POPLAVE IN ZEMELJSKI PLAZOVI OD 23. DO 26. DECEMBRA 2009

1 UVOD

Ob koncu leta smo imeli v Sloveniji zelo burno vreme. V začetku druge polovice decembra smo imeli tudi po nižinah sneg in zelo hladno vreme. V prvi polovici zadnje dekade decembra pa je sledila močna otoplitev s taljenjem snega in obilnimi padavinami, kar je povzročilo poplave in trganje zemeljskih plazov. Ujma je prizadela večji del države, izvzet je bil le njen severovzhodni del. Poplave so bile dvakrat, prvič 23. decembra ter nato še od noči na 25. december do 26. decembra. Poplave v Vipavski dolini so se nadaljevale iz ene v drugo, še bolj to velja za poplave na Ljubljanskem barju. Nekatere reke so poplavljale še dlje, to pa v še večji meri velja za poplavljenost notranjskih kraških polj.

Okoli 20. decembra so bili pretoki rek večinoma srednji, v povirnih in spodnjih delih rek celo mali. Vegetacija, ki bi v topli polovici leta delno zadrževala odtok padavin v reke, ni »blažila« obilnih padavin. Prav tako ni bilo izhlapevanja vode iz tal. Sneg (v nižinah do 15 cm, v sredogorju do 30 cm) se je ob otoplitvi, ki je prišla s padavinami, hitro stalil, in predvsem ob prvih poplavah občutno prispeval k povečanim pretokom. Začetna namočenost zemljin je bila dokaj velika, še mnogo bolj to velja za druge, božične poplave. Takrat so bile poleg namočenih tal in že predhodne razmeroma velike vodnatosti vodotokov glavni generator poplav obilne padavine oziroma dež, ki se je v sneg spreminjal šele visoko nad 2000 metri nadmorske višine.

Ob prvih poplavah so poplavljale predvsem reke v zahodnem in osrednjem delu, ob drugih, obsežnejših, pa tudi v južnem delu države. Večja materialna škoda je nastala ob drugih poplavah. Človeških žrtev ni bilo. V obeh poplavnih dogodkih je bilo na terenu več kot 3000 pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč, večinoma prostovoljnih in poklicnih gasilcev ter članov Civilne zaščite. Javnost, subjekti sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter službe protipoplavne zaščite so bile o obeh poplavah pravočasno opozorjene. Pravočasno so bili izvedeni tudi proti poplavni zaščitni ukrepi, zaradi česar so bile posledice in škode bistveno nižje, kot bi lahko bile. Zlasti to velja za območja ob Savi (Litija, Posavje).

Poleg izdatnega predhodnega obveščanja o predvidenih poplavah tako s strani Agencije RS za okolje kot Uprave RS za zaščito in reševanje je Uprava RS za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije zagotovila pripravljenost okoli 600 gasilcev na območju severovzhodnega dela Slovenije, ki bi po potrebi lahko odšli na pomoč v bolj prizadete zahodne dele države. Prav tako je bilo v pripravljenosti okoli 2000 pripadnikov Slovenske vojske. Posredovanje gasilcev iz severovzhodne Slovenije kot tudi vojakov pa ni bilo potrebno, saj so lokalne sile lahko same reševale vse težave in posledice. Poleg tega je od 22. do 25. decembra Uprava RS za zaščito in reševanje na prizadeta območja poslala več kot 40.000 vreč s peskom za postavitev zasilnih protipoplavnih nasipov. Uporabili so jih predvsem v Bohinju, na območjih Nove Gorice, Vipavske doline, Idrije, Litije, v Posavju itd.

Opisi meteoroloških in delno hidroloških razmer, kakor tudi vse slike v tem pregledu, so povzeti iz poročila na spletnih straneh Agencije RS za okolje: Poročilo o vremenski in hidrološki situaciji 23.–27. decembra 2009; http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/natural-hazards/.

2 METEOROLOŠKE RAZMERE

Pred 19. decembrom je srednjo Evropo, Balkan in severno Sredozemlje preplavil hladen, polarni zrak. 19. decembra se je iz zahodnega Sredozemlja proti Italiji in Jadranu pomaknil ciklon. Po državi je snežilo, v zahodni Sloveniji je zapadlo do 30 cm snega. 20. decembra se je severno od Škotske poglobilo območje nizkega zračnega pritiska in se pomikalo proti jugu. Obenem se je prek Atlantika proti Pirenejskemu polotoku pomikalo drugo ciklonsko območje. Zelo dolga in globoka višinska dolina je v naslednjih dneh praktično obmirovala nad zahodnim

in severnim delom Evrope in severnim Atlantikom. Na njeni prednji strani so se nastajajoči cikloni pomikali proti severovzhodu in izdatno vplivali na vreme v Sloveniji.

21. decembra sta se območji nizkega zračnega pritiska združili in nad zahodno in deloma srednjo Evropo ter zahodnim Sredozemljem je nastal obsežen in globok ciklon. Krepil se je jugozahodni veter, pritekal je vse toplejši zrak, ki je počasi izpodrival hladnega. Tako je 21. decembra v zahodni in osrednji Sloveniji snežilo, v noči na 22. december pa je sneg prehajal v dež. 22. decembra čez dan, je hladen zrak dokončno izpodrinilo iz kotlin in nižin, razen na Koroškem. Meja sneženja se je postopoma dvigala, sneg se je pričel taliti. Padavine so se v noči na 23. december od jugozahoda okrepile, zlasti v Posočju in Bohinju. V vzhodni Sloveniji je bilo padavin malo ali nič. Sredi 23. decembra so padavine ponehale, sledila je skoraj poldnevna prekinitev padavin.

V naslednji noči je ob prehodu ciklona zopet začelo rahlo do zmerno deževalo, občasno se je dež pojavljal tudi v četrtek čez dan; le v Zgornjem Posočju so bile padavine ves čas izdatne. V noči na 25. december je bilo središče ciklonskega območja nad srednjo in zahodno Evropo in je segalo nad Jadran in zahodni Balkan. Ob močnem višinskem jugozahodniku se je ozračje zaradi dotoka hladnejšega zraka v višjih plasteh ozračja in dotoka toplega zraka v nižjih plasteh še dodatno labiliziralo, pojavljati so se začele krajevne nevihte in z njimi nalivi. Meja sneženja se je za krajši čas dvignila celo do 2500 metrov nadmorske višine. Padavine so se krepile in segle tudi drugod v zahodno, južno in osrednjo Slovenijo ter do jutra oslabele. Tekom 25. decembra se je ciklonsko območje pomikalo proti severovzhodu in v njegovem zaledju je popoldne začel pritekati hladnejši zrak, Slovenijo pa je prešla hladna fronta. Padavine so se popoldne in zvečer razširile tudi na severovzhod. V noči na 26. december se je z ohladitvijo in prenehanjem padavin ozračje umirilo.

Vzroka za izjemno izdatne padavine v dokaj kratkem časovnem obdobju sta dva. Prvi je številčnost ciklonov oziroma vremenskih motenj, ki so med 21. in 26. decembrom prepotovale Slovenijo. Drugi, pomemben zlasti na gorskih pregradah, je narivanje vlažne zračne mase. Najobilnejše padavine v Julijskih Alpah in na dinarski pregradi so praviloma vezane na jesenski čas. Večji del jesenskih in zimskih padavin v teh predelih predstavlja presežna vodna para, ki se izloča ob prisilnem dvigu. Najpogosteje je to ob jugozahodniku, ki dovaja toplo in z vlago obogateno subtropsko zračno maso. Kadar je jugozahodnik v višinah močan, mestoma v Julijskih Alpah in na dinarski pregradi lahko pade nad 200 litrov padavin v 24 urah, kar se je zgodilo tudi tokrat. Od 24. decembra od 7. ure do 25. decembra do 7. ure je tako v Kobaridu padlo 247 litrov dežja na kvadratni meter, v Bovcu 232 in na Voglu 227 litrov. Mnogo dežja je bilo v istem obdobju še v Soči (201 liter) in v Mrzli Rupi nad Idrijo (176 litrov). Vsi ti kraji so dosegli dnevne padavinske rekorde za december. Več kot 100 litrov dežja je v tem dnevu padlo še v Bohinju, na Jezerskem, Logatcu in Postojni. Nenavadno obilne so bile tudi petdnevne padavine med 21. in 26. decembrom, povratna doba je večinoma dosegla 10 do 25 let. V petih dneh je ponekod v severozahodnem delu države padlo nad 500, celo nad 600 litrov padavin na kvadratni meter, tudi drugod v alpskem svetu in na dinarski pregradi pa večinoma nad 200 litrov padavin. Na Voglu so v omenjenem obdobju izmerili 611 litrov padavin, v Bovcu 529, (absolutni rekord 765 litrov iz leta 1969 je bil bistveno višji), v Kobaridu 506, v Mrzli Rupi nad Idrijo 463, na Jezerskem 377, v Bohinju (Češnjica) 368, v Ligu nad Kanalom 363, na Rudnem polju 277, v Podbrdu 275, na Jezerskem, v Postojni 268, v Logatcu 259. Več kot 200 litrov padavin je padlo še v Solčavi, Žireh in Planini pod Golico. Petdnevni padavinski rekordi za obdobje november-januar so bili doseženi na Voglu, Logatcu in Postojni.

