S t r a n | 1

Srednja šola za gostinstvo in turizem

Celje

Seminarska naloga za tekmovanje v vodenju- CELJE

MESTO ARHEOLOŠKIH NAJDIŠČ

Mentorica: mag. Vida LONČARIČ, prof. Avtor: Luka GOŠEK, 1.b EGD

Sevnica, maj 2014

S t r a n | 2

KAZALO

1. UVOD ……………………………………………………………………..……………… 3

2. SPLOŠNI OPIS POTI …………………………………………………….………….. 4

3. ODSEKI (ZNAMENITOSTI IN ZANIMIVOSTI)

3.1 Celje………………………………………………………………………………….. 5

3.2 Krekov trg …………………………………………………………………………. 5

3.3 Vodni stolp ………………………………………………………………….……. 5

3.4 Slomškov in Glavni trg ………………………………………………………. 6

3.5 Savinjsko nabrežje in okolica…………………………………………. 7, 8

3.6 Muzejski trg ………………………………………………………..……………. 9

3.7 Gosposka ulica in Prešernova ulica ..…………………………….…... 9

3.8 Mestna tržnica Celje …………………………………….…………………. 10

3.9 Stanetova ulica ……………………………………………………………….. 10

3.10 Krstilnica ………………………………………………………….……..……… 10

4. PONUDBA DODATNIH OGLEDOV IN GOSTINSKIH STORITEV…… 13

5. CENA STORITVE TURISTIČNEGA VODENJA……………….……..……… 13

6. DODATKI ………………………………………………………..……. 14, 15, 16, 17

S t r a n | 3

1. UVOD

Za moje vodenje sem si izbral razpisno skupino dijakov iz Maribora, ki pride v Celje z vlakom.

Pričakal bi jih na železniški postaji, oblečen v umazana oblačila s čopičem in lopatico (kot

arheologi v Celju, glej priloga sl. št. 1A) jih pozdravil in jim razdelil učne liste, ter zemljevide

Celja v primeru, če bi se izgubili (postajališča bi bila napisana na delovnih listih, zraven pa bi bile

napisane tudi številke, ki kažejo postajališča na zemljevidu) in jih nato odpeljal po Celju. Ker so

mladi jim povem, da je celoten del Celja, ki ga je obdajalo srednjeveško obzidje pokrit z

odprtim Wi-fi signalom.

S t r a n | 4

2. SPLOŠNI OPIS POTI

Pričakal jih bom na železniški postaji 3. največjega mesta v Sloveniji. Najprej se bom predstavil

in jim razdelil učne liste in jim razložil, da je mesto zelo veliko mesto s približno 50.000

prebivalci in če se izgubijo imajo na delovnih listih napisana naša postajališča, ki so tudi

označena na zemljevidih, ki jih bodo dobili.

Nato pa se bomo odpravili na Krekov trg. Tu bom predstavil Celjski dom, banko Celje, od tu

viden Jožefov hrib, enega najstarejših hotelov v Celju hotel Evropa, atelje slovenskega fotografa

Josipa Pelikana ter kip znane slovenske popotnice Alme Karlin.

Od tu se bomo odpravili po Razlagovi ulici do Vodnega stolpa, ki ga bom predstavil in povedal

nekaj tudi o njem, ter o nevestah Celjskih grofov, ki so prihajala skozi ta vrata. Tu bom še omenil

Rimljane, ki so zelo vplivali na Celje.

Naša naslednja točka bo Slomškov trg. Tu bom predstavil mestni špital, stavbo kjer je bila nekoč

1. Gimnazija v Celju, cerkev sv. Danijela, glasbeno šolo, škofovo stanovanje, kip Antona Martina

Slomška. Od tu bom tudi predstavil glavni trg s Kužnim znamenje, prvim hotelom Oazo…

Iz Slomškovega trga se bomo odpravili po ulici Na okopih do prelepe Celjske plaže in Savinjskega

nabrežja, tu bom predstavil še vidne hribe in Grajski grič z njim pa bom predstavil tudi Celjske

grofe. Povedal jim bom nekaj o Kapucinski cerkvi sv. Cecilije, kovačnici denarja, ki je delovala

vse od Keltov pa do časa, ko smo prevzeli denarno valuto euro.

Nato se bomo odpravili na Muzejski trg, kjer jim bom predstavil Osrednjo knjižnico Celje, Staro

grofijo in 2. Stavbo v kateri je potekal pouk 1. Gimnazije v Celju. Nato se bomo odpravili na

Gosposko ulico, ki je znana po tem, da je povezovala Knežji dvorec, rezidenco Celjskih grofov,

ter Slomškov trg, po njej pa še vedno poteka obnovljena kanalizacija kot v časih antične Celeie.

S t r a n | 5

Po poti kjer je nekoč potekala stebriščna antična cesta se bomo sprehodili do Prešernove ulice,

katere znamenitost je Marijina cerkev v kateri so bili pokopani vsi Celjski grofje, Muzej novejše

zgodovine, katerega posebnost je edini otroški muzej v Sloveniji Hermanov brlog, Celjsko

sodišče ter zapor za mladoletne prestopnike.

