nenehno več proizvodnje in izvoza - dolenjskilist.si · 1 dolenjski list srečanje z otroki iz...
TRANSCRIPT
1 DOLENJSKI LIST
Srečanje z o t rok i iz Skop ja v Vidmu-Krškem: tu so našli svoj drug i , začasni dom. Spre je l i smo j i h z vso ljubeznijo i n z odprt imi s r c i — naši so, tako kot b i b i l i naši malčki dobrodošli k j e rko l i drugje v Jugoslavi j i , če b i morda nas kdaj zadela
huda elementar na katastrofa
TRENUTKI VESELJA IN ŽALOSTI V KRŠKEM Videm-Krško je blestelo v
vročem poletnem soncu. Sončni žarki so božali mlade be gunce iz Skopja , k i so ? dijaškem domu našli začasno prebivališče. L judje iz tega kra ja so j i h sprejeli z odpr t im i rokami , z neprikrito l jubeznijo i n to-PUno. Met temi o trok i sem Prebil 7. avgusta samo nekaj ur , toda spr i jazn i l i smo se iako L i t ru , kakor ti J se poznamo i e dal j časa. Občutil sem, da nj ihova mlada srca s hvaležnostjo utripajo v novem kra ju , k i je tako daleč od njihovega rodnega mesta. 48 otrok je tega dne nestrpno pričakovalo znanega f i lmskega igral-c a M i h o Ba lona , prvak in jo i jubljanske Drame Stetko Drolčevo, predstavnike občinskega in političnega vod-s t y a i n druge. Čeravno je ki lo srečanje dogovorjeno, te potekalo v popoln i sproščenosti i n iskrenost i . Med ' " n i s k i m igralcem in o t rok i ? e je kma lu razv i l pri jeten m topel razgovor. O t roc i so Pr i red i l i gostom lep program. Ne betonskem pokro-V u ročne črpalke na stadio-n u »Matije Gubca«, k i Je Predstavljal oder, so se vr-* w e zabavne točke. M l a d i t^ajajci so želi priznanje, »vletna M a r i k a Petrovska, *)wnka sedmega razreda os n °vne šole, pa je prebra la ^ t a v e k , v katerem je opi-s a ' a tragedijo Skop ja :
* , u t r o je bi lo l e p o . . . Son-* i « i c zasijalo i n sanjavo
•nesto se je kopalo v njego-• • z l a t i svet lobi . Nekje iz ™a'jave se je slišala vesela Pesem ptic p „ m i r n i h ul icah
"d l ia ja l i l judje na delo * " " a trg.
° " . zelo lepo ju t ro . Toda " g a d o m a . . . K d o s i jc mi ne' i đ a l > 0 t 0 , c " ° J " t r o p r i " U K I m t X < " t rahoto i n te-
S l - Nrnadnma je nekaj za-j o k ' 0 1 , 1 •"• n r a n > V D ' l l J c '
s tV . t renutku je mesto po-
S ca , o pust inja. Modro nebo
, i e stemnilo, pesem ptic
K t o U m ° l k l l i , R I z S ' " " ' 0 K" n , c -
* ' e P o mesto, katerega
v r e m e
nSž1^0 b o o U r ° B ,G- a v' 19 . w M l o pogosto med Se h 2 5 , a v B« " ' on » : " k r a t i a vEus° . , , 0 h l a d n o - M e « , H 2 4
*aiiu Pomembno izbol j-* vremena.
Dr. V . M .
smo gradi l i s t o l i k im i napor i in l jubeznijo. Mesto je postalo grobnica. Ve l iko l jud i iz tega mesta ta dan n i videlo ju t ra , nj ihov sen se je nadaljeval, zaspali so za vedno. V ruševinah so ostale otroške igračke: žoge, punčke, knjige. Ležale so tihe in nedotaknjene. Nihče j i h ni vzel, kajt i tega dn i n i bilo več otrok, da bi z n j im i poigral i Veliko, j i h je tega ju t ra zaspalo za vedno.
In m in i l o je jutro strahote. N i k o l i pa ne bomo pozab i l i trenutkov groze. A l i lahko pozabiš l jubljeno mesto, k i ga n i več, i n tovariše, s ka te r imi smo se čestokrat tako lepo igrali?«
Mar ik ine besede, k i so vseskoz i zvenele toplo i n ubrano, so se nenadoma izgubile. Dek l ica se je sesedla, pok r i l a obraz z rokami ter začela br idko jokat i . Ta premor v njenem branju, upadanje glasu na koncu stavkov i n nenadna tišina, k i Jo je od časa do časa prek in i lo njeno ihtenje, je na vse navzoče vplivalo moreče. Mars i k o m u se. je ut rn i la solza. H k r a t i pa se je vseh polas t i l nepopisen občutek, ko smo se zavedeli, da v teh težkih t renutk ih de l imo bolečino z vsem makedonsk im rodom. Ba l oh je dekl ico objel i n jo očetovsko božal. Govor i l je o novem Skop ju ,
k i ga bomo s skupn im i napor i zgradi l i , i n o novem življenju, k i bo v mestu zapet vzkipelo. M a r i k a je imela zapisano še tole:
» In ko zgradimo novo mesto, ko se bomo zopet vesel i i n raz igrani sprehajal i po njegovih ul icah, ne bomo pozabi l i starega Skopja , mesta našega detinstva. S pomn i l i se bomo vsega, ka r jc bi lo , in morda se nam bo ob takem spominu utrn i la marsikatera solza i z oči.«
Sonce je počasi zahajalo i n napot i l i smo se prot i d i jaškemu domu. M e d potjo
(Nadaljevanje na 2. strani )
Še vročo opeko sproti odvažajo Cas trenutnih težav iz lan
skega leta, ko so domala vse naše opekarne »tiščale« zaloge neprodane opeke, je letos m i n i l . O p e k a m a Zalog je v pollet ju uresničila 52 mi l i jonov dinarjev alii 48 odst. zaračunanega iztržka, planiranega za letošnje leto, vnov-čoni iztržek pa je za 14 odstotkov manjši od zaračunanega. Obrat v Prečni je do konca ju l i j a uresmičil 76 odst. letne proizvodnje, obrat v Zalogu 60 odst., celotno podjetje pa 66 odst. Težave s stro j i so odprav i l i , zdaj pa j i h najbolj pek l i premajhna zmogl j ivost sušilnih naprav. Resno razpravl jajo o nakupu sušilne naprave s t remi komorami , k i b i skupaj s preureditvi jo peča i n osta l im,
k a r b i b i lo potrebno, veljala oko l i 20 mi l i jonov dinar-
Najbolj so se izkazali na Dvoru
V o k v i r u Združenja borcev N O V občine Novo mesto je 34 terenskih organizaci j , k i so zbirale denar i n ostale p r i spevke za skopske ponesrečence. P r i tej akc i j i so se vs i člani Z Z B res lepo i zkaza l i , najlepši uspeh pa je dosegla krajevna organizaci ja Z Z B na Dvoru , k i je med maloštevilnim članstvom zbra la ka r 30.000 d in . Prizadevnost te organizacijo je lahko za zgled vsem ostal i m , hk ra t i po zasluži javno pr iznanje.
jev. Te naložbe se bodo lot i l i v let ih 1964 in 1965, ko bodo odplačali dosedanja posoj i la. Zmogl j ivost opakarne se bo nato povečala od dosedanjih 5 mi l i jonov opeč
nih enot na leto na 7 mi l i jonov opečnih enot. Opekarna žgane opeke sp loh n i m a na zalogi, ke r jo k u p c i še vročo sprot i odnašajo i zpred peči, kjer jo žgo.
Laskava ocena tujega ribiškega strokovnjaka
V ponedeljek, 12. avgusta, Je ob iska l Novo mesto gospod Harvev Wil loghby, izvedenec za sladkovodno r ib i štvo iz ZDA . Pr i spe l je na povabi lo Strokovnega združenja za sladkovodno ribištvo Jugoslavije v spremstvu prof. inž. Jelačina ter predstavnikov Zavoda za ribištvo S R S iz L jubl jane. Gospod VVillogh-by s i je z zanimanjem ogledal r ibogojnico ob Temenic i p r i Prečni ter načrte za razširitev slednje in izgradnjo turističnih naprav. Zan ima l se je za nastanek ribogojnice, njeno zgodovino in vse tehnične podatke i n se je ob koncu zelo laskavo i z raz i l o
NA 6. STRANI preberite pismo, k i nam ga je iz Skop ja poslal naš posebni dopisnik IU-hard Šoper; za naš Ust jc ob iska l porušeno mesto 11. dan po tem, ko se j c zemlja zamajala i n pokopala pod z idov i hiš nekaj nad tisoč l jud i do smr t i , več tisoč pa j i h rani la .
ob jekt ih i n napravah. H k r a t i s tem je dal našim ribičem mnogo kor i s tn ih nasvetov o intenzivni vzre j i r ib i n o označevanju r ib p r i vlaganju v odprte vode ter posredoval nekaj ko r i s tn ih podatkov o ribiški organizaci j i v ZDA.
Nenehno več proizvodnje in izvoza
Nekaj številk, ki zgovorno pričajo o naporih po« sameznih kolektivov v novomeški komuni, da bi presegali proizvodne plane in povečali izvoz
Nepopisna tragedija, k i je v zgodnjih ju t ran j ih urah 26. ju l i j a pr izadela Skopje, mesto ob Vardar ju i n h k r a t i glavno mesto bratske socialistične republ ike Makedoni je , je našla odjek v s r c ih vseh Jugoslovanov, čeprav so src« po p r v i h poročilih o katastrofa lni škodi onemela, je začela takoj i z vseh s t rani pr i tekat i pomoč. Pomoč v b lagu, pomoč v denarju i n v tehnik i je dokaz bratske povezanost i naših narodov, pa tud i so l idarnost i mnog ih narodov sveta. V e l i k i i n nesebični pr i spevk i naših delovnih l j u d i in delovnih kolektivov, k i dosegajo vrednost več m i l i j a r d dinarjev, so samo del tega, ka r smo dolžni Skop ju . Naša največja pomoč pa m o r a b i t i še večja skrb za povečevanje proizvodnje, s tor i lnost i dela i n izvoza. N a ta način bomo najlaže pr ispeval i družbi sredstva za še hitrejši razvo j našega gospodarstva i n za učinkovitejšo pomoč družbenih fondov porušenemu Skop ju .
S takšno mis l i j o v s r cu smo pretekl i teden ob iska l i nekaj kolekt ivov v Novem mestu i n načeli pomenek o n j ihov ih pro izvodnih uspehih v letošnjem letu ter o n j ihov ih napor ih i n težavah v bo ju za izvoz. Brez dvoma je b i l a v p r v ih mesecih letošnjega leta b i tka za p lan še hujša kot prejšnja leta. Pro izvodnja se povsod nenehno povečuje, mnogi ko lek t i v i so usmer i l i velike napore v proizvodnjo za izvoz i n dosegajo lepe uspehe. Prav gotovo pa p r i tem ne manjka težav.
• V T O V A R N I P E R I L A >'LABODi( v Novem mestu so nam povedal i razveseljivo novico, da bodo prav k m a l u ustvar i l i to l iko , kot so vse lansko leto. L a n i so kupcem proda l ! za 526 mi l i jonov dinarjev izdelkov. Letošnji p lan j i m nalaga prodat i i n vnovčiti izdelke v vrednost i 700 mi l i jonov dinarjev. Do konca ju l i j a 1963 so prodah za 451 m i l i jonov dinarjev blaga. Z las t i v ju l i j u so močno presegli mesečni p lan prodaje: namesto z a 44 mil i jonov, ko l i ko r j i m nalaga p lan , so v pretek l e m mesecu proda l i le za malenkost manj ko t 100 m i l i jonov dinarjev izdelkov (v lanskem ju l i j u so proda l i le za 35 mi l i jonov dinarjev blaga). Povedal i so, da b i , če se bosta pro izvodnja i n prodaja še v avgustu odv i ja l i tako lepo, ko t sta se v j u l i j u , l ahko do konca avgusta dosegl i tolikšno prodajo, kot so jo vse lansko leto.
Pogajanja za izvoz srajc tovarne perila »Labod« se ugodno odvijajo in v teh dneh bodo podpisane pogodbe. Od prvih dni oktobra do 12. decembra letos bodo Izvozili 40 tisoč srajc (20 tisoč v zahodne države in 20 tisoč v ZSSR) v skupni vrednosti približno 46 tisoč dolarjev. Izvažali bodo s pomočjo domačega izvoznega podjetja. Ko
lektiv bo pri tem po predpisani udeležbi ustvaril okoli 1800 do la* jev lastnih deviznih sredstev, s k»» terimi bodo kupili nekaj nora strojne opreme, ki jo močno p o trebujejo. Ce bi bil rešen problem proizvodnih prostorov, bi imeli veliko večje možnosti za Izvoz, ra> čunajo pa, da bodo podobnih težar rešeni v začetku prihodnjega leta, ko se bodo preselili v stavbo do> sedanjega Novolesovega obrata drobnega pohištva v Novem ma-stu. Precej večji uspeh kot Uni se dosegli z izboljšanjem kvalitete iz> delkov. K temu so v marsičem pri* pomogli strokovnjaki, ki jih ie prej v kolektivu manjkalo. LHoš» nja izbira letnega perila, ki so ga pripravili za tržišče, jc bila tako pestra, da so vseh 100 tisoč kosov brez težav takoj prodali. Mnogo jim je pripomoglo tudi osvajanje proizvodnje perila iz sintetičnega blaga, po katerem je na tržišču veliko povpraševanje, takšno blago pa je žal težko dobiti.
# V N O V O T E K S T J se proizvodnja ne odvi ja nič slabše. V p rvem pol let ju (podatkov za ju l i j ne navajamo, k e r jo b i l ko lekt iv takrat na kolekt ivnem dopustu zaradi vsakoletnega remonta) so uresnU čili 55,3 odst. letnega proizvodnega plana in več kot iS odst. letnega plana unovči nega iztržka. V pol let ju unov« čeni iztržek je s icer resda z a nekaj manj ko t 2 odst. p o d p lan i ran im, vendar Je kljuš temu precej večji od tistega, k i je b i l dosežen v po l l e t ja lanskega leta.
Stanje v Novoteksovem i»» vozu je neko l iko slabše, ven-dar pa ne po k r i v d i ko l ek t i va . Po sprejetem p lanu b i m o r a l Novoteks letos i zvoz i t i za na» kaj več ko t 427 tisoč dolar jev svo j ih izdelkov. Do konca j u n i j a letos so i zpo ln i l i prfr bližno 67 odst. pol letnega is* voznega p lana. O d tega so proda l i oko l i 80 odst. v vahb. dne države ( tu je všteta t r i kotažna preja, dobavljena našim podjetjem, k i so svoje trikotažne izdelke i zvoz i la ) , preosta l ih 20 odstotkov izvoza pa p reds la^ fo jo Novoteksove tkanine, prodane v dežele za» hodne Evrope . O d teh t k a n i n je b i l a približno polov ica s in tetičnih. K a r se tiče tkan in , je zastoj v izvozu pos led ica tega, ke r volnenih tkan in n a zunanjem tržišču doslej še n i -smo prodajal i i n z n j i m i šele prod i ramo na tu ja tržišča. Z a
(Nadaljevanje na 3. strani ) I
D0B0VA: do sobote že 167.170 din
Razen kolekt ivov dobov-s k i h podjet i j , k i so prispeva l i večje zneske, so za pomoč S k o p j u darova l i t u d i odbor S Z Dobova 51.780 d i n ter podružnični odbor i : M i l i a l ovec 11.130 d in , V e l . Obrez 9.500 d in , Mestec 5.000 d i n . Se la 31.780 d i n , Rigonce 7,760 dinarjev, M a l i Obrez 8.600 d i n , Gaber jc 15.150 dan. Loče 6.900 d i n i n učiteljski koleto ttv 19.500 d i n .
F i l m s k i igralec M i l i a Ba l oh med makedonsk imi o t r ok i na stadionu Mati je Gubca v Vidmu-Krškem: M a r i k a Petrovska n i mogiu do kra ja prebrat i sp isa o nesreči svojega dragega
rojstnega mesta
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED U R E S N I C U J M O N O V O U S T A V O !
Najmanj, kar lahko naredimo
Ustava nalaga, da morajo državni u rad i pomagat i s t rank a m p r i uresničevarni'U n j ihov i h prav ic . T o pomeni , d a morajo s t rankam, ko le-te terjajo nekaj, k a r j i m po zakonu i n ustavi gre, itd napro t i : o-lajšati j i m uresničevanje pravice, skrajšati pot, preprečiti nepotrebne nevšečnosti. T a dolžnost vključuje tud i pomoč v p ravn ih nasvet ih, da h i s t ranka lahko spoznala svoje pravice v po lnem obsegu to da ne b i zavela v p ravn i zmot i , da j i gre nekaj , k a r v resn ic i nd njena pravica, a l i p a se sp loh ne h i zavedala svo j c i prav ic . To , k a r nalaga ustava, prav tako vključuje humane, tovariške medsebojne odnose, brez uradniške nedostopnost i a l i celo nadutos t i . Z a samovoljo, omejevanje človekovih prav ic , šikaniranje pa sp loh n i mesta v odnos t ih , kakršne terja nova ustava. Take postopke je treba preganjat i i n j i h docela izgnat i i z p i sa rn državnih organov. To namreč niso n ikakršna svetišča, k je r pros i jo podan ik i mi los t i , temveč vse bol j nekakšni serv is i , k i so n a vol jo občanom za uresničevanje n j ihov ih zakoni t ih p rav i c i n dolžnosti.
Na jmanj , kaj* l ahko s tor imo, d a b i v p r a k s i uvel javit i omenjeno ustavno določilo, h i b i l a z a začetek ustanovitev spre jemnih p i sa rn za stranke . T eh n a nekater ih občinah Se nimajo, čeprav že dolgo govor imo o n j i h K o opravičujemo nj ihovo odsotnost, iščemo najrazličnejše izgovore, čeprav so nekater i komaj a l i le delno prepričljivi. P rav imo : n i m a m o potrebnih kadrov, t a reč vel iko stane In tako napre j . T o je že res. P o m i s l i t i p a je t reba t u d i n a to, k o l i k o stane čas, k i ga po nepotrebnem izgubljajo s tranke , k o letajo od vrat do vrat občinskih p i sarn , da n a konc u pogosto ugotovijo, k a k o n iso nič opravi le . T a n j ihov izgubl jen i čas je dragocen. T o so izgubl jeni m i l i j o n i narodnega dohodka občane. Z drug i m i besedami povedano: to je t u d i dohodek občinskega proračuna. Zatore j ne smemo gledati na vse samo skoz i p r i z m o dohodkov i n izdatkov občinskega proračuna. P r e d očmi m o r a m o i m e t i t u d i dohodek vse občine, od čigar
ve l ikost i so odv isn i tud i dohodk i proračuna.
U r ed i t i poslovanje v admi nistracija občanske silajpščine, da bodo stranke lahko uresničevale svoje pravice a l i p a spo ln jeva le svoje dolžnosti s k a r na jmanj težav, h i t ro , učinkovi to i n brez nervoze, je tud i stvar, kd je v zvezi z rastjo nov ih odnosov m e d l j u d m i . Občani pogosto stresajo svojo jezo k a r počez: n a vso občino. P r i t em mis l i j o n a vse, k i delajo v občinski hiši, češ da nič ne delajo, d a pošiljajo stramlke o d vrat do vrat, ke r se ne razumejo n a posel , k i ga opravl jajo i t d . Tako vzduš-je n i ra/vno kor is tno za utrjevanje Občestva, k jer odnos i s i cer ne morejo bita idealni , brez prctfteslovij, k jer p a se vendar morajo občani dobro počutiti. T u d i v odnosu do občinske uprave. T a j i m sedaj pogosto poganja k r i v glavo, k o pomis l i j o n a nepravilen' odnos uslužbencev, n a n j i h slabo poslovanje a£i ceCo n a samovoljo.
Ne t r d i m , da b i sprejemne pisarne odstrani le vse nevšečnost i i n d a b i z nj ihovo ustanovitvi jo vse steklo gladko — ne glede n a kadrovske i n druge težave, s ka t e r im i se sedaj ubadajo občinske skupščine. Sem p a popo lnoma prepričan, da b i sprejemne pisarne pomenile ko rak naprej v modern izac i j i poslovanja občinske administraci je i n iadaten p r i spevek k izboljšanju počutja tako uslužbencev k a k o r tud i strank. Seveda b i b i l o trelba ured i t i n j ihovo poslovanje čimbolj sodobno, tako d a se ne b i moglo zgodit i , d a b i mora la s t ranka tud i še naprej odp i ra t i številna vrata , preden b i natančno zvedela, kako je z njeno zadevo. V sprejemn i h p isarnah b i m o r a l i sedeti najbol j kva l i f i c i ran i uslužbenc i , ne le s po t rebn im strokovn i m znanjem, temveč tud i mora lno i n politično neoporečni, z obi lno mero potrpežl j ivost i , sposobni umirjenega, pametnega občevanja s strankam i . O n d i ne b i smelo b i t i mesta za h i t ro razbur l j ive l jud i , na jmanj pa za take, k i imajo pokrov i te l j sk i , b irokrats k i odnos do s t rank i n po kater ih nekater i občani posplošeno ocenjujejo delo vse administraci je občinske skupščine.
J . B .
Odmev i na sporazum o delni prepovedi j ed r sk ih poskusov so pokaza l i , da bodo mora le moskovske podpisnice ods t ran i t i še precej ov i r n a po t i do vsestranskega spre jema sporazuma. Na spro tn ik i so n a Vzhodu i n Zahodu. M e d najbol j g lasn imi je L R K i t a j ska , ka ter i p a asist irajo A lbani ja , Severna Ko r e j a i n še nekater i . K o t kaže, bo na Zahodu Franc i j a edina država At lantske zveze, k i se ne bo pridružila moskovskemu sporazumu.
Sedanja razprava v odboru za zunanje zadeve ameriškega senata o rat i f i kac i j i moskovskega sporazuma p a kaže, da so tud i v Z D A zelo vpl ivne si le, k i ne odobravajo sporazuma; vendar pa že lahko rečemo, da bo večina senatorjev glasovala za rat i f ikc i jo sporazuma o delni prepovedi j ed r sk ih poskusov.
V B o n n u p a je prišlo do sprememb. Zahodnonemška v lada je načelno privol i l a , da bo podpisa la sporazum o prepovedi j edrsk ih poskusov. Ameriški zunanj i min is ter K u s k je prepričal bonsko vlado, da doseženi sporazum v M o s k v i ne bo pr izade ja l zahodnonem-ških interesov i n da se Z D A i n Ve l i ka B r i t an i j a ne nameravata »prenagliti« v nadal jn j ih pogajanjih v sporn ih vprašanjih. O tem vprašanju sc bosta pogovarjala še zahodnonemški zunanj i min is ter Schroder , k i je v sredo prišel v London na enodnevne razgovore z b r i t ansk im zunan j im m in i s t r om l o r d o m Homeom.
Odločitev bonske vlade, da podpiše moskovsk i sporazum, pomeni politični uspeh elastičnega k r i l a v v l adn i s t r ank i Zahodne Nemčije. B o n s k i podpis moskovskega sporazuma bistveno menja dosedanjo politično usmeri tev Zahodne Nemčije do socialističnih držav, ka k o r t u d i do Vzhodne Nemčije, č e tud i je Dean Kusk ponov i l , da podpis Nemške demokratične republ ike pod mos k o v s k i m sporazumom ne pomeni že
Moskovski sporazum in zavezniki
tud i zahodno priznanje vzhodnonemške države, je vendar dejstvo, da se je v lada Zahodne Nemčije spr i jazn i la s tem, da bo podpisn ica mednarodnega dokumenta h k r a t i z Vzhodno Nemčijo. Neka te r i politični komentator j i v id i jo v tem dejstvu prve začetke deblokira-n ja odnosov med zahodno i n vzhodno-nemško državo i n začetke postopne splošne normal izac i je p r i l i k v centra ln i E v r o p i ter med Vzhodom i n Zahodom v ce lot i .
S tem v zvezi piše angleški l ibera ln i »Guardian«, da se bo »morda začelo novo poglavje v zgodovini zadnj ih pogajanj o nemškem vprašanju«. L i s t dodaja, da n i izključeno, da b i Zahodna
Nemčija »morebiti podpr la prizadevanja v i skan ju stičnih točk med Vzhod o m i n Zahodom«.
T reba je poudar i t i , da med vsemi naspro tn ik i moskovskega sporazuma n i nobene neangažirane države ter so se mnoge že tud i pridružile sporazumu.
Za rad i zelo ugodnega odmeva, k i ga je v svetu povzročil moskovsk i sporaz u m , nekater i komentator j i menijo, d a se je ustvar i lo ustrezno vzdušje z a nove korake na t em področju. Tako je generalni sekretar O Z N že dob i l predloge, naj b i proučili vprašanje denu-k lear i z i ran ih področij v L a t i n s k i Amer i k i , n a B a l k a n u i n Sredozeml ju . P r i čakujejo nadal jn j ih pobud, predvsem od neangažiranih držav, k i bodo v zboljšanem mednarodnem vzdušju obnovi le razne prejšnje predloge i n p r i šle tud i z nov im i pobudami v O Z N . Pričakujejo tud i razne pobude z a sklenitev sporazuma o prepovedi podzeme l j sk ih poskusov, k a k o r tud i o drug ih vprašanjih, poveznih s ce lo tn im prob l emom atomskega oboroževanja.
Po vsem t em pa počasi raste upanje t u d i v z l om os i Par i z -Bonn . De Gani le počasi izgubl ja oporo v Zahodn i Nemčiji i n čim bo l j se približuje čas odhoda Adenauerja s položaja kancler ja , t em manjše bodo možnosti, k i j i h bo ime l de Gaulie za podporo svo j i pol i t i k i . S p r i h o d o m zahodnonemškega kanc ler ja E r h a r d a računajo tud i na začetek bol j elastičnega političnega obdobja Zahodne Nemčije.
Trenutki veselja in žalosti v Krškem (Nadaljevanje s 1. s t r a n i 1
smo se pogovarjal i o t em i n onem. Besede so bi le m i le, polne l jubezni , i n so ponujale pri jatel jstvo.
F i l m s k i igralec M i h a Balon je b i l še vedno močno p o d v t i som nenadne tišine. Dejal je, da je v Krško pr i šel samo zarad i teh l jud i , k i so neposredno doživeli nesrečo. V vsakem p r i m e r u je tako srečanje edinstveno, enkratno, ne moreš ga opisat i , l ahko ga samo doživiš. V njegovem življenju bo zapust i lo to srečanje izreden vt is . Občutil je bolečino vseh t is t ih , k i so doživeli potres. Prepričan je, da nesreče n i so doživeli samo on i , temveč vsak naš državljan, vsak človek. Veličina sočutja pa je v tem, kakšen je človek, kaj nos i v svoj i notranjost i .
»Zadovoljen sem, da so se občani naše komune p r i k l ju čili žalosti vseh Jugoslova
nov i n pokaza l i ve l iko sol idarnost s ponesrečenci. Nared i l i bomo vse, da bodo posledice potresa odpravl jene čimprej, zato smo tud i tako toplo spreje l i otroke, n j i hov i nasmejani obraz i p a to potrjujejo. T r u d i l i se bomo, da bomo pomagal i bratskem u makedonskemu narodu,« je dodal predsednik občinske skupščine inž. F ranc Dragan.
Ve l i ko t ruda za čim boljše počutje o t rok je vložil tud i tajnik občinske skupščine Cveto Bevk. N i m u žal teh naporov. Ponosen i n vesel je, da so se tud i drug i občani i zkaza l i i n n u d i l i pomoč o t rokom.
»Prijatelja spoznaš v st i ski,« je pričel predsednik občinskega s indikalnega sveta E d o Komočar. Doda l je še, da je zelo važno, da smo v t r enutku nesreče i n žalost i z odpr t im i s r c i n u d i l i pomoč makedonsk im bra tom.