Obdobje od 20. do 26. decembra je morda še bolj kot zelo obilne padavine zaznamovala izjemna temperaturna sprememba. Ozračje se je močno ogrelo zaradi večdnevnega dovajanja subtropske zračne mase od jugozahoda. 24. in 25. decembra je bila marsikje izmerjena najvišja temperatura v zadnji decembrski dekadi, na primer v Biljah pri Novi Gorici, Kočevju, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Črnomlju, Murski Soboti in Portorožu. Najvišje temperature v tem obdobju so v teh krajih, z izjemo Kočevja, znašale od 15 do 18 stopinj Celzija, najvišje pa se je termometer povzpel v Črnomlju (18,6 stopinj Celzija). Nenavadno visoke so bile tudi nočne temperature, zlasti v noči na 25. december. Šestdnevno obdobje od 20. do 26. decembra je ponekod postreglo z največjim razponom dnevnih temperatur v zadnjih 60 letih, ki

so v nekaterih krajih (Ljubljana, Črnomelj, Novo mesto, Celje, Maribor) dosegle od 22 pa vse do 25,6 stopinj Celzija (Murska Sobota). Tudi to je eden vzrokov za decembrske poplave, saj so temperature omogočale visoko stopnjo vlažnosti zraka in obilne padavine, visoko mejo sneženja (večinoma nad 2000 metrov) in taljenje snega pod to višino.

Slika 1: Karta petdnevne vsote padavin od 7. ure 21. decembra do 7. ure 26. decembra 2009. Vir: Agencija RS za okolje

3 POPLAVE 23. DECEMBRA 2009

Od 22. decembra od 7. ure do 7. ure 23. decembra 2009 je po podatkih Agencije RS za okolje v zahodni polovici Slovenije padlo od 40 do 170 litrov padavin na kvadratni meter (Vogel 170, Bovec 122, Postojna 103, Vojsko 81, Dolenje pri Ajdovščini 79 litrov padavin na kvadratni meter). Od 23. decembra zjutraj do 24. decembra zjutraj pa je padlo na Voglu še 95 litrov na kvadratni meter, na Vojskem 67 litrov, v Postojni 25 litrov. Deževalo je ne le v nižinah, temveč tudi višje, nad 1500 metri nadmorske višine.

Pred poplavami so bili pretoki rek večinoma srednji, v povirnih in spodnjih delih rek celo mali. Vegetacija, ki bi v topli polovici leta delno zadrževala odtok padavin v reke, ni »blažila« obilnih padavin. Prav tako ni bilo izhlapevanja vode iz tal. Sneg (v nižinah do 15 cm, v sredogorju do 30 cm) se je ob otoplitvi, ki je prišla s padavinami, hitro stalil, in predvsem v prvih poplavah občutno prispeval k povečanim pretokom vodotokov.

Preglednica 1: Najvišja vodna stanja vodotokov 23. decembra 2009. Vir: Oddelek za hidrološke prognoze Agencije RS za okolje.

Vodotok, kraj Vodostaj (cm) Pretok (m3/s) Čas viška

Savinja Nazarje 294 302 23.12.2009 ob 11.00

Savinja Letuš 379 317 23.12.2009 ob 12.30

Sava Radovljica 241 366 23.12.2009 ob 13.00

Sava Šentjakob 752 992 23.12.2009 ob 14.30

Sava Hrastnik 803 1340 23.12.2009 ob 23.30

Selška Sora Železniki 235 71 23.12.2009 ob 9.30

Sora Suha 360 320 23.12.2009 ob 12.00

Gradaščica Dvor 237* 33* 23.12.2009 ob 13.00

Ljubljanica Moste 242 222 23.12.2009 ob 14.30

Idrijca Podroteja 327 140 23.12.2009 ob 9.30

Vipava Dolenje 349 199 23.12.2009 ob 12.30

Žaga Učja 427 99 23.12.2009 ob 8.00

Soča Solkan 1049 1941 23.12.2009 ob 14.00

Reka Cerkvenikov mlin 445 157 23.12.2009 ob 14.30

Kolpa Radenci 534 834 23.12.2009 ob 17.00

* ni nujno najvišja dosežena vrednost

Poplavljale so naslednje reke: v zahodni Sloveniji Soča, Vipava, Idrijca, v osrednjem delu države Ljubljanica, Gradaščica in Sava v srednjem toku ter Kolpa v južnem delu države. 22. decembra je že popoldne začela naraščati Ljubljanica, proti večeru Gradaščica in reke

jugozahodne Slovenije. Ponoči so reke močno narasle, in nekatere med njimi tudi že poplavile. Že v jutranjih urah 23. decembra so poplavljale Vipava, Ljubljanica na Ljubljanskem barju, Gradaščica v zgornjem toku, Idrijca, Kolpa ter manjši vodotoki v okolici Idrije, Medvod in Nove Gorice. Zanimivo je, da reka Idrijca edina izmed rek zahodne Slovenije, ki je dosegla največji pretok že 23. decembra, na vodomerni postaji v Podroteji v zgornjem toku, ni presegla niti opozorilnih vrednosti, vendar je poplavljala v spodnjem toku. Podobno, le v nekaj manjšem obsegu in bolj v spodnjem toku, se je zgodilo tudi ob drugi poplavi 25. decembra. To dokazuje, da so bili njeni pritoki (Nihova, Kanomljica, Cerknica, Trebuša idr.) zlasti ob prvih poplavah zelo vodnati in so bistveno vplivali na vodnatost Idrijce v spodnjem toku. Obratno je bilo v obeh poplavah na Vipavi. V srednjem toku je obakrat dosegla zelo visoke vrednosti (v drugi poplavi celo največje v opazovanem obdobju), vendar pa iz spodnjega dela Vipavske doline niso poročali o poplavah večjega obsega. Soča je s preseženimi 1900 m3/s dosegla enega večjih pretokov dotlej. Dosegla je 10 do 20- letne visoke vode. 23. decembra popoldan je dosegla najvišji pretok tudi Kolpa v Radencih, ki je s 834 m3/s dosegla 5-10 letno povratno dobo velikih pretokov. Zelo blizu poplavnim vrednostim sta bili tudi Sava pod Radovljico, Savinja v zgornjem toku ter Selška Sora in Reka. 23. decembra preko dneva so reke večinoma nekoliko upadle, poplavljene površine so se zmanjšale. Do 24. novembra so se vse reke vrnile v svoje struge, poplavljeno je ostalo le Ljubljansko barje ter Vipavska dolina, kjer pa se je obseg poplav 24. decembra precej zmanjšal.

Posledice

Gorenjska regija

Prve težave s poplavami na Gorenjskem so se pričele že kmalu po polnoči 23. decembra, ko je v Bohinjski Bistrici voda pričela zalivati kleti stanovanjskih objektov. Vodo iz kleti petih objektov so izčrpali gasilci PGD Bohinjska Bistrica. Gasilci PGD Koprivnik pa so izčrpali vodo iz kleti stanovanjske hiše v Jereki. Ob 5.04 so gasilci PGD Bohinjska Bistrica črpali meteorno vodo, ki je zalila kletne prostore stanovanjske hiše na Cesti na Ravne v Bohinjski Bistrici. Ob 7.05 je narasli potok zalil cesto Nomenj-Bohinjska Bistrica približno 300 metrov iz Nomenja. Cesta je bila kljub vsemu prevozna. Ob 7.40 je meteorna voda zalila še kletne prostore objektov na Zoisovi ulici v Bohinjski Bistrici.

Dopoldne je meteorna voda zalivala kletne prostore v stanovanjskih hišah v Letencah, Bavdkovi ulici v Kranju in Tenetišah, občina Kranj. Posredovali so gasilci JZ GRS Kranj in PGD Goriče. V Zgornjih Bitnjah so gasilci JZ GRS Kranj pred vrata skladiščnega prostora in stanovanjske hiše naložili vreče peska, da bi preprečili vdor vode v prostore. Ob 13.00 so gasilci PGD Žabnica izčrpali meteorno vodo iz kleti stanovanjskega objekta v Dorfarjah. Popoldan so gasilci JZ GRS Kranj posredovali na Mlaki pri postavljanju protipoplavnih vreč.