Podali se bomo proti Mestni tržnici, ki je pred kratkim bila obnovljena. Prečkali bomo Stanetovo

ulico, ki se križa z Vodnikovo kjer je nekoč stalo mestno obzidje z mestnimi vrati za njimi pa velik

obrambni jarek. Kot zadnjo točko se bomo podali v osmerokotno Starokrščansko krstilnico, ki so

jo v antiki uporabljali za pokristjanjevanje.

Dijake bom pospremil do železniške postaje in zaključil svoje vodenje z pozdravom.

3. ODSEKI (ZNAMENITOSTI IN ZANIMIVOSTI)

Pot od železniške postaje do Krekovega trga traja 3 minute, predstavitev 10 minut.

3.1 CELJE (Slika št. 1 v dodatku)

Celje je 3. največje mesto v Sloveniji s približno 50.000 prebivalci. Nahaja se na

sotočju rek Savinje in Voglajne. Prebivalci Celja se radi pohvalijo z njegovo bogato

zgodovino, kulturno dediščino in povedo, da je Celje največje arheološko mesto v

Sloveniji, saj kjerkoli kdorkoli načne tla naleti na srednjeveške in antične ostanke,

kar vam bom danes tudi pokazal. Je knežje mesto, biser ob Savinji in eno najhitreje

razvijajočih se mest v Sloveniji. Prepoznavnost Mestne občine Celje v javnosti

zagotavljajo celostna grafična podoba in zaščitna simbola, kot sta zastava in grb.

Mestna občina Celje je leta 1991 določila za svoj praznik 11. april, dan, ko je leta

1451 Friderik II. takrat trški naselbini podelil mestne pravice.

3.2 KREKOV TRG

Krekov trg je nastal za območjem nekdanjega obzidja leta 1846, ko je bila skozi Celje

speljana južna ŽELEZNICA (Slika št. 2 v dodatku), zaradi katere je bila posledično

zgrajena tudi železniška postaja. CELJSKI DOM (Slika št. 4 v dodatku) je bil leta 1906

zgrajen po načrtih nemškega arhitekta Petra Branda, kot odgovor na narodni dom,

ki so ga Slovenci zgradili na trgu Celjskih knezov. Zgrajen je v tipičnem slogu

staronemške gotike in se je imenoval Nemška hiša. Vse do razpada Stare Avstrije je

veljala kot družabno središče celjskega nemškega meščanstva. Po koncu prve

svetovne vojne so Nemško hišo preimenovali v Celjski dom. Danes je v Celjskem

domu sedež Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje.

S t r a n | 6

Tu se nahaja tudi eden najstarejših hotelov v mestu, HOTEL EVROPA (Slika št. 3 v

dodatku). Hotel je danes v celoti obnovljen, je kategorije 4-ih zvezdic, ima pa tudi

med meščani zelo priljubljeno kavarno. Del hotela danes sestavlja tudi obrambni

stolp, ki je bil prodan na dražbi, v njem pa se na vrhu nahaja predsedniški apartma, v

spodnjih prostorih pa je prostor namenjen zasebnim zabavam. MESTNA

HRANILNICA CELJE je bila zgrajena po zgledu Dunajske palače Henrikov dvor, je

neorenesančna stavba, nekaj časa je v njej delovalo sodišče.

Na Krekovem trgu se tudi nahaja kip znane slovenske popotnice, pisateljice, pesnice

in zbirateljice ALME MAKSIMILJAN KARLIN (Slika v dodatku št. 3). Rodila se je leta

1889 v Celju, v Londonu je študirala jezike (ANG, FRA, LAT, ITA, NOR, DAN, FIN, RU,

SPA, Perzijsko, Kitajsko, Japonsko). O svojih potovanjih okoli sveta je pisala v

različnih časopisih in revijah. Njen kip je narejen v njeni naravni velikosti uprizorjena

pa je tudi z njenim pisalnim strojem Eriko.

Lani in predlani so trg prenavljali, vstavili so fontane, porabili so ga za druženje ob

Eurobasketu in za zabaviščni park otrokom med božičem in novim letom.

Pot iz Krekovega trga do Vodnega stolpa traja 5 minut, predstavitev 10 minut.

3.3 VODNI STOLP (Slika št. 6 v dodatku)

Vodni stolp je jugovzhodni vogalni obrambni stolp, imenovan tudi Špitalski stolp.

Zgrajen je bil v drugi polovici 15. st. Poleg delov rimskih plošč je vzidan tudi napis, ki

kaže višino vode ob hudi poplavi leta 1672. Skozi ta vrata so prihajale vse neveste

Celjskih grofov, ki pa niso vedno bile popolne.

