 2.32),

kjer bi lahko s klikom na gumb »Spremeni« spremenili lastnosti pisav in črt. Podatki, ki smo

jih uvozili so bili na enakih koordinatah kot so bili v programu AutoCAD.

Slika 2.32: Uvoz AutoCAD podatkov

Uvožen teren je bil sestavljen iz linij, ki so med seboj povezane in tvorijo 3D-elemente, zato

je bilo potrebno najprej 3D-elemente pretvoriti v DMT-elemente. To smo naredili z ukazom

3D-elemente v DMT-elemente. Nato smo v »Struktura zgradbe« poiskali našo prazno

datoteko z imenom »DMT« in jo odkljukali, na koncu je bilo potrebno izbrati 3D-elemente,

ki smo jih želeli pretvoriti v DMT-elemente (označili smo naš teren). V našem primeru je

bil teren zelo natančno definiran (posledično je bilo veliko število točk), zato nam je program

izpisal opozorilo (slika 2.33).


Slika 2.33: Allplanovo opozorilo

Ker smo presegli maksimalno število točk, smo razdelili naš teren z dvema linijama (slika

2.35) teren smo tlorisno razdelili na tri dele.

Slika 2.34: Teren


Slika 2.35: Razdeljen teren

Znova smo uporabili ukaz 3D-elemente v DMT-elemente (postopek ponovimo), vendar

smo sedaj izbrali enega izmed treh razdeljenih delov (slika 2.36).

Slika 2.36: Izbran del terena

Ko je program pretvoril 3D-elemente v DMT-elemente (prvega izmed treh delov), se nam

je ponovno pojavilo okno »Izberi ciljno datoteko za DMT-element«, nato smo ponovno

izbrali datoteko »DMT« in kliknili »Ok«. Pojavilo se nam je okno (slika 2.37), kjer smo


označili »Dodaj« in kliknili »V redu«. Sedaj smo označili še drugega izmed treh delov.

Analogno smo naredili še s tretjim delom.

Slika 2.37: Dodajanje DMT elementov k datoteki z že obstoječimi DMT-elementi

Kot je razvidno iz slike 2.38, je prišlo na stikih med dvema razdeljenima deloma do

podvajanja točk (dvojnikov), ki jih je bilo potrebno izbrisati.

Slika 2.38: Podvajanje točk

Še preden pa smo izbrisali dvojnike, je bilo potrebno najprej uporabiti ukaz Razpusti

DMT, s katerim smo razpustili DMT. Nato smo z ukazom Izbriši dvojnike (Moduli

Splošni 2D moduli Izbriši dvojnike) izbrisali dvojnike. Označili smo naš teren in pojavilo

se nam je okno (slika 2.39). Za vsak slučaj smo postopek ponovili (izpisati se nam mora: »0


Element(i) so bili izbirsani«). Na koncu smo uporabili ukaz Poveži, optimiraj trikotno

mrežo s katerim smo ustvarili DMT-elemente.

Slika 2.39: Število izbrisanih dvojnikov

2.8.2 Konstruiranje nasipov

Kot zadnje dejanje pri modeliranju mostne konstrukcije je bilo potrebno narediti še nasipe.

Nasipe smo naredili z ukazom Splošna brežina (Moduli Teren Digitalni model

terena Splošna brežina). Najprej smo si nastaviti datoteko »DMT« kot »Aktivna«, kot

»Aktivna v ozadju« pa smo si nastavili datoteki »Trasa« in »Tloris objekta«. Kot prvo smo

kliknili na ukaz Splošna brežina, nato smo po zahtevi programa kliknili na DMT.

Pojavilo se nam je okno (slika 2.40), kjer smo lahko izbrali med dvema opcijama vnosa, in

sicer »Površina« in »Rob«. Izbrali smo opcijo vnosa »Površina«.

Slika 2.40: Opcije vnosa

Nastavili smo si tlorisni pogled in vrsto pogleda na »Žični« ter nato kliknili prvo točko.

Pojavilo se nam je okno (slika 2.41), kjer smo izbrali »Poligoniziraj celoten element«.