Kazalec na u r i se je p o
m a k n i l že na 21. uro, m i pa smo se še vedno pogovarjal i o tragedij i v Skop ju . Sekretar občinskega komite ja Z K M i l a n Ravbar je govor i l o ve l ik i zavesti naših občanov i n mednarodni so l idarnost i , k i se je izkazala ob skopsk i tragedij i . T u so bi le odstranjene vse meje po l i t ike . Prevladalo je človekoljubje. Izraz i l je tud i zahvalo ve l ik i m a umetn ikoma, k i sta vel i ko pr ipomogla , d a je b i l o srečanje z makedonsk im i o t rok i pr i jetno
še preden je spregovori la prvak in ja l jubl janske Drame Štefka Drolčeva, je načelnik odde lka za gospodarstvo občinske skupščine F r a n c K o -vačač dejal : »Kot državljan sem pr iprav l j en vse nared i t i , da ublažim nesrečo v Skopju.« V e l i k a umetn ica p a je iz jav i la : »Pri tej pretres l j i v i nesreči je najdragocenejše to, da znamo ustvar i t i most med l j udm i . Tragedi ja v S k o p j u
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 Nedavna s e j a zveznega izvršnega sveta je
b i l a posvečena ukrepom za odstranitev posledic potresa v Skop ju . Spre je t i so b i l i t u d i ustrezni predp is i . Ob tej priložnosti je predsednik Petar Stambolić i z jav i l , da bo gradnja novega Skop ja s i m b o l usodne povezanosti naših narodov. Izraz i l je t ud i upanje, da lahko računamo s pr i jatel jsko pomočjo d rug ih držav, k i bodo odobri le kredi te z ugodn imi pogoj i .
M e d predp is i , k i j i h je spre je l Z I S , je tud i določitev m a k s i m a l n i h olajšav za kredi te , k i j i h dobe gospodarske organizacije mesta Skop ja . Gospodarsk im organizac i jam ne bo treba vplačati garantnih zneskov i n udeležbe v stroških inves t i c i j , k e r tega glede na prizadejano škodo ne zmorejo . Razglašen je tud i mora tor i j (odlog) za odplačevanje kred i tov z a obratna sredstva. Precejšnja olajšava je dana gospodarsk im organizac i j am mesta Skop ja z odgoditvi jo plačevanja akontaci j družbenih obveznosti za obdobje j u l i j -december 1963. Delovne i n druge organizacije, k i prejemajo brezplačno blago kot pomoč za ublažitev škode po potresu, so oproščene carine i n drug ih dajatev. T u d i za prebivalstvo je razglašen mora to r i j z a doslej odobrene potrošniške kredite , za dobivanje novih pa so določeni ugodnejši pogoj i .
Narodna banka Jugoslavi je je do uveljavitve posebnih predpisov o f inanc i ranju gradnje za nastanitev prebivalstva Skop ja da la S topansk i b a n k i S R Makedoni je predujem v o b l i k i k r ed i t a do 30 m i l i j a rd dinarjev.
£ Življenje v Skop ju se vrača na no rma ln i tir, česar kajpak ne smemo razumet i dobesedno, k e r normalnega življenja v tem mestu še dolgo ne bo. Dosle j so odkopa l l izpod ruševin nad 1009 t rupe l , boj i jo pa se, da je človeških žrtev še več. V bolnišnicah se zd rav i nad 3900 ranjencev. O t r ok v S k o p j u skora jda n i več: evaku i ra l i so j i h v vse kra je Jugoslavi je. T u d i več tisoč mater
i n s tar ih l jud i . V porušenem mestu je ostalo okrog 120.000 l jud i , k i so pot rebn i za obnovitev mesta i n za proizvodnjo. Za zdaj imajo zasi lne domove v šotorih. Do z ime j i m bo treba zgrad i t i montažne hiše. Nato — v tret j i fazi — bodo začeli g rad i t i zidane hiše.
Kakšna je mater ia lna škoda? N a to vprašanje še n i mogoče odgovori t i . Ocenjevanje škode v popo lnoma porušenem inestu, k i je štelo nad 200.000 prebivalcev, pač n i enostavna stvar. Računajo, da se bo mater ia lna škoda p o n i p c l a na številko več sto m i l i j a rd dinarjev. Samo en podatek: v Skop ju je bi lo okrog 35.000 stanovanj. Poprav i t i j i h bo mogoče le nekaj tisoč, vse drugo bo treba porušiti.
0 V nedeljo je za trenutek prenehal de lovni u t r i p obnavljajočega se mesta: vs i sedanji prebiva lc i Skop ja so na pokopališču počastili spom i n žrtev potresa. Vzdušje je bi lo ganlj ivo. K a j
SEMB0L USODNE POVEZANOSTI
čutijo l judje na pokopališču, k jer je tisoč svežih gomi l , se sp loh ne da popisat i ! N a d vsem tem p a je velo tud i zaupanje v pr ihodnost : i z rušev i n bo zras lo novo, še lepše Skopje . T o je t rden sklep vseh jugos lovanskih narodov, k i v tej nesreči še bol j čutijo medsebojno usodno povezanost. T o p a je tud i zagotovilo vsega sveta, k i z zb i ran jem pr ispevkov za Skopje dokazuje, da v svoj i g lob in i le n i tako razk lan , kako r sc včas i h na površini z d i .
O Predsednik T i to se m u d i na ob i sku v Sloveni j i . V petek se je sprehajal po l jub l j ansk ih u l i cah , k jer so ga l judje navdušeno pozdrav l ja l i .
Nato se je odpel jal na B r d o p r i K r a n j u , k jer ga je ob iska l kme t i j sk i min is ter Z D A Frceman, s kate r im se je zadržal dal j časa v prisrčnem razgovoru. Ameriški gost je sporočil predsedniku T i t u , da je dob i l pooblast i lo ponud i t i Jugoslav i j i dodatna finančna sredstva v vrednost i 50 mi l i jonov dinarjev za ublažitev posledic katastrofe v Skop ju . — Predsednik republ ike Jos ip B r o z T i to je sprejel tud i skup ino sovjetskih državnih i n par t i j sk ih voditeljev, k i je b i l a na odd ihu v Jugoslav i j i .
O Republiški sekretar za kmeti jstvo i n go. zdarstvo inž. Janez Perovšck je v razgovoru z nov inar jem »Dela« i z jav i l , da s prenosom gozdarske dejavnosti od zadrug na gozdna gospodarstva ne b i smelo nastopit i obdobje nepremišljenega, premalo preudarjenega združevanja a l i celo uk in jan ja zadrug. V s a k a zadruga h i mora la i zde la l i tehten, dobro premišljen prog ram svoje nadaljnje dejavnosti . Namesto gozdarske dejavnosti b i zadruge mora le razširiti torišče svojega dela v okv i ru samega kmet i jstva, k jer so še precejšnje neizrabljene možnosti. Kooperac i jo na p r imer b i bi lo treba razširiti na področje živinoreje, tako da b i tud i zasebne kmete usmerj a l i k specia l izaci j i svoje proizvodnje, namesto da ostajajo p r i sedanjem natura lnem kmetovan ju . Proizvodno sodelovanje med zasebnimi kmet i i n zadrugami se ne b i smelo omejevati samo na pridelovanje žita, globoko oranje i n podobno, čeprav je tud i to zelo pomembno.
0 Meteorologi menijo, da je dež prejšnje dn i ublažil dosedanjo sušo, vendar je b i l za posamezne pr ide lke prepozen. To velja predvsem za severovzhodno področje Slovenije, k jer se je koruza že posušila, tako da s i od zadnjega dežja n i mog la več opomočl. Suša n i pr izanesla tud i v inogradom, n a p r i l i k o na B i ze l j skem, kjer bo v insk i pr idelek neko l iko manjši.
n a m je dokazala, da je tud i v današnjem svetu človek vendarle človek.«
Posejano je b i l o dobro seme, i z katerega bodo z ras l i bogati sadovi . Srečanje n i bi lo samo pr i jetno, temveč tud i kor is tno . Ko r i s tno predvsem zato, ker je makedons k i m o t r okom v l i l o vero do življenja i n j i h prepričalo, da bodo vse do trenutka, ko se bodo v r n i l i k svo j im staršem, deležni popolne pozornost i i n s k r b i naših občanov.
Drago Kas te l i c
V Bnuzaviiiu, glavnem mestu bivšega francoskega Konga, je prišlo do stavke in krvavih spopadov. Delavci so napadli mestno Jetnišnlco ln osvobodili politična zapornike. Položaj v glavnem mestu brazzavlllskega Konga pa jo še nejasen, ker so oblasti uvedlo strogo cenzuro nad vsemi vestmi.
Ameriški minister za kmetijstvo Orville Freeman se Je v torek vrnil s potovanja po Evropi v VVa-shlngton. Obiskal Je Sovjetsko zvezo, Bolgarijo, Romunijo, Poljsko ln Jugoslavijo. V Jugoslaviji Je ministra Freemana sprejel predsednik Tito. Ob tej priložnosti jo ameriški minister obvestil predsednika Tita, da so ZDA dole 25 milijonov dolarjev kot darilo W 25 milijonov dolarjev kot dolgoročno posojilo za obnovo porušenega Skopja.
V Madridu Je vojaško sodišče izreklo dve smrtni obsodbi za tako imenovano »teroristično aktivnost«, štirje pa so bili obsojeni P° 6 let robije.
Predsednik gambljskr vlade Da-vid K. J»wara Je izjavil, da britanska kolonija ln protektorat Gamblja zahteva popolno notranjo samoupravo do 10. septembra letos.
Francoska vlada Je na svoji sej' v torek v razprovl o mednarodnem položaju, ki Je nastal po moskovskem sporazumu, sklenila n * daljevatl atomsko poskuse, dokler ne bo izpopolnila svojega atomskega orožja. Glede francoskega stališča do atomskih poskusov Jo ster za Informacijo dejal: *s'Vz dežela, kl Selo ustvarja atoms«" sile, zato nI čudno, da Je nnfi V* ložaj specifičen«.
Na sejmišču malo kupcev
N a novomeškem s e j m i h " 12 avgusta promet n i b i l P0" sebno vel ik, saj so od ? l S
prašičev proda l i le 478. Kupcev je b i lo manj . k l jub temu pa živinorejci v ceni niso I'0' te l i popust i t i h i so zahtev*" za prašičke 6.000 do H 0 0 0
dinarjev.
2 D O L E N J S K I L I S T Stev. 32 (69«>
Kako daleč smo s statuti v podjetjih? O statut ih, notran jem
ustavnem ak tu delovnih kolektivov, k i j i h morajo slednji po zakonu, sprejetem v
Sestanek na Gorjancih
V petek so prejel i osebne dohodke, dan kasneje, 10. avgusta, pa niso hotel i več na delo. Cez dva dn i so na sestanku po jasn i l i : »Nismo se uprl i državi, ampak nepravi lnost im, za k?.terc irsajo nekateri vod i ln i l judje v našem podjetju zamašena ušesa.«
In -te nepravi lnost i so bile glavni vzrok, da so se le odpr l i vent i l i , na ka te r ih so ležali navidezno težki prs t i vodi ln ih. Zaka j tud i osta l i vzroki, k i so b i l i za ozadje dogodku, niso mog l i zadeve Pripeljati v drugačno stanje, v katerem se je sicer znašla; skozi vrzel i na mest ih , kjer so b i l i vent i l i , pa je začel Pronical i glas osveščene skupine delavcev, k i so zahteval i zadoščenje za kr iv ice , k i so J ' 1 ' občutili na lasti« koži.
se je dogajalo? Delav-CerT>. ki delajo na Gorjancih v j^faltni skupini v sklopu strojnega obrata pri Cestnem p o d -] e l , u , so obljubili, tla j im bodo ? l - julijem lelos osebne dohodke obračunavali po r.ovem Pravilniku, kjer nai b i bil Upoštevan celoten njihov doprinos v delu s posebnim p o udarkom na težavnost dela. k i =n opravljajo pri graditvi g o r ja nsike ceste. Naloga je bila s strani vodilnih l e delno iz polnjena, k e r so osebne d o h o d -* e po novih merilih obračunn-V a ' t samo tistim, k i upravljajo !i roje,, večini v tej skupini pa °? zaslužek namerili p o doslej } e l lavnih ..merilih«. Ze pred »u- avgustom P O mnogi od njih P'osili za pojasnila, zakaj tako, J " drugo v zvezi z delom, od -i , , > s i i n podobnim. Veljalo p a L ' I M f l n ^ , da - n e ugovarjaj,
oh P a k potrpi s i c e r t e D O i e t
" f a « a poklical k sebi in ti v ""Kttvor i/.ročil delavsko knjižl-"•°> kar pomeni, da boš od-"«5cen... , ^ ' l sploh je znano, da je ce-
podjetje zgrajeno tako, ti • i n f ° rmi rnnost kolek-] V a in'odločanje ne predstavn i ^ 0 v njem kakšne pomemb-- e baze 7.0 dobro počutje in
l v l ) «n je delovnih ljudi, zlasti zu„ l ° n l "-Pogoj- za njegovo "nanjo m notranjo afirmira-
gT?! Dogodek, osveti len iz te-™ Kota. je nujna posledica sta-ietl ^ e Prevladovalo v pod-
B n ! ! a ? * < ' n o b> b i ' ° Prezreti in ' 'zabiti zadevo, k i nl in ne b*r . b i u k a*'»w>t v nada ' jnji-m ^rajevanju socialističnih od-, , a " v v podjetju! N;-. nnpakah C n , treba učiti, zalo nai v Vo i^ , n c m Podjetju, ki Ima o:Igo-l>re!"!,ln t e ž k o nalogo, zgradili dohr b n o gorjansko cesto, p„ ' r ° Premislilo, k a k o bodo v >«>Pal| v prihodnje. 7c us!:>-najPravl, da je delovni človek U i 4 k t i ' d r a g o c e n o s t , zato to
^ t eva jmo !
Socialistični r epub l ik i Sloven i j i , sprejet i do 1. apr i la 1963, je b i lo p r i nas izgovorjenih že mnogo besedi. Pr iprave , s ka te r im i so začeli mars ik je že v apr i lu i n v maju, je najprej zavrla predvol i lna akc i ja, zdaj pa še obdobje dopustov. Navz l ic temu nas je zanimalo, kako se te po-pomembne in obsežne naloge lotevajo v posameznih podjet j ih. Posredujemo nekaj tega, kar smo zabeležili.
V Opekarn i v Zalogu so s statutom že precej daleč, najdlje i zmed vseh, k i smo j i h ob iska l i . N a skupnem, bazenskem posvetu predstavnikov opekarn konec spomlad i so s i razdel i l i posamezna področja, k i j i h morajo obdelati statut i . Posamezna opekarne so prevzele po eno takšno področje, nato pa bodo v začetku septembra na ponovnem posvetu stališča pred iskut i ra l i i n izmenjal i mišljenja. Organi delavskega samoupravl janja v ko lekt ivu so že razprav l ja l i o osnutku statuta in osvoj i l i glavna načela, k i naj j i h statut zajame. Izdelava njihovega osnutka se približuje koncu . Najpre j bodo o n jem razprav l ja l i organi DS , nato ce lotni kolek
tiv. O zbran ih opazkah i n predlog ih bo potem še enkrat razpravl ja l DS , i n ko j i h bo komis i ja vnesla v osnutek, bo stutat sprejet. Čeprav je delo v opekarnah sezonsko, je videti , da j i h poletni meseci, ko imajo največ dela, prav nič ne ovirajo.
V gost inskem podjetju Maj o l i ka v Straži so organi D S o statutu že razpravl ja l i , vendar dlje še niso prišli. Povedal i so, da je zdaj gostinska sezona na višku — maloštev i ln i kolektiv dela tud i po 12 in nemalokrat 14 u r na dan — zato ne utegnejo. V septembru, ko se bo promet zmanjšal, bodo imenoval i komis i jo i n se ročno lo t i l i pr iprav.
KolcT-.tiv transportnega podjetja Gor janc i iz Straže se je pr iprav l janja statuta lo t i l močno resno. D S je imenoval najprej 7-člansko, nato pa 11-člansko komis i jo za p r i prave, ker so p r v i m 7 članom dodel i l i v pomoč še 4 predstavnike družbenih organizacij v ko lekt i vu . Sekretar podjetja se je udeležil 3-dnevne-ga seminarja v Zagrebu, k i ga je za pr ipravl janje statutov pr i red i lo Društvo pravnikov S R H . K o m i s i j a se sesta
j a dvakrat na mesec i n pr i prav l ja gradivo za posamezna poglavja statuta. P rav i ln ik o H T Z in prav i ln ik o požarni varnost i so že pregledal : in ugotovi l i , da sta usklajena s predpis i , p rav i ln ik o de l i tv i čistega đohoOka i n osebnih dohodkov so nekol iko poprav i l i , nekol iko teže pa je, kot so povedali , s p rav i ln ikom o delovnih razmerj ih ter sprejemanju in odpuščanju delavcev i n z določili, k i naj j i h o tem vsebuje statut. Spremembe Zakona o delovnih razmer j ih je pričakovati šele konec prihodnjega leta, zato bodo skušali prav i ln ik i n statut pr i lagodi t i obstoječim predpisom, po i z idu nov ih pa ga bodo poprav i l i . Računajo, da bo osnutek statuta narej en v septembru.
V indust r i j i obutve Bo r v D o l . Top l i cah je D S že razpravl ja l o pr ipravah statuta. Dogovor i l i so se, da bodo obstoječi notranj i pravn i a k t i ko lekt i va , torej do sedaj sprejeti p rav i ln ik i , izhodišče za razpravo. O tem, kako se pr iprav lo t i t i , se še n iso pogovor i l i . E n član kolekt iva, k i je poverjen, da p r ip rav i osnutek, je že ob iska l več sorodn ih podjet i j . T a m s i je ogledal nj ihove pr iprave, se posvetoval in dob i l precej izkušenj. Največ težav bo verjetno ob razpravah o skrajšanem de lavn iku i n o tem, kak o to v statutu zajeti. Proizvodnja v obratu je večji de! ročna, zato b i skrajšanje del a vn ika povzročilo padec proizvodnje i n osebnih dohodkov .Obl jubi l i so, da se bodo v septembru pr iprav l janja osnutka statuta resno lo t i l i .
N i zko stanje K r k e je omogočilo hi tro nadaljevanje del p r i postavl janju temeljev za novi most v Soteski . Cez s tat i most Se vozijo lažji vozovi, za težji promet pa jc seveda zaprt. Nov i most bo stal nekaj metrov nižje kot .stari
Veliko zanimanje za letošnji vinski sejem
Kot že osem let zapovrstjo bo tudi letos ob koncu avgusta odprt na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani mednarodni vinski sejem. Do zdaj sc je prijavilo že 20 držav, ki bodo na sejmu razstavile »02 vzorca vin, 15G vrst žganih pijač in 58 različnih sadnih sokov. Iz naše države je doslej prijavljenih 61 proizvajalcev s 308 vinskimi vzorci.
Letos si bodo obiskovalci sejma lahko ogledali tudi opremo za vi-nogradništvo in kletarstvo, ter razne stroje za to gospodarsko panogo.
V času sejma sc bo Gospodarsko razstavišče spremenilo v veliko in prij.-li-.n gostišče, kjer bodo fantje iu deklrta v pisanih narodnih no* šah nosili gostom najboljša vina in domače specialitcte. Vsak večer bo na razstavišču zabavni program, ki ga bodo izvajali humoristi, pevci in folklorne skupine, za plrs pa bosta na voljo vsaj dve plesišči z dvema orkestroma.
Organizatorji so se lelos še bolj kot prejšnja leta potrudili, da bi številnim domačim in tudi tu im gostom v vsem ustregli In da bo tat sijmu vsak lahko dobil avo,o najljubšo pijačo in jidačo.
Ugodna prifožnost za rsjee pitanih prašičev
Rmeti jsko-gozdarsko predelovalni kombinat Novo mesto oddaja zasebnim rejcem prašičke v teži od 20 do 30 kg za dopitanje do teže 125 kg pod naslednj imi pogoj i :
Rejec s pogodbo obl jubi , da bo prevzete prašičke dopita l do teže 125 kg . Ves pr i rastek plača kombinat re jcu po 260 din za kg. Zavarovanje p ro t i morebi tnemu poginu izvrši kombinat na svoje stroške, ra/.io tako pa tud i že pred oddajo prašička vsa potrebna zaščitna cepljenja. Dopitane prašiče bo kombinat prevzel od rejca na t istem degonskem mestu, k i je za rejca najbližji. Plačilo pr i rastka bo kombinat izvršil takoj ob prevzemu. Prašičke lahko dobijo re jc i iz našega pitališča v Zalogu p r i Novem mestu vsak ponedeljek i n torek od 7. do 14. ure.
Da je za kmeta tak način pitanja bolj rentabilen, je razvidno ia naslednjega račima:
1. P I T A N J E PRAŠIČA Z A PLAČILO P R I R E J E : a) za pr i rast (od 20 do 125 kg) v teži 105 kg po 260 d i n
dobi rejec 27.300 d in , za nakup prašička pa n i treba re jcu nič prispevati . Ostane inu- torej čistih 27.300 d i n .
2. P I T A N J E PRAŠIČA, K I GA R E J E C S A M N A B A V I : a) za 125 kg težkega prašiča dobi rejec na tržišču
(125 kg X 300 ) 37.500 d in , b) za nakup 20 kg težkega pu jska m o r a rejec odšteti
najmanj 13.000 d in , ostane m u torej le 24.500 d i n . P r i prevzemu 20 kg težkega prašička v dopitanje i m a
rejec torej za 2.800 d i n več dohodka, denar, k i b i ga mora l vložiti za nakup prašiča, pa lahko uporab i za druge namene.
Vsa pojasnila v zvezi z dopita njem lahko dobijo interesenti na uprav i pitališča bekonov v Zalogu, te l . št. 21-170, i n v komerc i a l i kombinata , tel . št. 21-065.
K G P K Novo mesto
Nenehno več proizvodnje in izvoza
(Nadaljevanje s 1. strani ) vnaprej so že sklenjene pogodbe za izvoz blaga v vrednost i nov ih 100 tisoč dolarjev. Vsega je letos Novoteks izvoz i l oko l i 15 tisoč kvadratn ih metrov tkanin in 27 ton preje.
Precej krivde za počasno uveljavljanje izdelkov naše volnarske industri je na tuj ih tržiščih je morda tudi v nezanimanju naših izvoznikov za takšno prodajo. Najbrž b i b i lo najkoristneje zunanjetrgovinsko dejavnost prepustiti nepo-sredo' industrijskim podjetjem— proizvajalcem, zlasti v vo lnarski industr i j i . S tem b i ta dejavnost prešla bolj pod vpliv industri je, kar b i b i lo boljše, kot pa da je pod vpl ivom trgovine, kot doslej. Trgovska izvozna in uvozna podjetja se namreč nemalokrat vse preveč zanimajo za dobičke in čisto trgovske transakcije, manj pa za koristnost izvoza v jugoslovanskem mer i lu . Razen tega je že dosedanja izvozna praksa dokazala, da je uspeh največji, če se naše proizvodno podjetje, ki dela za izvoz, usmeri na ožji krog kupcev v tujini in z njimi iesneja sodeluje v daljšem razdobju. Najbolj. Se bi torej bilo nudili več pomoči poslovnim združenjem, ki hi imela izvozno-uvozno dejavnost samo kol nekakšen servis. V tem primeru bo združenje laže zastopalo interese proizvajalcev in izvoz razvijalo v dolgoročnejših oblikah ler ga hkrati povezovalo tmli z uvozom surovin za svo.;o stroko.
# N O V O L E S V N O V E M M E S T U je eden i zmed naj
večjih izvoznikov na našem področju. Za ra r i težav v oskrb i lesnopredelovalne indust r i je, k i so trajale vse do konca marca letos, je Novoles v p r v i h 7 mesecih dosegi 94 odstotkov dinamičnega p lana v pro izvodnj i , 85 odst. dinamičnega p lana pa v unovčenem iztržku. Dinamični p lan izvoza so do konca ju l i j a us tvar i l i z 91,04 odst. Dinamični p lan izvoza b i b i l v pol let ju presežen, ko ne b i b i lo težav z odpokl icem pošiljke drobnega pohištva, k i že več mesecev čaka pr iprav l jena na R e k i . P l an za ju l i j je b i l precej presežen, sicer pa so z v e l i k im i napor i v maju, jun i ju i n ju l i ju skoraj povsem nadoknad i l i i zpad, k i so ga povzročile težave v prvem tromesečju. Do konca ju l i j a letos je izvoz za približno mi l i j on dinarjev večji, celotna pro izvodnja p a za okrog lo 17 mi l i jonov d i narjev večja ko t v enakem razdobju lanskega leta.
• V I M V N O V O M E S T O , k jer smo se oglas i l i 2-krat, žal n i smo mog l i dob i t i podatkov ne o pro i zvodnj i ne o izvozu, k e r n imajo zbran ih , kot so nam povedal i .
Izredno povprečje pšenice zWn« ^ a ' n n e r »avadno ostra p 0 s r ^ a ^ i je vsem, k i se nc-
JaiHo a l i P o s r e d n o u k v « r -njo rt ? kmet i jsko proizvodi t ' n s l u t i t i P r * J porazno je h i , P a d >bro letino. Ve l iko POaev i m a n j a , da je zaradi P a ^ J ^ n u J n o treba preorat i csj * e ; . bilo je relativno preje p o H 3 " 6 P l o s , r " . mars ikdo sebno t u c l i r e s preoral . Po-«ara* s m o M i zaskrbl jeni Kriojn " M a n j k a n j a umetn ih V a t j e ' ^ o t r e b n l h za dognoje-k b i L V z r °kc -v za malodusje
N a s . , t 0 r e J več kot dovol j ! •n gozd l a r ; a t 7 A fcmatfcjs&vo ž i l Jat i ^ r s u ' o «mo mara l i po-? r 6°raji?>? r 0 ' Č U a a površinah '1&U sr/ Posevkov. Pojav-e l e a ° v a l ? e n o v i P r o b ' e m i . Pre-"&be» & S m o »katastrofalno
otltvu s l f r l t e - C e t 0 Prošnje ° r « n i h * favkov zaradi pre-^ i h m h l n Pričakovanih > e m i r i « , I , ' ' i d l ' l k o v so nas H ko • 0 S W 1 s r n " ^
sw»tt$t:ko poročilla o
pričakovanih p r ide lk ih pšenice. Men i l i smo, da bodo pr i de lk i nekol iko nižji, kot so b i l i lan i ; gibali naj b i se okol i 25 stotov na hektar.
Danes, ko so pr ide lk i srečno p r i r oma l i v kašče (razen v Pečicah in Križah, i n to zaradi izredno močne toče), pa lahko dovolj zanesljivo trdimo: dosegli smo nove množične rekorde! Povprečje v brežiški občini znaša 35 stotov zluto rumenega zrnja na hektar. Občinsko povprečje je s tem rekordom preseglo mnoge napredne dežele, (šveds k a pr ide la povprečno 25 stotov pšenice na hektar.) K o t celota se je naša občina vkl ju-6 i la v napore jugoslovanske skupnost i za večji, bogatejši pridelok žita.
TJgjdno vreme i n večletna propaganda za Italijanke (zaslužile b i pravzaprav, da j i h pišemo 7. ve l iko začetnico, čeprav gre le m .sorte pšenice!), prepričevanje i n vsiljevanje
nov ih sort: san pastore, san-mar ino , produkttore , E l i a , f rancoska so r l a Ifitoile de Cho is i , naša »Slovenka« i n še M k a J drug ih s j r t , pa vsiljevanje sodobne agrotehnike, k i naj ne b i b i l a samo ugodnost za družb£ na posestva i n peščico izbrancev — vse to nas n i razočaralo. 2e sam hotel reči: ostanimo p r i tej štev i l k i i n bodimo zadovoljni ! Toda razvoj na« s ' l i naprej , dosedanji uspehi pa so nam dokazal i , da lahko dosežemo še več. D-kazano je, da je ta pot prav i lna , ekonomska i n precej h i t ra !
Z'Ji pa se i a ne moremo postaviti s takšnimi uspehi p r i drugih pr ide lk ih , k i prav tako nujno terjajo hitrejši razvoj. Posabno velja to za najpomembnejšo posevke v Spodnjem Pesivvju in v noši občini — za koruzo, tei j o Je lelos uničevala suša, pa tudi za detelje, k i so še vedno najboljši v i r prebavnih beljako
vin, za druge okop?,vine in za travnike. Men im, da b i b i lo zelo vair.o, da se prav tako kot za pšsnico zavzamsmo zdaj tudi za detelje i n ko ru zo. Dnbro seme, globoko oranje, pre:\p!sar,o gnojenje i n dognojevanja, kemično zatiranje p!:!VwCv i n pravočasna u-re9n ;č ;t;v vseh del , k i spadajo k negi posevkov, nam bodo prav gotovo da l i nove uspehe. Nezaupanje, k i je vladalo med našimi kmet i vrsto let do Italijanke, je izgini lo; i zg ini lo je tudi nezaupanje do umetnih gnoj i l i n marsikje tudi do novih ob l ik nege po-
SEi'.CcOV. će so b i l i pred pet imi leti
bele vrane t ist i , k i so doss-gc ' i po 35 stotov zrn ja na hetotar, so danes bels vrane t is t i kmetje, k i so ostali p r i povprečju proizvodnje v prvih povojnih le t ih , ko je stat is t ika govor i la o 10 a l i 12 stotih zrnja na hektar. Zdaj dosegajo pionirje nove pšenične proizvodnje — kooperante l n družbena posestva s sodobno agrotehniko tudi že ne-kooperant i , k i so se odločili sicer za agrotehniko, ne pa
za sodelovanje. Dognojevanje je že stara, dobra re-nica; herb ic id i vzravnajo še tako izmučene hrbte in kolena rast l in , pšenica je postala tržni presežek. K r u h iz novih sort pšenice je bel i n dober; morda je za spoznanje slabši kot t ist i iz »prolifika« a l i i z »les-kavške osinke«. Zdaj je vrsta na p&kih, da bodo pejkli takšen k r u h , k i bo dober za vse; za lačno in za tiste, k i so se ga morda že preofojedli.