Stolp je bil del mestnega obzidja, ki je bilo visoko 6m široko pa 1,5m. Celje je bilo

obzidano že v času Rimljanov, saj je bilo zelo močna naselbina. Po koncu Rimljanov

so v Celje pridirjali Huni za Atilasom na čelu in mesto porušili. Ko je Celje dobilo

mestne pravice so se odločili da se bodo z obzidjem zavarovali, gradnja je trajala 20

let, saj je vmes prišlo do požara, zato so najprej obnovili mesto nato pa nadaljevali

gradnjo obzidja. Celotno obzidje je bilo veliko 4-krat 400m, na vsake 200m pa je

imelo obrambni stolp.

Pot od Vodnega stolpa do Slomškovega trga traja 2 minuti, predstavitev 5 minut.

3.4 SLOMŠKOV IN GLAVNI TRG

S t r a n | 7

Osrednja stavba Slomškovega trga je CERKEV SV. DANIJELA (Slika št. 6 v dodatku), ki

je tudi najstarejša stavba v mestu. Po razglasitvi Celjske škofije je postala

prestolnica.

Glavna celjska cerkev, stoji ob jugovzhodnem robu, v jedru srednjeveškega mesta.

Kot triladijsko slopno baziliko z ravnim stropom in nunsko emporo so jo postavili

okoli leta 1306 na lokaciji cerkve iz 12. stoletja. Po letu 1379 so jo po gotsko križno-

rebrasto obokali ter pozidali zvonik in prezbiterij. Do sredine 16. stoletja je cerkev s

številnimi prezidavami dobila sedanjo obliko. Verjetno so leta 1413 ali nekaj prej ob

severni strani prezbiterija prizidali kapelo Žalostne Matere božje (postavljena je bila

kot kapela Sv. treh kraljev), ki je izjemno kvalitetna arhitektura t. i. klasične gotike.

Gre za enoten, tristrano zaključen gotski prostor s štirimi polami križnega oboka. Na

oltarju stoji gotska pieta iz leta 1400. Pieta je kip Marije, ki v rokah drži umirajočega

Jezusa. V stavbo in njene zunanje stene je vzidanih več plastično oblikovanih

srednjeveških in renesančnih nagrobnikov iz 15., 16. in 17. stoletja. Pred glavnim

vhodom v cerkev so leta 1996 odkrili spomenik blaženemu škofu Antonu Martinu

Slomšku. Cerkev je oskrbovana in redno odprta.

Na Slomškovem trgu se nahaja tudi PRVOTNA STAVBA 1. GIMNAZIJE V CELJU v

kateri se je šolal Anton Martin Slomšek in jezikoslovec Vatroslav Oblak. Zraven nje

se nahaja spomenik blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki imam pri sebi otroke in

knjigo. On je bil namreč začetnik nedeljske šole, kjer so se otroci naučili računati,

brati, pisati itd.Na mestu zraven gimnazije so nekoč stala mestna vrata, kar lahko

vidimo v razlikah v tlakovanju ceste. Tu se tudi nahaja MESTNI ŠPITAL s kapelo svete

Elizabete, ki je primer srednjeveške hiralnice. Vmes je doživela prenovo v mestno

bolnico. Obstaja tudi legenda, da naj bi v celoti pogorela, v njej naj bi namreč

kuharice cvrle ribe in ker niso pazile na olje naj bi se olje vžgalo.

Nasproti glavnega vhoda v cerkev sv. Danijela se nahaja Lipa sprave ter glasbena

šola v Celju. SLOVENSKA GŠ je bila v Celju ustanovljena novembra 1908, ko je

ljubljanska Glasbena matica tu ustanovila svojo podružnico. Delovala je v prostorih

Narodnega doma vse do začetka 1. svetovne vojne, nato pa se je delo slovenske GŠ

prenehalo do leta 1919, ko je pričela delati v sedanjih prostorih GŠ na Slomškovem

trgu kjer deluje še danes.

Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na ŠKOFOVO STANOVANJE, ki se nahaja tu.

Pot iz Slomškovega trga traja 2 minuti, predstavitev 10 minut.

GLAVNI TRG je lijakaste oblike, ker so v preteklosti tu potekali sejmi, javno življenje.

Ljudje so tu živeli po funkcijah in sicer tam kjer so visoke hiše so živeli premožni na

drugi strani pa obrtniki in rokodelci. Bogatejši meščani so si postavljali kipe

S t r a n | 8

svečenikov nad vrata, da bi jih zaščitili. Tu stoji HOHENWARTERJEVA HIŠA zgrajena v

16. st., in je hiša nekdanjega oskrbnika Celjskega gradu, kasneje je bila središče

Celjskih protestantov. Na glavnem trgu se nahaja tudi stara mestna hiša, v njej so

imeli Celjski knezi orožarno, ob podelitvi mestnih pravic jo je Friderik 2. Celjski

podelil mestu. Kasneje je bila prodana na javni dražbi.