Ob 2.35 so gasilci PGD Kranjska Gora posredovali v Smerinjah v Kranjski Gori, kjer je voda pričela zalivati stanovanjski objekt. Izkopali so kanale ob objektu in preusmerili tok vode ter preventivno namestili vreče s peskom.

Ob 4.22 je voda zalila gostinski lokal na Cesti Cirila Tavčarja na Jesenicah. Okoli 6. ure je meteorna voda zalila prostore okoli pošte na Jesenicah, prostore na Cesti Maršala Tita in poslovne prostore pekarne na Cesti Maršala Tita.

V jutranjih urah so v občini Železniki zaradi močnega deževja gasilci PGD Železniki črpali vodo v dveh industrijskih obratih in iz kleti stanovanjskega objekta Na plavžu. V Spodnjih Danjah so gasilci PGD Sorica izčrpali vodo iz kleti stanovanjskega objekta. Približno 200 metrov pred naseljem Podrošt je manjši zemeljski plaz zasul cestišče.

Ob 5.23 je meteorna voda zalila kletne prostore objektov v Žiganji vasi, Seničnem in Sebenjah v občini Tržič. Vodo iz petih zalitih kleti so izčrpali domači gasilci.

Ob 7.35 se je na travniku v Žirovnici nabrala večja količina vode in ogrožala bližnjo hišo. Gasilci so namestili zaščitne vreče in vodo prečrpavali preko ceste na polje.

V dopoldanskih urah je reka Kokra v občini Preddvor grozila, da bo na dveh mestih prestopila bregove. Cesta proti Jezerskem je bila polna kamenja, ki je padlo s pobočij. Voda je zalila v Novi vasi eno, v Kokri pa dve kleti objektov. Posredovali so gasilci PGD Preddvor. Jezerski gasilci pa so v svoji občini urejali hudournike in preprečevali vdore vode v stanovanjske objekte.

Ob 8.36 je na območju občine Radovljica voda zalila štiri objekte. V Mišačah so jo izčrpali gasilci PGD Srednja Dobrava, iz skladišča na Alpski cesti v Lescah gasilci PGD Lesce ter na Lancovem iz dveh objektov gasilci PGD Lancovo.

Ob 9.11 so gasilci PGD Škofja Loka postavili zaščitno ograjo na obrežje Selške Sore v občini Škofja Loka ter izčrpali vodo iz kletnih prostorov stanovanjske hiše v Vincarjih.

Ob 10.10 so gasilci PGD Velesovo pred dva objekta v Praprotni Polici, občina Cerklje na Gorenjskem, postavili zaščitne vreče s peskom in tako preprečili vdor meteorne vode v objekte.

Ob 14.56 je v Spodnjih Dupljah, občina Naklo, meteorna voda zalila klet stanovanjske hiše. Izčrpali so jo gasilci PGD Duplje, stanovalcu pa so na kraju pustili potopno črpalko. Ob 16.30 so gasilci PGD Naklo izčrpali vodo iz kleti stanovanjskega objekta na Cesti na Okroglo v občini Naklo.

Ob 16.40 je v Bodeščah, občina Bled, meteorna voda zalila klet stanovanjske hiše. Vodo so izčrpali gasilci PGD Ribno.

Severnoprimorska regija

Severnoprimorska regija je bila v prvih poplavah med bolj prizadetimi, zlasti to velja za območje Idrije.

Ob 6.07 so gasilci PGD Čepovan v Čepovanu, občina Nova Gorica očistili hudourniško strugo naraslega potoka, ker je voda ogrožala proizvodne prostore tovarne. Očistili so tudi nekaj meteornih jaškov.

V občini Idrija so se težave s poplavami pričele ob 6.55. Narasla ni le Idrijca, pač pa tudi njeni pritoki (Nihova itd). Voda je zalila poslovno-stanovanjski kompleks na Slovenski ulici v Spodnji Idriji, bencinski servis v Idriji, parkirišče pri Mercatorju ter stanovanjske objekte Na vasi, v Ulici Pod gričem, v Mokraški vasi, Vojkovi ulici, Gregorčičevi ulici, Vodnikovi ulici in na Tolminski cesti. Voda je ogrožala tudi poslovne proizvodne prostore Rotomatike v Idriji. Objekt so pred vdorom vode zaščitili z vrečami peska. Med Mokraško vasjo in Spodnjo Idrijo je narasla Idrijca ogrožala stanovanjsko hišo. Pri odpravljanju posledic so sodelovali gasilci PGD Idrija, Spodnja Idrija, Črni Vrh, Vojsko in pripadniki Civilne zaščite občine Idrija.

Ob 6.20 je Idrijca poplavila cesto Tolmin–Dolenja Trebuša v Slapu ob Idrijci, zaradi česar je bila cesta do sredine popoldneva zaprta za ves promet. Ob 7.42 je voda v Dolenji Trebuši zalila prostore tovarne EMOK. Ob 10.25 je voda poplavila elektrarno v Slapu ob Idrijci. V naselju Podbrdo je zalilo stanovanjsko hišo. Med naseljema Kneža in Podmelec so hudourniški nanosi zamašili cestni prepust tako da je voda tekla preko cestišča in ovirala promet. Gasilci PGD Podbrdo so v Podbrdu črpali vodo iz kletnih prostorov stanovanjskega objekta in odstranili manjši zemeljski plaz v Podbrdu.

Ob 7.39 je voda zalila stanovanjsko hišo v naselju Straža v občini Cerkno. Posredovali so gasilci PGD Cerkno.

Ob 7.49 je voda zalila gostinski objekt in stanovanjsko hišo v Starem selu v občini Kobarid. Posredovali so gasilci PGD Kobarid, ki so očistili zamašene odtočne jaške za meteorno vodo in izčrpali vodo. Ob 9.50 se je na cesto Robič–mejni prehod Robič vsul zemeljski plaz. Cesta je bila polovično zaprta do 15.00. Ob 12.00 je voda zalila cesto Kobarid–Staro selo–Robič. Promet je bil oviran. Nekaj težav je v Mlinskem pri Kobaridu povzročil tudi potok Idrija.

Ob 9.02 je v Logu Čezsoškem v občini Bovec meteorna voda zalila objekt. Gasilci PGD Srpenica so vodo izčrpali in s pomočjo rovokopača uredili odvodnjavanje.

V občini Vipava je reka Vipava pričela poplavljati že v jutranjih urah. Ob 12.30 je reka Vipava na merilni postaji Dolenje dosegla vodostaj 349 centimetrov in pretok 199 kubičnih metrov na sekundo. Poplavila je več lokalnih cest in kmetijskih površin. V popoldanskih urah je pričela počasi upadati, v jutranjih urah 24. decembra pa je zopet pričela rahlo naraščati. Vipava je poplavljala tudi niže, predvsem na območju Zalošč (kmetijske površine) je bil otežen promet med Prvačino in Dornberkom, cesta v naselje Saksid pa od zgodnjih popoldanskih ur ni bila več prevozna. Ob 17.05 je meteorna voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše v Braniku. Gasilci iz PGD Nova Gorica so do 19.30 postavljali vreče z peskom ob bregu reke Vipave v kraju Saksid.

Ker v zahodni Sloveniji padavine tudi preko 23. decembra niso ponehale, je bilo nekaj dogodkov tudi še 24. decembra. Tako se je ob 8.20 za stanovanjsko hišo v kraju Gorenja Kanomlja, občina Idrija, pričel premikati zemeljski plaz. Posredovali so gasilci PGD Spodnja Idrija, ki so prekrili plaz s plastično folijo. Ob 8.50 je reka Branica v kraju Spodnja Branica, občina Nova Gorica, nanesla več vejevja in veliko drevo, ki je delno zajezilo reko. Gasilci PGD Dornberk so s pomočjo delovnega stroja iz potoka Branica odstranili vejevje in večje drevo, ki je delno zamašilo strugo. Ob 9.15 je voda zalila objekt vodnega črpališče v Plužni pri Bovcu. Gasilci PGD Bovec so izčrpali vodo iz objekta in pripeljali čisto vodo v rezervoar. Ob 9.43 je voda zalila klet stanovanjske hiše v Idrskem, občina Kobarid. Posredovali so gasilci PGD Kobarid, ki so izčrpali vodo. Ob 11.45 je močno deževje zamašilo prepuste ob glavnih cestah pri kraju Podbrdo, občina Tolmin. Gasilci PGD Podbrdo pa so tekom dneva čistili prepuste vode ob cestah po naselju Podbrdo.

Ljubljanska regija

V jutranjih urah 23. decembra je pričela na ljubljanskem barju poplavljati tudi Ljubljanica. Poplave so bile v obsegu vsakoletnih razlivanj, razlivanja pa kljub temu razmeroma obsežna.