Ce b i hotel zdaj našteti najzaslužnejše člane naše »pšenične avantgarde«, b i se morda zamer i l mnogim, k i so p r i de la l i mogoče še več kot on i , pa ne vem za njihove uspehe. Vseeno pa poglejmo:
M a r t i n Kržan iz Dramel j je pr ide la l 71 stotov z rn ja na hektar a l i 2000 kg na 28 ar ih , gnoj i l pa jc s 600 kg N P K in 400 kg N na hektar. Ivan Mi In-lin iz Stare vasi j c pr ide la l s sorto san pastore 54 stotov na hektar, njegov rojak Zvonko Lupšina iz Stare vasi pa z isto sorto 56 stotov na hektar. F ranc Premelč je dob i l s sorto san mar ino z en im sa
m i m dognojevanjem 440 k g pšenice na ha. Ivan Ba lon je dosegel s francosko sorto 37 stotov. Naj povem, da se je na področju obeh zadrug naše občine najbolj i zkazala hk ra t i najbolj razširjena sorta sanpasitore. Splošna ocena je, da so letošnji p r i d e l k i pšenice približno za 30 odst. višji kot lan i . Ivan Sablič iz Rigonc je pr ide la l 55 stotov zrnja san pastore, čeprav m u je bi lo zaradi toče pr iznano 10 odst. škode!
Tako kakor so dosegali dobre uspehe zasebni kmetje, imamo tudi na zadružnih n j i vah stalno visoke pr ide lke. Posebno je treba podčrtati p r imer tetraplcidne rži v Dobravi , k i je dala na nov in i več kot 30 stotov na hektar i n je b i l a na vsej veliHta površini sortno čUsta, rodna i n zato pr iznana za semensko blago.
T eh nekaj m i s l i sem namen i l vsem kmetovalcem — večini ko t pohvalo, nekater im pa le ko t opozori lo, ka j t i bitk a za k r u h n i samo birttoa za pšenico!
Inž. M i l e P l e t c rsk i
* t C V - 32 (698)" D O L E N J S K I L I S T
Doslej smo zbrali nekaj nad 55 milijonov Bolj ko se odmika od nas usodno julijsko jutro, ki je zagrnilo brat
sko prestolnico socialistične republike Makedonije v prah in ruševine, jasneje se razgrinjajo pred nami posledice težkega udarca: potrebna bodo leta in leta trdega dela ter vnetega prizadevanja vseh naših narodov, da bomo postavili na nove Novo Skopje, še lepše in prijetnejše od starega mesta. Mesto ruševin in šotorov zdaj iz dneva v dan spreminja svojo zunanjo podobo; vedno več je montažnih hiš in barak, ki bodo začasni — pa tudi stalni — dom številnim prebivalcem velikega mesta. Pri tem pa jim bomo morali vsi še dolgo pomagati. Ne gre zgolj za to, da zgradimo Novo Skopje kot novo mesto; gre za veliko več — za dokaz naše zvestobe, naše neločljive povezanosti, našega socialističnega sočustvovanja in konkretne pomoči bratom in sestram, ki jih je potres tako hudo prizadel.
Pri dajanju pomoči naši ljudje doslej niso zatajili! Po podatkih, ki smo jih dobili do torka, smo na Dolenjskem, v Spodnjem Posavju in v Beli krajini od dneva potresa pa do nedelje zbrali v denarju in blagu nekaj nad 55 milijonov hi 588.000 dinarjev pomoči! Posamezne občine so pri tem sodelovali takole: BREŽICE — 10,990.075 din, ČRNOMELJ — 5,460.623 din, METLIKA — 3,939.675 din, NOVO MESTO — 14,275.799 din, SEVNICA — nekaj nad 5 milijonov din, T R E B N J E — 5,903.000 din in VIDEM-KRŠKO nekaj nad 10 milijonov dinarjev. — V vseh naših občinah občinski štabi, množične organizacije in Rdeči križ še vedno zbirajo pomoč.
Ne pozabimo: gre za načrtno in široko pomoč prebivalcem mesta, ki so ostali brez vsega! Pomagajmo jim odprtih src in tovariških rok!
Trebnje noče biti na zadnjem mestu
V trebanjsk i k o m u n i s i kra jevni štabi p r i K O S Z r . L zelo prizadevajo, d a b i za skopske ponesrečence čimveč zbral i . V pretek lem tednu je b i lo zb ran ih 724.670 d in , k i so j i h da l i : K O S Z D L Trebnje 152.745
TUJCI ZA SKOPJE
T u j i tu r i s t i , k i prihajajo v našo državo, v vse večjem Številu pomagajo s pr i spevk i porušenemu Skop ju . V s k r i n j i c i Rdečega križa na obmejnem b l oku v Šentilju so doslej zbra l i že okrog 200.000 dinarjev. N i redek p r imer , k o tu jc i prispevajo za Skopje tud i po 1000 ali celo 5000 dinarjev.
d in , K O S Z D L Mokronog 181.200 d in , K O S Z D L V e l i k i Gaber 76.850 d i n , K O S Z D L Sela—Šumberk 17.850 d in , K O S Z D L V e l i k a L o k a 81.640 d in , K O S Z D L šentrupert 102.190 d in , K O S Z D L Čatež 28.250 d in , K O S Z D L Dobrnič-podružnica Knežja vas 17.375 d in , K O R K M i r n a 46.550 d in . Razen teh je društvo upokojencev v V e l i k i L o k i prispevalo 10.000 d in .
Nekater i kra jevni štabi so organiz i ra l i tud i nabira lno akci jo za k r omp i r . Tako so v Trebnjem zbra l i 29.600 kg komp i r ju , v V e l i k e m G a b r u pa 7.450 kg .
Do 12. avgusta je bi lo v trebanjski k o m u n i zbran ih 4,635.000 d in v gotovini i n za 1,268.000 d in raznega blaga. Skupno znaša doslej pomoč občine Trebnje 5,903.00Q d in .
V BREŽICAH: doslej že skoraj 11 milijonov
Do 10. avgusta se je n a sk ladu brežiške komune za pomoč Skop ju nabralo že 10,990.075 d in . Te d n i so pr i speval i : K O S Z D L Artiče 103.437 d in , K O S Z D L Čatež 27.950 d in , K O S Z D L Cerk l j e še 5.500 d i n (skupno 112.740 d in ) , K O S Z D L Sroml j e 39.000 d in , K O S Z D L Dobova še 126.170 d i n (skupno 167.170 d in ) , K O S Z D L Brežice — I.
rajon 11.200 d in , Posavski muzej v Brežicah 6.000 d i n , Internat trgovske šole v Brežicah 10.694 d i n , »Petrol«, Brežice, t r idnevn i zaslužek kolekt iva, uslužbenci družben i h organizaci j v Brežicah še 15.000 d in (skupno 58.000 dinarjev).
Osnovna šola V e l i k a Do l ina je darovala 28.000 d i n i n ne
18.000 d in , kot je bi lo pomotoma objavljeno.
V Metliki: za 400 tisočakov blaga in
3,539.675 din V M e t l i k i še nadalje lepo
poteka zb i ra lna akc i ja za pomoč Skop ju . V zadnjem tedn u so pr ispeva l i : K O S Z D L Podzemelj 45. 523 d in , Rado-v ica 16.516 d i n , Drašiči 10.320 d in , Otok 6.600 d in , Svržaki 1.600 d i n . Ko l ek t i v prosvetn ih delavcev v M e t l i k i je zb ra l 32.500 d in , uslužbenci Belokranjskega muzeja pa so pr i speval i 5.000 d in .
Do 12. avgusta so v metliški k o m u n i zbra l i skupno 3 m i l i jone 939.675 d in pomoči za Skopje, akc i ja pa se še nadaljuje.
N0V0 MESTO: več kot 14 milijonov
V preteklem tednu je bi lo v občini Novo mesto zbran ih , za Skopje 7,198.899 d i n ; od tega so pr ispeval i zasebnik i 119.830 d i n . Doslej zbrana pomoč v mater ia lu (šotori, odeje, obleke, blago, pohištvo, zdravi la ) pa znaša 7,076.900 d in . Skupno so zbra l i zasebn i k i i n delovne organizacije v novomeški k o m u n i 14,275.799 d in za ponesrečence potresa v Skop ju .
Črnomelj makedonskemu ljudstvu
Občinski štab za ponesrečence v Skopju je zbral do ponedeljka že 5,460.623 din pomoči v denarju in ostalih prispevkih. V zadnjem tednu so prispevali: KO RK V in i ca 107.831 din, Crešnjevec 26.078 din. Stražnji vrh 43.200 din, Cerkvišče 25.300 d in . Upokojenci na območju mesta Črnomelj so zbrali 71.000 d in . Vojna pošta 257.878 din, Zavod za zaposlovanje delavcev 24.000 din, uslužbenci brivsko-frizerskega podjetja 7000-din, osnovna šola Dragatuš 20.200 d in , Lekarna Črnomelj 90.000 d in , komunalna banka 15.200 din, občinski komite Z K S 5676 din
Prispevki zasebnih obrtnikov pa so bili v tem času naslednji: avto prevoznik Jure Rudman 11.000 din, avtomehanik Franc Einsiedler 9000 d in , avto prevoznik Stane Curk 7000 din, krojač Franc Malerič 5000 din, slaščičar Asanl Refik 5000 din, krojač Polde sterk 5000 din, avtomehanik Jože Vrščaj 5000 d in , slaščičar Lutvi Ferati 5000 din, tapetnik Lovro Rems 4000 din. urar Stanko Stimac 3000 din, tapetnik Franc Senica 3000 din, avto prevoznik Rafael Grahek 3000 din, mehanik Franc Oblak 3000 din, urar Alija DJovanovič 2000 din, strojnik Franc Tajner 2000 din, klepar Jože Ovnlček 1500 din, mizar Anton Papež 1000 din, brivec Drago Satošek 1000 din, krojač Anton Vrščaj 1000 din, ključavni-čar Karel Kolbczen 1000 din, avto
Z A B E L E Ž E N O
prevoznik Franc Rožič 1000 din, fetografka Nežica Ercegovčevič 1000 din, krojač Ivan sikonja 1000 din, čevljar Franc Rajmer 1000 din, kolar Jože Grahek 1000 din, kovač Jože Sikonja 1000 din, fotograf Albin Božič 500 din, krojač Janez Pezdirc 500 din.
Razen denarja so ljudje prispevali precej otroških oblačil ln perila v vrednosti okoli 60.000 din Na območju KO RK Griblje so zbrali še 430 kg pšenice v vrednosti 20.640 din.
Vsem, ki so že darovali, se občinski štab lepo zahvaljuje, ostale pa prosi, da se čimprej odloči,o za prispevek!
NE ZAPIRAJM0 VRAT! Oglušujoči ropot strojev p r i vstopu v tovarno
človeka pri jetno vznemir i . Prizadevne delovne roke vodijo stroje, j i h usmerjajo i n z nj ihovo pomočjo ustvarjajo dobr ine zase i n za vso družbo, Že ko s i s p r v i m bežnim pogledom ošinil tovarno, te obide vznesena radost. Za l pa kane vanjo nemalokrat takoj nato grenka kap l ja pe l ina. Iščeš nekoga i zmed »odgovornih«, kot smo vajeni reči, da b i zbra l nekaj podatkov o tem, ko l i ko so ustvar i l i letos, v zadnj ih mesecih, da b i povprašal o največjih uspehih, k i javnost gotovo zanimajo.
Zgodi se, da je spre jem hladen. To človeka, vajenega popotovanj i n odpiranja vrat, ne zmede. K o l i ko r l jud i , to l iko čudi, p rav i star pregovor. Včasih pa se obisk še naprej razv i ja »hladno«. Poveš, kaj b i rad zvedel. Pogled »odgovornega« te tako rekoč prehode, nato z vzvišeno zadržanostjo odgovori : »Ne moremo vam ustreči, podatkov n imamo zbranih!«. N i s i vajen od i t i praznih rok, zato vrtaš še napre j . Navadno sledi izgovor, da tega, k i b i lahko podatke dal , n i doma . . . Preprosto n i ga . . .
Takšni p r ime r i niso pogostni, žal pa vendar nalet imo nanje. Vsakič se ob takšni priložnosti zavrtata vame dve vprašanji. Pričnimo s p r v i m : nova ustava, pa tud i sicer naš družbeni s istem, posvečata največ pažnje obveščanju javnost i . Noben ih zaku l i sn ih posvetov ne maramo, pa tud i vzrokov zanje n i . Ko lek t i v svoj ih pro izvodnih sredstev in vsega, s čimer razpolaga, n i ustvar i l sam. V tem so žulji i n znoj vseh naših de lovnih l jud i , vse družbe. Dru žbi, malce drugače rečeno: javnost i , je torej odgovoren za to, kako gospodari s sredstvi , k i m u j i h je zaupala, kako j i h upravl ja , dolžan j i je poročati o tem. Od kod torej »odgovornemu« prav ica do vzvišene zadržanosti i n do tega. da se odteguje dolžnosti poročati javnost i o uspehih ko lekt iva , o tem, k a r stotine parov rok snuje dan za dnem, noč za nočjo?
In še drugo vprašanje: le kako more b i t i proizvodnja uspešna v ko lekt i vu , k i ne ve, ko l iko je dosegel doslej, k i ne zna postreči s številkami, kako uresničuje p lan , kolikšen dohodek je dosegel, kakšni so njegovi obratn i stroški in podobno? T u d i to vprašanje se zavrta vame v takšnih p r ime r ih . Prav gotovo s l i ka o takem ko lekt i vu n i najlepša. V idet i je, kot da tava v temi , da se lov i , da ne ve ko l i ko je dosegel i n kaj b i rad dosegel, skra tka , k l jub vsem naporom in svo j i delavnosti je ko lekt iv v čudni luči. In sicer samo zato, ker »odgovorni« t r d i , da n i na razpolago podatkov o delu i n pro izvodnj i .
V bodoče bomo vsakič, ko nam kje ne bodo »mogli« dati i skan ih podatkov in nas bodo skušali odprav i t i praznih rok , to javno povedal i . »Odgovorni« pa naj, preden rečejo »nimamo«, skušajo najt i odgovor na obe vprašanji, k i sta v sestavku omenjeni ! MILOŠ J A K O P E C
Pomoč Sevnice Skopju Do sobote so delovni kolek
t iv i , ustanove in zavocili zbral i v Sevnic i preko 5 mi l i jonov dinarjev za ponesrečence v Skop ju Občinskemu štabu za pomoč v Skop ju so doslej nakazal i denarne prispevke n a s lednj i : Kop i t a rna 750.000 d i n Konfekc i ja »Lisca« 600.000, Meta lna iz K r m e l j a 400.000, M i za r ska zadruga 400.000, Ob . činska skupščina 550.000, J u
gotanin 250.000, Trgovsko podjetje 300.000, Kme t i j ska zadru ga Sevnica 250.000, Ju t ran jka 200.000, G o z d n i obrat K G P Brežice 200.000, Kme t i j ska zadruga K r m e l j 200.000, Zdravstveni d o m Sevnica 100.000, Gost insko podjetje Sevn ica 100.000, Stanovanjska skupnost 75.000, L eka rna 50.000, Narodna banka 25.000. T u d i delovni ko lekt i v i s sedežem
izven občine so nakazal i preko 500.000 dinarjev. Konfekci ja »Lisca« je razen denarne pomoči darovala še 441 srajc. Pos lan ih je bi lo tud i nekaj šotorov (za 61 ležišč).
V bivšem internatu kmetijske šole na Radni je pripravl jenih tud i 26 ležišč za otroke, če bodo pr ispe l i v Sevnico. Sedem družin je pripravljeno sprejet i otroke v oskrbo.
JOŽE DULAR: 4
Urbiha ženi sina (Odlomek iz romano »KRKA UMIRA«)
Potem je po cesti podil ždval kot brez uma. Na Fužinah se je ustavil v krčmi in naročil vina. Mora l je! če gre kaka stvar zelo dobro, jo je treba zaliti z vinom; če pa le ' u popolna polomija, je treba storiti isto. Vino za veselje, vino za žalost in jezo, vino za vse!
K Urbihi so prisedli še neki znanci. Zato je namesto poliča poklical na mizo bokal. In potem še enega in tretjega in četrtega, dokler se ni zgostila noč.
Drugi so mu zapregli konja in na zapravljivček se je komaj skobalil. Prižgali so m u svetilko ob sedežu, m u potisnih v roke bič in vajeti — in potem je šlo skozi noč kakor vihar.
Na domače dvorišče je pridrvel, kot b i treščil z neba. Jozelj je takoj začel sprevajati konja in ga drgniti ter brisati s slamo, da se ne bi prehladil. Urbiha pa je šel naravnost v kuhinjo, kjer so ženske potihnile in so prihulile v kote kakor mokre kokoši. Nikakor ni prijetno, če se človek ob taki pr i l ik i postavlja staremu ravno pod nos .
Toda nevihte, ki so jo ta večer pričakovale, kot po čudežu n i bilo. Samo C rne kave je zadirčno zahteval in odšel v izbo. Niti po Tomažu ni povprašal. Toda Barba i n Ci lka sta že n a p r v i pogled videli, da v Žužemberku n i b i l opravil dosti prida, sicer b i bil vse drugače zgovoren.
K o mu je žena prinesla kavo, je že smrčal. Ka r oblečen je padel čez posteljo kot snop.
Pobrala mu je klobuk, ki je ležal na tleh, in ga zbudila.
V dolgih požirkih Je izpil kavo. Razpravil se pa ni ln je takoj omahnil nazaj po postelji.
Spet je vstalo jutro. Lepo medmašno Jutro. Vel iki srpan je lezel proti koncu in po malem je bilo že čuti nadih bližajoče se jeseni. Listje na češnjah je počasi odpadalo in nekatere veje so bile skoraj gole. K rom-pirjevica Je rjavela, sončnice so že povesile velike cvetove in sadeži so dozorevali drug za drugim.
Nastopajoča Jesen se je videla na njivah, na poljih in vinogradih, v zraku pa še ne. Samo v jutrih se je včasih čez K r k o razpotegnila tenka megla, katero pa je takoj posrebalo prvo sonce, k i se je počasi dvignilo nad hiše, posušilo rahlo ovlaženo cesto in pota, razgrelo zrak in vso dolino ter nograde pod Sro-botnikom zalilo s ščemečo, trepetajočo lučjo. Pasji dnevi so se povlekli daleč čez veliko mašo, pa še ni bilo kazno, da jih bo kaj kmalu konec. Trava je bila vsa požgana, tako da na kaj prida otavo skoraj ni bilo računati. In jagode na grozdih se niso hotele debel i « .
Stari Urbiha je takoj, ko je vstal, stopil po cesti proti Jančarjevemu mlinu. Na domačem dvorišču se je sicer srečal s Tomažem, pa se je moral sam sebi čuditi, kaj ga je zadržalo, da ni planil proti njemu, pograbil kol. vile, lopato ali karkoli bi mu že prišlo pod roke, in ga premlatil, da bi se kar. kresalo. To bi po njegovi pameti fant tudi zaslužil. Pa ga je nekaj zadržalo. Razodelo se mu je, da mora ubrati druge strune, ker s samim tepežem ne bo opravil veliko. Tomaž ni Damijan, in če bi tudi bil , tukaj ne bi šlo. Prestar je, pretrmoglav in končno ima fant tudi svojo pamet. Lahko mu sicer kako drugače pristriže repet-nice, lahko pa prikrajša pri dediščini, t o d a . . . K o m u pa naj potlej vse izroči?. . . Ci lk i , da bo za zmerom s
hiše izginilo njegovo ime? Se je mar zato gnal in p e klil vse življenje? Ali pa mogoče Damijanu, ki še za zakon ni? . . .
Urbiho je razjedalo in grizlo, ker je vedel, da bo fanta potreboval, posebno zdaj, če mu bodo res bajtarji pr i račjem lovu skušali delati kakšne sitnosti. Čvekalo se je te dni marsikaj ln celo to, da je bil Bertuc Damijana spravil čisto na svojo stran in da zdaj ta rokomavh že ščuje ljudi proti lastnemu oče tu. Mogoče to tudi ni res, toda Damijan je sposoben vsega, pa tudi pljuvanja v lastno skledo. Naj prime on, Urbiha, malo trše še Tomaža, pa ni reči dvakrat, da ne bi še ta osel poskušal kaj takega! Trmoglav je; trma in užaljenost pa storita marsikaj.
Urbiha je ob mlinu zavil nad vodo na leseni oder, ob katerega so bile oprte grabljice, ki so prestrezale dračje. kole, razbite deske, brun^t in podobno šaro, da ni naredila kvara mlinskim kolesom. Stopil Je po zunanjem kamnitem oporniku, ki je bi l ves preraščen z divjim bobom, preslico in mahom, na katerega je edino vrteče se kolo metalo goste snope debelih kapelj. Na koncu opornika je obstal. Voda, ki je raz-penjena drvela po ozkem odprtem žlebu, ni preveč razburjala gladine ob izteku, tako da je lahko že na prvi pogled videl, da sulca ni pod kolesi. Zaradi nizke vode so bili drugi štirje žlebovi zaprti in v nji«1
so se nad gladkimi kamni počasi prepeljavale temno zelene podusti in brkati valički.
Sulca torej pri mlinu ni bilo in ga bo treba P 0 -
Iskati doli v brzicah. Na kakih petindvajset do trideset funtov ga je cenil Urbiha. Tega jo namenil za « e bernikove, zdaj pa ga bo dal vendarle dvigniti.
K o je včeraj ponoči s konjem drvel domov, se Je spomnil nanj. In morda sta bila ravno ta sulec in P» misel, k i ga je bila zajela takrat, vzrok, da ni doma zarobantil, kot je sprva, nameraval. Ne, zdaj ko rn<J je spodletelo pri Rebernikovih, nikakor ne s m e izgviui ti poguma. Le druge strune je treba napeti in rnai« drugače brenkuiti, pa bo šlol
Kovačnica prijateljstva med ljudmi Mnenje uglednega grškega kritika o našem simpoz iju — Dragocene pobude za bodočnost — Priznanje naši umetnosti: »Jugoslovanska umetnost zavzema vedno važnejše mesto na mednarodnem poprišču...«
Naš sodelavec Lado ^ m r e k a r je zastavi l grškemu k r i t i k u T O N Y J U S P I T E K I S U nekaj vprašanj v zvezi z delovanjem mednarodnega s impoz i ja kiparjev v Kostanjev ic i .
Tony Spi ter is je po rodu G r k , doma na otoku K r f u . Študiral je v I ta l i j i , Be lg i j i i n slednjič še estetiko v Pa r i zu . Po pok l i cu je k r i t i k i n umetnostn i zgodovinar. K o t tak je član izvršnega odbora Mednarodne zveze umetnostn ih k r i t i kov , komisa r za Grčijo na razn ih mednarodn i h pr i red i tvah, k u l t u r n i izvedenec grške delegacije p r i Unescu, sta ln i umetnostni k r i t i k grškega dnevnika »Elef-theria« ter sodelavec i ta l i j ansk ih , f rancosk ih , angleških, španskih i n nemških umetnostn ih časnikov i n rev i j . K o t tak je leta 1960 prejel »Prvo mednarodno nagrado za umetnostno kritiko«.
Tony Spi ter is , k i že mesec d n i biva v Kostanjev ic i , je na vprašanja odgovor i l naslednje:
Kakšno je vaše mnenje o s impoz i ju?
Pred t r emi let i , k o je b i la ta inst i tuc i ja še v fazi »rojevanja«, sta m i — o p r i l i k i nekega mojega ob iska v L jubl jani — vaša predsednica ga. V i l m a Pirkovičeva i n vaš tajnik Mar j an V i d m a r govor i l a o svoj ih načrtih i n m i omogočila ob iskat i Kostanjevico.
Ze takrat sem i z raz i l svoje navdušenje, i n ne samo to, napisal sem tud i dolg članek v našem l i s tu , dnevn iku »Elfetheria« v Atenah. Poudarjal sem važnost take pobude ne samo na ku l tu rnem pol ju, ampak tud i na področj u vzajemnosti i n boljšega razumevanja človečanske mi s l i .
D u h sodelovanja i n zbliževanja med narod i je postal ena izmed glavnih zahtev po vo jni i n je v osta lem eden izmed najvišjih cil jev Uiesca v različnih ob l ikah . V resnic i smo videl i , da so se pomnožila mednarodna srečanja, kakor kongresi , festival i , razstave umetniških del , srečanja vseh vrst — književnikov, pesnikov i n kr i t ikov . Vse te pr i reditve niso nič drugega kakor izraz želje po izmenjav i mnenj i n m i s l i na ku l tur nem in humani tarnem pol ju , k i pospešujejo pri jatel jstvo med l judmi razn ih dežel, razn ih plemen i n ver za dosego mirnega napredka človeštva ta v izločitev vsega gorja, k i ga vedno prinašata nerazumevanje i n sovraštvo.
Kakšna je po vašem mnenju v tem sk lopu vloga s impozi ja , kakršen je naša »Forma viva?«
S impoz i j je zelo važen v pogledih. Ako so doseda
nje prireditve nudi le priložnost za časovno krajša srečanja, pa nud i skupno življenje in predvsem skupno delo Ume'n ikov raznih dežel im raznih estetskih koncepci j mnogo p r i l i k e za izmenjavo nazorov i n tehnične izvedbe, kar se v običajnih razmerah » redkokdaj lahko doseže, g Simpozi jem se, da tako rečem, vračamo k t is temu du-* J U skupnega dela, k i je vladal v ve l ik ih vek ih umetno-j * , v V . stoletju v Grčiji a l i * srednjem veku. Osamitev. k i jo naša sedanja družba na-l a S a umetn iku , je tako do ne-*e meje odstranjena; umet
n ik se čuti sol idarnega s svoj i m i tovariši, ne čuti se več kot brezimena številka, izginjajoča med mnog imi . N a ta način bogati svoje čustvovanje, uveljavl ja svojo osebnost i n dobiva pogum za življenje i n za svoje delo.
Razen teh subjekt ivnih, lahko rečemo psiholoških posledic , k i se tičejo človeških odnosov, ob sedanjih razmerah
Tony Spi ter is , umetnostni k r i t i k vod i ln ih evropskih časnikov in revi j s področja
umetnost i
v umetnost i , z last i pa v k i parstvu, umetn iku n i vsak dan dana možnost, da izvaja dela večjega obsega na odprtem prostoru, i n to tembol j , ker je treba p r i tem jemat i v poštev činitelje svobodne interpretacije. Vzemimo za pr imer , da k ipa r dobi naročilo — bodisi da gre za kak spomenik al i za k iparsko delo, določeno za kak urbanistični a l i arhi tektonski kompleks! Taka naročila so navadno vezana več a l i manj na zahteve naročnika, često tud i na njegove estetske koncepcije, naj že bo naročnik država a l i zasebnik. V najboljšem pr imeru so naročila vezana na kak urbanistični a l i arhi tektonski program.
Nasprotno pa tu umetnik n i m a nikakršnih pomis lekov take vrste. Je popolnoma svoboden, da napravi to, ka r se m u zdi in kar m u Je všeč. Poslužuje se lahko monumen-talnega obsega v svojem delu in i m a poleg tega še zavest, da bo njegovo delo ostalo v muzeju na odprtem prostoru, kjer bo vzbujalo radost l n bogatilo umetniško občutje množic S tem umetnost ne postaja pr iv i legi j majhnega števila oseb, temveč skupna
last ter n a ta način dosega soc ia ln i i n vzgojni smoter.
To b i bi le tedaj ugodnost i za umetnike i n za k i parstvo sp loh; kakšnega pomena pa b i to bi lo za Jugoslavi jo i n za ostal i svet?