Slika 2.41: Opcije vnosa

Nato smo poligonizirali površino (v našem primeru so tlorisno gledano bili to pravokotniki)

in kliknili »Esc« na tipkovnici. Pojavilo se nam je okno (slika 2.42), kjer smo sedaj morali

določiti naklone nasipov.

Slika 2.42: Določevanje naklonov nasipa in izkopa

Postopek vpisovanja naklonov nasipov je prikazan na spodnji sliki.

Slika 2.43: Postopek vpisovanja naklonov nasipa


1. vpišemo naklon nasipa (naklon bo veljal za območje med prvo točko in točko 2.)

2. kliknemo na naslednjo vogalno točko pravokotnika

3. vpišemo naklon nasipa (naklon bo veljal za območje med točkama 2. in 4.)


5. vpišemo naklon nasipa (naklon bo veljal za območje med točkama 4. in 6.)


7. vpišemo naklon nasipa ((naklon bo veljal za območje med točkama 6. in 8./prva

točka)

8. kliknemo na zadnjo vogalno točko pravokotnika (prvo točko)

Končni rezultat konstruiranja nasipov je viden na spodnji sliki.

Slika 2.44: Nasip (v »Žični« vrsti pogleda)


2.9 Izdelava prečnega prereza konstrukcije

Najprej smo si dodelili prazno risarsko datoteko, ki smo jo poimenovali »Prečni prerez« in

jo nastavili kot »Aktivna«. Poleg tega smo si datoteke, v katerih so zmodelirani

konstrukcijski elementi, nastavili kot »Aktivna v ozadju«. Potek prereza smo naredili z

ukazom Določi potek prereza. Pojavilo se nam je okno »Določi potek prereza«, kjer smo

kliknili na gumb »Lastnosti«. Pojavilo se nam je okno (slika 2.45), kjer smo vstavili »Ime

prereza«, »Zgornji rob« in »Spodnji rob« ter nato kliknili »V redu«.

Slika 2.45: Okno »Arhitekturni prerez«

Nato smo vnesli prvo in drugo točko poteka prereza. Ko nas je program vprašal za naslednjo

točko, smo kliknili tipko »Esc« na tipkovnici in določili globino oz. smer gledanja (slika

2.46).


Slika 2.46: Določevanje globine oz. smeri gledanja

S tem smo določili potek prereza.

Kot naslednje smo kliknili na ukaz Odpri v odvisnosti od projekta, kjer smo kliknili na

gumb »Struktura zgradbe« in na desni strani okna pod zavihkom »Izpeljave strukture

zgradbe« dodelili datoteko v strukturo »Prerezi« (slika 2.47).

Slika 2.47: Okno »Odpri v odvisnosti od projekta«


Nato smo z desno tipko na miški kliknili na datoteko in izbrali »Izvorne risarske datoteke za

prerez«. Označili smo vse potrebne datoteke in kliknili na gumb »Ok«. Preden smo

nadaljevali s postopkom, smo si nastavili vrsto izrisa. S klikom na napis »Nastavi…« (slika

2.48) se nam je pojavilo okno, kjer smo pod zavihkom »Vrsta izrisa« definirali novo vrsto

izrisa (slika 2.49).

Slika 2.48: Napis »Nastavi«

Slika 2.49: Okno »Plast«


Vse plasti smo nastavili kot »Vidna« in kliknili na gumb »Definiraj, modificiraj vrsto izrisa«,

kjer smo nato kliknili »Nova vrsta izrisa«. Pojavilo se nam je okno, kjer smo za ime vrste

izrisa vpisali »Prečni prerez« in nato kliknili »V redu«. Zaprli smo okno »Plast« in kliknili

na ukaz Odpri v odvisnosti od projekta. Ponovno smo z desno tipko na miški kliknili na

risarsko datoteko, vendar smo sedaj izbrali »Nastavitev plasti, vrsta izrisa (Aktualno)«.

Pojavilo se nam je okno (slika 2.50), kjer smo označili »Uporabi vrsto izrisa« in izbrali vrsto

izrisa z imenom »Prečni prerez«.

Slika 2.50: Nastavitev vrste izrisa

Z desno tipko na miški smo ponovno kliknili na risarsko datoteko in izbrali »Nastavitve

prereza«. Pojavilo se nam je okno (slika 2.51), kjer smo določili nastavitve in nato kliknili

na gumb »V redu«.