Na koncu glavnega trga se nahaja stavba GLAVNI TRG 1. To je bila nekoč prvotna

stavba lekarne v Celju, kar dokazujeta bakroreza Hipokrata in Higije. Danes se v njej

nahaj turistična agencija Kompas, tu pa ima tudi prostore Zavod za ohranjanje

kulturne dediščine, stavba ima renesančno pročelje.

V preteklosti so prebivalce mest pogosto težili požari, vojne, predvsem pa kuga. In

Celje ni bilo nobena izjema. V stiski so prosili Boga in še raje Marijo za pomoč in v

zahvalo obljubili, da ji postavijo znamenje. Zato se taka znamenja imenujejo tudi

"kužna" znamenja. Celjsko KUŽNO ZNAMENJE stoji na Glavnem trgu, prej pa je na

tem mestu stal mestni pranger (sramotilni steber). Na vrhu stoji kip Marije, na

glavnem podstavku pa stojijo Sv. Florijan (zavetnik proti požaru), Sv. Rok (zavetnik

proti kugi) in Sv. Jožef (zaščitnik družin in prinašalec miru). Na stranicah podstavka

so posvetilni napisi iz prejšnjega stoletja v latinščini, nemščini in slovenščini.

V letošnjem letu in v preteklih letih se je obnavljal dobršen del poti srednjeveškega

Celja. Že v začetku sem povedal, da so povsod arheološke izkopanine. Hiše, ki trg

obdajajo so za gradben material uporabile stebre in spomenike iz Celeje. Letos so

na tem trgu razkrili rimsko cesto, ki je prihajala po Gosposki ulici, vilo z

ogrevanjem na topli zrak, zlatnik iz rimskega obdobja, ki je prava redkost, pločnik,

ki je izjemno natančno poravnan in najlepša najdba: mozaik. Ker za večino teh

arheoloških najdb ni denarja, da bi jih restavrirali oziroma predstavili javnosti, so

jih prekrili nazaj, za neko drugo generacijo turistov. Pokazal vam bom tudi na

primeru, kako so ogrevali meščani svoje vile na Glavnem trgu.

Pot iz Glavnega trga traja 5 minut, predstavitev 10 minut.

3.5 SAVINJSKO NABREŽJE IN OKOLICA (Slika št. 7 v dodatku)

Mnogi, ki so od konca 19. stoletja prihajali v Celje, so bili tako navdušeni nad

mestom, da so ga poimenovali kar "biser ob Savinji". Celje se res lahko pohvali z

odlično lego in prekrasno, slikovito okolico, ki kar kliče h krajšim in daljšim izletom.

Sprehod po mestnem parku in urejenih sprehajalnih poteh ob Savinji do Grička vas

bo osvežil in vam dal novih moči in zagona za težavni vsakdanjik. Z malce več napora

se boste povzpeli na Miklavški ali Jožefov hrib (na obeh po stari slovenski tradiciji

S t r a n | 9

stojita zanimivi romarski cerkvi), po znameniti Pelikanovi poti pa na celjski Stari

grad, ki mu v zadnjih letih z vztrajnimi obnovitvenimi deli uspešno vračajo nekdanjo

mogočnost in bogastvo.

ZGODOVINA

Ob bregovih bistre Savinje je vzklilo življenje že v času starejše železne dobe,

Heraklejevo svetišče (del se je zapeljal v park), za časa Keltov pa je na terasah pod

Miklavškim hribom zrasla prva znana naselbina. Za časa rimskega cesarja Klavdija,

sredi 1. stoletja po Kristusu, je dobila mestne pravice, v naslednjih dveh stoletjih pa

je postopoma prerasla v daleč najpomembnejše trgovsko-obrtno in kulturno

središče v Noriku. Izjemno bogati arheološki ostanki dokazujejo, da je antična Celeia

po bogastvu in blagostanju svojih prebivalcev močno prekašala sosednja mesta.

Stari pisci so jo primerjali kar s slavno Trojo. Mestu, ki je v svoji bogati zgodovini

doživelo veličastne vzpone, a tudi boleče padce, so pridali ime "druga Troja". Na

drugi strani Savinje je bila nekropola, delavnice orožja in kovnica denarja. Rim se

je s svojo oborožitvijo v veliki meri oskrboval prav na desnem bregu Savinje v

Celeji (kar so pokazala izkopavanja le pred parimi leti, ko so obnavljali ulice na

drugi strani mesta).

V 4. stoletju po Kristusu ustanovljena Celjanska škofija je kljub močnim barbarskim

vpadom delovala vse do konca 7. ali celo do začetka 8. stoletja, ko je mesto zajel

zgodovinski mrk.

Pod zvezdami mogočnih celjskih knezov, je Celje spet zaživelo v stari slavi. Postalo

je upravno središče velikanskega dinastičnega ozemlja, ki so ga Celjski skušali

državno zaokrožiti. V njihovem času je prej trška naselbina dobila mestne pravice in

se - kot knežje mesto - gradbeno, gospodarsko in kulturno močno razvila. Za časa

zadnjih celjskih knezov je Celje bilo edino pravo središče humanizma in renesanse

na Slovenskem in med najpomembnejšimi političnimi centri v Evropi. Se sprašujete

kdo sploh so bili Celjski knezi?