Ob 5.19 je voda naraslega potoka zalila stanovanjski hiši na Cesti v Žlebe, Trilerjevi ulici in Iztokovi ulici v Medvodah. Posredovali so gasilci PGD Preska Medvode. V manjšem obsegu se je pod Medvodami razlila na polja in travnike tudi Sava.

Ob 6.20 je narasla reka Gradaščica poplavila cesto med ljubljano in Polhovem Gradcu na odseku Belica-Log in cesto Belica-Babna Gora v občini Dobrova - Polhov Gradec.

Ob 7.49 je Kolpa poplavila ceste Fara-Dol pri Slavskem Lazu, ter cesto med Bosljivo Loko in Petrino v občinah Osilnica in Kostel na več mestih (Mirtoviči, Bosljiva Loka, Gladloka). Kolpa je poplavljala tudi v Beli Krajini.

Ob 11.08 je zaradi dviga podtalnice poplavilo podzemne delovne jaške kamnoloma na Verdu, občina Vrhnika. Gasilci PGD Verd so izčrpali okoli 600 kubičnih metrov vode. Tudi gasilci PGD Sinja Gorica so v Sinji Gorici iz jaškov izčrpali vodo, ki je ogrožala poslovni objekt v Sinji Gorici.

Zaradi dviga podtalnice so gasilci PGD Dolnji Logatec med 9.38 in 16.20 črpali vodo iz kletnih prostorov stanovanjskih hiš na Notranjski, Tržaški in Jarčki ulici v Logatcu.

Ob 11.36 je Sava poplavila cesto med Senožetmi in Jevnico v občini Litija. Kasneje so zaprli tudi cesto med Lazami in Jevnico ter Jevnico in Kresnicami. V Podkraju v litijski občini je voda ogrožala stanovanjsko hišo. V Savi so zaprli cesto Sava-Mošenik. Ob 19.30 je v Savi v vodi obstalo osebno vozilo, v katerem sta bili dve osebi. Občanom je uspelo avto potegniti iz vode še pred prihodom gasilcev. Ob 19.33 so gasilci PGD Litija v Podkraju napolnili vreče s peskom in naredili nasip ob stanovanjski hiši, kateri je grozila narasla Sava.

Od 13.20 do 15.40 so gasilci PGD Zgornji Tuhinj čistili cestne odtoke pri naselju Liplje v občini Kamnik. Voda je zalila lokalno cesto pri naselju Liplje. Zemeljski plaz je zasul lokalno cesto Podlom–Sovinja Peč.

Zasavska regija

V Zasavju je bila zaradi poplav popoldne in zvečer zaprta cesta med Hrastnikom in Radečami, na desni strani reke Save.

Dolenjska regija

Ob 10.45 je pričela poplavljati reka Kolpa na območju med krajem Kot ob Kolpi in Sodevci, v občini Črnomelj. Voda je zalila lokalno cesto. Cesta je bila ves dan zaprta za promet. Narasla Kolpa je poplavila tudi gostinski objekt (gostišče Madronič) v Prelesju. Dopoldne je reka poplavila še cesto med Vinico in Učakovci ter se razlila na travnike in polja na območju Pobreža, Krasinca, Gribelj in Podzemlja.

Notranjska regija

Ob 7.50 je zaradi močnega dežja meteorna voda vdrla v klet stanovanjske hiše v Rakitniku, občina Postojna. Ob 8.03 je zaradi zamašenih jaškov in odtokov, meteorna voda poplavila parkirišče podjetja LIV v Postojni. Ob 12.18 je voda zalila klet stanovanjske hiše na Ulici 25. maja v Prestranku.

Zahodnoštajerska regija

Ob 11.24 so gasilci PGD Dobovec posredovali v naselju Trlično v občini Rogatec, kjer so iz kletnih prostorov stanovanjske hiše prečrpali meteorno vodo. Ob 12.02 so odšli gasilci PGD Bočna na dve lokaciji v Bočni, občina Gornji Grad, kjer so iz objektov izčrpali meteorno vodo.

24. decembra dopoldne se je v kraju Lokovica, občina Šoštanj, utrgal zemeljski plaz velikosti 40 x 8 metrov. Plaz, ki je drsel med dvema hišama, je podrl škarpo in zasul dovozno cesto do hiše, ki ni naseljena. Gasilci PGD Lokovica so plazino pokrili s PVC folijo.

Južnoprimorska regija

23. decembra ob 12.16 je v Hotelu Tartini v Piranu voda zalila jašek dvigala. Gasilci JZ GB Koper so iz jaška dvigala izčrpala okoli 3000 litrov slane vode. Ob 12.20 pa so gasilci PGD Hrvatini intervenirali v Hrvatinih, občina Koper, kjer je voda zaradi obilice padavin zalila kletne prostore dvostanovanjske hiše. Izčrpali so okoli 20 kubičnih metrov vode.

Več težav je povzročala visoka plima. Morje je v jutranjih urah 23. decembra na mareografski postaji v Kopru doseglo gladino 341 cm, kar predstavlja 5-letno povratno višino morja. Morje je poplavljalo v vseh treh obalnih mestih. V Piranu je zalilo plažo pred hotelom Piran, Kidričevo nabrežje, Tartinijev trg, terase lokalov na Prešernovem nabrežju, enega od lokalov ter več parkiranih osebnih vozil. V vodi se je znašlo okoli 40 parkiranih osebnih vozil, ki jim je voda zalila pnevmatike in platišča. V Kopru je zalilo Ukmarjev Trg in Semedelsko cesto ter parkirišče ob črpališču fekalij komunalnega podjetja in parkirišče ob koprski tržnici. V Izoli je morje zalilo Veliki trg, rob Sončnega nabrežja ter Ribiško in Skladiščno ulico, Ulico ob stolpu, Istrska vrata ter Kocjančičevo ulico, kjer je zalilo tudi štiri stanovanja. V vodi se je znašlo 75 parkiranih osebnih vozil, ki jim je voda zalila pnevmatike in platišča. Morje je vdrlo tudi v strunjanske soline.

Ob 9.56 je zaradi poškodovanega prepusta ob Piranski ulici v Kopru meteorna voda zalila nižje ležeče predele peščenega parkirišča za koprsko tržnico. Na kraj dogodka so odšli poklicni gasilci JZ GB Koper in prečrpali okoli 300 kubičnih metrov vode.

Vodo iz vodovodnih omrežij je bilo zaradi obilnega deževja in motnosti za potrebe prehrane potrebno prekuhavati na širšem območju Ajdovščine, v spodnji Vipavski dolini, pa tudi v občini Brda. Podobne ukrepe so sprejeli tudi v Bohinju ter na območju občin Preddvor, Šenčur, Naklo in Kranj.

4 POPLAVE OD NOČI NA 25. DECEMBER DO 26. DECEMBRA

Zaradi zelo obilnih padavin, predvsem v zahodni polovici države, so v noči na 25. december zelo močno narasli vodotoki v zahodni polovici države. Samo od 24. decembra od 7. ure do 25. decembra do 7. ure je v po podatkih Agencije RS za okolje v zahodni Sloveniji padlo od 40 do 80 litrov padavin, v najbolj izpostavljenih območjih pa še bistveno več (Kobarid 242 litrov, Bovec 232, Vogel 227, Vojsko 154, Rudno polje 111 litrov padavin (dežja) na kvadratni meter). V severozahodnem delu države so bile močne padavine preko celega dneva in noči, drugod v zahodni in osrednji Sloveniji pa predvsem v noči na 25. december. Drugod je bilo dežja bistveno manj. Deževalo je tudi še 25. decembra čez dan, vendar so bile padavine občasne in manj obilne. Padavine preko 25. decembra čez dan, ki jih je bilo spet največ v zahodnem delu države, pa večinoma niso več vplivale na naraščanje vodotokov.

Pred poplavami je bila večina rek zahodne in osrednje Slovenije že precej vodnatih še od poplave pred slabima dvema dnevoma, čeprav so se pretoki zniževali. Začetna namočenost zemljin je bila velika. Poleg namočenih tal, ki niso mogla zadržati obilice vode in že predhodno precej velike vodnatosti vodotokov so bile glavni generator poplav obilne padavine oziroma dež, ki se je v sneg spreminjal šele daleč nad 2000 metri nadmorske višine.