Slika 2.51: Okno »Nastavitve za izračun skritih robov«

Ko smo vstavili vse nastavitve za prerez, smo z desno tipko na miški kliknili na risarsko

datoteko in izbrali »Izdelaj prerez«. Pojavilo se nam je okno (slika 2.52), kjer smo izbrali

naš prerez (z oznako »A«) in kliknili »V redu«.

Slika 2.52: Izbor prereza


Risarska datoteka je dobila ime »Prerez: A (Rezultat izračuna skritih robov)«. Kot naslednje

smo zaprli vse risarske datoteke pod zavihkom »Struktura zgradbe« (slika 2.53) in nastavili

risarsko datoteko 2000 Prerez: A (Rezultat izračuna skritih robov) kot »Aktivna«.

Slika 2.53: Okno »Odpiranje v odvisnosti od projekta«

S klikom na gumb »Zapri« zapremo okno »Odpiranje v odvisnosti od projekta«. Nastavimo

si tlorisen pogled in »Žično vrsto pogleda in pojavi se nam prečni prerez (slika 2.54).


Slika 2.54: Dobljen prečni prerez


3 VIZUALIZACIJA

3.1 Na splošno o vizualizaciji

3D-vizualizacija pomeni transformacijo tehniške risbe in dvodimenzionalnih podatkov v

tridimenzionalen virtualni model. 3D-podatki so lahko prosto modelirani v 3D programu ali

pa se uvozijo obstoječi CAD-podatki. Določeni elementi, kot tudi pripadajoči parametri, so

pri tem posamično in razvrščeno shranjeni. Tridimenzionalen virtualni model se lahko prosto

spreminja s spreminjanjem parametrov modela. K vizualizaciji je zelo pripomogel hiter

razvoj računalniške tehnologije. Glavni namen vizualizacije je, da s pomočjo računalniške

grafike posredujemo informacije na učinkovit in razumljiv način. [10]

3.2 Zgodovina vizualizacije

Področje vizualizacije izhaja iz začetkov računalniške grafike, ko so s pomočjo računalniške

grafike naredili prve grafe. Največji preskok na področju vizualizacije se je zgodil leta 1987,

ko se je pojavilo poročilo Ameriške znanstvene fundacije (NSF) Visualization in Scientific

Computing avtrojev Maxine D. Brown, Bruce H. McCormick in Thomas A. DeFanti, v

katerem so poudarili potrebo po novih računalniških načinih vizualizacije. Zaradi hitre rasti

računske moči računalnikov in večjih ter kompleksnih numeričnih modelov je bil končni

rezultat velika količina podatkov. Za obdelavo in predstavitev te velike količine podatkov so

bile potrebne napredne računalniške grafične tehnike. Ker se je na začetku vizualizacija

uporabljala le v znanstveni in inženirski praksi za računalniško modeliranje in simuliranje

kot del procesa, so je poimenovali znanstvena vizualizacija. Kasneje se je uporaba

vizualizacije razširila tudi na druga področja (gospodarstvo). V 90-letih prejšnjega tisočletja

se je začelo to novo področje raziskovanja, poimenovali so ga informacijska vizualizacija za

podporo analizi v različnih aplikacijah. [9]


3.3 Vizualizacija v gradbeništvu

Branje načrtov in risb za naročnika zna biti velikokrat velik problem, predvsem če naročnik

ne deluje v gradbeni stroki, zato je vizualizacija gradbenih objektov zelo dobrodošla, saj nam

tehnika 3D vizualizacije omogoča, da naročnik vidi objekt, še preden je zgrajen in se dodobra

seznani s podobo gradbenega objekta (pri tem se izogne morebitnim neprijetnim

presenečenjem). Vizualizira se lahko kakršen koli objekt v gradbeništvu (od mostov,

kanalizacij, vodovodov, stanovanj itd.).

3.4 Vizualizacija v Allplanu

V programu Allplan obstajajo trije moduli za Vizualiziranje konstrukcij (objektov) in sicer:

- modul »Barvanje«,

- modul »Senčenje« in

- modul »Animacija – predstavitev«.