Po izumrtju Vovbrških je Celje prišlo pod oblast gospodov Žovneških. Leta 1341 so

bili gospodje Žovneški povzdignjeni v Celjske grofe s strani Ludvika Bavarskega. Leta

1372 so bili s strani Karla Luxemburškega ponovno povzdignjeni med Celjske grofe, s

tem so dobili nove meje in bistveno večji obseg. Višek je politika dosegla v času

Hermana 2. Z rimsko nemškim cesarjem Sigismundom, ki mu je rešil življenje, je

poročil svojo hčer Barbaro, ki je bila stara komaj 14 let.Med odsotnostjo deželnega

kneza Friderika Habsburškega je Sigismund izdal privilegij o povzdigu Celjskih med

državne kneze. Seveda Habsburžani s tem niso bili zadovoljni in tako so se začeli

spopadi med Celjskimi in Habsburžani, ki so se končali z dedno pogodbo, ki je

določala, da rodbina, ki prva ostane brez moškega potomca, preide pod oblast

druge.

Po kompromisu je Ulrik 2, ki je vodil zunanjo politiko Celjske hiše, vse svoje sile

S t r a n | 10

usmeril v osvojitev Ogrske krone.Leta 1456 je Ladislav Hunyadi v Beogradu zahrbtno

umoril zadnjega Celjskega kneza Ulrika 2. Ulrikovo truplo so prinesli v Celje, v

grobnico Marijine cerkve in ga po knežje pokopali.

Obdobju 15. In 16. St. bi lahko rekli tegobno obdobje. Ko je Celje prišlo pod

Habsburžane se je 24 dedičev potegovalo oz. bojevalo za Celjsko dediščino.

Ponovno so začeli graditi mestno obzidje, saj z Balkana začnejo vdirati turki. Takrat

so mesto težile kuga, požari, kobilice,ki so pojedle ves pridelek, lakota, kmečki upori

itd…Mesto je bilo umazano ulice niso bile tlakovane, meščani so vso nesnago zlivali

kar skozi okna na ulice, zato so morali biti zelo previdni, da niso dobili kakšnih

umazanij za vrat. V 17. In 18. St. so pozidali Kapucinsko cerkev in samostan sv.

Cecilije. Pročelje današnje cerkve je iz konca 19. stoletja. Do vhoda nas vodi 96

stopnic, postavljenih leta 1826, sedaj obnovljenih z nadstreškom.

V času postavitve kapucinske cerkve so še vedno potekali kmečki upori. Takrat so

se poleg rokodelske dejavnosti začele razvijat umetniške in obrtniške kot so

zvonarji, usnarji, orglarji, zlatarji itd… Urbana struktura mesta se začne spreminjati,

zaželeli so si zelenih površin.

V 19. St. pripelje v celje južna železnica.Začeli so urejati ulice, jih tlakovati, urejali so

kopališke ute, uvedli park. V mesto so začeli prihajati tujci, predvsem Nemci. Začela

so se močna nesoglasja med nemškim in slovenskim prebivalstvom, pouk je potekal

v nemškem jeziku razen v narodnih šolah. Zrasla so industrijska podjetja, beležil se

je gospodarski napredek.V času med obema svetovnim vojnama so se spet začele

nove delavske stranke, saj kraljevina SHS ni uresničila, kar so ljudje pričakovali.

Najpomembnejša zgodovinska točka mesta Celja je STARI GRAD na Grajskem hribu

(407 m). Od tam je lep razgled na Celje in okolico. Stari grad je bil največja utrdba na

Slovenskem. Prebivalci so ga zapustili leta 1400, ko so se preselili v Knežji dvorec v

mestu. Dokončno je bil grad zapuščen v 18. stoletju. Na gradu so zlasti poleti

občasno prireditve. Čeprav je del gradu v ruševinah, so opazna obnovitvena dela.

Na Savinjskem nabrežju se nahaja tudi SPOMENIK SPLAVARJEM kiparja Borisa

Kalina. Postavljen je bil leta 1962 in nas spominja na težko delo, ki so ga morali

opravljati splavarji. Delo je bilo zelo težko, naporno in nevarno, zato so bili splavarji

pogumni in odločni možje. Dediščina splavarjenja v Zgornji Savinjski dolini je zelo

bogata in pomembna. Začetki segajo že v 15.st. , zadnji splav pa je odšel na pot v 50-

ih letih 20. st. Glavno opravilo je bilo prevažanje lesa iz zgornje Savinjske doline do

različnih krajev. Pot je potekala po rekah Savinji, Savi in Donavi. Splavarji so na cilju

splav razdrli, prodali les in se domov odpravili z vlakom. To jim je prinašalo dodaten

vir zaslužka.

