MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BRIO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

REFORMIRANO GIMNAZISKO OBRAZOVANIE

NASTAVNA PROGRAMA PO

MAKEDONSKI JAZIK I LITERATURA

ZA II GODINA

Skopje, 2002 godina

1

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI 1.1. Naziv na nastavniot predmet: makedonski jazik i literatura 1.2. Vid na sredno obrazovanie: gimnazisko

1.3. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet: vtora godina

1.4. Broj na ~asovi na nastavniot predmet:

• Broj na ~asovi nedelno: 4 ~asa • Broj na ~asovi godi{no: 144 ~asa

1.5. Status na nastavniot predmet: zadol`itelen 2. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET 2.1. Op{ti celi

U~enicite gi pro{iruvaat i prodlabo~uvaat znaewata od oblasta na makedonskiot jazik i od makedonskata i svetskata literatura kako osnova na idniot intelektualec koj, opredeluvaj}i se za razli~ni idni profesii, }e go ima optimumot znaewa i sposobnosti od oblasta na jazikot i literaturata za da bide sposoben za logi~ko mislewe, korektna komunikacija vo usna i pi{ana forma, kako i za samostojno pi{uvawe na organiziran tekst od opredelena oblast. Ovaa osnova {to ja dava predmetot ima preduslovi za solidna specijalizirana nadgradba na site filolo{ki grupi.

2

Programata da im pomogne na u~enicite da mo`at :

• da gi koristat normite i go usvojuvaat kodot na makedonskiot standarden jazik i negovite funkcionalni stilovi;

• da gi razbiraat i da gi upotrebuvaat funkciite na jazikot kako najsovr{eno sredstvo za komunikacija vo literaturata, kulturata i naukata;

• da umeat samostojno usno i pismeno da gi izrazuvaat svoite znaewa, ~uvstva, misli, stavovi i sfa}awa; • da sozdavaat navika, po pat na avtomatizam, da gi po~ituvaat normite na makedonskiot standarden jazik vo

sopstvenoto izrazuvawe i da gi sogleduvaat i korigiraat kaj drugite; • da ja razvivaat i zacvrstuvaat svesta za zna~eweto na makedonskiot standarden jazik kako osnoven, klu~en

beleg na nacionalniot identitet i pripadnost na makedonskata jazi~na zaednica; • da usvojuvaat pozitivni znaewa od teorijata i istorijata na literaturata (termini, poimi, fakti, teorii),

kako i metodolo{ki i vrednosni znaewa (analiti~ko-interpretativni), so {to }e bidat sposobni i }e umeat samostojno, tvore~ki da komuniciraat so literaturnite dela od makedonskata i svetskata literatura;

• da umeat svoite jazi~no-literaturni i op{tokomunikaciski znaewa, umeewa i sposobnosti da gi koristat za do`ivuvawe, razbirawe i kriti~ki odnos kon mediumite (teatarot, filmot, pe~atenite i elektronskite mediumi);

• da usvojuvaat aksiolo{ki (estetski, eti~ki) sistemi kompatibilni so fundamentalnite vrednosti na demokratskoto op{testvo;

• da gi razvivaat svoite emocionalni i intelektualni sposobnosti i umeewa (emocionalna zrelost, intelektualna zrelost);

• da razvivaat i usvojuvaat op{testveno prifatlivi karakterni osobini i modeli na odnesuvawe (socijalna zrelost).

3

1.6. Posebni celi Po realizacijata na nastavnata programa u~enikot }e mo`e:

• da go objasni predmetot na prou~uvawe na morfologijata i morfosintaksata; • da mo`e da gi kategorizira zborovite vo zborovni grupi; • da ja znae funkcijata na zborovite od morfolo{ki i morfosintaksi~ki aspekt; • da gi razlikuva oddelnite vidovi na zborovi i da ja znae nivnata funkcija vo ra~enicata; • da gi razlikuva formite na glagolot po sostav, vreme, na~in; • da mo`e da gi primeni steknatite znaewa od morfologijata i morfosintaksata vo usnoto i pismenoto izrazuvawe.

3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA

Za uspe{no sledewe na nastavata po ovoj predmet i za realizirawe na navedenite celi neophodno e u~enicite solidno da gi usvoile nastavnite sodr`ini od I godina i da imaat osnovni predznaewa za nastavnite sodr`ini steknati vo osnovnoto obrazovanie.