Najhuje je bilo v Posočju in na Gorenjskem, zlasti v Bohinju. Najbolj so poplavljale Soča, Idrijca (predvsem v spodnjem toku), Cerknica, Učja, Sava Bohinjka, Sava ponekod v zgornjem toku, Sava v Zasavju, Gradaščica, obseg poplav na Ljubljanskem barju in še bolj v Vipavski dolini se je nekoliko povečal. Poplavljala je tudi Kolpa, vendar v manjšem obsegu kot 23. decembra. Močno sta narasli tudi Sora in Reka, vendar na njunih porečjih do večjih poplav ni prišlo. Z izjemo Save v spodnjem toku so reke popoldne in zvečer večinoma pričele upadati, razmere pa umirjati. V noči na 26. december je bilo največ negotovosti ob Savi v Posavju, nekoliko pa so zaradi večernih nalivov pričeli naraščati tudi nekateri vodotoki v vzhodnem delu Slovenije, na primer Dravinja. 25. decembra zvečer so ob nalivih v vzhodnem delu države hitro in močneje narasle tudi Medija, Mestinjščica in Dravinja. Slednja je za krajši čas tudi poplavljala v srednjem toku. Zvečer in ponoči je bila precej povečana tudi količina vode v Dravi pod Mariborom, vendar kaj posebnega ni bilo. Sava pa je v srednjem toku prav tako dosegla najvišji pretok v večernih urah, v spodnjem toku pa šele 26. decembra čez dan. Ob tem je mestoma izdatno poplavljala. V naslednjih dneh so se poplavljene površine postopno zmanjševale, z izjemo kraških polj in Ljubljanskega barja. Notranjska kraška polja so ostala poplavljena vsaj do sredine januarja 2010.

Pretoka Save v Hrastniku in Vipave v Dolenjah sta bila največja v opazovalnem obdobju od leta 1993 oziroma od 1991 dalje. Hkrati z Vipavo, ki je za nekaj kubičnih metrov presegla dotedanji rekord iz marca 2009, so močno narasli tudi njeni pritoki. Izjemno vodnat je bil izvir Hubelj, ki je dosegel rekordni pretok med 50 in 55 m3/s. Podobno velja tudi za postajo Sava Jesenice na Dolenjskem, kjer so bile v preteklosti že presežene vrednosti 3000 m3/s. Visokovodne konice na Savi v celotnem toku, Savi Dolinki, Savi Bohinjki, Soči, Vipavi in Tržiški Bistrici so imele 10- in več letno povratno dobo. Največji pretoki na Selški Sori, Kolpi in Soči v zgornjem toku so bili malo manjši in so imeli 5–10- letno povratno dobo. Soča je v Solkanu dosegla rekordni pretok 2362 m3/s, kar je ocenjeno kot 50- letna visoka voda. Njeno moč so najmočneje občutili predvsem na Tolminskem, v Kanalu in Desklah. V Kanalu je napravila precej škode. Pritoki v zgornjem toku, Koritnica, Učja sta imeli 2-5- letne pretoke. Zelo visoki sta bili tudi Tolminka in Bača. Rekordni pretok je imela tudi Bistrica pri Bohinjski Bistrici. Rekordni višini se je približala višina Bohinjskega jezera, ki je ocenjena kot 25-50- letna visoka voda, podobno velja tudi za Savo Bohinjko. Sava je v Radovljici za rekordnim vodostajem zaostala za manj kot 30 cm in s tem dosegla približno 20- letne visoke vode.

Vsekakor velja omeniti tudi dogajanje v porečju Zgornje Save. Ob prvih poplavah so močno narasle tako Sava Bohinjka kot Sava Dolinka in Sava od Radovljice navzdol. V drugih poplavah pa je prišlo še do dodatnega močnega porasta in predvsem v Bohinju so bile kar obilne poplave. Bohinjsko jezero je od 23. decembra do viška 25. decembra popoldan naraslo za 3

metre, pretok Save Bohinjke pri Sv. Janezu je takrat znašal pretok 196 m3/s, kar je pretok s kar 25-50- letno povratno dobo. Sava Bohinjka se je močno krepila tudi z močnima pritokoma Bistrico in Mostnico, kar je vodilo k nadaljnjemu porastu reke. Sava Dolinka je bila prav tako zelo visoka in je pri Bledu 25. decembra zjutraj dosegla 10-20- letni pretok 269 m3/s. Viška obeh Sav sicer nista povsem sovpadala, vendar so bili njuni pretoki tako veliki, da je Sava prestopila bregove ob sotočju pri Radovljici in niže pri Lancovem. Na vodomerni postaji v Radovljici je dosegla največji pretok 25. decembra ob 12. uri, 683 m3/s, to je pretok s povratno dobo 20-25 let. Selška Sora je v Železnikih dosegla 109 m3/s (5-10- letna voda), veliki so bili tudi njeni pritoki, nekateri med njimi so tudi poplavljali. Poplavljala je tudi Sora pod Škofjo Loko, vendar brez večjih posledic, saj so bile poplavljene le obrežne travniške površine. Huje je bilo ob Savi, ki so jo izdatno napajali tudi vsi večji pritoki, razen deloma Kamniške Bistrice, Sotle, Krke in Savinje, kjer so bili pretoki večinoma nižji od 2- letnih visokih vod. Ko je visokovodni val po Savi prispel v spodnji tok, se je sploščil, za kar gre zasluga tudi novim hidroenergetskim objektom na spodnji Savi, tako da so bile povratne dobe Save v spodnjem toku manjše, od 5-10 let. Kljub temu je bila količina vode bila izredno velika, saj je ob višku sploščenega vala Sava v Jesenicah na Dolenjskem 26. decembra popoldne dosegla pretok 2612 m3/s. Dodatna težava na Savi v srednjem toku je bila tudi v tem, da so morali zaradi težav s kanalizacijskim sistemom v Kranju na hidroelektrarni v Mavčičah povečati pretok, da voda ni povzročila poškodb. Vpliv tega dogodka je bil čuten do prvih novih hidroenergetskih objektov na spodnji Savi, ki so svojo protipoplavno vlogo s sploščenjem poplavnega vala upravičili.

Sliki 2 in 3: naraslo Bohinjsko jezero. Vir: Agencija RS za okolje

Preglednica 2: Najvišja vodna stanja vodotokov 25. in 26. decembra 2009. Vir: Oddelek za hidrološke prognoze Agencije RS za okolje

Vodotok, kraj Vodostaj (cm) Pretok (m3/s) Čas viška

Savinja Nazarje 283 383 25.12.2009 ob 9.30

Savinja Laško 363 500 26.12.2009 ob 0.30

Tržiška Bistrica Preska 228 97 25.12.2009 ob 10:00

Sava Dolinka Blejski most 304 269 25.12.2009 ob 7.00

Sava Bohinjka Sv. Janez 408 196 25.12.2009 ob 16.00

Bohinjsko jezero Sv. Janez 337 25.12.2009 zvečer

Sava Radovljica 330 683 25.12.2009 ob 12.00

Sava Medno 477 1177 25.12.2009 ob 12.00

Sava Šentjakob 835 1302 25.12.2009 ob 14.00

Sava Hrastnik 1016 2086 25.12.2009 ob 22.30

Sava Jesenice 724 2612 26.12.2009 ob 14.30

Selška Sora Železniki 283 109 25.12.2009 ob 7.00

Sora Suha 382 357 25.12.2009 ob 7.30

Kamniška Bistrica Kamnik 210 92 25.12.2009 ob 8.00

Gradaščica Dvor 271 39 25.12.2009 ob 8.00

Ljubljanica Moste 250 236 25.12.2009 ob 22.00

Medija Zagorje 182 62 25.12.2009 ob 21.00

Idrijca Podroteja 321 133 25.12.2009 ob 6.30

Vipava Dolenje 359 207 25.12.2009 ob 10.30

Žaga Učja* 515** 135** 25.12.2009 ob 4.30

Koritnica Kal Koritnica 299 69 25.12.2009 ob 6.00

Soča Log Čezsoški 377 441 25.12.2009 ob 4.00

Soča Solkan 1165 2362 25.12.2009 ob 12.30

Reka Cerkvenikov mlin 485 191 25.12.2009 ob 10.00

Dravinja Loče 292 26 25.12.2009 ob 22.30

Jadransko morje Koper 337 25.12.2009 ob 2.30

* ni nujno najvišja dosežena vrednost

Posledice

Severnoprimorska regija

V severnoprimorski regiji je bilo zaradi poplav ogroženih oziroma prizadetih več občin, predvsem ob Soči.

V bovški občini je ob 5.13 je meteorna voda zalila stanovanjsko hišo v kraju Log Čezsoški. Od 7.10 do zgodnjega popoldneva je bila zaradi zalitega cestišča zaprta cesta Bovec–Žaga pri Živkarju. Zaprta je bila tudi cesta v Logu Čezsoškem. Voda je poplavila nekaj objektov v Srpenici, Žagi in Čezsoči.