Modula »Barvanje« in »Senčenje« delujeta na podlagi vektorske grafike, medtem ko modul

predstavitev – animacija uporablja grafiko na podlagi »pikslov«. Za vektorske datoteke

pravimo, da so »inteligentne«, saj ko vektorje spreminjamo ali se jim približujemo, le-ti

ostanejo kljub temu matematično natančni. Kot je bilo povedano že prej, temelji modul

predstavitev – animacija na podlagi »pikslov«, kar pomeni, da ne moremo upodobiti

povečane slike tako, da ne bi izgubili kvalitete (slika se nam ob povečavi popači). Pri modulu

predstavitev – animacija se uporabljajo rastrske slike (ang. Bitmaps), ki vsebujejo serijo

posamičnih slikovnih elementov, imenovanih »piksel«. Vsak posamezen piksel je izračunan

ločeno, tako da čim večja je resolucija (večje število pikslov) in čim globlja je barva, tem

dalj časa je potrebnega za izračun in večja je zahteva po močnejši strojni opremi. Z večjo

resolucijo je slika boljše kakovosti, saj je sestavljena iz večjega števila pikslov. Če želimo

upodobiti rastrsko sliko, moramo prej izdelati 3D-model. [5] [6]

Modul »Animacija – predstavitev«

Allplan upodobi naš model na podlagi vseh parametrov, ki smo jih določili za postavitev

kamere, površine in svetila. Efekti, ki jih lahko dosežemo, so zelo odvisni od izbrane metode


upodobitve. Za vse metode pa velja, da čim boljša je kakovost in čim večje je območje

upodobitve, tem dalj časa poteka proces upodobitve. V Allplanu lahko izberemo dva načina

izračuna senc, in sicer Global illumination {IR} in Global Illumination {IR + QMC}. Med

sabo se razlikujeta v tem, da je prvi način primeren predvsem za notranje prostore (osvetljene

z umetno svetlobo), medtem ko je drugi način primeren predvsem za upodobitev zunanjih

prostorov (osvetljene z naravno svetlobo). GI {IR + QMC} se lahko uporabi tudi za

upodobitev notranjih prostorov. Razlika med načinoma izračuna senc je, da je način GI {IR

+ QMC} natančnejši, zato je potreben daljši čas izračuna. [6]

Modul »Senčenje«

Modul senčenje ponuja orodja, s katerimi lahko ustvarimo slike (za potrebe predstavitve), ki

temeljijo na 3D-podatkih. Pri izračunu senc program Allplan napolni površine 3D-modela z

barvami, upošteva pa tudi osvetlitev in metanje senc. Končni rezultat so vektorske slike. [5]

Modul »Barvanje«

Modul animacija ponuja orodja, s katerimi lahko elementom določimo polnilo, lahko pa tudi

določimo barvo zapolnjeni črti. Poleg tega obstaja ukaz, s katerim lahko naredimo »File

Show«. [5]


4 VIZUALIZACIJA MOSTNE KONSTRUKCIJE

4.1 Modul »Animacija – predstavitev«

4.1.1 Določevanje teksture 3D-objektom

Ker nismo želeli, da bi bili naši objekti v smislu teksture oz. barve enolični, obstajata dva

ukaza v Allplanu, s katerima lahko določimo teksturo elementom (lastnosti površin), in sicer

Nastavi lastnosti površin in Dodeli proste površine 3D, arhitekturnim elementom.

Preden smo spremenili teksturo mostne konstrukcije z ukazom Dodeli proste površine

3D, arhitekturnim elementom, je bilo potrebno najprej mostno konstrukcijo spremeniti iz

»Modelirnik mostov, nizke gradnje« v »3D-telesa« (to smo storili že pri modeliranju

konstrukcijskih elementov). Ko smo kliknili na ukaz Dodeli proste površine 3D,

arhitekturnim elementom, se nam je pojavilo okno (slika 4.1), kjer smo nato poiskali teksturo

asfalta in betona v katalogu tekstur (Pisarna 30YearEdition Materiali).

Slika 4.1: Dodeli proste površine 3D-elementom


Za določene konstrukcijske elemente pa smo si ustvarili lastno površino, in sicer s klikom

na gumb »Nova površina«. Pojavilo se nam je okno (slika 4.2), kjer smo določili parametre

(barva, tekstura, difuzno zrcaljenje, prosojnost itd.).