S t r a n | 11

Vrh Miklavškega hriba (396 m) je dostopen izpod Kapucinske cerkve nad desnim

bregom reke Savinje. Tu je prekrasen razgled na mesto Celje, okolico in na Grajski

hrib (407 m). Cerkev sv. Miklavža je bila zgrajena v 14. stoletju in je znana po treh

zlatih oltarjih, ki so bili izdelani v 17. stoletju. Tu je bila nekoč tudi Keltska naselbina.

Pot od Savinjskega nabrežja do Muzejskega trga traja 2 minuti, predstavitev 5

minut.

3.6 MUZEJSKI TRG

Na Muzejskem trgu se nahajajo Osrednja Knjižnica Celje, Stara grofija in stavba 1.

Gimnazije v Celju.

O stavbi PRVE GIMNAZIJE v Celju lahko preberemo v raznih arhivih in kronikah

sledeče: ustanovljena je bila leta 1808 in vse do leta 1895 je pouk potekal le v

nemškem jeziku. Je ena izmed najstarejših slovenskih gimnazij in v svojem dolgem

življenju se je že dvakrat preselila. Najprej s Slomškovega na Muzejski trg, od tam pa

tik pred prvo svetovno vojno na zdajšnjo lokacijo (danes domuje na naslovu

Kajuhova 2) Od konca 19. stoletja je pouk potekal tudi v slovenskem jeziku,

preselitev na novo lokacijo pa je bila pogojena s striktno uporabo nemškega jezika.

Pa se je zgodila vojna, Avstro-Ogrska je razpadla in leto 1918 je bilo zopet

slovensko. Zgodovina je šla svojo pot, naša gimnazija je dobivala in izgubljala

sorodne ustanove, spremenili so ji ime (iz I. gimnazije v Celju so jo preimenovali v

Gimnazijo Celje, pa ji konec 20. stoletja vrnili prvotni naziv), skušali so ji spremeniti

identiteto, jo nadomestiti z novejšimi in modernejšimi kolegicami. A se vse do danes

ni predala. še vedno počiva ob zelenem bregu Savinje, obdana s stanovanjskimi

bloki, vrtcem in vilami.

15. februarja leta 1846 je bila ustanovljena KNJIŽNICA za potrebe Celjske

duhovščine. Bila je prva slovenska čitalnica v mestu ob Savinji. Večkrat so jo zaprli in

nato znova odprli. Vmes se je poimenovala v Knjižnico Edvarda Kardelja a nato spet

v Osrednjo knjižnico Celje. Leta 1991 se je priključila bibliografskem sistemu COBISS.

Danes imajo tudi oddelek z filmi in glasbo.

STARA GROFIJA (Slika št. 8 v dodatku) je bila zgrajena v letih 1580 1603 ob južnem

delu mestnega obzidja, na mestu, kjer so nekoč stala upravna in gospodarska

poslopja celjskega spodnjega gradu. Stavbi so v začetku 17. stoletja dodali še

arkadne hodnike. Leta 1869 je poslopje kupila Mestna občina in od takrat je zgradba

večkrat spremenila svojo namembnost. V 30. letih 20. stoletja so ob obnovitvenih

delih odkrili znameniti celjski strop. Po drugi svetovni vojni je v njej svoje domovanje

S t r a n | 12

našel Pokrajinski muzej Celje, ki se tu nahaja se danes in predstavlja enega najlepših

primerov renesančne arhitekture na Slovenskem. Zbirke Pokrajinskega muzeja, ki

predstavljajo zgodovino Celja in širše okolice od paleolitika do 20. stoletja,

strokovnjaki uvrščajo med najlepše na Slovenskem, znameniti Celjski strop v glavni

dvorani grofije pa je sploh najpomembnejši spomenik likovne umetnosti med

renesanso in barokom na naših tleh.

10 minut odmora v kavarni knjižnice za oddih in toaleto.

Pot od Muzejskega trga traja 2 minuti, predstavitev 5 minut.

3.7 GOSPOSKA ULICA in PREŠERNOVA ULICA (Sliki št. 9 in 10 v dodatku)

Gosposka ulica je ena najstarejših ulic v Celju. Znana je po tem, da se na njej

nahajajo vse najstarejše obrti (čevljar, ključar, krojač…) med njimi pa tudi najstarejša

obrt na svetu. Po njej potekata kanalizacija in cesta, isto kot v rimskih časih. Pri

lanskih obnovitvenih delih so odkrili arheološke ostanke ene najlepših in najširših

pokritih (kolonade) ulic, ki je prečkala Gosposko in vam bom pokazal njene

oznake. Vodila je zelo natančno v smeri zahod – vzhod. Tudi zaradi teh arheoloških

odkritij se je obnova mesta precej ustavila.

Na Prešernovi ulici se nahaja MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Ima veliko razstav, ki se

delijo na stalne in občasne. Stalne so : Živeti v Celju (tu se obiskovalci sprehodijo

med obrtmi, lokali, tržnico in delavskimi stanovanji v 20. st.), obiskovalci si lahko

ogledajo stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana s konca 19. st. na dislocirani enoti

na Razlagovi ulici. Še posebej pa je znan po tem, da se tu nahaja edini otroški muzej

v Sloveniji Hermanov brlog, ki je 13. Marca odprl novo razstavo, z več kot 400

igračami s katerimi so se igrali včasih.