Ob 2.26 25. decembra so gasilci PGD Kobarid posredovali na stanovanjskih objektih na Mučeniški in Gregorčičevi ulici v Kobaridu, kjer so preusmerili vodo mimo objektov, postavili protipoplavne vreče in izčrpali vodo iz objektov. V občini Kobarid je bilo poplavljeno celotno Kobariško Blato ter cesta Robič-Kobarid. Cesto Kobarid–Vrsno je zasul zemeljski plaz, poleg tega je zemeljski plaz v Vrsnem odnesel del vodovodne napeljave. Nekaj črpanj vode so zaradi vdirajoče podtalnice gasilci opravili tudi naslednjega dne.

Ob 3.20 je bila zaradi poplavljanja reke Idrijce na cesti Bača–Dolenja Trebuša pri Slapu ob Idrijci v občini Tolmin uvedena popolna zapora prometa. Na cestišču je bilo okoli 35 cm vode. Poplavljen je bil tudi najmanj en objekt. Ob 4.15 je bila zaradi poplavljanja reke Soče na cesti Tolmin–Most na Soči, v kraju Pod ključem, tudi uvedena popolna zapora prometa, ki je trajala do 27. decembra. Na cestišču je bilo okoli 30 cm vode. Narasla Tolminka pa je preplavila ribogojnico in odnesla ves ribji zarod. Poplavljena je bila tudi cesta Tolmin-Peršeti in most čez Sočo v Volarjah. Ob 6.07 je voda zalila molzišče na kravji farmi v Volarjih in ogrožala stanovanjsko hišo. V Volarjah je zemeljski plaz ogrožal hišo, kar pa so gasilci hitro rešili. Ob 8.02 je Soča v jezeru v Mostu na Soči pričela ogrožati bar ob privezu ladje Lucija in tudi samo ladjo, reševati pa so morali tudi ovce s poplavljenega travnika ob jezeru. Cesto Kneža–Knežke Ravne so deževje in zemeljski plazovi močno poškodovali, od sveta je ostalo odrezanih več ljudi. Cesto so usposobili po dveh dneh. Nekaj črpanj meteorne vode so gasilci opravili tudi naslednjega dne, predvsem v Mostu na Soči, Kamnem in Idriji pri Bači.

Med Tolminom in Desklami v občini Kanal je Soča poplavila ali ogrožala več kot 10 objektov. Ob 4.48 so zaradi možnosti poplavljanja reke Soče in zalivanja stanovanjskih objektov v Kanalu gasilci pričeli s polnjenjem in postavljanjem protipoplavnih vreč. Ob 4.48 je narasla Soča v Kanalu ogrožala (in kasneje tudi poplavila) osnovno šolo v Desklah, stanovanjske hiše v Plavah, Desklah ter most pri Ajbi. V Rodežu je poplavila hišo. V Kanalu je voda Soče prav tako ogrožala in poplavila več hiš v centru kraja, predvsem na Vojkovi in Kidričevi ulici. Voda je tam povzročila kar precej škode. Poplavljenih je bilo več vrtov ter del kampa. Soča je na območju Deskel poplavila tudi cesto med Tolminom in Novo Gorico in sicer pri Globnem. Cesta je bila zaprta do 14. ure. V Kanalu je povodenj poškodovala kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Zaradi rekordnih pretokov Soče so vse hidroelektrarne na Soči začasno zaustavili. Gasilski enoti PGD Nova Gorica in JZ GRD GE Nova Gorica sta v času kritičnega pretoka Soče izvajala ukrepe za zavarovanje strojnice hidroelektrarne Solkan (protipoplavne vreče) ter nameščali črpalke za morebitno izčrpavanje vode. Do zalitja strojnice je manjkalo le kakih 30 centimetrov. Domači gasilci so 26. decembra črpali vodo iz stanovanjskega objekta v Prelesju ter iz stanovanjske hiše in osnovne šole v Desklah.

Slika 4: Izjemno visoka Soča v Kanalu ob Soči 25. decembra čez dan. Vir: Foto: Jaka Ortar, povzeto po Agenciji RS za okolje

Ob 5.57 se je na cesto Čekovnik–Idrija utrgal zemeljski plaz. Cesta ni bila prevozna več dni. V Gorski ulici v Idriji se je nagnil podporni zid, ki je ogrožal stanovanjsko hišo. Idrijca pa vsaj v zgornjem toku ni poplavljala. Kasneje se je utrgal še zemeljski plaz na cesto med Spodnjo Idrijo in Žirmi. Del cestnega odseka je bil zaradi tega zaprt še večji del januarja, ob tem so morali evakuirati tudi stanovalce hiše pod plazom, saj je nad plaziščem še precej nestabilnega materiala.

Poplave v Vipavski dolini so se ponoči in 25. decembra zjutraj ponovno nekoliko okrepile. Promet je bil oviran na cesti med Prvačino in Dornberkom, čez dan so cesto zaprli. Isto velja tudi za cesto Bazara–Prvačina zaradi poplave pri Dombravi. Pri Zaloščah je na zaprti in poplavljeni cesti obtičalo vozilo. Poplavljena je bila tudi cesta Dobravlje-Velike Žablje v ajdovski občini. Poleg Vipave je močno narasla tudi Branica, poplavljal pa je Lijak. Vas Saksid je bila že od prvih poplav 23. decembra odrezana od sveta, eno hišo v vasi pa je tudi poplavilo. Ob Vipavi so bile poplavljene večinoma kmetijske površine, hiše in drugi gradbeni objekti pa v glavnem niso bili ogroženi. Vipava je zvečer pričela v srednjem toku upadati. Iz spodnjega dela Vipavske doline niso poročali o večjih težavah, Reka je sicer poplavila kmetijske površine, nekaj objektov v občini Nova Gorica, Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica pa je bilo poplavljenih bodisi zaradi Vipave bodisi zaradi podtalne vode. Reka Hubelj je v Ajdovščini dosegla doslej najvišje vrednosti – blizu 55 m3/s. Kljub temu v Ajdovščini ni bilo večjih težav.

Gorenjska regija

Po oceni je bilo na Gorenjskem poplavljenih precej čez 300 objektov. Najhuje je bilo v Bohinju, precej težav je bilo tudi v radovljiški in kranjski občini. Težave v zahodnem delu regije so se pričele že 24. decembra zvečer, drugod pa je voda povzročala težave od jutra dalje.

V Bohinju, zlasti v spodnji bohinjski dolini, je bilo precej resno. Že 24. decembra ob 21.38 so na območju občine Bohinj gasilci PGD Bohinjska Bistrica črpali meteorno vodo iz kleti večstanovanjske stavbe na Triglavski cesti in enostanovanjske stavbe na Zoisovi v Bohinjski Bistrici in stanovanjske stavbe v Kamnjah. Nekaj minut čez polnoč so zaradi obilnih padavin na območju občine Bohinj gasilci črpali vodo iz kleti osmih stanovanjskih objektov in transformatorske postaje. Bohinjsko jezero je naraslo za skoraj tri metre in se razlilo preko obalne črte, predvsem pri Stari Fužini. Gladina vode v jezeru je naraščala vse do večera in dosegla eno najvišjih gladin doslej (drugo najvišjo), prav tako tudi Sava Bohinjka. Poplavljena in zaprta je bila cesta med Ribčevim Lazom in Ukancem, kasneje tudi cesta proti Stari Fužini. Ob jezeru in Savi Bohinjki so bili poplavljeni travniki, njive ter številni kmetijski objekti. Zaradi nanosov pri Soteski in poplave Save Bohinjke med Lepencami in Logom ter pri Nomenju in Bitnjah je bila cesta že od jutra in nato še ves dan zaprta. Dostop v Bohinj je bil dva dneva možen le preko Pokljuke. Kasneje se je Sava Bohinjka razlila še na travnike in cesto pri bencinski črpalki pred Bohinjsko Bistrico (ki jo je tudi poplavila) in pri Brodu. Zvečer so pri Brodu cesto med Bohinjsko Bistrico in Ribčevim Lazom ponovno lahko izmenično enosmerno odprli za promet. Vas Brod pa je bila odrezana od sveta (tudi še naslednjega dne), poplavljen je bil tudi avtokamp Danica. Ravno tako del dneva ni bil možen dostop v Nomenj, zaprta je bila tudi cesta Jereka–Bitnje. Skupno je bilo v občini Bohinj poplavljenih čez 100 objektov, v Ukancu je bilo precej škode tudi v hotelu Zlatorog in hotelu Jezero. Gasilci so imeli največ dela v Bohinjski Bistrici, Nomenju, Bitnjah, Polju, Kamnjah, Ukancu, Ribčevem Lazu, Savici in Brodu. Precej težav je povzročilo tudi dviganje podtalnice. Gasilci so čistili ceste, objekte in izčrpavali vodo vse do 28. decembra. 25. decembra zvečer je Sava Bohinjka le pričela rahlo upadati. V Bohinju je bilo treba prekuhavati tudi vodo iz vodovodnih sistemov. Preko dneva tudi ni bil možen železniški promet skozi bohinjski predor, zaradi obilice vode. 26. decembra je prišlo do podora gozdne ceste med Srednjo vasjo in Uskovnico. Cesto so po nekaj dneh usposobili.