Slika 4.2: Nova površina

Ob kliku na pravokotnik ob napisu »Barva« smo izbrali barvo elementu (izbrali bi lahko

med več kot 16 milijoni odtenki barv RGB), Allplan je nato uporabil izbrano barvo za

prikaz površine v animaciji in upodobitvi. Določili smo difuzno zrcaljenje (svetloba, ki jo

površina absorbira - 100 % pomeni, da površina svetlobe ne absorbira, 0 % pa, da površina

absorbira celotno svetlobo). Naslednji parameter je bil prosojnost. Prosojnost v % pomeni

odstotek svetlobe, ki lahko prodre skozi površino (100 % prosojnost pomeni, da je objekt

neviden).


4.1.2 Izdelava filma

Za izdelavo filma moramo najprej določiti pot kamere. To smo naredili s klikom na gumb

Odpri v odvisnosti projekta, kjer smo najprej dodelili ime prazni datoteki (poimenovali

smo jo »Pot kamere«) in jo nastavili kot »Aktivno« ter kliknili »Zapri«. Najprej smo si

nastavili tlorisni pogled (kliknili smo na gumb Projekcija v orodni vrstici ter izbrali

»Tloris«). Kot naslednje smo kliknili na ukaz 3D črta (Moduli Dodatni moduli

3D-modelirnik 3D črta). Izbrali smo 3D mnogokotnik, določili koordinate točke na

sredini, nato smo določili še koordinate smerne točke in naslednje vogalne točke poligonalne

površine ter na koncu vpisali še število vogalov našega mnogokotnika in vogalno

točko/vogalni radij. Če bi želeli, da bi se višina pogleda v animaciji spreminjala, bi uporabili

ukaz Zavrti 3D elemente in bi zavrteli našo pot kamere. Ko smo narisali pot kamere, je

bilo potrebno postaviti potek kamere. Najprej smo si nastavili 2 + 1 okno z animacijo. Nato

smo kliknili na ukaz Postavi potek kamere (slika 4.3).

Slika 4.3: Potek kamere

Ker še nismo imeli nobenega poteka kamere, smo kliknili na gumb »Novi potek kamere«.

Določili smo »Ime kamere« in nastavili »Velikost ikone« za kamero na »Velika«, nato pa

smo kliknili na gumb »Izvedi«. V izometriji od spredaj/levo smo kliknili na eno od stranic

mnogokotnika (narisanega v prejšnjem koraku). S tem smo določili položaj prve kamere,


nato pa smo v tlorisu prestavili točko na objekt in jo primerno pozicionirali. Postopek smo

ponovili za vse položaje kamere in na koncu kliknili »Esc« na tipkovnici. Za preverbo

pozicije posamezne kamere smo se z miško približali številki pozicije kamere (katero smo

želeli preveriti) in kliknili Prikaži položaj kamere v aktivnem oknu. Ker sta prva in zadnja

kamera enaki (imata enake nastavitve), smo najprej za prvo kamero uporabili ukaz

Prikaži položaj kamere v aktivnem oknu, za zadnjo kamero pa smo uporabili ukaz

Prevzemi nastavitve kamere iz aktivnega okna prva in zadnja kamera imata enake

nastavitve. Če bi želeli vstaviti še več kamer bi morali klikniti na gumb »Vstavi nove

kamere«. Če pa bi želeli izbrisati celoten potek kamere, bi morali klikniti na gumb »Izbriši

potek kamere«. Spremenili bi lahko tudi položaj posamezne kamere, in sicer tako, da bi

kliknili na določen položaj kamere. Odprlo bi se nam okno »Uredi kamero«, kjer bi lahko

kamero premaknili z ukazom »Premakni kamero«. Lahko bi jo zavrteli z ukazom »Zavrti

kamero« ali pa bi jo izbrisali z ukazom »Izbriši kamero«. Potek kamere smo shranili s klikom

na gumb »Shrani med priljubljene«. Ko smo nastavili vse kamere pravilno, smo kliknili »V

redu«, da smo zaprli okno »Uredi potek kamere«, na koncu pa smo še kliknili na gumb

»Zapri«, da smo zaprli okno »Potek kamere«.