V sklop Muzeja novejše zgodovine spada tudi razstava Stari pisker, v njem je urejen

spominski prostor žrtev nacističnega nasilja. Če se dandanes bojite obiskati

zobozdravnika, v 20. st. ne bi preživeli. Tu se nahaja zbirka starih zobozdravstvenih

instrumentov, pripomočkov in opreme.

CERKEV MARIJINEGA VNEBOVZETJA je bila zgrajena v romanskem slogu, kot del

minoritskega samostana. Po razpustitvi samostana (1808) so jo izročili mestu za

bogoslužje v nemškem jeziku. V prezbiteriju se je nahajala grobnica Celjskih grofov.

S t r a n | 13

Pot iz Prešernove do tržnice traja 2 minuti, predstavitev 5 minut.

3.8 MESTNA TRŽNICA CELJE (Slika št. 11 v dodatku)

Z novo podobo Mestna tržnica Celje postaja privlačen in z ostalim mestnim

dogajanjem trdno povezan prostor ter pomembno zbirališče prebivalcev mesta,

okoličanov in turistov. Zasnova novega objekta je začrtana na prostoru obstoječe

tržnice v samem centru starega mestnega jedra, kjer je bilo nekdaj severno

srednjeveško obzidje mesta. Gre za območje, kjer so se od 13. stoletja dalje

razprostirali samostanski vrtovi-območje, ki v srednjem veku ni bilo gosto

pozidano. Branjevcem je na voljo 198 prodajnih mest na 18 zunanjih stojnicah pod

nadstreškom, ostalim prodajalcem pa 68 prodajnih mest na 30 zunanjih stojnicah,

18 zaprtih neogrevanih stojnic, 6 zaprtih ogrevanih stojnic in 3 lokali v steklenem

objektu. Na odprtem delu tržnice je ekološka tržnica, kjer prodajajo le pridelovalci s

certifikatom ekološko pridelane hrane, v zaprtih stojnicah pa ponujajo tudi ekološko

pridelano meso, mesne izdelke, jajca in piščance. Na območju ekološke tržnice

deluje tudi mlekomat z ekološko pridelanim mlekom.

Pot iz tržnice traja 2 minuti, predstavitev 5 minut.

3.9 STANETOVA ULICA (Slika št. 12 v dodatku)

Včasih so skozi Celje potekale štiri glavne ceste in sicer po Linhartovi, Prešernovi,

Gosposki in Na okopih. Rimljani so imeli na južni strani 2 nekropoli, tukaj na severni

pa so odkrili dvoje term, kar so našli ob zadnjih gradnjah.

Pot iz Stanetove do krstilnice traja 2 minuti, predstavitev 5 minut.

3.10 STAROKRŠČANSKA KRSTILNICA (Slika št. 13 v dodatku)

V Gubčevi ulici stoji starokrščanska krstilnica z osmerokotnim krstnim bazenom,

zgrajena ob koncu 4. ali v začetku 5. stoletja. V bazen, obložen z marmornimi

ploščami, vodita z dveh strani po dve stopnici. V tem delu mesta je verjetno obstajal

velik cerkveni kompleks, kateremu je krstilnica pripadala. Starokrščanska krstilnica z

osmerokotnim krstilnim bazenom sodi med redke dokazane starokrščanske

elemente poznoantičnih mestnih jeder v Sloveniji.

S t r a n | 14

4. PONUDBA DODATNIH OGLEDOV IN GOSTINSKIH PONUDB

1. Restavracija in pizzeria Koper: Ponujajo pizze, testenine, rižote, lazanje,

pečene jedi, solate… Imajo letni vrt in dovolj prostora za skupine in posameznike.

Ponujajo nam tudi dostavo na dom. Od ponedeljka do četrtka obratuje od 10. do 22.

ure, ob petkih od 10. do 24. ure, ob sobotah od 11. do 24. ure in ob nedeljah od 12.

do 22. ure.

2. Razstava mesto pod mestom v Knežjem dvorcu: Razstavo si lahko od

marca do oktobra pogledate ob vseh dnevih od torka do nedelje od 10. do 18. ure,

ob ponedeljkih in praznikih pa je zaprto.

S t r a n | 15

3. Muzej novejše zgodovine: Ponujajo nam več razstav (Hermanov brlog,

Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka), odprti pa so od torka do petka od 9. do 17.

ure, ob sobotah od 9. Do 13 ure in ob nedeljah od 14. do 18. ure.

4. Stari grad Celje: Ponuja nam ogled gradu in sicer z vstopnino za odrasle 2

€, otroci do 6. leta brezplačno, šolske skupine 1€/osebo ponuja pa nam tudi letno

vstopnico za 10 €. Ponujajo nam tudi vodene oglede. Maja delujejo od 9. ure do 20.

ure, junija pa od 9. do 21. ure.