Sliki 5 in 6: narasla reka Bistrica v Bohinjski Bistrici, (vir: Agencija RS za okolje)

Manj težav je bilo v Zgornjesavski dolini. Ob 1.02 je meteorna voda zalila objekt na Cesti Maršala Tita na Jesenicah. Dva objekta sta bila poplavljena še na Koroški Beli, po eden pa na Hrušici in Slovenskem Javorniku. V Kočni je poplavilo gostinski objekt. Naslednjega dne se je utrgal manjši zemeljski plaz v Plavškem Rovtu nad Jesenicami. Tudi nad Razgledno potjo na Jesenicah se je nekaj dni po deževju utrgal manjši zemeljski plaz. V Kranjski Gori pa je meteorna voda že 25. decembra zjutraj poplavila kletne prostore objekta na Borovški cesti. V

žirovniški občini je zemeljski plaz v Žirovnici ogrožal dve hiši, eno pa je poplavila voda, prav tako večji travnik pri Zabreznici.

Tudi v porečju Sore ni bilo hujšega, saj so bile obilne padavine ob tej poplavi omejene na območje zahodno od porečja. Okoli 1. ure je na območju občine Železniki sicer narasel potok Češnjica in Selška Sora. Gasilci PGD Železniki in PGD Selca so postavili protipoplavne vreče. Ob 2.23 so v Selcah so črpali vodo iz šole in iz zdravstvenega doma v Železnikih. Na cesto v Sveti Lenart pa je utrgal zemeljski plaz. Zemeljski plaz je poškodoval tudi nekaj nove ceste v Davčo. Ob 2.28 je v Škofji Loki meteorna voda zalila več objektov, na primer v Novem svetu in v Vešterskem mlinu. Vodo so izčrpali gasilci, ki so med drugim postavili tudi protipoplavne vreče pred Šolski center Poden. Poljanska Sora je poplavljala in Puštalu ogrožala eno hišo. Zemeljski plaz se je utrgal v Zgornji Luši. V tej vasi je bila poplavljena ena hiša. Nekaj kleti je zalilo tudi v Žireh.

Tudi na območju Tržiča ni bilo hujšega. Ob 1.52 je meteorna voda zalila dva objekta v Žiganji vasi v občini Tržič. Ob 6.47 pa je voda zalila še stanovanjsko hišo na Ravnah v Tržiču ter nekaj objektov na Cankarjevi cesti.

Tudi v občini Bled je voda poplavila nekaj objektov, med njimi tudi hidroelektrarno v Soteski. V Bohinjski Beli in v Selu je Sava Bohinjka ogrožala nekaj hiš. Pri Obrnah je voda spodjedla železniško progo. Na Bledu je voda poplavila okoli 10 objektov, nekaj tudi v Bodeščah in na Kupljeniku. V občini Gorje je poplavilo vrtec in še kakšnih 10 objektov, predvsem v Zgornjih in Spodnjih Gorjah, Poljšici, Mevkužu in Krnici. Tam se je utrgal tudi zemeljski plaz, ki je ogrožal stanovanjsko hišo. Cesta v Radovno je bila na več mestih poplavljena, težje prevozna je bila zaradi poplavljenosti in nanosov tudi cesta med Zgornjimi Gorjami in Jesenicami. Zaradi narasle Radovne so morali v Grabčah zaščititi več hiš.

V radovljiški občini je voda poplavila okoli 90 objektov. Ob 4.08 je v Črnivcu meteorna voda zalila klet stanovanjske hiše. Kasneje je zaradi podtalnice tam zalilo še nekaj objektov. Narasla Sava se je razlila ob sotočju Save Bohinjke in Dolinke ter pod Radovljico. V Lancovem je ogrožala in tudi poplavila več objektov. Iz enega od hlevov je bilo treba umakniti živino. Precej težav je bilo tudi v Podnartu, kjer je zaradi zelo visoke Save narasla podtalnica vdrla v več kot 10 hiš in v obrtni objekt. Poplavljala je tudi Lipnica, ki je poplavila več gospodarskih objektov, ogrožene so bile tudi nekatere hiše v Ovsišah. Tudi v Ovsišah in Kamni Gorici je podtalnica poplavila nekaj kleti, nekaj težav pa je bilo tudi z odstranjevanjem nanosov pod mostovi. V kampu Šobec je bila pod vodo trgovina. Za nekatere območja v občini je bil uveden ukrep obveznega prekuhavanja vode iz vodovodnih sistemov, predvsem na območju Otoč, Krope in Lipniške doline. 28. decembra se je utrgal zemeljski plaz v Mošnjah, ki pa ni bistveno ogrozil objektov. Poplavljenih je bilo tudi nekaj objektov v Gobovcah v občini Naklo, kjer je Sava ogrozila osem stanovanjskih hiš. Poplava v Gobovcah je trajala vse do 26. decembra.

Sliki 7 in 8: Poplave Save pod vodomerno postajo v Radovljici in na Lancovem. Vir: Agencija RS za okolje, foto: M. Robič

Ob 4.53 je voda zalila kleti v Kokri, občina Preddvor. Gasilci PGD Preddvor so vodo izčrpali. Naslednjega dne so gasilci posredovali tudi v Potočah.

Huje je bilo v kranjski občini. Poplavljenih je bilo čez 100 objektov, večinoma stanovanjske hiše na več mestih v občini (Suha, Bitnje, Žabnica, Besnica, Rakovica). Aktivirane so bile vse gasilske enote v občini. Največ skrbi pa je povzročala Sava, ki je v Kranju poplavljala v Struževem (kar nekaj objektov) ter na območju Savske Loke in Savske in Gornjesavske ceste. Za promet so morali zapreti manjši most v Savski Loki, ki ga je narasla Sava močno ogrožala. V dopoldanskih urah je Sava začela ogrožati glavni kanalizacijski vod, katerega predrtje bi lahko povzročilo večje onesnaženje. Štab CZ za Gorenjsko je posredoval pri Savskih elektrarnah, ki so na jezu v Mavčičah najprej dopoldne, nato pa še proti večeru povečali pretok vode preko zapornic, ki so ga uskladili z elektrarnami dolvodno po Savi. S tem so nekoliko znižali gladino Mavčiškega jezera in zmanjšali nevarnost poškodb kanalizacijskega voda. Poplavljen je bil podvoz na cesti proti Besnici, poplavilo je več proizvodnih in poslovnih objektov v Savski Loki (Iskra Emeco) in na območju bivše Planike, tovarno Zvezda in športni objekt Megacenter. Črpanje vode je potekalo vse do 26. decembra popoldne.

Ljubljanska regija

V ljubljanski regiji so bile na Ljubljanskem barju obširne, a še vedno vsakoletne poplave, ki so se pričele nekaj dni prej, ob prvih obilnih padavinah. Kakšnih posebnih težav ni bilo, čeprav se je voda nekaterim objektom precej približala. Voda se je iz Ljubljanskega barja umaknila šele zadnji dan leta.

Slika 9: Poplave na Ljubljanskem barju 26. decembra 2009. Vir: Foto: Simon Malovrh, povzeto po Agenciji RS za okolje

Zjutraj in dopoldne 25. decembra je bila za krajši čas poplavljena cesta Dobrova-Polhov Gradec, zaradi narasle Gradaščice.

Drugod je največ težav povzročala narasla Sava. V Medvodah in pred Mednim je poplavila nekaj objektov in kmetijske površine do ceste proti Ljubljani, poplavljena je bila tudi cesta proti

Vikrčam. V Tacnu v Ljubljani je voda prav tako poplavila nekaj objektov. Najprej so zaprli cesto Dolsko–Laze (most), kmalu nato most na cesti Senožeti-Jevnica in dopoldne ter preko dneva pa še ceste Sava-Mošenik, Kresnice-Jevnica, Ljubljana-Litija (pri Ribčah, Verneku in Spodnjem Hotiču) in Litija-Zagorje (pri Spodnjem Logu). Naslednjega dne ob 11. uri so že odprli cesto mimo Ribč, ob 12. uri pa še cesto Kresnice-Jevnica. Gasilci so v Litiji, na Trgu na stavbah, zgradili obrambni nasip z 2900 vrečami peska ter obvarovali omenjeno območje pred poplavnim valom. Kljub temu je voda v Litiji poplavila nekaj objektov, med njimi tudi športno dvorano in trgovski center. Nekaj kleti je bilo zalitih tudi v Kresnicah in drugod v litijski občini. Po neuradnih podatkih je bila na nekaterih mestih v litijski občini poplavljena tudi železniška proga med Ljubljano in Zidanim Mostom.