Naslednji korak je bil snemanje filma. Film smo posneli z ukazom Posnemi film. Ob kliku

na ukaz se nam je odprlo okno, kjer sta bili za nas predvsem dve zanimivi možnosti, in sicer

»Iz poteka kamere« in »Študija osončenja«. Izbrali smo gumb »Iz poteka kamere«. Najprej

smo določili potek kamere, ki smo ga želeli spremeniti v film. Film smo shranili tako, da

smo kliknili v pravokotnik ob napisu »Ime« in shranili AVI-film na naš računalnik. Izpolnili

smo še druge parametre (za izračun lahko uporabimo Animacija in »Render«). Kliknili smo

na gumb »V redu« in film se nam je posnel.

4.1.3 Študija osončenosti

Študijo osončenosti smo naredili z upodobitvijo slik. Najprej smo si nastavili lokacijo, čas

in datum upodobitve. To smo naredili z ukazom Okolica (slika 4.4). Upodobitev smo

naredili za 1.julij (9h, 13h, 17h in 20h).


Slika 4.4: Okolica

Nato smo kliknili na ukaz Upodobi posamezno sliko (render) in pojavilo se nam je okno

(slika 4.5). Za ločljivost smo izbrali eno izmed »Pred-nastavitev«, in sicer »1280x720 (16:9)

HD«. Izbrali smo način izračunavanja senc GI {IR + QMC}, za kakovost upodobitve pa smo

izbrali »Srednja« (izbrali bi lahko še tri različne »Pred – nastavitev« za kakovost upodobitve

ali pa bi si jo sami ustvarili s klikom na »Po meri«). Za kakovost upodobitve smo izbrali

»Srednja«. Ko smo določili vse nastavitve, smo kliknili na gumb »Upodobitev (render)«.


Slika 4.5: Upodobitev (render)

Preden smo shranili upodobitev, lahko določimo še nasičenost barv, svetlost in kontrast. S

klikom na gumb »Kot rastrska slika« smo shranili sliko na željeno mesto. Rastrsko sliko

lahko kasneje tudi obdelamo z ukazom Obdelaj rastrsko sliko.

Končni izdelek študije osončenosti je prikazan na spodnjih slikah.


Slika 4.6: Študija osončenosti (1.julij ob 9h)



4.1.4 Upodobitev mostne konstrukcije

Mostno konstrukcijo smo upodobili z ukazom Upodobi posamezno sliko (render).

Ločljivost upodobitve smo nastavili na »1920x1080 (16:9) Full HD«. Za izračunavanje senc

smo izbrali GI {IR +QMC}, kakovost upodobitve pa »Srednja«.

Slika 4.10: Upodobitev mostu

Slika 4.11: Upodobitev mostne konstrukcije


4.2 Modul »Senčenje«

Najprej smo si aktivirali vse datoteke, v katerih so zmodelirani elementi konstrukcije. Kot

naslednje smo si določili točko razgleda. To smo naredili z ukazom Način premikanja

ali z ukazom Prosta projekcija. Z ukazom Okolica smo si nastavili lokacijo in čas.

Nato smo kliknili na ukaz Nastavitve za izračun slike. Odprlo se nam je okno, kjer smo

določili nastavitve, ki so vidne na sliki 4.12 in kliknili »V redu«.

Slika 4.12: Okno »Parametri za izračun slike«

Potem smo kliknili na ukaz Izračunaj sence, pojavilo se nam je okno, kjer smo določili

nastavitve (slika 4.13) in kliknili »V redu«.


Slika 4.13: Okno »Izračunaj sliko«

Potem smo določili dve prazni datoteki, kamor sta se nam shranili ciljni datoteki. Nato se

nam je pojavilo okno »Opcije vnosa«, kjer smo kliknili na gumb »Vse«. Program nam je

nato izračunal sence na objektu. Končni rezultat je viden na sliki spodaj.


Slika 4.14: Osenčena konstrukcija


5 SKLEP

V projektni nalogi je bila zmodelirana mostna konstrukcija (nadvoz Cirknica) v programu

Allplan. Za samo modeliranje je bilo potrebno poznavanje konstrukcije in njenih detajlov.