T u d i v tem pogledu je mnogo ve l ik ih ugodnosti . Z a vašo deželo pomembnost s impozi j a n i le v t em, da svo j im l ju dem lahko pokažete dela tuj i h umetnikov vseh smer i , i n to s stalno razstavo, ne pa s k a k i m bežnim prov izor i j em, kakršne so mednarodne razstave. S tem imate tud i možnost i n ugodnost, da v nekol iko let ih zberete obi l ico k i parsk ih , se razume, bolj a l i manj važnih del, k i imajo na vsak način tud i znatno finančno vrednost. Ako pogledamo stvar s praktične s t rani , n i t i danes ne b i mog l i dobi t i kakršno k o l i k iparsko delo takšn i h dimenzi j za sredstva, k i jdh trošite za s impozi j . Lahko rečem, da boste v desetih let ih neko l ikokrat povečali glavnico, k i ste jo porab i l i , ako bo vsaj deset a l i dvajset umetnikov, k i so deloval i p r i vas, postalo ko l i ko r tol i ko s lavnih. Se več: ime l i boste enega i zmed najlepših muzejev modernega k ipars tva na vsem svetu. Ne glede na vse to pa nud i že sam obstoj s impoz i ja p r i vas p r i l i ko mnog im tu j im k r i t i k o m , da se bodo ukvar ja l i z vašo pr iredi tv i jo ter objavl ja l i članke i n študije v časopisih in revi jah. Vse to b i se dalo še bolj razširiti, ako b i v i pr i re ja l i o p r i l i k i l jubljanskega bienala izlete, npr . v Portorož i n v Kostanjev ico. Zarad i dejavnosti vaših ku l tu rn ih društev i n inst i tuci j zavzema jugoslovanska umetnost z mnog imi razstavami, k i j i h prirejajo v inozemstvu, tako z del i srednjega veka kako r z modern im i del i , vedno važnejše mesto na mednarodnem poprišču. Zdaj ste s i i zkr-čili pot do mednarodnih središč. K e r je sedaj tud i vaš tur izem v največjem razvoju, bo simpozi j vzbujal še večje zanimanje.
A l i bi nam lahko dal i še kakšno pobudo v tej smer i?
O tem, da b i omogočili ob isk Kostanjevice i n Portoroža umetn ikom, k i se bodo udeležili l jubl janskega bienal a , sem že govor i l . Razen tega b i lahko vzbud i l i zanimanje široke javnost i tud i ob drug ih priložnostih, npr . o p r i l i k i zagrebškega velesejma. Dalje: kadar bo restavracioa v gradu (samostanu) končana, bi lahko v nekater ih dvoranah ured i l i galerijo manjših k i p a r s k i h del i n dobar Izbor grafik i n s l ik . G r e m še dalje. V s a k a ob l ika pr i reditve postane čez nekaj časa, recimo, akademična. Vsak organizem se m o r a obnavljat i , da ostane živ. V ostalem prav i to tud i vaše ime »Form a viva.«.
Izkustvo, k i ga i m a m v teh stvareh, z last i pa moje poznavanje položaja kiparstva, m i pravi ta , da b i »Forma viva« lahko odigrala še važnejšo vlogo. Razen srečanj umetnikov b i v i res lahko vsaki dve let i organiz i ra l i npr . mednarodn i sestanek kr i t i kov i n u -metnostnih zgodovinarjev za kake t r i a l i štiri dn i ob koncu s impozi ja . N a sestanku b i obravnaval i izključno le probleme aktualnega k iparstva. K o l i k o r vem, kaj takega še n i n ik jer . Teko b i b i l i v i prv i , k i b i se tega lo t i l i , i n b i s t em kaj k m a l u postal i mednarodno središče za kiparstvo tud i na pol ju teorije. Prepričan sem, da b i lahko zbud i l i pozornost vaših pr i stojnih činiteljev zaradi ugodn ih posledic, k i b i j i h dala takšna prireditev, pa tud i zarad i praktičnega in bistvenega pr ispevka umetniški d e javnost i vaše dežele.
Ob razstavi tapiserij
»Bela krajina v besedi, pesmi ln plesu«
v Semiču V soboto, 17. avgusta, bo
do ob 20. u r i zvečer gostova l i v Semiču Metličani s programom »Bela kra j ina v besedi, pesmi i n plesu«. — Priredi tev bo v dvorani k i na v Semiču. Najbrž bodo ist i dan takoj po nastopu Metličanov nastopi l i tud i Se-mičani s »Semiško ohcetjo«, k i b i jo domačini rad i v idel i i n slišali. D. F.
V soboto zvečer so trem stalno odprtim razstavam v Ko. stanjevici na Krki pridružili četrto razstavo: nizozem. ski kipar Jan Snoeck je pokazal v enem izmed šolskih prostorov razstavo stensli h tapiserij. Medtem ko so tradicionalne tapiserije (stenske preproge) izdelane na platnu z volnenimi nitmi po umetnikovi risbi, pa gre pri Nizo-zemčevem delu za poskus neposrednega tiska na blago po serigrafskem postopku. Znani umetnostni kritik Ton-ny Spiteris je ob tej priložnosti napisal v razstavnem katalogu Gorjupove gale rije, da predstavljajo razstavljene tkanine zanimive ter uporabne kompozicije in da so to prijetna dela z dekorativnimi nameni za velike stenske površine. V njih je razdelitev geometričnih elementov podana v svobodni pisavi in zvezana s celim regi strom na široko nanesenih
barv. V slikah teh preprog najdemo zvezo z realnostjo, ki pa hkrati vodi k obsežnemu poetičnemu izražanju. Mlademu, a doma že zelo uveljavljenemu kiparju Snoecku so ob otvoritvi razstave prisrčno čestitali in mu izročili manjše darilce s cvetjem.
Darilo nemškega slikarja za Skopje Nemški s l ikar H a p Gr ies-
haber je brzojavU M o d e m i galer i j i v L jub l j an i , da pok lan ja svoje grafike, k i so razstavljene na bienalu, žrtvam potresa v Skop ju . Dela so oceni l i na 100.000 dinarjev.
Nova enciklopedija Leks ikogra fsk i zavod v Za
grebu je izdal p r v i zvezek Tehnične enciklopedije; hk ra t i je i zda l tud i drug i zvezek Gozdarske enciklopedi je.
lillli.lilHH!!
Zavidljiv uspeh na Hvaru
o otvoritvi razstave tapiserij: grška kiparka Jeanne Spite-• n'*<>zemski kipar Jan Snoeck in umetnostni kritik
Tony Spiteris v razgovoru
Hvar, prelepo mesto na jadranskem otoku, z ladjo tri ure od Splita, je jugoslovansko festivalsko mesto dramskih amaterjev. Sem so bili povabljeni novomeški igralci kot predstavniki amaterske dramske dejavnosti Slovenije.
Festival dramskih amaterjev Jugoslavije na Hvaru je rezultat naprednih tradicij dramskega amaterizma jugoslovanskega ljudstva in izkušenj mnogih umetniških ekip in gledaliških družin. Zato ima festival na Hvaru tudi svojo določeno fizionomijo in široko odprto perspektivo V resnici je postal tribuna najboljših dosežkov dramskih amaterjev Jugoslavije.
Med petnajstimi najboljšimi gledališkimi družinami iz vse Jugoslavije smo v soboto, 3. avgusta, s ponosom gledali na čudovito urejenem odru hvarskega letnega gledališča novomeške igralce v drami Arturja Mil lcrja »Vsi moji sinovi«. Uspeh tega dela na brežiškem in novomeškem odru sta nam sicer zagotavljala uspeh tudi na Hvaru , vendar kar smo doživeli na odru hvarskega gledališča, nas navdaja s ponosom. Doživeli smo igro, kakršno lahko doživimo le v interpretacij i poklicnih igralcev. K l jub temu
da je eden od igralcev, Franc Sti-ren, zbolel in zvečer ni mogel nastopiti ter da je mora l režiser Riko Urh tri ure pred predstavo prikrojiti delo tako, da so zaigrali skorigirano dramo skoraj brez ponovne vaje, je publika in žirija ocenila izvajanje Novomešča-nov kot eno najboljših na festivalu.
Ponosen sem sedel naslednji dan pr i razgovorih in p r i sprejemu. Samo nekaj misli bi pove dal, k i smo i i l i slišali od članov žirije med razgovori. Predsednik ocenjevalne komisije tovariš Vje-koslav Afrič, rektor umetniških akademij v Beogradu, je dejal, ko je ocenjeval novomeško gledališko skupino, da je bila drama po režijskem konceptu in igralski izvedbi skrbno naštudirana. Priznal je, da je imel občutek, da sedi v zelo kvalitetnem poklicnem gledališču. Posebno je čestital Novomeščanom tudi zato, ker je režijski koncept in smiselno dosledno upodobljeni odnos v drami nakazanega humanizma popolnoma zadet. Dejal je še, da bi mirne duše nastavil v poklicnem rledališču vsaj polovico novomeških igralcev.
Drugi član žirije tov. Nikola Vončina. režiser iz Zagreba, se je popolnoma strinjal s predsed
nikom žirije, zelo pohvalno je govori l o novomeških igralcih i n njihovi interpretaciji Milierjeve-ga dela ter j im za uspeh toplo čestital.
Tovariš Marjan Belina, tajnik sveta za dramsko dejavnost pri Zvezi Svobod in PD Slovenije, tretji član žirije, je povedal, da je na Hvaru gledal že tretje izvajanje Novomeščanov. Po njegovem mišljenju je bila predstava na republiški reviji dramske dejavnosti v Novem mestu od vseh treh najboljša. Razumljio je, je dejal tov. Belina, da drama, kot je V s i moj i sinovi, na odprtem odru in v tako velikem gledališču, kot je hvarsko, ne more imeti tistega učinka, kot ga lahko ima v zaprti d v o r a n i .
Novomeščani so na H v a r u ponovno dokazali, da so gledališka skupina, na katero smo lahko ponosni. Mis l im pa, da je odločno premalo samo ugotavljati tako dejstvo, temveč bomo morali Novomeščani resno premisliti, kako to našo skupino voditi dalje, da bo iz nje postala resničen umetniški center za gledališko dejavnost občine Novo mesto. _
Novomeškim igralcem za njihovo umetniško izvajanje in nesebično delo iskreno čestitamo!
E R N E S T J A Z B E C
jI 1
Q}Vlan TTlipčie: REICHSTAG V PLAMEN IH
31
Predsednik sodišča prekine Dimitrova: »Prepovedujem vam, da to govorite in vam dajem še deset minut.«
Dimitrov: » Imam pravico, da dam predloge oziroma mnenja i n da j ih razložim. Vrhovni tožilec je v svojem govoru ocenil vsa pričevanja komunistov kot pričevanja, k i ne zaslužijo zaupanja. Ne postavl jam se v podoben položaj. Ne morem, na primer, trditi , da so vse nacionalsocialistične priče lažnivci. Verjamem, da je med mili joni nacionalsocialistov tud i nekaj poštenih l jud i . . . «
Predsednik sodišča se ne more premagati: »Prepovedujem vam uporabljati tako zlobne izraze.«
Dimitrov: »Ka j n i karakteristično, da so vse glavne priče obtožbe nacionalsocialistični poslanci, nacio-nalsocialistični novinarji in pristaši nacionalsociali-zma? K a j n i nacionalsocialistični poslanec Karvvah-ne trdil , da je videl Torglerja z van der Lubbejem v poslopju Reichstaga? Nacionalsocialistični poslanec Frey je izjavil, da je v poslopju Reichstaga videl Popova s Torglerjem. Nacionalsocmlistični natakar Hell -mer je izpričal, da je videl van der Lubbeja z Dimi-trovom. Nacionalsocialistični novinar Weberstedt je videl Taneva skupno z Lubbejem. Ka j je to — slučajnost? Priča dr. Droscher, k i se kot sodelavec lista »Volkischer Beobachter« imenuje Job Zimmer-m a n n . . . «
Predsednik sodišča prekine Dimitrova: »To n i dokazano.«
Dimitrov: » . . . je trdil, da je Dimitrov organizator eksplozije v sofijski katedrali, kar je bilo kasneje ovrženo, in da me je baje videl skupno s Torglerjem v Reichstagu! Jaz s stoodstotno natančnostjo izjavljam, da sta Droscher in Z immermann ista oseba.«
Predsednik sodišča: »To zavračam, ker n i dokazano.«
Dimitrov citira Goetheja Dimitrov: »Policijki uradnik Heller je čital tukaj
neko komunistično pesem iz knjige, k i je bila izdana 1925. leta, da b i dokazal, da so komunisti 1933. leta zažgali Reichstag.
Dovolil si bom, da tudi jaz prečitam pesem največjega nemškega pesnika Goetheja:
Izkoristi leta mlada, opomin ti moj svetuje, da spoznaš, kako in kam: redko tehtnica miruje, kjer se sreča tehta nam; ali vstajaš ali padaš, vladaš in obilje zbiraš, ali hlapec si in stradaš, tožiš ali triumjiraš, kladivo, po naklu udarjaš, ali pa si naklo sam.
(Pesem je prevedel pesnik prof. Janko Glazer.)
Da, kdor ne želi biti nakovalo, mora biti kladivo. Te resnice nemški delavski razred kot celota ni
dojel niti 1918. niti 1923. leta. Tega so krivi socialdemokratski voditelji: welsovci, severingovci, braunov-ci , leipertovci, grossmannovci. Sedaj bodo nemški delavci mogli to razumeti.
Tukaj se je mnogo govorilo o nemškem pravu in zakonitosti in jaz želim povedati svoje mnenje o tem. Brez vsakršnega dvoma sodne odločbe vedno odražajo politične kombinacije danega momenta in vladajoče politične tendence.«
(Dimitrov je tu v kratkem navedel mnenje pravosodnega ministra Kerla. k i je pred sodiščem zagovarjal upravičenost nemškega prava, kot je to želela nacistična stranka. Po njegovem morajo biti vsi ukrepi podrejeni potrebam.) Zato Dimitrov, ko je nehal navajati ministra, nadaljuje s temi besedami: »Tako je pravica torej relativen pojem.«
Predsednik sodišča: »To nima nobene zveze s to stvarjo. Dati morate vaše predloge «
»Prišel bo čas, ko bodo ti predlogi upoštevani z zanimanjem ...«
Dimitrov: »Vrhovni državni tožilec Je predlagal, da se obtoženi Bolgari oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov, toda to mene nikakor ne more zadovoljiti. Vprašanje še zdaleč ni tako preprosto. Na ta način se sum ne bi odstranil. Ne, na procesu je dokazano, d a m i nism;) imeli ničesar skupnega s požarom v Reichstagu, zaradi tega ni opravičen nikakršen sum. Mi , Bolgari, in prav tako Torirler, moramo biti oproščeni ne zaradi pomanjkanja dokazov, temveč zaradi tega, ker mi kot komunisti nimamo in ne m o r e mo imeti ničesar skupnega s tem protikomunistič-n im aktom.
Predlagam, da se izreče sledeča razsodba: Prvič: Vrhovno sodišče bo priznalo našo nedolž
nost v tem dejanju, a obtožbo bo proglasilo za ne-osnovano. To se tiče mene, Torglerja, Popova in Taneva.
Drugič: Da sc van der Lubbe presodi kot orodje, izkoriščeno na škodo delavskega razreda.
Tretjič: Da se kr ivci za neosnovano obtožbo proti nam pokličejo na odgovornost.
Četrtič: Da se nam na račun teh krivcev izplača odškodn'na za izgubljen čas, za oškodovano zdravje in za trpljenje, k i smo ga prestali.«
Skopje, 6. avgusta Eksp r e s d r v i v noč. K u m a -
novo — zadnj i postanek pred Skop jem, še po l ure do Skopja . V sosednjem kupe ju so grški izsel jenci. Iz Nemčije potujejo v r odn i So lun . Vprašujejo: kdaj bomo v Skopju? č e bomo še nocoj v Skop ju , se zanimajo tud i študentje i z Zahodne Nemči-
čas, k i bo ostal večno zapisan v ana l ih ne samo makedonskega naroda, temveč vsega sveta.
• ČAKALNICA V PARKU
Po tn ik i , k i so ta večer pr i šli a l i bodo ponoči odpotoval i iz Skop ja , so se zatek l i v park p r i postaj i . Z en im od
To je vse, ka r j i m je ostalo
je, k i gredo v Grčijo občudovat zgodovinske i n druge zanimivost i .
V l a k se je vznemir i l , budn i so bud i l i tiste, k i so rahlo zadremal i , zakaj na dlani je b i lo S K O P J E — mesto, k i je v zadnj ih dneh po ln i lo s t rani domala vseh svetovnih časopisov.
Čudovita zvezdnata noč. Mesečeva medla svetloba nam odkr i va prve s i lhuste nekdaj tako čudovitega Skopja, k i je b i lo v tak ih nočeh še posebno čarobno. V prv i mah s l ika n i tako strašna. Visoke, večnadstropne stanovanjske stavbe se kopajo v pramenih mesečevega sijaja. Toda mesto je mrtvo . N a železniški postaj i nam namesto običajne razigranost i , k i jo je Skopje vedno gostol jubno nudi lo vsakemu pr i -šlecu, zaželi dobrodošlico pesem agregata. Z bolečo resnico strašne tragedije se prvič srečamo iz oči v oči ob pogledu na ostanke nekdanje železniške postaje. Oba kraka nemo stoj ita kot spomenik vsem, k i so to jutro , tega črnega jul i jskega petka posled-njič čakali, da j i m napovedova lka prek zvočnikov zaželi srečno pot i n pri jetno vožn j o . . .
V tem pričakovanju so mnog i za vedno ostal i pod ruševinami stavbe, k i je še vse do včeraj b i la ena najlepših jugos lovanskih železniških postaj.
U r a je ena po polnoči, vendar vel ike železniške ure še vedno kažejo 5 in 17 minut ,
dežurnih miličnikov sva se sprehodi la po p a r k u i n bližn j ih u l icah, zakaj križarjenje po mestu je od sedmih zvečer do štirih zjutraj zarad i varnost i prepovedano
V p a r k u sva srečala nekaj žalostnih pr izorov. N a k lop i pa tuši po tleh so se z l ekn i l i s tarc i i n starke s kakšnim otročičkom, m o r d a vnučkom, in malo prtljage zraven sebe. K j e so očka, mamica? K d o ve, morda na Bute l ju — na skupnem pokopališču a l i pa so še kje uklet i v vel ike betonske plošče kake večnad-stropnice.
Park je po l , skoraj n i več prostora. To so sorodn ik i svoj ih dragih iz Skopja , k i so prišli, da b i j i h v idel i a l i samo še p r e p o z n a l i . . .
Starejši mož in žena vprašujeta miličnika, kdaj imata vlak za Titov Veles. Prišla sta nekje iz S rema pogledat, kako je s hčerko. N i s ta je našla i n zdaj gresta v Titov Ve le ; , baje je tam evakuirana. K d o ve?
ffr ZGRADBE IN RDEČA BARVA
Stopiva na ulico. V nos nas sče-geia neprijeten vonj po cidui.lu. Spet so poškropili, tla ne bi prišlo do večjih obolenj in epidemij.
fritlo zdaj sem spoznal strašne posledice 15 usodnih sekund tega poletnega Jutra, ki Je ob prvem svitu obljubljal lep, sončen dan ln ga sc v samem rojevanju spremenil v smrt in bolečino.
Mesta, ki sem ga še do včeraj poznal, ni več. Kar ni porušeno, je ra/pokano, nagnjeno, skratka, za stanovanje neuporabno. Tlakovana ulica mimo železniške postaje je valovita kot morje, kadar
ga vznemirijo rahli valovi plime. Na stanovanjskih blokih ni niti ena streha cela, v vsem Skopju ni moč" videti niti enega nepoškodovanega dimnika.
Zgradba poleg zgradbe, razpoka-ne, delno porušene, ranjene. Nje samo še zanima: ali jih bodo ljudje obsodili na smrt z rdečo ali ali jih bodo pomilostili z rumeno ali zeleno barvo . . .
2al je največ rdeče obarvanih. Dopoldan se sprehajamo po me
stu, ki je postalo veliko, otožno gradbišče. Na začetku Ulice maršala Tita geometri merijo, koliko so se posamezne zgradbe nagnile. Dovoljen je nagib do štirih centimetrov, a zgornji rob večnadstropne stavbe, v kateri je bila restavracija »Pelister«, se je nagnil proti veleblagovnici za celih sedem centimetrov.
V tej in bližnjih ulicah, ki so bile nekdaj široke, polne stolpnic, smo našteli samo pet hiš, v katerih je dovoljeno stanovati. Samo pet zeleno obarvanih . . .
Rdeče 'je obarvan tudi kiosk, ki mu na reklamni tabli manjka eno S (štampa). V Ulici Louisa Pa-steurja je od urarske delavnice ostalo nepoškodovano samo ime lastnika — SREČKO. Hotela »Skopje« ni več. Zgradbo »Moskve« bo treba porušiti. »Turistu« je potrebno večje popravilo. Žalosten krog v središču mesta zaključujejo ruševine železniške postaje in hotela »Makedonija«.
Oremo naprej proti desnemu bregu Vardarja. Tu stoji 14-nad-stiopni Delavski dom. Z zunanje strani nedotaknjen, celo brez počenega stekla, kot da kljubuje nesreči. Stoji ravno in simbolizira mesto, ki bo spet oživelo. Inženirji pojasnjujejo, da je ostal cel zaradi posebne konstrukcije in gradnje, kjer so vezi nosačev pritrjene v štirih smereh. Prav tako so grajene tudi stolpnice v naselju Karpoš. In niti ena se ni porušila.
Zraven ..doma je še ena zgradba. Vsa razpokana. Nevarnost rušenja je dobro vidna in miličnik prepoveduje prehod.
V spodnjih prostorih, zraven kina, je ekspres-hife. Na mizi nepo. pita kava, steklenica piva ln jabolčni sok.
Pri vhodu v dvorano so fotografije in reklame za film: »Deklica išče očeta.« Te predstave ni bilo Najavljena je bila kot naslednji program. Ali prišla je nesreča, v kateri mnogi otroci iščejo starše...
® PRETRESLJIVE LJUDSKE DRAME
Samo petnajst sekund, pet-najt neskončno dolgih sekund je bi lo dovolj , da so mnogi Skop janc i doživeli najstrašnejše tragedije. Spomnimo se nekater ih:
0 To jutro uslužbenec M i r k o Atanasov n i hotel popeljati svojega s inka na trg. N iso pomagale n i t i njegove prošnje: »Tata, vzemi me . . . T i b om pomagal nos i t i lubenico . . . «
Oče je želel, da b i s in še spal . I n ko se je v r n i l s trga, je našel samo še porušeno hišo. Pod ruševinami sta ležala s in in žena, k i so jo vojaki rešili iz betonskega objema po štirih dneh — poslednjo od preživelih.
Sinove smr t i oče ne more in ne more pozabit i , zakaj če bi ga b i l popel jal s seboj, b i b i l otrok danes živ.
0 šestnajstletno dekle M i r jana Milanović je prišla v Skopje dva dn i prej k sorodn ikom, skupno z mamo. Drug i dan je zapros i la mamo, naj jo pust i to noč p r i
pr i jate l j ic i . M a t i je njeno željo uresničila i n jo z jutra našla mrtvo skupaj s pri jatel j i co.
0 Uslužbenec K i r o Trp-kovsk i i z Ul ice l judske fronte 7 zvečer n i mogel dobi t i avionske karte, da b i se odpel ja l n a letni dopust. Obl jub i l i so m u mesto v av ionu za naslednje jut ro . . .
0 Božidar Jovanović, u-službenec iz B o r a , je skupaj z ženo Sto janko, pet letnim s inom i n tr i letno hčerkico odšel n a letni dopust nekam v Makedoni jo . Zaustav i l se je v hotelu »Skopje«. V sobi številka 32 je na eni postelj i spal on s s inom, a na drugi njegova žena s hčerkico. V
gf t e - morda se bo k* H morda je ži-VS;
1 * s a r ne ve o nje-g S ' ^ ° n V n a p r e j stoji, ^ e n e l . . .
#igATJE .ŠČE/0
* obračajo. Ljud-
Z» ^Njenih. \*&*h fclrtega.Gle-
i>) * • .Pritajeno ihte. ' » * nekdo spoznal. 1 - reče drugi.
M S * t 0 v n ° komisijo. f j*ke. Solze so jim
t»» ' »« vidijo. Vprašajo
'I *Ani ' Podobne. J ktfflLop,s i z knjige P* im Mdem: »Moško irtl J * »koli 182 em. Las-f-\<* i"0 v»'oviti, dol-P * i , a kratke, svet-
»»i £ 0 •* o n — so ? d ;U S o l n o m a prepri-« J ! * t so lze . . .
vPr»Somir Ru-s ^ " * - Nesreča ga je
»Makedonija«. Bil f ^ Potovanju . . .
• * L | MRTVI? ' J * « je ostala S -
S i t n e v e - kako . KttK p r e ž ' v e l tudi
^S*1 m ° ž e m si-j& . ona ne ve. j ^ ' . vprašu je l ju-K to. s o t o r a do šo-
i li J 5 « Jih povsod
t h s u ^ o i d o č e i n L C ^ h k r a t i ka-*| le j S v°Jih dragih. • h. V/P'sano v spi-
* 1 C i e p r a v i l n o
J * n*K° *°J stva i n
feiei ^ i n mrtve. t/Pis, p. hekdo po-
1* to n , S p r e h a j a j o " I P r ep lašen i . . .
<* k l J»»°valo ^ S * S > , E n o t a m ,
C 0 * W » " e ° P e k e -1 »hT IITS?* 8 lesa.
W*o ^ S ' n o rna po-<j3 ^»UinSf^a-ovanih.
y V a v i 'o k S n o
A teCaP°l Poruše-
S' iT ' » 're 1 J a m a l 1 ? J Ji s,T'*m , „ J " ; z pokro-
•JiSX\, Je Postelj.
?<> »r"' vsi M n o « ' <H>
w s N > I M > , S C -
i,r Jutro "Pove-^ ^ S 3 u M I - N i . e m
* ' *K V K " sen, * v ' t l o n«.
Ostal je brez vsega, toda srečen, ker je lakl io rešil svojo
ostarelo m a t e r . . .
t renutku potresa je žena močno s t isn i la v naročje svojo malo deklieo, a on še močneje s ina . 2e l c l je zaščit'*' vse t r i in j i h s svo j im telesom zakr i t i . Reševalci so našli mrtve v krčevitem objem u .
• SIN IŠČE MATER Mnogo je bi lo ne iden t iH c i '
r an ih trupel . P red pokopu") so vse fotograf iral i . Odpr l ' so posebno knjigo z osebni ' 1 ' op i som neznanih. Sto j imo P r l
miz i , kjer so razvrščene fotografije nc ident i f i c i ran ih Vsak trenutek prihajajo l J 1 " 3 ' Je, iščejo svoje najbližje: brata, sestro, mater, očeta, s 1 ' n a . . .
Pretres l j i v i p r i zo r i . gledajo s l ike in bero o p i s e
s
N a sp isku j i h Je 8fi. D " 1 " " so ident i f i c i ra l i samo štiri-
S i n je prišel, da b i n » s ^ mater. Njene fotografijo " tu. T u d i opisa iz knjige ni S i n je pruiesc l njeno osebn legi t imaci jo : M a r a Bogarov«' Kufa lova , oče Gl igor , rojen* 10. V I I I . 1912. S t a n o v a n j SutJeska 12. Rast srednja; K co okroglo, lasje kostanjev; oči kostanjeve, posebni z " k i : n ima . J 8
Pros i vsakega, k i pride, b i pogledal opis l n sl iko W Na ruševinah doma v porušenem »kopju .
zaj na posteljo. Zavpila sem: »Mama, bombardiranje!« Vtem so se tudi ostali prebudili. Oče je rekel, da je potres in da moramo hitro ven. V naglici in zmedi sem zgrabila nekaj nepomembnih stvari in zletela ven. Kako sem prišla Iz tretjega nadstropja na ulico, še danes ne vem. Rešili smo se vsi: oče, mati, sestre in bratje.«
To je ena izmed srečnih družin, ki je izgubita srvno del premoženja. Najdragocenejše, kar imajo — življenje, so si rešili, ker so stanovali v stolpnici.
• NA SVIDENJE. SKOPJE!
Nekdo je p red dnevi b i l srečen, ker je ostal živ, nepoškodovan. Nekdo, ker bo vrata svojega stanovanja tud i j u t r i lahko odpr l . Nekdo, ker m u otroški voziček n i osta l prazen, k e r lahko tudi po t em črnem pe tku posluša smeh svojega miljenčka.
N j i m je danes težko v srcu , ker se morajo pos lov i t i od svojega ljubljenega mesta ob Vardar ju . Mnog i morajo od i t i . Danes nihče ne more reči, ko l i k o j i h bo odšlo.
— K a m odhajaš, stari? — V Kumanovo . . . S tar i M i t a r Soko lovsk i se
d i na kamionu ob žimnici i n šivalnem stro ju in še nečem, kar je l judem uspelo rešiti. Prav i , da i m a sorodnika i n pri jatel je v K u m a n o v u . Mend a se bo našlo kaj prostora zanj in za njegovo ženo. S i n je z družino na mor ju . Kakšna sreča. K d o ve, kaj b i vse bi lo?