5. Hotel Evropa: V pritličju se nahaja A La Carte restavracija, ki bo po vaši

želji izbrala jedilnik za svečane sprejeme, priložnostna kosila in večerje, poročna

slavja, obletnice, poslovne zaključke… Vsak dan od 11. ure nam ponujajo pestro

izbiro dnevno pripravljenih kosil. Imajo dovolj prostora za skupine in posameznike.

Od ponedeljka do sobote deluje od 7. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8.

do 21. ure. Hotel nam ponuja tudi najem različnih sejnih in kongresnih sob. Govorijo

tudi druge tuje jezike kot so angleščina, nemščina in italijanščina.

4. CENA STORITVE TURISTIČNEGA VODENJA

- Glede na direkten najem turističnega vodnika

Št. oseb/ trajanje vodenja 60 min 120 min

Do 30 oseb 15€ /osebo 30€ /osebo

Nad 30 oseb 12€ /osebo 25€ /osebo

- Glede na indirekten najem turističnega vodnika

Št. Oseb/ trajanje vodenja 60 min 120 min

Do 30 oseb 20€ /osebo 35€ /osebo

Nad 30 oseb 17€ /oseb 30€ /osebo

5. DODATKI

FOTOGRAFIJE:

S t r a n | 16

Slika 1: Grb mestne občine Celje, vir: Google Slika 1A: Arheolog pri delu , vir: VL

Slika 2: Železnica Celje, vir: Celje.info Slika 3: Hotel Evropa in kip Alme Karlin,

vir: Google vir: Google

Slika 4: Celjski dom, vir: Antonio Šiber Slika 5: Vodni stolp Celje, vir: Google

S t r a n | 17

Slika 6: Cerkev sv. Danijela, vir: Google Slika 7: Savinja in okolica, vir: Google

Slika 8: Stara grofija, vir: Google Slika 9: Gosposka ulica leta 1900, vir: Google

Slika 10: Prešernova ulica, vir: Google Slika 11: Mestna tržnica v Celju, vir: Celje.info

S t r a n | 18

Slika 12: Stanetova ulica, vir: Google Slika 13: Starokrščanska Krstilnica, vir: Celje.info

UČNI LIST CELJE

Celje je ___ največje mesto v Sloveniji s približno _________ prebivalci. Nahaja se na sotočju

rek _________ in _________. Mestna občina Celje je mestne pravice dobila 11. _______ leta

_______.

1. KREKOV TRG

Krekov trg je nastal za območjem nekdanjega obzidja leta ________, ko je bila skozi

Celje speljana

___________ železnica. Celjski dom je bil zgrajen leta _______ po načrtih nemškega

arhitekta Petra Branda. Hotel Evropa je eden naj______ hotelov v Celju in ima ______

zvezdice.

2. VODNI STOLP

Obzidje je bilo narejeno iz _______________. Merilo je _________________ m, na

vsake _____________ m pa je stal obrambni stolp.

3. SLOMŠKOV IN GLAVNI TRG

Kakšne oblike je glavni trg?

- okrogle

- lijakaste

-kvadratne

Kateri svetniki stojijo pod kipom Marije?

- kipi sv. Miklavža, sv. Petra in sv. Luka

- kipi Hermana 1., 2. in Ulrika 2.

- kipi sv. Roka, sv. Jožefa in sv. Florjana

Naštej tri arheološke najdbe, ki so jih arheologi letos našli na tem trgu!

__________________________________________________________________________.

S t r a n | 19

Na prvotni stavbi lekarne v Celju se nahajata bakroreza:

- Meduze in Zeusa

- Friderika 2. in Veronike Deseniške

-Hipokrata in Higije

4. SAVINJSKO NABREŽJE

Kdo je bil zadnji Celjski grof?

_______________________________________.

Kateri spomenik stoji na Savinjskem nabrežju in kdo ga je postavil?

_______________________________________.

Kako se imenuje muzej na prostem?

_______________________________________.

5. MUZEJSKI TRG

Kaj je glavna značilnost Celjskega stropa?

_______________________________________.

Kako se imenuje avtomat za vračanje knjig?

_______________________________________.

V čem sta bili povezani nižja gimnazija v Celju in vlada na Dunaju?

________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________.

6. GOSPOSKA ULICA

Naštej tri obrti, ki se nahajajo na Gosposki ulici?

________________________________________________________.

Kaj so cehi?

________________________________________________________.

7. TRŽNICA

Naštej tri ustanove, ki obdajajo Celjsko tržnico!

_______________________________________________________________________.

S t r a n | 20

8. PREŠERNOVA ULICA

Kaj pomeni zvezda na Prešernovi (legenda)?

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________.

Kako se imenuje rimska cesta, ki prečka Prešernovo ulico?

______________________________________________________________________.

Lepo druženje s Celjem Vam želim

LUKA GOŠEK, 1.B GTT-TT-EGD