Kljub zahtevnosti konstrukcije, pa samo modeliranje v Allplanu ni bilo tako zahtevno

(potrebno je bilo dobro poznavanje programa). Zaradi zahtevnosti mostne konstrukcije je

bilo model nemogoče izdelati z osnovnimi konstrukcijskimi elementi (stene, plošče), zato

je bil model zmodeliran z Allplanovim modulom »Mostovi in nizke gradnje«, ki zadevo

zelo olajša. V sklopu projektne naloge je bil izdelan tudi DMT, konstruirani pa so bili tudi

nasipi. V nadaljevanju projektne naloge je bil izdelan prečni prerez konstrukcije. Izdelava

prečnega prereza v programu Allplan ni bilo zahtevno, saj je bilo potrebno nastaviti le

potek prereza, vrsto izrisa, določiti izvorne risarske datoteke za prerez in nastavitve

prereza. Na koncu je bila izvedena tudi vizualizacija mostne konstrukcije. V sklopu

vizualizacije je bila opravljena študija osončenosti, izračun senčenja, upodobitev mostne

konstrukcije, izdelan pa je bil tudi film (animacija).


6 VIRI IN LITERATURA

[1] Niedermaier, Bäck, 1. izdaja, december 2014, Allplan 2015 Step by Step: Allplan

BIM Compedium Theroy and Practice

[2] Allplan 2015 Step by Step: Bridge and Civil Engineering, 1. izdaja, december 2014

[3] Allplan 2015 Step by Step: Geodesy, 1. izdaja, december 2014

[4] Allplan 2015 Step by Step: Railing, 1. izdaja, december 2014

[5] Allplan 2015 Step by Step: Presentation 1 – Shadow, Paint, 1. izdaja, marec 2015

[6] Allplan 2015 Step by Step: Presentation 2 – Animation, Scan, 1. izdaja, marec 2015

[7] Allplan 2015 E-learning: Rendering using CineRender, 1. izdaja, december 2014

[8] Building Information Modeling, Wikipedia. Dostopno na:

<https://en.wikipedia.org/wiki/Building_information_modeling> [1.9.2015]

[9] Vizualizacija podatkov, Wikipedija. Dostopno na:

<https://sl.wikipedia.org/wiki/Vizualizacija_podatkov> [21.8.2015]

[10] 3D Visualisirung, Wikipedia, Dostopno na:

<https://de.wikipedia.org/wiki/3D-Visualisierung> [21.8.2015]

[11] Allplan, Wikipedia, Dostopno na:

>https://de.wikipedia.org/wiki/Allplan> [1.9.2015]

[12] Lineal, Projekt Gradnja II. tira Maribor – Šentilj in nadgradnja obstoječega tira, št.

projekta 1204, julij 2015

[13] Gravitas, Načrt gradbenih konstrukcij, št. načrta 1204-3-C/2, julija 2015

[14] Allplan 2015 Architecture Tutorial, 1. izdaja, avgust 2014


7 PRILOGE

7.1 Seznam slik

Slika 2.1: Struktura zgradbe .................................................................................................. 3

Slika 2.2: Okno »Modificiraj parametre elementov« ............................................................ 4

Slika 2.3: Postopek določevanja povezanega elementa ........................................................ 5

Slika 2.4: Okno »Modificiraj povezani element« .................................................................. 6

Slika 2.5: Okno »Uvozi, izvozi datoteko s točkami« .............................................................. 6

Slika 2.6: Določevanje vzporednic povezanemu elementu .................................................... 7

Slika 2.7: Določevanje prečnih naklonov voznih pasov ........................................................ 8

Slika 2.8: Določevanje prečnih naklonov bankin .................................................................. 9

Slika 2.9: Trasa ................................................................................................................... 10

Slika 2.10: Okno »Prerez profila« ....................................................................................... 10

Slika 2.11: Določitev osi ceste ............................................................................................. 11

Slika 2.12: Del vzdolžnega profila ceste ............................................................................. 11

Slika 2.13: Okno »Uvozi, izvozi datoteko s točkami« .......................................................... 12

Slika 2.14: Modelirnik mostov in nizke gradnje .................................................................. 13