B i l o je vel iko Skopje i n v njem nekaj deset tisoč domov, kjer je ime l vsakdo svoj kotiček. Danes n i več tega vel ikega Skopja , n i t i njegovih domov, n i t i vsega tistega, k a r je b i lo v n j ih . To, ka r je ostalo, se je presel i lo v Beograd, Zagreb, L jubl jano, Niš, Vranje , K r a ljevo, Nov i Sad, Reko, O h r i d P o d streho dobr ih l jud i . V počitniške in študentske domove. Iz Skop ja so ponesl i golo življenje, a l i majhno cul ico , v kater i morda n i ničesar vrednejše od počene igračke, k i bo umir i l a otročička, če bo na pot i a l i v novem domu zajokal.
N a d 100 000 l jud i je zapust i lo porušeno Skopje. T is t i , k i so ostal i , so se vse l i l i v
je devetnadstropna stolpnica ob Vardarju. Zdaj je zapuščena, ker je počena od temeljev do strehe. Niti stopnišče ni trdno, pa se le najbolj korajžni bivši stanovalci upajo skočiti v svoja stanovanja po razne drobnarije — nam pripoveduje Djordje Ničev.
Tu je še šest družin! V eni veliki stavbi so bili sosedje, zdaj so več kot sosedje . . .
Vprašali smo ga, kaj zdaj dela. Odgovoril je, da se je prijavil za delo v naselju. Potem pa je dodal:
— Vidite, kaka nesreča nas je spet doletela.
— Zakaj spet? — vprašamo. — Ko je bila poplava, mi je
roda hišo porušila. Komaj smo dobili stanovanje v novi stolpnici, pa pride potres. Zdaj smo spet brez hiše, tega ne računamo, to je samo za silo.
0 BUDILKA IN VOJAŠKA ODEJA
V drugem, majhnem vojaškem šotoru z eno vojaško odejo se fantek igra z budilko. Iz porušene hiše so rešili samo to budilko, a odeja je vojaška.
V večjem šotoru je spet sedem do osem družin. Tu je tudi družina Markovski. T i so šele nekaj tednov pret potresom dobili stanovanje, ki je zdaj ruševina. Morali so ga zamenjati z zasilnim. Otročička kot da jim to nič ne pomeni. Celo zadovoljna sta, pa pravita:
— Mama, ta hiša je boljša od naše velike. Tu lahko z rokami dosežemo strop.
Mati jih gleda s solzami v očeh in pravi:
— Bolje, da ne vedo, kako je to strašno.
Tako je v platnenih naseljih okoli Skopja, kjer je nekaj deset tisoč Skop juncev preskrbljeno z najnujnejšimi potrebščinami.
• DO KONCA LETA MONTAŽNE HIŠE
Do konca leta bodo zgrad i l i montažne hiše, da j i h z ima ne bo zatekla pod šoto r i . V mesto z nad 200.000 preb iva lc i se bo začasno vsel i lo oko l i 120.000 l jud i , ostal i pa bodo za dal j časa zapust i l i svoje mesto. Adaptirane zgradbe bodo lahko sprejele oko l i 50.000 prebivalcev, za ostale pa bodo zgradi l i posebna naselja iz montažnih hiš.
V mestu smo srečali prve brigadirje, k i so z avtomobi lske ceste pr ih i te l i na pomoč dragemu Skop ju . O k o l i 1000 brigadirjev iz vse Jugoslavije, pa tudi i z tujine (med n j i m i smo v ide l i študente iz Sudana in od dru-
Zivljenje pa teče dalje; brivec je postavi l pred ruševine svojega loka la stol in mizo. Živeti je treba, živeli hočemo!
platnena naselja v mestnem pa rku , na bregu Vardar ja i n v oko l i c i .
• V PLATNENEM MESTU
V enem največjih naselij pod Rotori, v mestnem parku, živi nVo-H 20 tisoč Skiipjaneev. V šotoru (t. 2 živi družina Ntčrv. Prej KO atanuvali v llindrnski ulici m. To
god) bo pr ihodnje dn i začelo gradit i nova naselja.
• . . . IN POTEM NOVO SKOPJE!
Delo bo dolvjo ln naporno. Navz l ic izrednemu t rudu i n pr ipravl jenost i vseh, da kar najbolj pomagajo Skop ju , bo rojevanje novega mesta
PRETRESLJIV DOKUMENT
Tale slika je bila posneta v Skopju 26. julija ob 5.17, tik po katastrofalnem potresu, ki je spremenil glavno mesto SR Makedonije v ruševine. Neki ameriški fotoreporter- ki je prejšnji večer zaman iskal sobo v skopskih hotelih in je noč prespal kar v avtomobilu, je bil na ulici ob potresnem sunku, ki je pognal ljudi iz rušečih se hiš v spalnih srajcah in pižamah.
trajalo nekaj let. Pa vendar Skopjanci , k i so ostal i v mestu, niso obupa l i . Mesto se počasi vrača v življenje, kol i ko r je to pač mogoče. Domačini so s i opomogl i od p rv ih udarcev. N a ustnicah domačinov se že vse pogosteje v id i nasmeh, nasmeh opt imizma. Po jav i l i so se čis t i l c i čevljev; v trgovinah h i te s čiščenjem; na stojnicah je že moč k u p i t i najnujnejše; tržnica je spet zaživela — polna je paradižnikov, lubenic, papr ike , mlečnih izdelkov i n drug ih življenjskih potrebščin.
N a nekem vogalu je lastnik porušene br ivnice izv lekel navadno mizo brez ogledal i n kar na prostem nadaljuje z delom.
T u d i poslovodja skopske poslovalnice Jugoslovanske loterije je v torek dopoldan odpr l svoj loka l . Ljudje niso i zgubi l i vere v srečo. V treh urah je proda l pet srečk. S i cer n i mnogo, pa vendar — za začetek, opt imizem je t u . . .
X X X
Ena js t i dan po katastrof i se je v Skop ju že mars ika j spremenilo. K r a k i žerjavov so se prese l i l i prav do brega Vardar ja . Ul ice , vsaj glavne, so že prevozne za ves promet. Reševalne ekipe, k i so v najtežjih t renutk ih pr iskočile na pomoč ranjenemu mestu, so se umakni le z u l i c . Prišli so br igad i r j i , prišli so vo jaki i n r u s k i s t rokovnjak i z mehanizaci jo. Začela se je borba za Novo Skopje. Borba, v kater i makedonsko l judstvo ne bo samo. Katastrofa je pr izadela Skopje, tragedija je pr izadela vse naše l jud i . In ne samo nas, Ju goslovane, pretresla je ves svet. Pomoč je že v prv ih urah po nesreči prišla od vsepovsod. Iz vseh kontinentov.
0 Zgrad i l i bomo Novo Skop-0 je s pomočjo vseh naših 0 delovnih l jud i , k i niso po-0 zab i l i , da onstran hr iba 0 žive ljudje, k i so iz bivše-0 ga Skopja odnesl i samo 0 golo življenje. Zgrudi l i bo-0 ino lepše in svetlejše 0 Skopje, mesto humaniz-0 nia i n so l idarnost i vsega 0 sveta, prežeto s sporni-0 noni na ono tragično ju-0 l i jsko jutro , k i sc je rodi-0 lo v bolečini i n s so lzami 0 v očeh mi l i jonov l jud i .
Zatorej na svidenje Novo Skopje !
Iti 11 Alti) S O P E R
Skopska katastrofa je hudo prizadela tudi 40-letnega Branka Kovača, urednika makedonskega dnevnika »Nova Makedonija«. Deset dni pred katastrofalnim potresom je odpotoval na češkoslovaško, v Jugoslavijo pa se je vrni l pozno zvečer na dan potresa, za katerega je zvedel v Beogradu.
K o je letalo pristalo na skopskem letališču, je Kovač stekel do hiše, v kateri je pusti l ženo Vero in štiri otroke, sina i n tr i hčerke. Najmlajši je imel 10 let, najstarejša, Danica, 14.
Našel je samo ruševine. Pred nj imi je nesrečni človek stal štiri dni in noči. B i l je kosmat, zamazan, obleko si je raztrgal, ko je pomagal vojakom odkopavati ruševine, čeprav m u je
Darila na grobu razum govoril, da pod kamenjem ne more biti preživelih, je upanje ostalo. T u d i francoska ekipa je potrdila zanj usodno vest, da v ruševinah n i nikogar živega.
Skupaj s stotinami mrtvih so tovornjaki prepeljali na pokopališče na Butelu njegovo ženo in tri otroke. Kovač je v naročju držal vse do pokopališča 14-letno Danico, k i so jo odko-pali nekoliko kasneje. Družino Kovač so položili v dolge grobove, najprej mater, ob njo vse štiri otroke. V r h groba so zataknili samo preprosto tablico z imenom.
Drugi dan je Kovač prišel na pokopališče s kovčkom. V njem so bila darila, k i j ih je prinesel svojim dragim. Sam, v nemi tišini Butela, je Branko šel od groba do groba. Najprej je vzel iz kovčka dragoceno ogrlico, k i jo je prinesel ženi. Skrbno jo je odvil, odpel in jo vnovič pripel okrog deske na grobu. Njegovi gibi so bili avtomatični. Obraz je bil bled kot papir.
»Na , draga Vera. želela si jo, in jaz sem ti jo prinesel. Vzemi , vesela je boš.«
Govor i l je, kot da b i govoril z živo ženo. T u d i 10-letni Bane je dobil nekaj lepih daril.
»Dragi Banče, očka je tudi tebi prinesel, kar s i želel. K o bo drugič odpotoval, ti bo očka prinesel vsa darila, k i s i j i h boš žele l . . . «
Zlomljeni človek n i zajokal. Solze so se utopile v žalosti. Namesto njega so jokali tisti, k i so ga videli.
( » V E Č E R « )
m Skopske hiše označujejo z rdečo, rumeno in ze
leno barvo, kar pomeni, da jih bodo porušili ali pa morebiti obnovili. Najpogostnejša je seveda rdeča barva — rušitev.
ŽIVLJENJE PA TEČE DALJE... Zdi se, da se rane, zadane
makedonskemu ljudstvu ob skopljanski potresni katastrofi, ne bodo kmalu zacelile. Bilo je strašnejše, kot se da povedati z besedami. Tisto, kar smo brali in videli na slikata v časopisih ali v filmskem dnevniku, so zgolj skopi dokumenti strašne resnice, ki so jo teleprinterji raznesli po vsem svetu. Strahote so skrite v srcih in mislita tistih Skopjancev, ki se ranjeni zdravijo v raznih jugoslovanskih bolnišnicah, pa tudi tistih, ki so za las ušli poškodbam ali smrti. Za bol ni zdravila, ublaži jo lahko le zadoščenje — sožalje in pomoč javnosti. Trpljenje makedon
skega ljudstva pa je postalo simbol.
»Ni besed, da bi povedal, kaj čutim v srcu danes, deset dni po potresu. O tem bi moralo spregovoriti toliko in toliko sto mrtvih, katerih trupla so izvlekli izpod ruševin.
Povprašajte tiste, ki so umrli, misleč na svoje najbližje, in tiste, si jim je nesreča pretrgala nit življenja, ko so komaj znali reči mama. Obiščite
jih in zapisujte, kar vam bodo govorili izpod zemlje, ki se še zdaj noče umiriti.« Tako je povedal nek i makedons k i pesnik, k o so ga napros i l i , naj za javnost pove, k a k o je preživel katastrofo.
»Ni besed, ka j t i kdo r n i doživel t renutka, da b i m u smrt grozi la n a vsakem ko raku , d a m u je b i l a b l i z u ob vsakem njegovem d ihu , bo težko občutil tugo, v ka te r i žaluje za svo j imi b ra t i i n ses t rami ma-K e d o n s k o ljudstvo,« je pr ipovedoval predmetn i učitelj za l i kovn i pouk KSro Bosna-kovsk i , k i je pr ipotova l v Brežice s skup ino 114 makedonsk ih otrok i n še dvema ženskama. »Vsi, k a r nas je v Brežicah, smo i z dveh v potresu najbolj poškodovanih mestn ih področij: Sat K u l e i n Ka l e . Dopotoval i smo tak i , kakršni smo utek l i smr t i . T u so nas bratsko spreje l i i n nam p r i p rav i l i nov i dom. Ne vem, kako naj i z raz im, ka r ob vsem tem čutim v srcu.«
»Danes zjutraj se m i je p r i pet i lo nekaj nenavadnega,« je pr ipovedovala Milka Peškir, k i je v Skop ju poučevala francoščino. Zbud i l a s em se natanko ob štirih. Nebo je b i lo megleno, za ob lak i p a se je v ide la b leda luna. Zde la se m i je zelo ve l ika , preve l ika za zjutraj . Nenadoma je po cest i pr ipe l ja l tovornjak i n dvign i l ob lak p rahu . V t r enutku sem pomis l i l a na potres i n stek la k o k n u . . . Tako sem ob potresu naprav i la tud i dom a , v Skopju.«
M a r i j a Sakončeva, d i jak i n ja III. l e tn ika učiteljišča v Skop ju , je molčala i n poslušala. N i ji b i lo treba govor i t i . O strahotah, k i j i h je preživela, so nemo govorile njene otožne oči, zazrte v polpreteklost.
»Nikoli ne bomo mog l i pozabi t i , k a r smo doživeli. Vedno se bomo spominja l i , kako smo tek l i brezglavi na ul ico, ne da b i vedeM, kaj se je pravzaprav zgodilo. V zavesti se
V njihovih mislih je Skopje. Na sliki od leve proti desni: Marija Sakončeva, Kiro Bošnakovski in Milka Peškir.
bodo še dolgo — znova i n znova — vrs t i l i p r i z o r i , kako vleče mat i mrtvega o t roka izpod ruševin, kako hoče starec rešiti žensko, k i jo je zadeta opeka, pa se p r i tem sam zamaje i n se zgrudi na tlak. V ušesih nam bodo še dolgo dolgo odmeval i k r i k i ponesrečenih i n t is t ih , kater i h glas n i dosegel reševalcev.«
Tako so pr ipovedoval i Bošnakovsk i , Peškirova in Sakončeva na k lopc i pred internatom trgovskega centra v Brežicah. N a konou je K i r o reke l : »Meni se zdi tud i tukaj vse porušeno. K a r ne morem verjeti, da so hiše še cele. K a m o r k o l i pogledam, v i d i m le z zemljo zravnano Skopje.«
Internatsko osebje se z * pravo i n vzgojitel j i vred pri-zadeva, da b i bi lo m lad im do seljencem iz bratske makedonske republ ike med biva; n jem v Brežicah kar najbolj ugodno. Najprej so j i h pt* -
ob lek l i i n j i h namest i l i ' spalnicah,- nato pa nabavil* vrsto športnih i n drug ih W pomočkov za popestritev domskega življenja. Življenje T
domu je že zelo norrr ia l izu* no i n na videz skoraj n i op*; žita, da so v njem otroci , J* so preživeli najhujše t r ea * ' ke potresne katastrofe. ObS' na je otroke iz makedonslt e ' ga glavnega mesta sprejela svoje i n j i m posveča kar n»J' večjo pozornost.
Ivan Zoran
Statut za vsako družino Osnutek statuta brežiške ob
čine bodo t i ska l i v 7.000 izvod i h , tako da ga bo lahko dob i la vsaka družina. N a ta način hočejo omogočiti ka r najširšo razpravo občanov pred sprejemanjem statuta ko t občinske ustave.
Ublažitev posledic toče Organizaci je Socialistične
zveze i n Rdečega križa v brežiški občini so organizirale pomoč kmetovalcev v K r i z a h i n Pečicah ter nekater ih drug ih kra j ih , k i j i h je nedavno zadelo katastrofalno neurje s točo. Občani bodo za kmetovalce, k i so prišli ob letošnji pr ide lek, zb ra l i denar, pr ide l ke i n ostalo.
Aktiv makedonske mladine v Brežicah Sred i avgusta bodo ustano
vila m l a d i n s k i akt iv Makedoncev, k i so po katastrofalnem potresu v Skop ju dob i l i svoj nov i d om v internatu trgovskega centra v Brežicah. M a k e i onske mladince bodo vab i l i tud i n a sestanke ostal i h brežiških akt ivov.
Nekateri aktivi so pohiteli
čeprav še n i čas za mlad in ske konference, so nekater i
ak t i v i Z M S v brežiški občini pohite l i . Letne konference hočejo v teh dneh izvest i zato, da b i se j i h lahko udeležili tud i srednješolci, k i bodo v septembru ponovno odšli v šole.
Brigadirji se pripravljajo
D a n za dnem se na občinskem komite ju Z M S v Brežicah javljajo mlad inc i , ki b i rad i odpotoval i na delo p r i obnovi Skop ja . Do prejšnjega tedna se je v br igado jav i lo že ok rog 30 mladdncev.
Mladina na občasnih delovnih akcijah
Mladinski aktivi v brežiški občini so letos organizirali več zelo uspelih delovnih akcij. Pomagali so pri ureditvi delavskih garderob, pri graditvi gasilskega doma in športnega igrišča. Med najboljšimi so bili aktiv v Ločah, IMV Brežice ln aktiv Tovarne pohištva.
Skupno je mladina opravila 3800 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 705.000 din. Občasne delovne akcije na vasi pa so potekale v tesni povezavi s krajevnimi organizacijami SZDL.
V preteklih letih so starejši ljudje z nezaupanjem gledali na delo mladinskih brigad, zdaj pa vidijo, da mladina veliko naredi, kar je tudi starejšim v korist. P. B.
Mladina v Artičah je delavna ^ M l a d i n s k a organizaci ja v
Artičah je izvršila že precej nalog, k i s i j i h je zadala. Sodelovala je p r i ured i tv i športnega prostora poleg prosvetnega doma, uspešno se udej-stvuje na kulturno-prosvet-nem po l ju , pre tek l i teden pa je pomagala tud i p r i gradnj i šolske drvarnice. Do sedaj so že p lan i ra l i prostor i n izkopa l i temelje, ob l jub i l i pa so, da bodo še pomagal i , kadar bo potrebno. Prepričani smo, da bodo tud i v sezoni l judske prosvete pr izadevno podp r l i prosvetno društvo »Oton Zupančič«, da bo čimbolj p r i pravl jeno za pr ihodnjo medobčinsko revijo ku l turne dejavnost i , spomlad i v Bre žicah.
f j Katas t ro fa ln i potres v Skop ju je močno od jekni l tud i p r i tukajšnjih članih S Z D L , k i so organiz i ra l i zb i ra lno akci jo za pomoč ponesrečencem. V nekaj dneh so zbra l i nad 100.000 d in , čeprav še n i dolgo tega, k a r so s
slično akci jo podpr l i družino v vasi , k i j i je požar popolnoma uničil gospodarsko poslopje z vsemi letošnjimi pr i de lk i .
Gradnja nove šole v Sevnici K o s m o nedavno b i l i v Sev
n i c i , n a m Je načelnik oddelk a za splošne ln družbene službe Božo Štojs v zvezi z gradnjo nov« šole povedal naslednje:
»Nasproti tovarne »Lisca« smo pričeli spomlad i gradit i novo šolo. Investitor te vel ike gradnje je družbeni sk l ad za šolstvo p r i občinski skupščini. P o predračunu bo gradnja šole stala 273 mil i jonov dinarjev. Sredstva do I I I . gradbene stopnje v višini 90 mi l i j onov dinarjev so zagotovl jena i z medobčinskega sk l ada za investici je v šol-
V Loki obirajo hmelj Kmetijska zadruga Sevnica se je
na obratu v Loki dobro pripravila na letošnjo hmeljsko sezono. Zrn hmeljarje iz oddaljenih krajev, ki to pretekli teden zaceli s delom, so pripravili montažno leseno barako, ki ima vodovod, sanitarije in kuhinjo. Obiralci hmelja imajo tudi hrano, M je Izdatna in cenena, saj velja celodnevni obrok le 150 din.
Leto« je prišlo v Loko obirat hmelj 80 ljudi is okoUce Klanjca na Hrvaškem, 120 obiralcev ps je I« Loke, Radeč, Razbora, Brestanice m Senovega. Za mernik nabranega hmelja dobe obiralci M din, kar je dovolj ugodno. Med njimi je precej mladine, U d bo zaslužila denar za šolske potrebščine. S. Sk.
stvo s sedežem v Novem mestu , 45 mi l i jonov dinarjev pa bo pr ispeva la občina. Pr ihodnje leto bodo zagotovljena sredstva v Isti višini, ostalo pa v letu 1965. V tem letu bo namreč šola tud i dograjena. Upamo, da bo izvajalec del »Pionir« i z Novega mesta izpo ln i l svoje obveznosti do roka .
Nova osemletka bo ime la 15 učilnic, 3 kabinete, telovadnico, upravne i n ostale prostore. Zmogl j ivost šole je 1000 učencev v dveh i zmenah. Trenutno je otrok 860, vendar moramo računati na pr i ra stek. Zan imivo , d a so sedaj t i otroc i razvrščeni ka r v štir i h stavbah. Vse stavbe so bi
le grajene pred letom 1900, stavba n a Badn j i , k jer so sedaj višji razredi osemletke, Je b i l a zgrajena celo v 17. stolet ju. K a r pa je poglavitno: stare šole so v s labem stan ju , to močno ov i ra izvedbo i n organizaci jo pouka . Vse to dokazuje, kako nujno potrebna je Sevnic i nova, sodobno zgrajena osnovna šola.«
D. K.
Za obletnico RK v Loki V počastitev 100 letnice RK so
v Loki priredili igro »Desetnlca Alenčica«, kateri Je prisostvoval tudi pisatelj Franjo Roš. Igralcem in režiserjem se je za njihov trud zahvalil ln dejal, da mu Je Trubarjeva Loka tako všeč, da jo bo še kdaj obiskal. S. Sk.
Priprave za gradnjo mostu Razprava o gradnji mostu
Cez Savo v Sevnici pravzaprav nl nova. 2e leta 1957 je bilo o tej zadevi veliko govora, ker pa je bilo vse skupaj premalo pripravljeno, Je gradnja mostu splavala po vodi.
Vse kaže, da so se v Sevnici to pot resno lotili problema gradnje mostu čez Savo. 8. avgusta je bil opravljen komisij ski ogled za lokacijo mostu v navzočnosti predstavnikov republike, okraja ln občinske skupščine. Komisi ja Je obravnavala dve varianti: lokacijo pri savski Soli in nad železniškim mostom. Prevladovaln je slednja. Razlogov za to je več, predvsem pa bi gradnja mostu rta tem mestu bila cenejša ln bi hkrati povezala in dustrijski del mesta.
Ker cestni promet močno narašča, Je železniška zaipornica pogosto zaprta, ka r močno ovi
ra cestni promet. Zato ln pa tudi glede na možnost eleiktrl-fikacije proge bo treba prej ali slej odpraviti križanje ceste z železnico ter zgraditi na pr i mernem mestu nadvoz. Tud i ta problem j « lokacijska komisija obravnavala.
Pri določanju lokacije mostu Je treba upoštevati tudi lokacije za druge gospodarske objekte, to pa zaradi urbanističnega načrta. Z gradnjo mostu v Sevnici zanesljivo ne bodo pričeli letos, pa verjetno tudi ne pr i hodnje leto. Treba se bo prej dokončno odločiti za lokacijo, Izdelati Idejno Studijo, k i bo tako nlveletno, transno. stroškovno ln prometno - tehnično najbolje resila nakazano problematiko. O vsem tem pa bo po vesteh iz zanesljivih v i rov že letos v jeseni občinska skupščina Izrekla dokončno besedo.
Drago Kastelle
Nov stavni stroj v krški tiskarni 2e več let je ma l i i n pr i
zadevni ko lekt iv Valvasorjeve t iskarne v Krškem želel kup i t i s tavni s tro j . Zarad i pomanjkanja denarn ih sredstev je ostala želja neuresničena. Letos pa je šlo za res. Nabav i l i so rabl jen stavn i stroj z vsemi ma t r i c am i za 4 mi l i jone dinarjev. Do
sedaj je t i skarna posedovala le ročno stavnico, na kater i so t i ska l i t iskovine v manjšem obsegu. 22. ju l i j a je pr i čel stavni stroj s p o i z k u s n i m obratovanjem, na katerem so t i ska l i glasi lo delovnega kolekt iva Tovarne celuloze i n papir ja »Videmski celulozar«. Doslej so nat i sn i l i štiri šte
v i lke »Videmskega celuloza 1 ' ja« v nak lad i 1500 izvodov-Stavn i stroj pa je trenutn 0
izkoriščen samo 25-odstotn0-Računajo, da bodo letos tiska l i še več drug ih tovarni' ških l istov in glasi l , K O Socialistične zveze delovne? 8
l judstva. Upravn ik t iskarne Ma* 3
Rich l v nam je povedal, <" bodo z nabavo stavnega str*' j a v pr ihodnjem letu po 5* čali dohodek podjetja za manj 20 odstotkov.
P0DB0ČJE: med mladimi prijatelji iz Skopja
8. avgusta Je v Podbočje pr ispelo 48 otrok i z Skopja . Dočakali so Jih p ion i r j i z Vidma-Krškega, Senovega i n i n Kopr i vn i ce , k i so v tem kra ju n a počitnicah. M l a d i Makedonc i so se že skoraj docela vživeli v novem okol ju ln med nov imi prijatel j i . Podnevi so večinoma na prostem — često n a kopan ju v K r k i , spi jo pa v učiln icah osnovne šole. Vodstvo koloni je s i prizadeva, da b i o t rokom iz bratske republ i ke omogočilo čim udobnejše bivanje v Sloveni j i , tako da b i j i m b i l tukaj novi dom. Naklonjeno pa j i m je tud i prebivalstvo, k i bo za nj ihov j ed i ln ik prispevalo sadje. V glavnem imajo še vs i o t roc i starše, le brata V lado (4 leta) i n Stojan (5 let) sta brez n j ih . Očeta sta izgubi la že pred leti , mater pa ob nedavnem potresu. Makedonsk i o troc i bodo v Podbočju ostal i do pr i -četka šolskega leta.
J . 8.
Nova bencinska črpalka v Krškem »Petrok iz Ljubl jane Je pred
k r a t k i m pričel gradi t i v K r škem zraven stanovanjske h i še v Da lmat inov i 6 moderno bencinsko črpalko. Gradn ja bo veljala 30 mi l i jonov dinarjev, od tega bo občinska skupščina pr ispevala 10 mi l i jo nov dinarjev.
Gradnja garaže uspešno napreduje Podjetje »Transport« iz V i d
ma-Krškega Je že spomlad i pričelo b l i zu stadiona »Matije Gubca« grad i t i novo garažo z zmoglj ivostjo 12 tovornjakov aH 103 tone. Predv i doma bo gradnja stala oko l i 13 mi l i jonov dinarjev, od tega bo podjetje dobi lo 5 m i
l i jonov investici jskega posoj i la . Sedanje garaže in delavnico pa namerava podjetje preuredi t i v serviisne delavnice za popravi lo avtomobilov i n motorjev. Opremo za servisne delavnice bo treba še dopoln i t i . Zanimanje za u-stanovitev servisne delavnice v Krškem Je p r i l as tn ik ih motorn ih vozi l ve l iko.
Prihodnje leto nova avtomobilska trgovina?
Se letos bo pr iprav l j ena dokumentac i ja i n vse ostalo za gradnjo nove stavbe za trgovino avtomobi lov. »Sloveni ja avto« iz LJubl jane bo invest i ra l novo gradnjo, s katero bodo predv idoma pričeli spomlad i 1964. To podjetje trna trenutno v Krškem svojo poslovalnico v neprimern ih pros tor ih . Ver jetno bo nova stavba v bližini nove bencinske črpalke.
Izšli so NOVI POGOVORI
Občinski odbor S Z D L v ' ' dem-Krško je nedavno i#** 7. številko glasi la »Naši P£ govori«. N a 32 straneh tr si lo poroča o pomoči deW n ih kolekt ivov i n possnifj n ikov Skop ju , o z a k l j u ^ tekmovanja K O S Z D L , v a " vodstva K O S Z D L , naj ^ mesečno odvajajo občins* m u odboru S Z D L tisti a ^ članarine, k i m u pripada, na koncu poroča še o P b lemih , k i so b i l i obrav»» vanl na zbor ih občanov.