4. OBRAZOVEN PROCES

Obrazovniot proces e struktura vo koja ramnopravno u~estvuvaat podra~jata Jazik (72 ~asa ) i Literatura (72 ~asa), zastapeni so ednakov broj ~asovi, ~ii sodr`ini se realiziraat kako neraskinlivo edinstvo. Ova proizleguva od zaedni~kite funkcionalni i didakti~ko-metodski celi (jazi~no-perceptivnite i literaturno-perceptivnite sposobnosti i umeewa na u~enicite, izraznite sposobnosti i umeewa na u~enicite povrzani so recepcijata i kreacijata na najrazli~ni vidovi tekstovi, jazikot kako osnova na literaturata i literaturata kako najslo`en jazi~en kod).

4.1. Oblasti i sodr`ini Jazik: Istorija na jazikot, Morfologija , Morfosintaksa , Leksikologija i leksikografija Literatura: Renesansa ,Bbarok, Klasicizam, Prosvetitelstvo

4

4.2. Struktuirawe na sodr`inite za u~ewe za vtora godina PROGRAMSKO PODRA^JE : JAZIK (72 ~asa)

Sodr`ini

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u sodr`inite i me|u

predmetite Nauka za jazikot Naukata za jazikot Predmet i zada~i na naukata za jazikot Lingvistikata i drugite nauki

U~enikot: - da ja definira lingvistikata kako nauka koja go prou~uva jazikot, struk-turata, funkcioniraweto i metodite na prou~uvawe na golemiot broj na jazici na razli~ni narodi vo svetot; -da ja sporeduva vrskata na lingvisti-kata so drugite nauki kaj koi predmet na interesirawe e komunikacijata.

Ve`bi: stari rakopisi, sporeduva-we na jazikot vo niv, negovata forma i sodr`ina, sporedbeno izdvojuvawe na starite i sovremenite jazici. Ve`bi: tekstovi so primeri od razli~ni vrski na lingvistikata so drugite nauki.

So stranskite jazici, so filologijata. So site nauki ~ij pred-met na prou~uvawe e ~ovekot, komunikacija-ta (antropologija, bio-logija, psihologija, logika, sociologija, istorija,etnologija).

Istoriski razvoj Makedonskiot jazik kako balkanski jazik Makedonskiot jazik od XIV do XVIII vek Funkciite na makedonskiot naroden jazik Jazikot na damaskinite Makedonskiot jazik vo prvata polovina na XIX vek Pogledite na makedonskiot ja-zik na K.Pej~inovi}, T. Sinait-ski, J. Kr~oski i J. H. Xinot

- Gi sporeduva procesite vo razvojot na makedonskiot jazik vo odnos na drugite balkanski jazici; - gi nabrojuva funkciite na narodniot jazik; - go razlikuva standardniot od nestandardniot makedonski jazik; - ja objasnuva ulogata na damaskinite; - gi sporeduva pogledite i stavovite za jazikot na K. Pej~inovi}, J. Kr~ov-ski, T. Sinaitski i J. H. Xinot.

Ve`bi: tekstovi od razli~ni slovenski jazici (dijalektni teks-tovi); zvu~ni zapisi na razli~ni balkanski jazici. Ve`bi: spomenici od XIV vek – Svodnata gramota na Zograf i Kalimanovata, tekstovi od narodniot jazik, ilustracii i faksimili od ovoj period. Debata: makedonskiot jazik nasprema balkanskite jazici. Tekstovi i prepiski od ovoj period(crkovnoslovenski naspre-ma narodniot jazik). Debata za pogledite i stavovite na K. Pej~inovi}, J. Kr~ovski, T. Sinaitski i J. H. Xinot.

So jazicite od Balkanskiot Poluostrov. So istorijata, umetnosta, muzi~kata.

5

1 2 3 4 Morfologija i morfosintaksa Morfologijata kako del od gramatikata Poim za morfema. Vidovi morfemi Zboroforma Zborovni grupi i podgrupi (od morfolo{ki, leksi~ko-seman-ti~ki i sintaksi~ki pristap)

- Da gi definira morfologijata kako nauka za jazikot {to gi prou~uva formite na zborovite, pravilata za nivnoto gradewe i gramati~ko zna~ewe, i morfosintaksata kako nauka {to se zanimava so upotrebata na zborovite vo re~enicata. - da gi primenuva priznacite {to se zna~ajni za grupirawe na zborovite vo grupi: semanti~ka, morfolo{ka i sintaksi~ka.

Ve`bi: usni i pismeni, u~enicite da go izdvojat op{tiot del od zavr{etokot. Ve`bi za pripadnosta na eden zbor vo nekoja zborovna grupa so klasificirawe spored site tri pristapi.

So stranskite jazici so istaknuvawe na va`nos-ta na ovie disciplini i nivnata povrzanost so fonetikata, sintaksata i leksikologijata. So site stranski jazici se potencira zna~eweto na nacional-niot jazik. So sekoj jazik ~ij re~nik e sostaven od golem broj na zborovi.