Slika 2.15: Uvoz trase .......................................................................................................... 14

Slika 2.16: Določevanje parametrov širin, višin in naklonov glavne nosilne konstrukcije 15

Slika 2.17: Presek glavne nosilne konstrukcije mostu ......................................................... 16

Slika 2.18: Definiranje referenčne točke ............................................................................. 16

Slika 2.19: Definicija preseka robnikov, robnega venca in hodnika .................................. 17

Slika 2.20: Definicija asfalta ............................................................................................... 18

Slika 2.21: Definicija hidroizolacije .................................................................................... 18

Slika 2.22: Definicija prednapetih kablov ........................................................................... 19


Slika 2.23: Prečnik .............................................................................................................. 19

Slika 2.24: Podporni zid ...................................................................................................... 20

Slika 2.25: Modelirnik ograj ............................................................................................... 20

Slika 2.26: Lastnosti polja ograje ....................................................................................... 21

Slika 2.27: Temeljna blazina ............................................................................................... 22

Slika 2.28: Ovalni steber ..................................................................................................... 23

Slika 2.29: Lončno vzdolžno pomično ležišče ..................................................................... 23

Slika 2.30: Krajni opornik ................................................................................................... 24

Slika 2.31: Ležišče, ovalni steber, temeljna blazina in pilota ............................................. 24

Slika 2.32: Uvoz AutoCAD podatkov .................................................................................. 25

Slika 2.33: Allplanovo opozorilo ......................................................................................... 26

Slika 2.34: Teren ................................................................................................................. 26

Slika 2.35: Razdeljen teren .................................................................................................. 27

Slika 2.36: Izbran del terena ............................................................................................... 27

Slika 2.37: Dodajanje DMT elementov k datoteki z že obstoječimi DMT-elementi ............ 28

Slika 2.38: Podvajanje točk ................................................................................................. 28

Slika 2.39: Število izbrisanih dvojnikov .............................................................................. 29

Slika 2.40: Opcije vnosa ...................................................................................................... 29

Slika 2.41: Opcije vnosa ...................................................................................................... 30

Slika 2.42: Določevanje naklonov nasipa in izkopa ............................................................ 30

Slika 2.43: Postopek vpisovanja naklonov nasipa............................................................... 30

Slika 2.44: Nasip (v »Žični« vrsti pogleda) ......................................................................... 31

Slika 2.45: Okno »Arhitekturni prerez« .............................................................................. 32

Slika 2.46: Določevanje globine oz. smeri gledanja ........................................................... 33

Slika 2.47: Okno »Odpri v odvisnosti od projekta« ............................................................ 33


Slika 2.48: Napis »Nastavi« ................................................................................................ 34

Slika 2.49: Okno »Plast« ..................................................................................................... 34

Slika 2.50: Nastavitev vrste izrisa ....................................................................................... 35

Slika 2.51: Okno »Nastavitve za izračun skritih robov« ..................................................... 36

Slika 2.52: Izbor prereza ..................................................................................................... 36

Slika 2.53: Okno »Odpiranje v odvisnosti od projekta« ..................................................... 37

Slika 2.54: Dobljen prečni prerez........................................................................................ 38

Slika 4.1: Dodeli proste površine 3D-elementom ................................................................ 42

Slika 4.2: Nova površina ..................................................................................................... 43

Slika 4.3: Potek kamere ....................................................................................................... 44

Slika 4.4: Okolica ................................................................................................................ 46

Slika 4.5: Upodobitev (render) ............................................................................................ 47

Slika 4.6: Študija osončenosti (1.julij ob 9h)....................................................................... 48

Slika 4.7: Študija osončenosti (1.julij ob 13h)..................................................................... 48



Slika 4.10: Upodobitev mostu .............................................................................................. 50

Slika 4.11: Upodobitev mostne konstrukcije ....................................................................... 50

Slika 4.12: Okno »Parametri za izračun slike« ................................................................... 51

Slika 4.13: Okno »Izračunaj sliko« ..................................................................................... 52

Slika 4.14: Osenčena konstrukcija ...................................................................................... 53

modeliranje in vizualizacija mostne konstrukcije filemodeliranje in vizualizacija mostne...

Documents