Dober zgled na sestanku 15. avgusta je imela krajevna organizacija SZD L
Videm-Krško — desni breg izredno sejo, kateri *° prisostvovali tudi nekateri člani DPM in KK. K** -
prava je bila posvečena pomoči ponesrečencem i* Skopja. Sklenili so organizirati nabiralno akcijo. D* bi bila čim laže izvedljiva, so območja krajev«1* organizacije razdelili na devet rajonov. Navzoči s se prostovoljno javili za izvedbo akcije. Na prisot« je napravila lep vtis odločitev Alojza Kostanjev«* ki jc že na sestanku daroval 2.000 dinarjev in i/ j » v l ' da jc pripravljen darovati še pol litra krvi.
ki Akcija je uspela. Čeravno je večina občanov,
so zaposleni, že prispevala svoj delež, jc l»H° "J branili 142.000 dinarjev, prijavilo se je 26 krv«*1* jalcev, 10 družin pa je pripravljeno prevzeti v . o S
H „ bo otroke. Tudi sam sem sodeloval v tej "kcij'. P j sem videl, da ljudje sočustvujejo s ponesreči in so rade volje prispevali po svojih močeh.
To je samo delček pomoči videmsko-krške . mune. Občinski štab za pomoč Skopju je « 0 ' v
zbral nad 10 milijonov dinarjev, znesek pa dneva v dan povečuje. D-
65 let viniškega gasilstva Pred k r a t k i m je gasi lsko
društvo na V i n i c i pros lav i lo svojo 65-letnico. V ta namen je njegov upravn i odbor pr i pravil proslavo s p rogramom. Najprej so v dopo ldansk ih urah tekmovale gasilske enote. Prvo mest lo je z 865 točkami zasedla desetina domaČega (centralnega) društva, druga je b i l a desetina i z Zilj (861 točk), tret j i p a so bil i gasi lc i i z Bojancev (807 točk). Po tekmovanju je b i la gasi lska parada, k i jo je vodji K a z i m i r Ma l i c . V njej je b i lo nad sto gasilcev z V i nice, Z i l j , Bojancev, Sinjega vrha, Bosil jevega, Ssver ina " a K o l p i i n Lukovega do la . S slavnostne tr ibune je parado pozdrav i l dolgoletni Član viniškega društva Roman 2 i vko , Rudo l f Kavčič Pa je obširno or i sa l zgodovino gasilstva na V i n i c i , katerega začetek spada v leto
N O V I C E ČRNOMALJSKE K O M U N E
189, ko je b i l a pod vodstvom takratnega šolskega u -praviteJja F ranca Lovšina u-stanovljena požarna bramba.
Ob koncu zborovanja je o pomenu gasilstva spregovor i l tajnik občinske gasilske zveze Gabro Lumbar . Zatem so pode l i l i odl ikovanja i n diplome 13 članom za nj ihovo dolgoletno delo v gasi lstvu. Višek slavja p a je b i l , ko
so razv i l i društveni prapor , kateremu sta kumova la Franc in im i iuca K o s iz Črnomlja. Po tej s lavnost i je b i l a zabava na v r tu školnikove gosti lne. Cista dobiček so gasilc i namen i l i z a nabavo najnujnejše opreme, 5000 dinarjev pa so darova l i za ponesrečence katastrofalnega potresa v Skop ju .
F . P .
Nov gostinski obrat v Semiču V e l i k o p i k r i h j e že p a d l o
n a iačun g o s t i n s t v a v Semiču, k i še zdaleč n e u s t r e z a p o t r e b a m p r e b i v a l s t v a i n t u r i s t o v . Z a r a d i t e ga so se odloči l i z a g r a d n j o novega gostišča, k i b o v bližin i k i n o d v o r a n e . P r i p r a v e so že v t e k u .
G o s t i n s k i o b r a t b o i m e l t u d i s o d o b n o u r e j e n e t u ristične sobe , p o z n e j e p a n a m e r a v a j o z g r a d i t i p r a v i h o t e l k i b o s t a l nedaleč o d središča Semiča.
Semič se n a g l o r a z v i j a , števi lo z a p o s l e n i h narašča, z a t o vse več p o s l o v n i h l . iu-
Komunalne zadeve v Semiču zahtevajo rešitev!
2e nekaj let govor imo o rekonstrukci j i semiškega vodovoda. Letos je b i lo v idet i , da gre zares, vendar so Serniča-nš še zdaj brez vode. Zarad i tega pade precej g renk ih n a račun t is t ih , k i obl jub niso ^po ln i l i . Zadeva je že tako Pereča, da b i b i lo prav, če b i vsi, k i se j i h to tiče, javno Pojasnil i , zakaj je semiški vodovod še vedno suh .
X X X
Prav tako hudo kot z vodo Je z d imnikar j em. K l j u b pred-
'Wsom o požarni varnost i Semič n i m a rednega čiščenja
d i m n i h naprav i n se sp loh ne ve, kdo je pravzaprav za to odgovoren. Ce so tasti, k i b i mora l i to ured i t i , zaspal i , j i h bomo mora l i zbud i t i !
X X X O ured i tv i pokopališča p r i
D u h u na Se l ih i n ostal ih pokopališč, k i so zanemarjena i n nam delajo sramoto, smo že govor i l i , storjenega pa n i b i lo nič. Sk ra jn i čas je že, da začnemo izvajati zakon o pokopališčih i n da dostojno ured imo part i zanska grobišča i n spomenike!
F R A N C D E R G A N C
d i išče g o s t i n s k i h u s l u g , p r a v t a k o številni t u j c i , k i p o t u j e j o p o B e l i k r a j i n i . — P o g o j i z a t u r i z e m so u g o d n i , t r e b a p a l e p o s k r b e t i , d a b o v s a k , k i išče v Semiču d o b r o k a p l j i c o i n jedačo, t o t u d i d o b i l !
Kdo je dolžan oskrbovati Semič
s sadjem? V Semiču je preskrba s
sadjem i n zelenjavo zelo neurejena. K l j u b temu, da v oko l i c i Semiča propade vel iko sadja, ga potrošnik ne more k u p i t i v t rgov ini . Ponj m o r a v Črnomelj a l i pa še dlje. N a drugi s t ran i b i mars ikdo rad sadje proda l , pa ga ne more. Zadružna trgov ina p rav i , d a se za majhne količine ne izplača najemati kamiona , v nadrobni trgovin i rja t u d i ne smejo prodaja t i . Ostale trgovine sadja i n zelenjave ne smejo prodajat i , ke r n imamo tozadevne registraci je. Nekako pa b i se mora l a stvar ured i t i , da b i b i l i zadovol jni kmetje i n potrošniki!
a V juniju je imela Slovenja 10f.421 gostov, kar je za 30 odstotkov več kot v Istem času lani. število domačih gostov se je povečalo za 18 odstotkov, Število tujih gostov pa za 52 odstotkov. V juniju je našo republiko obiskalo 43.163 tujih turistov.
Dobro gospodarstvo v Mestnem logu Kmet i j sko posestvo v Mest
nem logu, k i spada k metliški zadrugi , je nastalo na nekdaj zamočvirjenem i n poraslem prostoru. Danes jc ta Prostor posejan in obdelan tako, da predstavl ja jedro kmetijstva v metliški komu-" i - Upravn iku inž. J A N E Z U j*ACNIKU smo zastav i l i ne-k a J vprašanj o razvoju pose-s t v a , o delu in nalogah, k i j i h nameravajo v pr ihodnje uresničiti.
— Ali nam rročete pojasniti, kako je posestvo nastalo in kolikšno površino zajema?
.~- Posestvo kmet i jske za-^ » g e »Mestni log« v M e t l i k i °°sega danes 200 hektarov J*rnije. V L ogu imamo 106 nektarov, ostalo pa je v oko-**c l Met l ike , na V inomeru in . Gradcu. Največji prostor , ** J« zdaj obdelan, Je b i l zamočvirjen i n zaraščen. S kr a j e m in mel ioraci jo so za-
3 5 6 teta 1947 i n so to de lo / p ^ j e v a l i z ma jhn im i pre-'edki vse do leta 1960. Preiz-
^ s e n i h je b i lo več sistemov 'osuševanje, nazadnje pa
se odločili za h idrome-/"•ac i jsk i s is tem z odtočni-W . a r W - Z e m l J a s « Je počasi j ^ t l v l r a l a z manj zahtevnimi j ^ t ' i n a m l , danes pa uspeva-tj. *e vse rastl ine, posebno j ^ 8 . žitarice, hmel j i n ko-
— K a j gojite na vašem Posestvu?
ft/p v g lavnem se ukvar jajo s pitanjem živine. Red l -Plta g I a v - ^ ten J ih 170 hrrJ?) 0 , R a z e n tega imamo Prehi k r o r n P i r i n pšenico, J e w V a l c e Met l ike pa oskrbu-K T n o z m l ekom.
5 l n vaši dohodki? k j T V začetku Jo šlo zelo J*®- Ve l iko dela, t ruda in
^ e v smo porab i l i , d a
smo se preb i l i skoz i najhujše, sele lan i smo prišli »na čisto«, kot rečemo. Predvideni bruto produkt v višini 70 mil i jonov dn i je b i l dosežen, k l jub temu da smo mora l i plačati 10 mi l i jonov anuitet. Izgube so se iz leta v leto manjšale, lan i pa se je vse to izravnalo.
— Kako kaže letos? — Pr ide lek pšenice Je ne
ko l i ko slabši. Pro i zvodni stroški so se zvečali, cene pšenici so ostale iste; upa-
METLIŠKI TEDNIK
mo pa, da nas bosta rešila hmel j i n živina. Res Je, da so p r i nas p r ide lk i žita, k r omp i r j a i n koruze daleč nad povprečjem zasebnih kmetovalcev. To smo dosegl i z boljšim gnojenjem, s prav i lno obdelavo i n zaščito. V s a k nepredviden pr imanj kl jaj pa nas prizadene.
— K a j pa delovna s i l a In zaslužek?
— Sta ln ih kva l i f i c i ran ih delavcev imamo 30 (uslužbenci , t raktor i s t i i n živinorejc i ) , v sezoni pa najamemo še oko l i 25 delavcev. Letos so p r i nas na sezonskem de lu Bosanc i . Dohodk i so različni i n so odv isn i od pr idnos t i posameznika. Neka te r i zaslužijo tud i po 60.000 d i n na mesec.
— V pretek lem obdobj u ste mora l i tud i g rad i t i ; ka j ste doslej naprav i l i h i kakšni so vaši načrti za bodoči razvoj posestva?
— L a n i smo zgrad i l i o d p r t i *1ev lahke konst rukc i j e za
150 pitancev. Vodo in hrano dovajamo prav v jas l i , da se živina čim manj giblje. Zgrad i l i smo tud i dva odpr ta betonska s i losa za 1100 m 9 z dovozno rampo, senik za tisoč kub ikov sena, gnojno Jamo ter u r e d i l i oko l i co z drenažo i n odvodne Jaške. Z a vse to smo porab i l i 22 mi l i jonov d i narjev. 20 odstotkov smo pr i speval i sami , za ostalo pa smo dob i l i kred i t po natečaj u . Razen tega imamo več hlevov, garaž, skladišč, popravl ja l n ic i n sušilnic za hmel j še i z prejšnjih let.
Bodoče delo se u jema s sedemletn im perspekt i vn im p lanom občine, K Z ln našim posestvom, predvideva p a ureditev nov ih 250 hektarov zemljišč v oko l i c i Me t l i ke . T a zemljišča morajo b i t i sposobna za stro jno obdelavo. Zg rad i l i p a bomo še več hlevov i n nov ih objektov za oko l i 500 glav živine ter povečali s t ro jn i pa rk i n mehanizaci jo . Poleg tega je še v rs ta s tvar i , k i j i h bo t reba sp ro t i reševati.
Ivo Likavcc
Že poznate nove načrte KZ? nje teh proizvodov p a bosta omogočila, da se ustal i jo cene ter ustvari jo nujno potrebne rezerve, k i vzdržijo usfcladi-ščanje. Mnogo večja poraba predelanih v r tn in i n krompi r jev ih chipsov v razv i t ih deželah i n prednost i predelanih proizvodov opravičujejo za to potrebne investici je.
Pr iprave i n načrti bodo zahtevali vel iko dela tako iz
Lansko leto je v našem l i s tu večkrat p isa lo o načrtih kmeti jske zadruge Trebnje za izgradnjo pitališča za 10.000 prašičev v Do len j i Nemški vas i . Izdelana je b i l a že vsa podrobna ekonomskotehnična dokumentaci ja, vendar se gradnja n i začela, ker kred i t i niso b i l i odobreni . V z r o k je delno v zamujenem roku , predvsem pa v spremembi investicijske pol i t ike . K e r se povečujejo že obstoječi praši-čerejski obrat i , se odbor za investiranje p r i Republiški kme t i j sk i bank i skuša izogn i t i preddmenzaoniranosti kapacitet i n usmer ja investicije v druge kmeti jske panoge. Zgrajena so pitališča za prašiče v Stični i n Novem mestu i n bo trebanjsko področje s svo j imi presežki k romp i r j a predstavl jalo k r m n o bazo i n vzrejališče za mlade pujske.
Pod sugestijo odbora za investiranje je vodstvo kmet i j ske zadiuge spremeni lo svoje načrte. N a področju zadruge naj b i se us tvar i l poljedelsko-predelovalni kombinat s pouda rkom na k r o m p i r j u i n vrtn inah. Osnutek je vključen v republiški p rog ram i n se bo koo rd in i ra l s podobn imi načrti koprskega i n goriškega področja. Začetek kombinata predstavl ja sušilnica »Greda« n a M i r n i .
Menjajoče se letine i n neugodne vremenske razmere, s laba p reskrba zaradi s lab ih skladišč i n pokvar i j i vos t i po-vTtnin so vzrok s i lnemu n i hanju cen. PredeOaiva i n suše-
TREBANJSKE NOVICE
proizvodnega kot ekonomskega stališča. Najustreznejša tehnologi ja v r tn in na ve l ik ih površinah i n nujna kompleksna mehanizaci ja p r i negovanju v r tn in zaenkrat še n is ta dovolj dognana i n j i h bo posebej
proučeval ter izdela l zanj« načrt K m e t i j s k i inštitut v L jub l jan i s s t rokovn imi sodelavc i , specia l ist i za zelenja-darstvo i n k r o m p i r . K m e t i j sko zadrugo pa čaka mnogo de la z a po družbi janje zemljišč i n nj ihovo ureditev, mora la p a bo tud i pr i l agod i l i o-stalo kmet i jsko proizvodnjo bodoča speciaiziTarM proizvodnj i . Po l j sk i ko lobar bo mora l b i t i urejen tako, da bo dajal čimveč tržnih presežkov i z rast l inske proizvodnje in bo živine samo toliko, ko l i k o r je potrebno hlevskega gnoja za vzdrževanje tako imenovane humusne bi lance ta l . Pro jekt bo m o r a l vsebovati tud i temeljite preiskave o potrebah po teh pro i zvod ih za bodoča razdobja i n raziskave o domačem i n tujem tržišču, če hočemo, da se bo vloženi denar dobro obrestoval.
S teodolitom na pot do urbanističnega programa
DANES: plan ni proračun
N a današnji 4. s kupn i seji obeh zborov občinske s k u p ščine v Prosvetnem domu v Trebn jem (začetek ob 9. u r i ) bodo odborn ik i obravnaval i izpolnjevanje gospodarskih i n proračunskih nalog do konca letošnjega prvega pol let ja. Dnevni red za sejo obsega skupaj 15 točk, med ka t e r im i bodo razpravo sprožili z last i poročilo o mokronoškem podjet ju »Mesoizdelki«, predlog za osnovno i n dodatno stopnjo zdravstvenega zavarovanja v letu 1963 i n druga poročila.
Občinska skupščina v Trebn jem je sk len i la z Geodets k i m zavodom v L jub l jan i i n Zavodom za izunero zemljišč i n kataster v Novem mestu pogodbe o izmeni 189 ha zemljišč, k i leže n a urbanističn e m področju Trebnjega i n M i r n e . Trebanjsko urbanistično področje zajema skupaj 125 ha, razprost i ra p a se o d Starega t rga do K a m n e gore i n Cv ib l j a n a en i s t ran i , n a drug i s t ran i p a obsega pas od avtomobi lske ceste p ro t i severu, k jer me j i n a gozdove k. o. Medvedje selo. Izmara M i r n e v celot i bo na 64 ha, zavzema p a ožje naselje do mirenskega gradu i n celoten neposredni okoliš okrog M i r ne, k i n i zaraščen. Geodet-s t i zavod je pos la l za izmero trebanjskega območja dve ek i p i s trokovnjakov že pretek l i teden, v tem tednu pa
D Hmelj v Savinjski dolini obeta letos dober pridelek. Na to so vplivali agrotehnični ukrepi in u-godno vreme, ki je preprečilo večji razvoj peronospore m drugih rastlinskih bolezni. Hudo pa mu grozi suša.
• Trgovsko podjetje »Agrotehnika« v Ljubljani je uvozilo iz Poljske 40 dvorednih strojev za izkopavanje krompirja.
Vzorna pekarija v Mokronogu Odkar je dolgoletni pekov
sk i mojster A . K . šel v poko j , n i b i lo v Mokronogu več tako dobrega k ruha . Vse do maja smo godrnjal i , potem p a smo dob i l i spet pravega mo j s t ra F r a n c a Lavr in -ška, k i je prišel i z Sevnice in se takoj seznani l s s tara pečjo. Začel je peča zelo okusen k r u h , s ka t e r im smo vsi zadovol jni ; važno pa Je tud i to, da ga je dovol j .
Pre j so mora l e s t ranke že ob pet ih zjutraj čakati v vrst i , ker Je k r u h a navadno ob o sm ih že zmanjkalo , posebno n a semanje dn i , zdaj pa ga je vedno dovol j .
Preb iva lc i Mokronoga pa so zelo zadovol jni tud i s čistočo i n postrežbo v t em lok a l u . K o t smo izvedela, se
bo ta obrat še razširil i n modern iz i ra l . P r v i k o r a k i so že stor jeni , saj novozgrajena parna peč, k i jo je oskrbe lo podjetje »Tržan«, izvrstno deluje.
H. S.
bo t u d i ustrezni zavod iz Novega mesta posla l z i s t im namenom na M i r n o svojo skup ino strokovnjakov.
Geodetska i zmara zemljišč je nedvomno odgovorna naloga za poverjena zavoda, d a pa bo delo olajšano i n hi tre j še, so tud i občani i n vs i upor a b n i k i zemlje dolžni, da p r i pos lu pomagajo. Zahteva se namreč le to, d a točno označijo meje i n mejnike parce l n a področju, k jer bo i zmera potekala. Kdor tega do danes ni opravil, bodo namesto njega to opravili katastrski organi po svoj i presoj i . 38. člen uredbe o zemljiškem katas t ru pa prav i , da se kaznuje oseba z denarno kazni jo do 10.000 dinarjev a l i z zaporom do 30 dn i , pravna oseba p a z denarno kazni jo do 100.000 dinarjev, če ne zaimejiči parce l i n če ne da ka tas t r sk im organom zahtevanih popravkov ter če onemogoči a l i u -niči geodetska znamenja. O tem so l as tn ik i zemljišč obveščeni, saj je p red tednom katas t rsk i u r ad v Trebn jem razposla l po nasel j ih razglase, k i med d rug im navajajo tud i , na kakšen način je možno izpolniš navodi la .
Geodetska i zmera na področju dveh večjih središč trebanjske občine je podlaga z a urbanistični p rog ram nadal j njega razvoja nasel i j i n posamezn ih gradenj. N a ta način tud i v tej občini prehajajo k načrtnemu gospodarjenju v nadal jn jem izgrajevanju nasel i j i n področij.
Središče posestva Mestni log
NOČITVE, NAPITNINA IN ŠE KAJ IZ TREBNJEGA Turistična sezona je na višku, in kdaj, če ne sedaj,
bo največ turistov? Za svoj obseg ima Trebnje dovolj gostiln z noć iš « ; kar pet j ih Je ob glavni cesti. Vsekakor te najbolj prijazno in Skrbno postrežejo v »Grmadi-". Prijazna gostilničarka Gerta Oven Je hodila v gostinsko Solo in zna goste lepo sprejeti. -Ko smo Jo vprašaji, koliko nočitev so imeli v tej sezoni, Je dejala: »Bolj malo. To pa zato, ker imamo samo dve sobi za prenočitev. No, v kratkem se bo odselila Se ena stranka ln tako bomo Imeli tri sobe.« »Je bilo od teh več tujcev ali domačih?- »Tujcev j « bilo več, predvsem Nemcev.* »Kaj pa napitnina? Pravijo, da N e m c i . . . « »Meni vedno dajo napitnino. Zadnjič m l je dal neki Nemec 600 din.« »Katere pijače pa največ prodate? Vina?« »Ne. vina sploh ne gre dosti. Največ plvaf leokte, limonade in oranžade. Saj veste, vročina — pa se takale steklenica hladnega piva lz hladilnika kar prileze.«
Se pogled v sobo s televizorjem, ln ustavimo se v gostilni na drugi strani ceste. Lastnica Slavka Springer pravi, da je pri njih prenočilo 113 domačih ln 16 tujih turistov. Največ pijejo pivo in kokto, napitnine ne dajo radi; največ prodajo ob nedeljah.
Naslednja postaja: »Opara« . »Letos nlsimo imeli dosti nočitev, ker smo gostilno preurejali. Domačih Je bilo 23, tujcev pa 7. V glavnem so bili Nemci. Največ prodamo piva ln kokte, najbolj uspešni dnevi pa so ponedeljek, torek ln sobota.«
Se eno gostilno Imamo pred seboj: »Germovšek«. Cecilija Germovšek pravi : » V tej sezoni smo Imeli
skupno 52 nočitev. Bi lo je tudi nekaj tujcev, predvsem Nemcev. Ce dajo kaj napitnine? Kje pal Se pogajajo se, potem sedejo v kot ln ves dan žulijo kozarček kisle vode. Največ obiskov pa Imamo ob nedeljah«.
Tu j i avtomobili, nemška govorica, pivo ln kisla voda, včasih napitnina - to Je značilno za vsak turi zem ln prav tako Je tudi v Trebnjem. Kaže, da so letos Trebanjci kar zadovoljni s turistično sezono.
M. P,
„Včasih je bilo vse d r u g a č e . . . " K o je zadnje d n i ju l i j a vro
čina najbol j p r ipeka la in so l judje povsod i ska l i sence i n madn ih pijač, je b i lo v čakaln i c i splošne ambulante zdravstvenega doma Novo mesto nekega dopoldneva 24 l jud i . O t roc i , m lad ina , starejši, moški i n ženske. N a živopisanih s to l ih so se presedal i , nekat e r i so klepetal i , nekaj m e d n j i m i pa j i h je sedelo molče, podpirajoč s i glavo. O d časa do časa j e kdo zavzd ihni l . P rav nič niso kaza l i zanimanja za šale, k i so j i h stresal i nekat e r i čakajoči, i n tud i ne za vse vrste n j ihov ih bolezni , t u d i ne od tistega, k i je to pr ipovedova l .
— Saj p rav im , naš oče so b i l i s ta r i 75 let, pa niso v ide l i zd ravn ika , jaz pa vedno posed a m tod. Včasih n i b i lo tol i k o bolezni . Menda je vse to o d »atomske« . . .
— Veste, jaz sem se u rezal S koso, pa sem se 14 dn i »cajtal« s t rpotcem. Zdaj i m a m že vso debelo nogo. B o m o v ide l i , če m i bo res dol i tar kaj pomagal . Zakaj p a plačujemo socialno?
M l a d o dekle s šentjernej-s k i m naglasom je b i l o tako okinčano, da b i jo magnet prav gotovo potegni l za sebo j . Venomer s i je popravl j a l a f r i zuro , odp i ra la pol iv i -n i lasto torbico, i n ko jo je soseda vprašala, kaj jo bo l i , j e odvrn i l a :
— O h . . . vse!
V čakalnici zobne ambulante je b i l o t istega dne 30 l j ud i . Večja skup ina se je gnetla p r ed v ra t i ordinaci je , ostal i p a so mol6» sedel i , dok ler n i vs top i l je moški, k i se je začel takoj z vsemi pogovarj a t i . K a r naprej je govor i l .
— Madonca , saj sem dost i presta l , v par t i zan ih se n i s em n ikogar ba l , zdaj pa se
tresem ko šiba. O k o l i dohtar-jev hod i t i je res zadnja stvar pred smrt jo . Veste, sem b i l že dvakrat tu in sem potrpežl j ivo čakal; ko b i mora l b i t i na v rs t i , sem ušel k M u r n u na Breg . Zdaj pa b o m ostal ! K a r izpul i jo naj m i zob a l i pa se us t re l im ! Če boste s l i šali, da je not r i »rumel«, p r i dite na pomoč, ker b o m tiste-ga,ki m i bo p u l i l , prav gotovo u s e k a l . . .
— K a j boste v i tarna l i , men i so že šest zob i zpu l i l i , pa sem še živa, — je r ek la debela ženska. — In t r i k ra t sem rod i la ! K a j veste v i moški o bolečinah!
— K a r tiho, mamca ! Madonca, bom vse razb i l ! Mene bo l i zob pa amen!
V t e m se približam klepeta-vemu moškemu, in ko je odp r l usta, je zadišalo kot i z soda s l ivovke . . .
Tako bo ln ik i .
— Zdaj delata samo dve ambulant i splošne prakse, ker so zdravn ik i na dopustu, s i cer pa imamo v Novem mestu pet splošnih ambulant , k i imajo vse dost i dela. V p r i mer jav i z nava lom bo ln ikov v z i m s k i h mesecih vse do ap r i l a lahko rečemo, da so polet i ambulante za 30 do 40 odstotkov manj obremenjene. V tem času hodi jo k zdravn i k u samo t is t i , k i so v resn i c i bo ln i . Ve l i ko l jud i je na dopustu, med n j i m i tud i delavci iz industr i je i n podjet i j , k i se ukvarjajo še s kmetovanjem. V času dopusta lahko postore doma, k a r je treba, v osta l ih mesecih pa s i pomagajo z »bolniško«. Tega zdravstveni delavci ne moremo preprečiti, ke r smo dolžni nud i t i pomoč vsakem u , k i pr ide v ambulanto , podjetja, k i b i mora l a v svoj em interesu to stvar ured i t i , pa ne kažejo posebnega zani-
Novomeška kronika • Pred nedavnim so tudi v no
vomeški lekarni opravili nekaj manjših popravil. Notranje prostore so prebelili in temeljito prečistili, namestili nove varnostne zavese proti soncu, pri vhodnih vratih pa so železno ograjo, ki je varovala vrata v času dežurne službe, zamenjali z novimi premičnimi vrati lahke konstrukcije. Prav te Oni popravljajo fasado.
• Poleg Dolenjskega muzeja na Kapitlju rasle iz tal nova Dolenjska galerija. Delavci podjetja »Pionir« so začeli postavljati ostrešje ln bodo impozantno zgradbo dovršili še letos do III. faze. 2e zdaj Je videti, da bo nova stavba ne le pomembna kulturna, temveč tudi estetska pridobitev našega mesta.
• Kdor je te dni hodil mimo kopališča na Loki, Je lahko videl, da Je povsem drugačno kot pred mesecem dni. Delavci, ki so pridno pleskali, zidali ln prenavljali ves julij in prvo polovico avgusta, te dni opravljajo zadnja dela. V soboto bodo prostori popolnoma prenovljeni in Jih bo prevzel v upravljanje TVD Partizan, ki bo poslej skrbel za kopališče, gostišče in vse ostalo. Trdno upamo, da bo Loka podnevi ln tudi zvečer spet zaživela, tako kot pred leti. Skoda le, da smo že skoraj na koncu sezono in da smo najlepši čas zamudili.
• Železniška zapornica na cesti v Bršlin je navadno ob dveh, ko ae vračajo z dela Usti, ki so zaposleni v Novoteksu in v obratu Iskre, zaprta. Delavci, ki se Jim mudi domov, se dan za dnem raz-
Nova zaščitna ograja na Glavnem trgu Pred dobrimi štirinajstimi dnevi se Je nasproti zaščitne
ograje pred knjigarno na Glavnem trsu v Novem mestu pojavi la še ograja, k i zapira doslop k Dolenjkini poslovalnici Tek-sUl. V preurejene prostore sc bo nekako v oktobru preselila iz dosedanjega lokala Delikatesa. V novih prostorih bo približno 20 sedežev, gostom pa bo na voljo poleg osvežilnih pijač, suhomesnate robe, delikatesnih in desertnih izdelkov še ekspres za kavo. Sodoben lokal s popolnoma novo opremo in hladi lnimi pulti, raznimi strojnimi pripomočki in drugim bo veljal IS milijonov dinarjev. Ko bo preureditev končana, bodo začeli preurejati še prostore nekdanje poslovalnice Obutev in konfekcija, frizerskega salona Adam in dosedanje Delikatese. Iz vseh naštetih prostorov bodo skupaj z vmesnimi vežami naredili sodobno prodajalno kratkega ln dolgega tekstilnega blaga, v kateri bodo potrošnikom na voljo specializirani pulti.