Imenki Klasifikacija na imenkite Gramati~ki kategorii na imenkite: rodot, brojot (vidovi mno`ina), opredelenost Vokativnata forma na imenkite Zboroobrazuvawe na imenkite Funkcii na imenkite vo re~enicata

- Da gi koristi funkciite na imenkite vo usnoto, pismenoto i drug vid na op{tewe; - da gi razlikuva kategoriite kaj imenkite, belezite na rodot, liceto i brojot; so istaknuvawe na isklu~ocite; - da gi identifikuva i razlikuva sredstvata za izrazuvawe na kategorijata opredelenost; - ja definira slu`bata na imenkite vo re~enicatai pravilno da gi opredeluva ~lenovite vo re~enicata .

Ve`bi za opredeluvawe na funkciite na imenkite vo usnoto i pismenoto izrazuvawe; funkcionalni ve`bi za opredeluvawe na gramati~kite kategorii na imenkata; kontrastivni ve`bi od site slu~ai koga imenkata }e se sretne vo re~ta, nejzinata forma i svrza-nosta so drugi zborovni grupi, ve`bi za imenkata vo re~enicata kako: samostojna, da zavisi od glagolot i da zavisi od druga imenka.

Kontrastivno so stranskite jazici.

6

1 2 3 4 Pridavki Podelba na pridavkite Gramati~ki kategorii Funkcii na pridavkite Zboroobrazuvawe na pridavkite Broevi Gramati~ka karakteristika Broevi za odredena i za pribli`na brojnost

- Ja kategorizira podelbata na pridavkite na opisni, odnosni, brojni i zamenski; - da gi razlikuva kategoriite na pridavkite: rod, broj, opredelenost, stepen i znae pravilno da gi menuva spored niv. - Gi identifikuva i gi razlikuva katego-riite na broevite: rod, broj, oprede-lenost; - da gi klasificira brojnite formi za lica i pribli`na brojnost.

Ve`bi za upotreba i razlikuvawe na pridavkite i nivnite svojstva.

Ve`bi za identifikacija na broevite vo tekst i za iska`uvawe na pribli`na brojnost.

Zamenki Zamenki spored zna~eweto i funkcijata Zamenkite vo re~enicata

- Da gi razlikuva karakteristikite na li~nopredmetnite, pra{alnite, odnosnite, neopredelenite, op{tite, odre~nite zamenki vo tekstot; - da gi razlikuva pokaznite zamenki.

Ve`bi: {ema za opredeluvawe i razlikuvawe na formite na zamenkite i nivno opredeluvawe. Opi{uvawe i upotreba na gramati~kite kategorii kaj li~nite zamenki, upotreba na obmisleni i specijalno kombinirani ve`bi za razgrani~uvawe na relativnosta i pra{alnosta, a osobeno koga istite formi se upotrebuvaat kako relativni svrznici.

7

1 2 3 4 Glagoli Gramati~ki kategorii na glagolot (vreme, na~in, lice, vid, preodnost, broj, zalog) Dijateza Klasifikacija na glagolite (grupi i podgrupi)

- Da gi razlikuva kategoriite vreme, na~in, lice, vid, preodnost i broj; - da kreira modeli na glagolski formi po sostav i istite da se definiraat i povrzuvaat; - da gi kategorizira i menuva glagolite spored trite glagolski grupi.

Ve`bi za primena i sporeduvawe na glagolot so drugi zborovi vo razni kontekstualni i re~evi uslovi. Ve`bi so dadeni konkretni primeri so pravilen uvid vo slo`eniot morfolo{ki sostav na mnogubrojnite glagolski formi i upotreba na glagolite vo re~enicata. Ve`bi so cel u~enikot da vr{i kategorizacija na glagoli {to ozna~uvaat sega{nost, svr{enost, nesvr{enost, povtorlivost i opredelenost.

Formite na glagolot Prosti glagolski formi Sega{no vreme Minato opredeleno nesvr{eno Minato opredeleno svr{eno Zapoveden na~in ( zna~ewe i upotreba)

- Da razlikuva oddelni glagolski formi i soznanieto za prostite i slo`enite glagolski formi; - da kategorizira sega{nost i minatost vo vrskata na glagolskoto dejstvo, kako i nivnata opredelenost i na~in; - da gi razlikuva prostite od slo`enite glagolski formi i formite na minatost i idnost.

Ve`bi so upotreba na sega{nost, minatost, opredelenost i na~inot.

8

1 2 3 4 Neli~ni glagolski formi Glagolska l-forma Glagolska pridavka Glagolska imenka Glagolski prilog

- Da ja konstruira glagolskatal-forma; - da gi razlikuva formite i da gi znae karakteristikite na glagolskata pridavka; - da obrazuva i da ja primenuva glagolskata imenka; - da gi prepoznava formite na glagolskiot prilog i prakti~no go primenuva.