Glede na dosegljive podatke je Kolpa poplavljala v manjšem obsegu kot pred dnevi. Poplavljena je bila cesta Petrina-Mirtoviči, pa tudi cesta med Faro in Grgeljem (pri Žlebeh, kasneje tudi pri Fari).

Nekaj težav z meteorno vodo je bilo tudi v Logatcu, Grčarevcu in Kalcah, kjer so vode poplavile nekaj objektov. Na Planinskem polju pa je voda poplavila eno hišo v Lazah ter nekaj nestanovanjskih objektov. Poplavljena je bila cesta Laze-Jakovica. Poplave so se zavlekle krepko v januar 2010.

Zasavska regija

Zasavje so večje poplave obšle. Tudi zemeljskih plazov ni bilo. Težave so bile predvsem ob reki Savi, ki je 25. decembra preko dneva naraščala in v Hrastniku pozno zvečer presegla pretok 2000 m3/s. Tako so lokalno cesto Sava-Mošenik zaradi poplave zaprli ob 9.28, cesta Hrastnik-Radeče (na desni strani struge) je bila zaprta od 9.58 dalje in Hrastnik-Zidani Most (na levem bregu) od 12.45 dalje. Cesto proti Litiji so odprli 26. decembra ob 2.15, 29. decembra v popoldanskih urah še cesto Hrastnik-Zidani Most (na levem bregu). Cesta Hrastnik-Radeče pa je bila zaprta več tednov, saj je bila ob poplavah tudi poškodovana. Malo po 14. uri je narasla Sava grozila stikališču Termoelektrarne Trbovlje. Ob 16:47 je Sava grozila z zalitjem stavbe na ulici Za Savo v Hrastniku. Gasilci PGD Hrastnik - mesto so občanom razdelili 50 vreč za preprečitev razlitja vode v objekt.

Popoldne je močan naliv povzročil še druge težave. Gasilci PGD Zagorje-mesto so ob 19.25 posredovali v naselju Podvine, kjer so gasilci črpali hudourniške vode, ki zalivajo stanovanjsko hišo. Hitro in močno narasel tudi potok Medija. Ob 16.34 je v Hrastniku potok Boben grozil z zalitjem stavbe na Cesti 1. maja in jo tudi poplavil. V Trbovljah so pozno popoldne obilne padavinske vode povzročile zamašitev jaška pri Zlatarni Trbovlje, na Ulici 1. junija in proženje kamenja na lokalno cesto Trbovlje–Dobovec. Poklicni gasilci iz Trbovelj pa so črpali vodo iz dveh objektov. V trboveljski občini so morali zaradi močnih padavin prekuhavati vodo iz vodovodnih sistemov.

Posavska regija

Posavje je s strahom pričakovalo visokovodni val, ki je prihajal po Savi navzdol. Vse potrebne enote so bile v pripravljenosti. V občinah Krško in Brežice sta bila aktivirana občinska štaba Civilne zaščite. Gasilci so s peskom polnili protipoplavne vreče, predvsem za zaščito kulturne dediščine v starem delu Krškega in za zaščito stadiona v Krškem. V nekaterih delih Krškega so preventivno izpraznili spodnje prostore stanovanjskih in poslovnih prostorov in iz ogroženih območij umikali vozila. Razmere so se v Posavju najbolj zaostrile ponoči, ko je v regijo dospel poplavni val. V Zasavju je Sava presegla 2000 m/s, okoli 500 kubičnih metrov vode je prispevala še Savinja. Vendar pa do Krškega skoraj ni bilo nobenih težav, čemur gre zasluga tudi protipoplavni ureditvi savske struge nad Krškim. Hidroenergetski objekti so poplavni val sploščili, to pa je bilo možno le s predhodnim delnim praznjenjem bazenov. Sava je ponekod

poplavila, a gasilci so črpali vodo le iz poslovnega objekta v Boštanju v sevniški občini, v Krškem pa iz jaškov pri stanovanjskih in poslovnih objektih ob Valvazorjevem nabrežju. Zaradi črpanja vode iz objekta na Cesti krških žrtev je bila poplavljena in neprevozna cesta med Krškim in Brestanico. V brežiški občini je Sava malce bolj na široko poplavljala, ogroženih je bilo le nekaj stanovanjskih hiš. Poplavljena je bila cesta proti Ločam na levi strani struge Save, kjer nimajo protipoplavnega nasipa. Odrezanih je bilo okoli 20 stanovanjskih hiš. Voda pa ni dosegla objektov. Nekaj manjših težav je bilo še na območju Čateža, kjer je voda poplavila klet in garaže gostinskega objekta, v Termah Čatež pa strojnico. V Krški vasi so z vrečami obvarovali dva objekta pred vdorom vode. Dve cesti sta bili neprevozni, a so jih pristojne službe že 26. decembra usposobile (Veliki Trn-Lomno, rondo pri Spodnji Pohanci). V sevniški občini so iz ene hiše ob reki Mirni preventivno evakuirali njene prebivalce.

Slika 10: Poplave Save na Krško-brežiškem polju Vir: POP TV, povzeto po Agenciji RS za okolje

Notranjska regija

V občini Postojna je prišlo zaradi obilnih padavin do vdora podtalnice in meteornih voda v kletne prostore stanovanjskih hiš, predvsem v Prestranku, Matenji vasi, Rakitniku, Kočah in Hraščah. Skupno je bilo poplavljenih okoli 30 objektov. V občini Pivka so gasilci posredovali na eni lokaciji v Petelinjah zaradi vdora meteorne vode. V sežanski občini so v Mahničih gasilci preventivno zaščitili z protipoplavnimi vrečami hišo, ki jo je ogrožala narasla Raša. Ta je poplavila tudi makadamsko cesto Raša-Kobdilj v dolžini okoli 100 metrov do višine 40 cm. V Štjaku je bil poplavljen en objekt, dva pa v Povirju.

Zaradi narasle Pivke so morali zvečer 25. decembra za nekaj ur zapreti cesto med Postojno in Velikim Otokom, pri Postojnski jami. V postojnski občini je bila poplavljena še cesta Slavinje–Mala Brda, na Planinskem polju v občini Cerknica pa cesti Planina-Laze in Planina-Unec. Poplave na Planinskem polju so se zavlekle krepko v januar. Nekaj dni je bila na poplavljenem Loškem polju poplavljena tudi cesta Šmarata-Kozarišče. Za nekaj ur so morali zaradi poplavljenosti zapreti tudi cesto med Dolenjo vasjo in Podskrajnikom v občini Cerknica.

Južnoprimorska regija

Že zjutraj 25. decembra je meteorna voda vdrla v garažo hiše v Barižonih v koprski občini. Podobno je bilo v Cereju, kjer je voda prav tako vdrla v hišo. Ob 9.34 je voda na cestišče Mejne poti v Žusterni v Kopru nanesla okoli 10 kubičnih metrov gramoza. Voda je zalila tudi poslovne in trgovske prostore pod koprskim stadionom. Poplavljena je bila še hiša v Kolombanu in Hrvatinih.

Sicer pa je bila že v noči na 25. december v Koprskem primorju spet kar visoka plima. 24. decembra ob 23.53 je v Kopru morje poplavilo pomol, Semedelsko cesto in pričelo poplavljati del Ukmarjevega trga. 25. decembra ob 2.30 je bila na mareografski postaji izmerjena najvišja vrednost 337 centimetrov, kar je za čez pol metra preko višine prvih razlivanj. V Izoli je morje poplavilo Sončno nabrežje in Veliki trg. V Piranu je morje najprej zalilo Kidričevo in Prešernovo nabrežje, malo pred 1. uro pa v celoti še Tartinijev trg. Kmalu zatem so do konca plime za promet zaprli mestno jedro. Plima ni povzročila večje gmotne škode.

Zahodnoštajerska regija

Poplav v tem delu Slovenije ni bilo, utrgala sta se dva manjša zemeljska plazova: na lokalno cesto v Skomarjah v zreški občini ter v laški občini, kjer je oživel starejši plaz in ogrožal hišo.

Podravska regija

V noči na 26. december je poplavila še Dravinja v srednjem toku. Poplave niso bile dolgotrajne. Poplavljena je bila cesta Koritno-Lešje ter okoli 100 hektarov kmetijskih površin. 26. decembra so gasilci črpali še meteorno vodo v hiši v Bišu v občini Trnovska vas ter v Krčevini pri Vurbergu v ptujski občini.