Z a to preureditev bo treba odšteti •;.! milijonov dinarjev, kon čana pa bo v februurju 1M4.
manja . V splošnem je zdravstvena
služba v občini lepo napredovala. V Novem mestu imamo 11 zdravnikov splošne prakse in special istov, 2 zdravnika sta v Žužemberku,
IN0VOMEŠK K O M U N A
po enega pa imajo v Straži in Šentjerneju. T i podatk i veljajo za območje zdravstvenega doma. N a zdravn ika operat ivca pr ide oko l i 4.500 l jud i . V pre tek l ih le t ih je b i lo to število dost i večje, saj s ta b i l a v Novem mestu dolga leta samo dva zdrav-
Doslej sprejeli dvoje statutov
V novomeški občini sta do zdaj svoje statute spreje l i le Meodbčinska zavarovalnica in K o m u n a l n i zavod za socialno zavarovanje. T i k pred sprejetjem pa so še: Opre-males, Vodovod, Opekarna Zalog, E l ek t r o i n Železniško transportno podjetje. Osnutek statuta bosta vsak čas izdelala trgovsko podjetje »Dolenjka« i n K o m u n a l n a banka, medtem ko se vrs ta delovnih organizaci j na ta akt pr ipravl ja z vso vestnostjo. O statut ih še sp loh ne razpravl ja i n ne pr ip rav l j a osnutkov 21 delovn ih organizaci j . V tej v rs t i je največ manjših podjeti j s poman jk l j i v im s t r okovn im k a d r o m .
KZ gradi cesto K m e t i j s k a zadruga v Do l .
Top l i cah se je odločila zgrad i t i novo cesto v bližnje gozdove nad zdraviliškim kra j em. Cesta bo široka 4 metre, služila p a bo predvsem za prevoz lesa iz gozdov. Uporab l j a l i jo bodo tud i okolišni prebiva lc i . Z a zdaj bo zgrajena v dolžini. 800 m i n bo bodj položna ko t že obstoječa kamni ta pot. D. G.
burjajo in vprašujejo, če res ni mogoče za premikanje vagonov izbrati prikladncjšega časa? Sicer je res, da je predviden nadvoz aH podvoz, ki naj bi odpravil nevšeč-ni prometni vozel, sodimo pa, da bi se do takrat, ko bo eno ali drugo zgrajeno, morda le dalo čas za premikanje vagonov pomakniti malo naprej ali nazajl
H Na ponedeljkovem živilskem trgu je mrgolelo kot na mravljišču. Trg je bil zelo dobro založen z vsemi pridelki, ki v tem času zorijo na vrtovih, sadovnjakih hi njivah. Prodajali so krompir po 35 din, paradižnike po 90 din, papriko po 100 din, mleko po 60 din, ringlo po 80 din, slive po 60 din, hruške po 80 do 160 din, breskve po 120 din, jabolka po 80 din, zelje po 50 din, kumare po 50 din, peso po 60 din, solato v glavicah po 50 din, špinačo na merice po 50 din. Jajca po 30 din. Za par piščancev so zahtevali 1300 din, za liter orehov 100 din. Naprodaj je bilo precej rož, obutve iz plastične mase, lončenih izdelkov, drv po 3700 din meter ter bosanskih opank po 1500 din.
• Gibanje prebivalstva: rodile so: Terezija Filipi iz Trdinove 5a - - Niko, Vera Fišter z Mestnih njiv 3 — deklico, Anica .Jaki.bra iz Skalickega 1 — Miho, Marija Marušič Nad mlini 21 — deklico. — Poročili so se: Alojz Roženber-ger, elektromonter iz Stranske vasi, in Marija Rifelj. sobarica iz Novega trga 1; Mirko Štrukelj, šofer iz Ragovske ulice 1, In Ljudmila Livk, prodajalka iz Kastelčeve ulice 5. — Ta teden ni nihče umrl.
n ika v ambulantah. To povprečje p a n i zadovol j ivo i n je še zmeraj prevel iko.
Zdravstveno službo b i lahko organiz i ra l i tako, da b i b i l i z njo zadovol jni vs i boln i k i , k i obiskujejo splošno, specialistično in zobno ambulanto, če bi i zprazn i l i v stavbi zdravstvenega doma dve stanovanji . Te prostore so nam na občini že zdavnaj ob l jub i l i , ostalo pa je le p r i besedah. Će bi i m e l i vso stavbo zase, b i otroški dispanzer prese l i l i v stavbo zdravstvenega doma, zobna ambulant a pa b i se v svoj i stavbi lahko razširila. Pet zobnih terapevtov dela v nemogočih razmerah, na jesen pa dob imo še dve zobni zdravn ic i , Id bosta končali študije. Zdravn i kov bo dovol j , tako da boln i k o m ne b i b i lo t reba čakati, prostorov pa n i . Ljudje, k i presedijo pred zobno ambulanto po več u r , to najbol j občutijo. K o t rečeno, ne moremo nič naprav i t i , dokler ne dob imo prostorov !
Tako n a m je v razgovoru povedal ravnatel j Zdravstvenega doma v N o v e m mes tu dr. Adol f Sp i l e r . H . B .
Gradbena dela na stavbi kopališkega doma zdravilišča v Do len jsk ih Top l i cah so uspešno končana. V nov i dve nadstropj i stavbe, k i jo v idi te na s l i k i , se bodo zdaj vsel i l i ob r tn ik i i n postor i l i vse k a r je treba, da bodo nove zmogl j ivost i čimprej na razpolago gostom.
Za poskus: pet krajevnih skupnosti Občinski odbor Socialistič
ne zveze v Novem mestu je 9. avgusta sk l i ca l posvetovanje o vlogi i n nalogah krajevn ih skupnost i in nanj povabi l nekaj odbornikov občinske skupščine, predsednflte svetov i n predstavnike petih krajev, kjer naj b i b i l a središča poskusn ih kra jevnih skupnost i , k i j i h nameravamo vpel jat i do novega leta. V razprav i so ugotovi l i , da je za zdaj še nemogoče povsod uvajat i krajevne skupnost i , saj tudi še n i sprejet občinsk i statut, k i bo uzakon i l ustanovitev tak ih skupnost i . Vendar je pametno, da na nekatera vprašanja že zdaj opozor imo predvsem zato, ker
pričakujemo, da bo potrebno v prv i vrst i zagotoviti sredstva za f inansiranjc i n kader krajevnih skupnost i . N a posvetovanju so men i l i , naj b i poleg osnove, k i b i jo bi lo treba za krajevne skupnost i zagotoviti z občinskim proračunom, dob i l i sredstva s področij, k i j i h ustvarjajo. N a ta način b i dobile te skupnost i ob prenosu upravne pr i sto jnost i z občine tudi večjo finančno samostojnost.
Poskusne krajevne skupnost i b i najprej ime l i v NOV E M M E S T U , ŠENTJERNEJ U , STRAŽI, DOLENJSKIH T O P L I C A H I N ŽUŽEMBERK U . S tein so se s tr in ja l i tud i udeleženci posvetovanja, k i
so razen tega spreje l i već sklepov, med drug im, da komis i ja (9 članov) za krajevne skupnost i izdela osnutek statuta za skupnost ; da izbere nekaj konkre tn ih predlogov za f inansiranjc kra jevnih skupnost i in da se odslej o kra jevnih skupnost ih razprav l ja pretežno v o k r i l j a S Z D L . k i je dolžna sk l i ca t i tud i inic iat ivne odbore za formiranje kra jevnih skupnost i .
Vsebino s to tematiko bodo obravnaval i tud i na septembrskem plenumu občinskega odbora Socialistične zveze v Novem mestu in sprejel i več ustreznih sklepov.
Do 9. 8.: v šmarjeti že 111.080 din za Skopje
LABOD: z boljšo strokovnostjo delavcev v večjo proizvodnjo!
P r i zb i ran ju pr ispevkov za pomoč Skop ju se je šmarjeta zelo lepo izkazala. Osnovne organizacije i n občani so v tem k ra ju do 9. avgusta zbral i že 111.080 d in . O d tega so pr ispeva l i : S Z D L 10.000 d i n , Z Z B N O V 10.000 d in , K u l t u r no društvo šmarjeta 5000 d in , R K šmarjeta 5000 d in , Gas i lsko društvo šmarjeta 5000 d in , A M D 5000 d in , akt iv Z M S 2000 d in , S Z D L Zbure 5000 d in . Gas i lsko društvo Zbure 5000 d in i n S Z D L šmarješke Topl ice 2000 d in .
Naročite domači tednik bratu ali s inu,
ki je pri vojakih!
T u d i vaščani so se i zkaza l i . N j ihov i pr i spevk i so nasledn j i : Gorenja vas p r i Šmarjeti 13.700 d in , šmarjeta 9200 d i n , Zbure in Sela 6890 d i n , Do l p r i Klevevžu 4100 d in , Ceie-vec 3600 d in , Brezov ica 3590 d in , šmarješke Topl ice 3450 d in , Radov l ja 3350 d in , V i n ica 3200 d in , Orešje 3100 d in , Stre lac i n Dolenja vas 2900 dinarjev.
Zb i ra lna akc i ja pa se nadaljuje tako v denarnih prispevk i h kot v živežu. K d o r še n i da l , se bo lahko za svoj pr i spevek še odločil. Da pa akc i ja na tem področju tako lepo uspeva, je v ve l ik i mer i zasluga zbirateljev, k i zaslužijo vso pohvalo.
V tovarni per i la »Labod« prav i lno vrednoti jo pomen strokovne vzgoje zaposlenih, zato n i čudno, da se je v zadnjem letu dn i pričela živahna dejavnost domačega centra za izobraževanje. V ko-stanjeviškem obratu je izmed 99 zaposlenih žena in deklet le 11 kva l i f i c i ran ih delavk, vse ostale pa so nekval i f ic i rane. Izobraževalni center pr iprav l ja trimesečni tečaj za pr idobitev n a z v a kval i f ic i rane industr i jske šivil je. V p r v i skup in i ga bo obiskovalo 60 žena in deklet i z kostanjeviškega obrata.
Razen s t rokovnih predmetov, kot so: osnovni po jmi o teks t i lu , strojeslovje, kro jno r i sanje, tehnična varnost i n
higiensko-tehničnn zaščita, se bodo delavke seznanile še z osnovami delavskega samoupravl janja, z organizaci jo industr i jskega podjetja, z zakonom o de lovnih razmer j ih in osnovami gospodarskega računstva. V nas"ednji skup in i bodo enak tečaj obiskovale še preostale delavke kosta-njeviškega obrata. V novomeškem obratu je doslej podoben tečaj uspešno končalo 31 delavk. V i zp i tn i komis i j i je kot predsednik sodeloval predstavnik obrtnega izobraževalnega centru Iz Novcu* mesta. Razen tega Je v letošnjem letu 14 m lad ih delavk uspešno končalo tečaj za priučitev na razna delo* ' na mosta v pro izvodnj i .
Zgodba o ,kurnikih-stanovanjih' in divjih gradnjah Ob koncu zime smo nekega
večera v posebni oddaji na televizijskem zaslonu zagledali novomeški Breg, največjo znamenitost našega mesta. Vsa idila tega pobočja, k i je pr i ljubljen motiv mnogim likovnim umetnikom, pa Je bila tokrat prikazana v novi luči. Za hišami, posejanimi v živo skalo, in lesenimi balkoni je b i lo videti nekaj novozgrajenih objektov, ki smo jih imeli za pasje ute, dokler ni bilo v oddaji povedano, da je to nezaslišan primer divjih gradenj stanovanj . . . Kljub temu da Je stanovanjska stiska pri nas res huda, ne bi nihče pomisli), da v teh 1 . u r n i k i h res prebivajo ljudje. Okoli dva metra dolga in prav toliko široka zgradba, iz katere se skozi okno vije dim, pa je bila res stanovanje!
T a oddaja je bila povod, da so se tudi na občini začeli zanimati za to stvar, ker so novozgrajeni objekti nastali brez
gradbenih dovoljenj. Gradbeni inšpektor si je zadevo gledal ln ugotovil, da stoji troje »kur-n l k o v za Pctrlčevo hiiio, eden pa za sosednjo Potokarjevo.
Ker Je bilo ugotovljeno, da ta stanovanja niso primerna za bivališča ljudi ln ker je razen tega pobočje Brega zaščiteno kot stari del mesta, k i se mu ne sme spreminjati lice, je občina Izdala odločbo, da morata lastnika divje gradnje v 1.1 dneh porušiti.
Potokar Je videl, da gre zares in je I,urnik na svojem vrtu sam porušil, soseda Pctrl -čeva pa sta se pritožila v Ljubljano ln opletala z jezikom po vsem mestu, da Jim nihče nič ne more zato, če pomagala re* vežem brez stanovanj . . . ••Reveži* pa sc j ima niso smilili takrat, ko sta od njih za neprimerno bivališče pobirala najemnino ki sta Jo seveda krepko določila sama.
Ko je minilo 15 dni, kurnlki pa s<> še stali, je prišla ekipa delavcev, da bi /ačla rušiti. I/ stanovanja neke Beograjčanke so znositi njene stvari ln pri jeli z.a k r a m p e . . . Takrat pa s • Je Petričcvu ulegla pod lino. ki naj hI bila okno, in začela vpit i :
••Le rušite, jaz pa bom živa ležala tu!«
Takega primera gradbeni Inšpektor le ni imel, žito je skočil telefonirat zaradi navodil. Ko M - Je /. delavci vrnil, so bila vhodna vrata zaprla In nihče Jih ni hotel odkleniti.
O z nekaj dul pa so pri l i : dva miličnika, trije det ivci I delovodjem In zastopnik občine. Hiša je bila /aprta. Miličnik Je preplezal ograjo, prls I v hišo lu pregovoril lastnico, tla Je odprla. Spet so znosili i - i i ' - ' -Je Beograjčanke na lVtrlč>-vo verando in prijeli z* krampe. To pot se Je Petri6eva odločila
za drugo taktiko. - Lepo prosim, pustite!« s a '
ma bom vse podprla, »sc. s " " " lepše kot vi, tako da material ne bo poškodovan!"
Hčerka pa: -'/.akaj ste pust H stvari na verandi? Zno. i lc J "J n i cesto, da bodo vsi vid " sramoto občine . . .« Jezlkall i 0
moledovali Itn to'lko ča a. so delavci v.-cli ven samo -'k?.,! vrata In pod, zidove pa pusti" ker je lastnici obljubljala, <•* Jih bo takoj sama podrla.
Pa .lih je vnel pretentata! °f takrat Je minilo II dni . " i h
od domačih pa se ui p i t a k " " krv mpa!
Zadeva Je sprožila po v S ' .\ j ! mestu burne d "bati' po v o g ' " _ in gostilnah. L lud Je se tura*' Jo nad takim Izkoriščanj m s * novnnjskc sil kc in meni 10; • bi bil skrajni C is, da s" »•'•* I lavi pravnomočni odločba. P kateri moralo biti te <">J
gradnje poru-ene!
10 D O L E N J S K I L I S T Stev. 33 (6»»>
CELULOZAR drugi na mladinskem prvenstvu V Kranju je bilo 6. in 7. avgu-
<ta republiško mladinsko prvenstvo v plavanju. Proti pričakovanju je moštvo Celulozarja (Vldem-Krško) osvojilo drugo mesto s precej oslabljeno ekipo. V njej smo pomešali odlično Zlatičevo, Zlatica, Cirila Lilega, Nunčičevo ter Lile-fjovo, ki so bili na dopustih oz. bolni. Plasma klubov po točkah: Ljubljana 17.738, Celulozar 14.962, Triglav (Kranj) 13.306, Radovljica M27, Koper 7136, Ilirija (Ljubljana) 4955, Bled 4409 in Kamnik »21 točk.
REZULTATI: Mladinci: 1500 m prosto: 1. An
drej Svab (Cel) 20:41,2, 2. Peter Jesenšek (C) 21:31,8, 3. Dušan Za-vrnik (Lj) 22:17,3.
200 m hrbtno: 1. Dani Vrhovšek <Lj) 2:28,1, 2. Peter Jesenšek (C) -:34,1, 3. Sandi Lileg (C) 2:45,5.
100 m prosto: 1. Urban Dermast-J" (Lj) 1:01,4, 2. Dušan Zavrnik <Lj) 1:02,8, 3. Dani Vrhovšek (Lj) 1:03,2.
Štafeta 4x100 m mešano: 1. Ljubljana 4:46, 2. Celulozar (Jesenšek, furk, Lileg, Svab) 5:06,3, 3. l i l i j a 5:30,6. i 400 m prosto: 1. Andrej Svab (C) 5:09,0, 2. Peter Jesenšek (C) 5:13,6, 3- Zvone Omerzu (C) 6:02,4.
200 m prsno: 1. Veljko Bole (Lj) 1:22,6.
3:06,5, 2. Andrej Detiček (II) 3:07,3. 3. Sandi Lileg (C) 3:09,8.
200 m mešano: l . Dani Vrhovšek (Lj) 2:32,8, 2. Sandi Lileg (C) 2:41,3, 3. Peter Jesenšek (C) 2:43,1.
200 m metuljček: 1. Sandi Ligel (C) 2:51,3, 2. Peter Jesenšek (C) 3:02,7, Borut Zule (Lj) 3:05,6.
Štafeta 4x200 m prosto: 1. Celulozar (Cesar, Lileg, Jesenšek, Svab) 10:08,4, 2. Koper 10:50,6, 3. Tri glav 11:32,2
Mladinke — 100 m metuljček: 1. Miša Souvan (Lj) 1:26,8, 2. Mi-lojka Peterman (Lj) 1:33,6, 3. Danica Bogataj (Tr) 1:35,3.
200 m mešano: 1. Miša Souvan (Lj) 3:08,9, 2. Danica Bogataj (Tr) 3:14,7, 3. Milojka Peterman (Lj) 3:14,9.
400 m prosto: 1. Zlata Trtnik (Lj) 5:56,2, 2. Miša Souvan (Lj) 6:05,0, 3. Tatjana Kobi (Tr) 6:06,6, 6. Benka Gregorčič (C) 6:21,6, 7. Meri Ravbar (C) 6:40,9.
200 m prsno: 1. Milojka Peterman (Lj) 3:14,7, 2. Varja Jenster-le (Rad) 3:19,8, 3. Nadja Senica (Tr) 3:29,1, 8. Meri Ravbar (C) 3:46,1, 9. Nevenka Drugovič (C) 3:47,5.
100 m prosto: 1. Zlata Trtnik (Lj) 1:09,8, 2. Miša Souvan (Lj) 1:15,6, 3. Danica Bogataj (Tr) 1:16,6, 10. Benka Gregorčič (C)
Štafeta 4x100 m mešano: 1. Ljubljana I 5:55,7, 2. Triglav I 6:12,0, 3. Ljubljana II 6:30,1, 7. Celulozar (Gregorčič, Drugovič, Ravbar, Bre-skvar) 7:02,8.
100 m hrbtno: 1. Danica Bogataj (Tr) 1:30,3, 2. Lučka Fischer (II)
1:34,5, 3. Varja Jenstrle (Rad) 1:35,9, 9. Meri Ravbar (C) 1:39,5.
Štafeta 4x100 m prosto: 1. Tri glav 5:23,7, 2. Koper 6:05,8, 3. Ljubljana I 6:14,1, 5. Celulozar (Drugovič, Gelb, Breskvar, Ravbar) 6:47,1.
L. Hartman
ŠAH: državno mladinsko prvenstvo v Dravogradu
Nekatere vleče n a morje, n a vroči jug , d rug i p a so zadovo l jn i tud i s toplo K r k o , K o l p o , M i r n o i n celo s S a v o . . .
N a s l i k i : počitek na mos tu v Kos tan jev i c i n a K r k i
CELULOZAR spet prvi na mitingu severne skupine II. zvezne lige
Poročali smo že, da na mladin-« em državnem prvenstvu v Dravogradu igra tudi Robert Ceglar 8 Senovega. Po slabem začetku "j- Porazih v prvih dveh kolih proti Cvetkoviču in Antuncu — je a°segel prvo zmago v tretjem kolu Proti takrat vodečemu Martinovl-2J- V nadaljnjih kolih je položaj j * izboljšal, saj je bil v partijah M četrtega do osmega kola samo enkrat poražen (od Cebala, ki je 2* Priznan šahist), premagal je kovača in Ničevskega ter remizl-J ~ z Ujhazijem in Ostojičem. Po r???em kolu ima 50 % možnih ' w * , med slovenskimi Igralci je
na drugem mestu, v skupni razvrstitvi deli sedmo do deveto mesto in ima vse možnosti, da bo tudi na koncu med prvimi osmimi igralci, kajti v zadnjih sedmih kolih igra proti zadnjim petim igralcem na lestvici ter z Jelenom in 2agarjem.
Vrstni red po 8. kolu: Jelen (Slovenija) in Cvetkovič 6,5, Ce-balo, Ostojle", Ujhazl, 5,5, Antunac 5 in eno prekinjeno partijo, Ceglar, Martinovič ln Ničevski 4, Žagar (Slovenija) 3,5, Kovač 3(1), Rublnić in Rujevid 2,5, Bratko (Slovenija) in Ivanović 2, Zidan-šek 1. S,
Na posebnem mitingu so se 11. avgusta v Trbovljah sestala pred končnim obračunom tri moštva: domači Rudar, Medveščak iz Zagreba in Partizan-Celulozar iz Vidma-Krškega. Tekmovati so morali še v preostalih disciplinah olimpijskega programa: 1500 m prosto moški, 400 m mešano ženske in 400 m mešano moški.
Doseženih je bilo nekaj lepih rezultatov, saj je Svab plaval 1500 m prosto kar 20 sekund boljše od drugoplasiranega Albinija (Medveščak), ki so ga imeli za favorita tega plavalnega maratona.
Uspela prireditev AMD Trebnje . v okviru programa prireditev in ^Mtiovanj je preteklo nedeljo "Portna komisija AMD Trebnje organizirala društveno tekmovanje — r^njevalno vožnjo. Podobna dru-r ' ^ a tekmovanja so postala že '"«Hoionalna, zato je bilo pričakovati veliko udeležencev. Kljub l^emu vremenu, dobro izbrani l'vnovalni progi in organizaciji se jj to startu v Trebnjem prijavilo * 14 tekmovalcev — članov AMD, fedvsem iz Mircnske doline. Priji 1 ' članov Iz Trebnjega ln bližnja dn°! l c e i e b n o m a l o > čeprav je T ništvu nad 100 voznikov motor-
X* vozil. Kljub temu je prireji '* 1 ' dobro uspela. Iz Trebnjega
'Jkaovalci vozili skozi Dobrnič Žužemberk ter se ustavili v
B ; ~ ? u . kjer je znana partizanska " S t a n k a Frata. Tu je bil cilj. sin,!*"1 ovalci so bili razvrseni po He'r™8*! z ozirom na vrsto motor-bj,8* »ožila. Za vsako skupino je hltr V^Prej določena povprečna
s katero so morali prevo-
žiti progo Trebnje—Frata. Postavljene so bile vmesne tajne in javne kontrole. Na podlagi izmerjenih časov so bile Izračunane kazenske točke.
Tekmovalci so dosegli naslednja mesta:
V skupini motorjev do 50 cem: 1. Ivan Starič, Trebnje, 2. Ka
rel Protnik, Velika Loka, 3. Vane Juvanc, Trebnje.
V skupini motorjev do 500 cem: 1. Tone Zakrajšek, Mirna, 2. Jo
te Krevs, Trebnje, 3. Ciril Ko-drič. Mirna.
V skupini avtomobilov: 1. Henrik Bule, Mokronog, 2.
Anton Gole, Mokronog, 3. Stane Vodopivec, Mirna.
Najmanjše razlike v kazenskih točkah so dosegli tekmovalci v skupini avtomobilov. Predsednik društva tovariš Stane Kolenc je po tekmovanju razdelil denarne nagrade in diplome. Ob tej priliki Je bila podeljena tudi nagrada predsedniku športne komisije to
varišu Jožetu Vebletu iz Trebnjega za doseženo osmo mesto na zvezni ocenjevalni vožnji v Kumrovcu, ki jo je dodelila AMZ Slovenije.
Kot pravi športniki in dobri prijatelji so se izkazali nagrajeni tekmovalci s tem, da so nagrade prispevali za pomoč ponesrečenim v Skopju. Tudi ostali so prispevali v denarju, upravni odbor AMD, ki se Je ob tej priliki takoj sestal, pa je razglasil sklep, da bo nabiralno akcijo za pomoč Skopju nadaljeval tudi po končanem tekmovanju.
Pripravljena domača jedila ln pijače (seveda brezalkoholne) so bila vsem na razpolago. Tekmovanje je bilo zaključeno v prijateljskem pogovoru. S. B.
Izlet po štajerski Pred k r a t k i m Je Združenje
borcev v Smar je t i v počastitev dneva vstaje organiz iralo krožni izlet po štajerski; 48 i z le tn ikov s i j e ogledalo k r a jevne znamenitost i ter spomen ike i n plošče v Franko lo-vem p r i Ce l ju , na Pohor ju i n znameni t i p tu j sk i grad. Ustav i l i so se tud i v K u m r o v c u ob ro js tn i hiši maršala T i t a . V s i so b i l i zadovol jni i n s i še želijo tak ih izletov.
Tudi Vesna Breskvarjeva je dosegla prvo mesto na 400 m mešano z 19 sekundami prednosti, kar je najboljši letošnji rezultat na tej progi v Sloveniji.
REZULTATI — moški: 1500 m prosto: 1. Andrej Svab
(C) 20:37,1, 2. Rene Albini (Med) 20:57,3, 3. Toni Sulc (C) 21:01,7.
400 m mešano: 1. Josip Dvoržak (Med) 5:40,7, 2. Sandi Lileg (C) 5:42,9, 3. Damir VVagner (Med) 5:48,2, 4. Peter Jesenšek (C) 5:55,6.
Ženske: 400 m mešano: 1. Vesna Breskvar
(C) 6:32,2 (odličen čas), 2. Iška Kočar (Rud) 6:51,0, 3. Jasna Wa-les (Med) 6:51,5, 6. Meri Ravbar (C) 7:27.5.
PLASMA MITINGA: Celulozar 4002, Medveščak 3917 ln Rudar 2917 točk.
KONČNI PLASMA KLUBOV SEV E R N E SKUPINE II. ZVEZNE LIGE: Celulozar 54.639, Medveščak 53.558, Rudar 44.710, Crvena zvezda — odstopila. L. H .
Za razvoj turizma v Starem trgu
Skupina vaščanov iz Pre-lesja p r i Starem trgu ob K o l p i i n sekcija turistično olepševalnega društva s člani gasilskega društva so v rninulih dneh na sestank u razpravljali o možnosti za razvoj turizma ob Ko l pi .
K e r imajo v Prelesju gasilski dom, so sklenili, da ga bodo preuredili v sodoben gostinski obrat s tujsk imi sobami. Na travniku tik Kolpe bodo kasneje uredil i še camping prostore. K e r vedno več izletnikov in turistov prihaja k topli Ko lp i , menijo tamkajšnji prebivalci, da se bo takšna gostinsko-turistična postojanka dobro obnesla in bo osnova za nadaljnji razvoj turizma v teh krajih.
IhajJ •^ r e " t l , Logu pod Mangartom in Strmcu še sne-pripo n o v mladinski film »Srečno, Kekec!«, ki ga je po riat V e i , k a h Josipa Vandota napisal književnik in scena-I^JU b l r a n Ribič. Film snema podjetje VIBA FILM Iz in r ; i
e v Eastman colorju. Da bi bil film dostopnejši bos^^Vm^vejši ca vsa jezična področja v naši državi, *H>ohrv * " P 0 8 " * * 1 d v e različni verziji: slovenska in '*l«na i a > Prokvajjalci upajo, da bo premiera novega ^Irnir J? 8 n o v e m b r a , V glavnih vlogah nastopajo Martin M U r i n k o t K e k e c - Blanka Florjane kot Mojca, Ur ™e l<5 kot Rožie, Pchta je Ruša Bojčcva, oče Skalarje' SotUr, Marija Goršičeva pa je mati Ska-'Uuia L b e r a č sodeluje tudi Stane Sever. Direktor žel t > • c "Ušan Povh, direktor fotografije Ivan Marin-Ma r j a
C e"°Kraf inž. arh. Mirko Fcrcnčak, komponist «sistent. V o d °P i vcc , k o s t i m i so delo Marlenke Stupica, h a je i„£ r e i i « e Je Draga Ahačič, umetniški svetovalec * Prav * r h - T o n l M l 8 k a r - — Kekec v barvnem filmu T* «0ai K o t o v o najlepše darilo naši mladini, prav nič pa
m krnaf d v o m i m o > da bo tudi U nai domači mladinski "<* osvojil srca mladih gledalcev Urom po svetu!
Obiščite Vinico! V vročih poletnih dneh je na vlniškem kopališču
ob kanuptngu kar mrgolelo kopalcev. Do 24° segreta Ko lpa ln toplo vreme pa sem še vedno privabljata l judi Iz vseh krajev domovine. Sem ln tja pride tudi kakšen Inozemski turist. N i redek primer, da se p r i dejo na Vinico kopat iz LJubljane, Novega mesta, sosednje Hrvaške ln od drugod. Cesto pripotujejo z avtobusi. P a rudi osebnih avtomobilov ni malo; kot majski hrošči prlbrenčljo vsak čas po novi cesti do kopališča. Vzk l ik i veselja, pomešani z otroškim vriščem, se razlegajo ob skakanju v bistro reko.
Če se sprehodiš med kopalci ln povprašaš, kako se počutijo, ti z zadovoljstvom bite pojasnjevati, da Je nepopisno lepo.
Strežno osebje v točilnici na kopališču Ima zadnje čase polne roke dela. Poslovodja Evgen Žagar je pojasnil, da se je prodaja pijač v zadnjem času skoraj podvojila. Dnevno Iztočijo do 200 steklenic piva, okrog 30 litrov vina, nealkoholnlh pijač pa od 150 do 200 steklenic. Od začetka sezone posluje tudi kuhinja, k i p r i pravi trikrat dnevno obroke za 20 lludl. Gostje so • hrano zadovoljni. Gostišče Ima med drugim tudi 13 ležišč za goste. Sobo so sodobno opremljene, dnevna oskrba pa stane 1000 dinarjev. Gostišču manjka neka) drobnarij, k i pa bi j ih z dobro voljo hitro nabavilo. Večkrat b i tudi lahko očistili kopališč«, kjer leže papirčki ln drugi odpadki. Zato bi morali koše za od padke nujno nabaviti.
Tudi ti , dragi bralec, si privošči vsaj nekaj dni oddiha na V l n i d , v tem priljubljenem turističnem kraju Bele krajine! Videl boš veliko zanimivosti, kot : vinlškl grad, Zupančičevo rolstno hišo, slišal boš o zgodovini lz N O B ter o vinlškl republiki pa lahko nadvse občudoval bistro Kolpo, k i obkroža vlnlško polje ln z vinogradi zasajene griče. F . P.
Poslušali boste Radio Brežice
Oddaje R T V Ljubljane so v brežiški občini zlasti v večernih urah slabo slišali, zato je ljubljanski studio odločil, da omogoči boljši sprejem v Spodnjem Posavju s postavitvijo relejnega oddajnika v Brežicah. Oddajnik bodo namestili v prosvetnem domu, tik nad n j im pa bo 45 m visok i n 200 kg težak oddajni stolp iz duralumini-j a i n ameriške konstrukcije. V kratkem ga bodo nabavili v Ljubljani, kjer je služil za preizkušnje. Načrte za montažo oddajnika pripravljajo v teh dneh, relejno postajo pa nameravajo preizkusiti že v začetku oktobra.
Brežiški ojačevalec nameravajo uporabljati tudi kot lokalni radio oddajnik. Naprava je namreč avtomatska, kar pomeni, da se sama vključi i n izključi Prav to omogoča, da se lahko uporablja kot samostojni oddajnik na posebni valovni dolžini. Studio brežiške postaje bo v prosvetnem domu, za začetek pa bodo imeli svoj program enkrat na teden.
Prvo samostojno oddajo radia Brežice bodo občani poslušali predvidoma na dan občinskega praznika, ko bodo iz zelo akustične dvorane prosvetnega doma prenašali slavnostno sejo občinske skupščine. Za druge samostojne oddaje bodo zadolžili strokovnjake iz kmetijstva, industrije i n drugih dejavnosti, k i bodo pripravil i gradivo za spored. K o t najhitrejše informativno sredstvo bo lokalna radijska postaja služila predvsem za boljšo informiranost občanov o dogodkih v občim.
Koliko veselja na svežem zraku, travi in ob »srečni mamici«!
NENAVADEN DOGODEK V MUČNIH SELIH:
Sivka in njeni četvorčki K o t s tre la z jasnega neba
se je razširila vest, d a je v Mrčnih se l ih n a d Senovirn k rava povrg la četvorčke. Z upravn ikom veterinarske postaje v Bres tan i c i M i r os l a vom Mi ike lnom sva v soboto navsezgodaj odhite la n a kra j dogodka. M e d potjo m i je veterinar povedal, d a so to p r v i četvorčki v zadnj ih le t ih , k i so osta l i živi, i n dokaj k r e p k i . S i ce r p a je porod četvOTčkov zelo redek.
čeravno sva dospela v M r ena sela zgodaj, kmetova lca F r a n c a Jazbeca iz hiše št. 9 n i b i l o več doma. Odšel je na n j ivo ogledovat, kako globoko je namočil težko p r i čakovani dež. N a srečo se je k m a l u v r n i l . Ponosno naj u je odpel jal v hlev, k jer smo s i ogledal i t r i d n i stare četvorčke. čudoivi/to je b i lo gledati t r i teličke i n enega junčka. V s i so enaki , po težini i n ve l ikost i . Luč sveta so zagledali 8. avgusta i n vsak tehta po 15 ki logramov. S i c e r p a je najbolje, d a p r i s luhnemo pr ipovedovanju lastn i k a :
»V resn ic i n i s em pričakova l ka j takega, k a r se je tega dne v mo j em hlevu dogodilo. K r a v a b i namreč mora la p o vreči šele čez 14 d n i . Zato sem jo zjutraj ob 7. u r i nahranu kot običajno. Opaz i l s em, da k rava postaja nemi rna , čez nekaj m inu t je povrg la teleta, čez eno uro drugega, samo nekaj m inu t zatem p a že tretjega. H u d i ča, s em s i m i s l i l , ka j p a to
pomeni? T u d i žena je b i l a menda i s t i h m i s l i . S i v k a se je zares hrabro držala, vendar sem se ba l zanjo. K o sem m i s l i l , d a je že vse kon čano i n da m i je k ra va podar i l a t r i teleta, se je o k o l i 1. ure povrge l še četrti. Z ženo sva ime la polne roke dela. Vse Je pri&lo tako nepričakovano, d a n i s em utegn i l pok l i ca t i n i t i sosede, ka j šele veter inarja. V id i t e , še do nedavnega sem ime l v h levu samo eno živinče, sedaj pa j i h i m a m kar pet. Bes pa je, da bd najraje v sa štiri teleta zamenjal za eno dobro, d a b i ga i m e l za rejo. Ne vem, kako bom pre-hrandl četvorčke, ker S ivk a verjetno ne bo i m e l a m l eka za vse. Potreboval b i mleko v prahu, p a ga ne m o r e m nik jer dob i t i . B o m še enkrat poskus i l . K o s em o tem dogodku povedal sosedom, m i n i hotel nihče verjeti. Nekater i starejši kmetovalci so m i celo odv rn i l i : ,Nuk, ne boš nas za nos potegni l ! ' p a so Skr i voma p r i šli v hlev i n se prepričali.«
s e nekaj podatkov o k r a v i S i v k i . S ta ra je 8 let, doslej je povrg la 6 telet, a n i ko l i dvojčkov, čeravno je to pogost pojav. V o sm ih l e t ih Je k rava povrg la torej 10 telet, k a r predstavl ja r eko rd . S i vka je bdia umetno oseme-njena n a Ve l i k em K a m n u 9. novembra 1962.
Upamo , d a bodo četvorčk i ostal i p r i življenju.
Drago Kaste l i e
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 16. avgusta: Rok Sobota, 17. avgusta: Radivoj Jiedelja, 18. avgusta: Bronislar Ponedeljek, 19. avgusta: Ljudevit Torek, 20. avgusta: Bernard Sreda, 21. avgusta: Ivana Četrtek, 22. avgusta: OstrivoJ
Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki
so nam stali ob strani v dneh žalosti ob nenadni smrti našega sina
MILKA 1) E R G AN CA Vsem sorodnikom, prijateljem ln
sindikalni podružnici gradbincev Pionir se zahvaljujemo za vence in izkazano sožalje. Posebna zahvala g. župniku za poslovilne in to-lažilne besede.
Žalujoča družina Derganc
GOSPODINJSKO POMOČNICO, začetnico ali starejšo, sprejmem k štiričlanski družini. Nastop do 15. avgusta. Inž. Fajdiga, Ljubljana, Prijateljeva 22.
HIŠNO POMOČNICO, staro nad 20 let, sprejme gostilna Lakner, Kranj, Kokrica 108.
PRIDNO, pošteno in resno gospodinjsko pomočnico sprejme takoj manjša družina. Pišite na naslov: inž. Peter Blumauer, Ljubljana, Ilirska 31.
GOSPODINJSKO pomočnico iščem. Vprašajte pri inž. Janko Šaruga, Novo mesto. Jerebova 20-111.
MANJŠA DRUŽINA sprejme gospodinjsko pomočnico. Recelj pri Gričar, Novo mesto, Hladniko-va 2.
ŽENSKO sprejmem za varstvo otrok. Za plačilo dam hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista (3260-63).
H MOTOR znamke »Lambretta« pro
dam. Ogled pri Janezu Brudar-ju, Gotna vas. Novo mesto.
MOTOR »Galeb« (Puch) 150 cem in garažna vrata prodam. Novo mesto, Koštialova 26.
POCENI PRODAM skoraj novo športno kolo »Favorit« s prestami. Ogled v soboto popoldne in nedeljo dopoldne na dvorišču osnovne šole v Novem mestu.
MASIVNO omaro in kavč ugodno prodam. Naslov v upravi lista (3251-63).
DOBRO OHRANJENO spalnico (orehov furnir) ln kuhinjsko mizo prodam. Novo mesto, Majde Sile 2.
PRODAM malo rabljen kombiniran otroški voziček. Naslov v upravi lista (3262-63).
GOSPODINJSKO pomočnico iščem. Interesentke naj se javijo na naslov: Zupanič, Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 80d.
»Radi bi bili čimprej spet skupaj . . .«
27-letna VERA VELKOV-SKA je samo nekaj dni po usodnem potresu v Skopju pripotovala s triletnim sinkom Djokico k sorodnikom v Videm-Kr-ško. Kljub temu, da £e nekaj časa lahko ponoči brez skrbi zatisne oči, je na njenem obrazu še vedno opaziti strah in nemir.
Ko nam je pripovedovala o tistem jutru, ko se fe zamaja/ti zemlja, in o srečnem naključju, ki jo je rešilo, je večkrat nemirno vztrepetala...
»Nekoč sem bila mirnejša, danes pa...« je povedala v opravičilo in toplo stisnila v naročje Djokico.
»Rešili smo si vsaj življenje ... Moi je ostal v Skopju... Želim čimprej naiaj, da bi bili skupaj!«
Iz srca ji želimo, da bi se pri nas dobro počutila in tudi to, da bi se razmere v Skopju kmalu toliko uredile, da bi se ji izpolnila, želja o vrnitvi.
rabati Brestanica: 17. in 18. avgusta
ameriški barvni film »Ponosni upornik«, 21. avgusta ameriško-ita-lijanski film »Maratonska bitka«.
Brežice: 16. ln 17. avgusta nemški barvni film »Ne pošiljaj žene v Italijo!«, 18. in 19. avgusta angleški film »Bilo jih je sedem«, 21. in 22. avgusta italijansko-fran-coski film »Delfini«.
Črnomelj: 16. in 18. avgusta francoski film »Avantura«, 20. in 21. avgusta angleški film »Vso dolgo noč«.
Dol. Toplice: 17. in 18 avgusta ameriški film »Polkovnik in jaz«.
Kostanjevica na Krki : 18. avgusta nemški barvni film »Serenada velike ljubezni«, 21. avgusta gTškl film »Nikoli v nedeljo«.
Novo mesto — Krka: od 16. do 19. avgusta italijanski barvni film »Sedem izzivov«, 20. avgusta sovjetski film »Peter in Katarina«, 21. in 22. avgusta ameriški barvni film »Zbogom, orožje«.
Semič: 18. avgusta italijanski film »Prekleta sleparija«.
Straža: 17. in 18. avgusta italijanski film »Nezveste«.
Sevnica: 17. in 18. avgusta italijanski film »David ia Goljat«.
Šmarjeta: 18. avgusta slovenski film »Veselica«.
Trebnje: 17. in 18. avgusta francoski film »Resnica«.
Žužemberk: 18. avgusta ameriški barvni film »Pot okoli sveta v 80 dneh«.
MATIČNI URAD DOL. TOPLICE Rojstev izven bolnišnice v juli
ju ni bilo. Poročili so se: Janez Klobučar,
zidar, in Anica Klobučar, delavka, oba iz Uršnih sel; Jože Senica, delavec iz Drganjih sel, in Marija Tekavčič, delavka iz Gor. Straže.
Umrli sta: Marija Zupančič, upokojenka iz Dol. Toplic, 75 let; Angela Hacin, upokojenka iz Gorenjih Sušic, 65 let.
MATIČNI URAD STRAŽA Izven bolnišnice je bila T juliju
rojena ena deklica. Porok ni bilo. Umrli so: Janez Ucman, užitkar
iz Vavte vasi, 83 let; Janez Gašper-čič, kmet iz Dol. Straže, 80 let; Marija Kren, kmetovalka iz Vavte vasi, 69 let
MATIČNI URAD NOVO MESTO Od 5. do 12. avgusta je bilo ro
jenih 16 dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Marjan Turk,
elektroinstalater, in Zofija Šinkovec, učiteljica, oba iz Vel. Brusnic; Pero Jak i C, študent iz Ljubljane, in Marija Vidmar, učiteljica iz Skocjana; Anton Kastelic, krojač s Pristave, in Marija Pavlic, uslužbenka iz Crmošnjic; Franc Jančar, natakar iz Dol. Toplic, ln Marija Klemenčič, uslužbenka z Gor. Lokvu:.
Umrli so: Marija čeme, gospodinja iz Dul, 65 let; Irena Jakše, otrok z Broda, 4 mesece; Anton Plut, poljedelec Iz Cerovca, 33 let; Ivana Mihalič. gospodinja s Poto-vrha, 69 let.
Pretekli teden so novomeški porodnišnici rodile: Cvetka Kotar z Griča — Borto, Marija Povšo iz Bršllna — Mojco, Ruža Stubljar iz Crmošnjic — Tatjano, Anica Be-čaj iz Rodin — Miroslava, Ljerka Kuprejanov iz Zagreba — Saša, Marija Praznik iz Vrhovega — Marijo, Pavla Vidmar iz Lašč — Jožeta, Antonija Bucik iz Mihclje vasi — Alenko, Magda Kosmina iz Žužemberka — Nevo, Terezija Ucman Iz Velikega Cerovca — Slavka. Marija Godnjavcc iz Rodin — Branka, Marija Tonkovič iz Dolnjih Kamene — Erno, Ana Bau-man iz Črnomlja — Andrejo, Vera Gričar iz Otočca — Liljano, Aloj
zija Rupar iz štrita — Janeza, Marija Rajk s Tolstega vrha — Bojano, Alojzija Avžln iz Ragove-ga — Mileno, Marija Malešič iz Metlike — Borisa, Marija Boh :z Drganjih sel — Jožeta, Cvetka Ro-bek iz Strauberka — Cvetko, Ana Debeljak iz Kočevja — Anteja, Angela Plut iz Črnomlja — Marka, Jožefa Grubar iz Apnenika — Pavla, Tatjana Nahtigal iz Mirne peči — Tanjo, Mira Kostrič iz Ka-nižarice — Jasno, Marija Mikulič iz Osreda — dečka, Emilija Stravs iz Podturna — dečka, Olga Kocjan-čič iz Frate — deklico, Frančiška Božič iz Velikega Podljubna — dečka, Rozalija Rus iz Meniške vasi — Marinko.
Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški po
rodnišnici rodile: Danica Valenčak iz Zakota — Romana, Gabrijela Molan z Malega Kamna — Vlasto, Stanka Lipar iz Trške gore — Jelko, Ivana Krevelj iz Dolenje vasi — Ivanko, Ana Grame iz Vel. Malene — Alojza, Ljubica Kodrič iz Krške vasi — Roberta, Jožica Sle-menšek iz Dol. Brezovega — Jožico, Nela Radisavljevič iz Brežic — Diano, Ivana Račič iz Mrtvic — Antona, Marija Cučnik in Slolovni-ka — Marijo.
KRONI Pretekli teden so se ponesrečili
m iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Ivan Kastelic, sin posestnika s Pristave, se je usekal s sekiro v levo nogo; Jože Tratar, posestnik iz Hrastovice, Je padel s kolesa in si poškodoval desno roko; Katarina Adamič, posestnica iz Osojnika, je padla z balkona in si poškodovala prsni koš in glavo; Jožefa Mišjak, delavka Iz Regrče vasi, je padla s kolesa in si poškodovala desno koleno; Anton Pajk, delavec z Griča, je padel z mopedom in si poškodoval glavo in desno koleno; Francu Kopincu, posestniku iz Gabrja, je mlinski valj poškodoval prste desne roke; Alojz Zoran, posestnik iz Praproč, je padel z voza in si poškodoval desno nogo; Milan Zaman, zidar iz Studenca, je padel z motorja in si poškodoval glavo, roke in noge; Filip Povše, posestnik iz Pre-lesja, si Je na clrkularkl poškodoval levo dlan; Antonu Hočevarju,
RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 4.05,
5 05, 6.00 . 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00—8.000.
PETEK, 16. AVGUSTA: 8.05 Iz starejše slovenske glasbe — 9.25 Petkov dopoldanski koncert — 10.15 Od popevke do popevke — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Jaka Pmtar: Možnosti ugotavljanja sladkih vin In petijotov — 13.30 Klarinet, flavta ln oboa v Mozartovih koncertih — 14.35 Ciklus Cbopino-vih etud — 15.15 Napotki za turiste — 16.00 vsak dan za vas — 17.05 Dragulji Iz oper — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Majhen koneort mladinskih pevskih zborov •— 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
ROBOTA, 17. AVGUSTA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 9.10 Deset pianistov lz desetih dežel — 10.15 Fojo vokalni ansambli — 11.00 Pozor, nimaš prednostII — 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Vinko Kadar: Študij biotehniških ved ln prespok-tivnost poklica — 12.25 Domači napevl za prijetno opoldne — 13.30 Za oddih ln razvedrilo — 14.35 Noši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 18.45 Noro v znanosti — 19.05 Glasbene razgledni-o* — 20.00 Po domače . . .
NEDELJA, 18. AVGUSTA: 8.00 Mladinska radijska Igra: Fricdrlch Feld: 2aba s trobento — 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. I. del — 10.00 So pomnite, tovariši . . . Stane Petelin Vojko: V sovražnikovem zaledju — 11.50 Tisoč pisanih taktov za dober tek — 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo, II. del — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 15.15 Zabavna glasba — 19.05 Glasbeno rnzgledlce — 20.00 »Pod llpco zeleno«.
PONEDELJEK, 19. AVGUSTA: 8.55 Za mlade radovednežo — 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi Jugoslovanskih narodov — 10.15 Od instrumentalne arije do plesa — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Pol ure pred štirinajsto — 14.05 Morda si želite to poslušati . . .7 — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbene uganke — 18.10 Pisana ruleta — 19.05 Glasbene rozglodnlce — 20.00 Prijetne melodijo.
TOREK. 20. AVGUSTA: 8.35 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu — 9.10 Mojstri simfonije — 10.15 Napovl iz znanih operet — 11.00 Pozor. nlmaS prednosti! — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevl aa prijetno opoldne — 13.30 Za oddih in rozve-
delavcu iz Bušinje vasi, je deska padla na desno nogo; Anica Bučar, hči posestnika iz Smalčje vasi, je padla z drevesa in si poškodovala glavo, hrbtenico in levo nogo; Janezu Hočevarju, sinu trgovskega pomočnika iz Gradca, Je vol stopil na desno nogo.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Josipa Domiterja, upokojenca iz Radohovega, je nekdo napadel in mu poškodoval roke ln prsi; Angela Stefanič, gospodinja iz Stojanskega vrha, si je pri padcu s kolesa poškodovala obraz; Miha Bašič, delavec iz Koritnega, si je pri padcu po stopnicah poškodoval levo nogo; Alojz Levičar, posestnik iz Gore, je padel pod voz in si zlomil levo nogo.
OBVEST ILA Prodaja osnovnih
sredstev Zdravstveni dom Novo mesto
proda po sklepu upravnega odbora iz svojih osnovnih sredstev:
rešilni avtomobil znamke I>KW — kombi (možna preureditev za prevoz potnikov ali kot dostavno vozilo).
osebni avtomobil tipa »Skoda«. Podatki o avtomobilih se dobe
pri upravi podjetja. — Prednost pri nakupu imajo organizacije družbenega sektorja.
NESREČE Strela in kap
8. avgusta je udarila strela v stanovanjsko hišo Antona Sa-leharja v Prelesju in poškodovala nekaj strešnikov. Gospodinja Marija Salehar, k i je bila tedaj v kuhinji , se je tako prestrašila, da jo jc zadela kap.
Utonil je v Krki 4. avgusta je v Krk i pri Ko
pališču *Na griču« v Brežicah utonil 26-letni Franc Bogovič iz Arnovih sel. Iz vode so ga potegnili naslednji dan.
Tovornjak v ognju 7. avgusta popoldne je na to
vornem avtomobilu N M 14-62, k i je parkiral pred mehanično delavnico 1MV v Novem mestu, izbruhnil je požar. Do ognja je prišlo, ko je neki delavec iz to-vornjakovoga rezervoarja pretakal bencin v pločevinasto vedro. Mehanik Jože Babic je pritekel iz garaže, skočil v kabino tovornjaka in vozilo odpeljal 20 m stran. T a m je požar pogasil z minlmaksom. Vozilo je utrpelo okrog 400.000 dinarjev škode.
Zaročenko |e ustrelil 33-letnl Anton Plut in Cerovca
pri Semiču je v nekem sadovnjaku v Cerovcu 7. avgusta popoldne streljal na svojo 20-let-no zaročenko Olgo Plut iz Vapče vasi, nato pa z istim o-rožjem — samokres Bereta -ustrelil tudi sebe. Oba so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je Anton Plut ranam podlegel, Olga Plut pa se še vedno bori za življenje. Zaročenca Anton ln Olga Plut sta bila v zadnjem času speta.
drllo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 V torok na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.10 »Odmevi z gora . . .« (planinska oddaja) — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Pojo Jugoslovanski pevci zabavne glasbe.
SREDA. 21. A V G U S T A : 8.05 Ope. ra in balot — 9.25 Popevke v sredo dopoldne — 10.30 Človek in zdravje — 11.00 Pozor, nlmnš prednosti! — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevl za prijetno opoldne — 13.30 Monologi in dne: i iz slovenskih oper — 14.05 S sprejemnikom na dopust — 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom — 16.00 Vsak dan za vas — 11.05 Promcnadnl koncert — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Peter Corne-llus: Bagdadski brivec, opera v dveh dejanjih.
ČETRTEK, 22. A V G U S T A : 8.32 Portret v miniaturi — 9.35 Plesna orkestra Xavlcr Cugat ln Aimo Barolli — 10.15 Četrtkov dopoldanski operni sporod — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12 '5 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napovl za prijetno opoldno — 13 80 Iz arhiva zabavne glasbe — 14 38 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.27 Slovenske popevke — 18.10 Tu r i stična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov več« domačih pesmi in napevov.
Hotel LEV v izgradnji, Ljubljana
i š č e
VEČJE ŠTEVILO MOŠKIH V A J E N C E V ki imajo veselje za delo v hotelu (recepcija in strežba)
P O G O J I : uspešno končana 8-letna šola i n zadovol j ivo zdravstveno stanje.
M e d šolanjem je z « vajence zagotovljeno stanovanje z vso oskrbo. Šolanje t ra ja 2 let i . Teoretični pouk bo v šolskem centru za tur i zem i n gostinstvo, medtem ko bo praksa v hotelu samem. Pismene ponudbe je treba pos lat i takoj na naslov:
HOTEL LEV V IZGRADNJI, LJUBLJANA — Vošnjakova 1.
» E L E K T R 0 « NOVO MESTO
s p r e j m e
6 UČENCEV v TRILETNO ELEKTRO
GOSPODARSKO ŠOLO
Pogoj: uspešno dokončana osemletka, popolno zdravje, moški v staros t i od 15 do 18 let.
Z dokončano šolo s i učenc i pr idob i jo pok l i c kva l i f ic iranega električarja. — Teoretični pouk je v Elektrogospodarski šoli v Mar ibo ru , praktično delo pa v podjetju.
Informaci je daje splošni oddelek uprave E L E K T R O , Novo mesto, L jub l janska cesta 3.
Pr i javi te se do 20. avgusta 1963!
» N 0 V 0 L E S « lesni kombinat
NOVO MESTO želi stalno zaposl i t i
kvalificirano KUHARICO za obratno delavsko menzo (kuhinjo) v Gor. Straži
Podjetje nud i samsko sobo. Osebni p r e j emk i so določeni s p r a v i l n i kom o načelih del itve osebnih dohodkov.
Pri jave pošljite do 25. 8. 1963 n a upravo podjet ja »NOVOLES«, Novo mesto, Prešernov trg št. 9.
Smrt pod betonsko ploščo
9. avgusta se je v M o k r o n o g u [>r( hiši št. 163 mi l i l i b e t o n s k a plošča l n p o k o p a l a pod sebo j zidarja R u d o l f a N a h l l g a i a . N a h t i ga l Je h u d i m poškodbam pod lege l .
četvorčke v Mariboru -Prejšnji teden je v mari
borsk i porodnišnici r od i l * An ica Atelšek štiri punčke: imenovala j i h je Ank i ca (o& rojstvu je tehtala 1780 gramov) , I rena (1300 g), Danije la (1520 g) in B r a n k a < 1200 gramov) . K a k o r so poročati iz porodnišnica v soboto, J e
bilo zdravstveno stanje če tvorčk zadovolj ivo. Mnog ' mar i bo r sk i delovni kolektivi so mlado mamico že obdaroval i s številnimi praktičn i m i da r i l i .
. . . in trojčke v Kranju!
»Glas« iz K r a n j a sporočili da so se 9. avgusta rodile -J kran j sk i porodnišnici troje; ke, ka r se zgodi v Sloveiiij" povprečno vsakih pet let enkrat . Prejšnji petek se je M zgodilo med 5. i n 6. uro Fra»' c k i Kcbe rn ik z Visokega P " K r a n j u , k i j « rod i la t r i d e ' kl ice. Vse so zdrave i n normalno razvite; prva jc teh' tala ob rojstvu 3100 gramo" in je ve l ika 51 c m , drug* 3260 gramov in ima SOcrfl. tretja pa tehta 2980 graino* in me r i prav tako 51 c|«; Srečni mamic i so zdravnik' že pred po ldrug im mesecej" povedali, da bo rod i la troj«' ke , saj j i m je rentgensK* s l i ka pokazala, da je v " i ' ' J
troje mlad ih življenj. FraBff k a Rcbern ik se po poroti 1 1
dobro počuti; to je b i l tret j i porod, doma pa ' i n * že fantka in punčko.
OBVESTILO Bra lce obveščamo, da » " J ?
podlistek M A I G K E T O V M«\ ' V E C danes i zpus t i l i , ker srednjo s tran tednika n * i n , 1
n i l i nesreči, k i Je prizadej*" Skopje . Podl istek bomo dal jeval i v pr ihodn j i StevU 1 0 '
UREDNIŠTVO
• V ladjedelnici ln tovarni dJ$ »clovlh motorjev »Uljanik« so P ,» kratkim splavili motorno laj"",,„« prevoz razsutega tovora. Ladja ' t » ime »Antonio Demades«, P"'' t> ladjedelnica pa Jo Jo zgrao"K^, reko liberijsko pomorsko * " " ( « • Ladja inliko nosi 22.000 ton loti
DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN I Z D A J A T E L J I : občinski odbori S/O 1 ,
Brežic«, Črnomelj. Metlika. Novo mesto. S e v n H * Trebnje ln V ldcm-KrSko
U R E J U J E UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk nI In odgovorni urednik). RJa Bačer. MIloS JnkoP* 0 -
Drago Koslcur In Ivan Zoran
I ZHAJA vsak četrtek - Posamezna »tcvtlka M - Letno naročnino 900 din polletna 450 d in : P l a ' u L Je vnaprej Za inozemstvo 1800 dtn - TekočI račun (> podružnici NM v Novem mestu: 408-11-008-» - N f t S V j UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto. Glavni VS^ - Po;tnl predal S3 - Telefon 11-227 - R o k o p i s 0 * , , i fotografij ne vračamo - T I S K A : Časopisno po 'U e
» D E L O . v Ltuhl lanl