Ve`bi so primeri za oddelnite glagolski formi so pokarakteris-ti~ni osobenosti i slu~ai karakteristi~ni na na{iot jazik vo glagolskiot sistem, so trans-formacija na ovie formi da se identifikuvaat vo tekst.

Slo`eni glagolski formi Minato neopredeleno svr{eno i nesvr{eno vreme Predminato vreme Idno vreme Minato idno vreme Idno-preka`ano vreme Mo`en na~in Glagolski konstrukcii so SUM i IMA Zboroobrazuvawe na glagolite

- Da gi klasificira slo`enite glagolski formi; - da go razlikuva minatoto neoprede-leno svr{eno od nesvr{eno vreme; -da gi primenuva formite na predminato vreme; - da gi primenuva formite na idnoto vreme, minato idno vreme i idno-preka`ano vreme; - da gi primenuva formite za mo`en na~in; - da pravi konstrukcii so SUM i IMA;

Leksikolo{ki i morfolo{ki ve`bi za zborovite kako forma so sistem na gradewe na glagolski formi (prosti i slo`eni glagolski formi); ve`bi za opredeluvawe na ovie vidovi glagolski formi na izbrani ili podgotveni tekstovi; Ve`bi so upotreba na slo`eni glagolski formi, osnovnoto zna~ewe, kako i drugite zna~ewa nadvor od osnovnoto i upotreba na konstrukciite IMA i SUM.

9

1 2 3 4 Prilozi Poteklo, obrazuvawe, podelba i funkcii

- Da gi razlikuva prilozite od drugite vidovi na zborovi i da sfa}a za neizmenlivata forma; - da ja sporeduva funkcijata na prilozite vo re~enicata; - da gi selektira prilozite {to se stepenuvani.

Ve`bi za podelba na prilozite, so neophodno zadr`uvawe na sli~nosta na prilogot so pridavkata i razlikite me|u niv. Ve`bi za stepenuvawe na prilozite. Ve`bi vo otkrivawe na namerno napraveni gre{ki.

Predlozi

- Da ja definira funkcijata na predlozite vo re~enicata.

Ve`bi za pravilno akcentirawe so cel u~enicite da sfatat koga predlozite se slu`beni zborovi {to gi izrazuvaat odnosite me|u imenskite zborovi vo re~enicata i odnosite na glagolskoto dejstvo sprema negovite dopolnenija.

Svrznici i svrzuva~ki zborovi

- Da gi upotrebuva svrznicite za povrzuvawe na oddelni zborovi vo ramkite na edna re~enica ili re~enici vo slo`ena re~enica- priredeno i podredeno.

Pismeni ve`bi od pravopis i razvitok na re~ta so posebno vnimanie na slo`enite svrznici , udvoeniot svrznik, svrznicite {to proizleguvaat od prilozi, zamenki i slo`eni svrznici {to nastanuvaat koga kon svrznikot se dodava predlog ili prilog.

^esti~ki - Da gi definira funkciite na ~esti~kite.

Ve`bi za pravilno usvojuvawe na ~esticite, izvicite i modalnite

Izvici - Da gi razlikuva izvicite spored svoeto zna~ewe i slu`bata vo ra~enicata.

zborovi.

Modalni zborovi - Da ja objasnuva funkcijata na modalnite zborovi.

10

1 2 3 4 Leksikologija Poim za zborot Osnovni tipovi leksi~ki zna~ewa na zborovite Ra~ni~kiot (zboroven) sostav na makedonskiot jazik Leksikata spored procesot na obnovuvawe Leksikata spored potekloto na zborovite Leksikata spored formata i spored sferata na upotreba Leksikata spored stepenot na upotreba

- Da ja definira leksikologijata kako nauka {to go prou~uva zborot kako element na leksi~kiot sistem, nego-vata smislovna strana, vrskite i odnosite so drugite zborovi, potekloto, zastapenosta, upotrebata, stilska iskoristenost; - da gi primenuva zborovite so krajna to~nost za nivnotot zna~ewe; - da gi klasificira soodvetnite zborovi i izrazi vo dadena situacija; - da gi upotrebuva oddelni grupi zborovi vo oddelni sferi na ~ovekovoto op{tewe, zborovi so {iroka op{ta upotreba i zborovi {to im se svojstveni na oddelni stilovi.

Ve`bi: usni i pismeni za pra{a-wa za klasifikacija i grupirawe na zborovite od razli~ni aspekti i me|usebnite vrski na zborovite i so razvitokot na leksikata vo celina. Ve`bi za polesno sovladuvawe i usvojuvawe na re~ni~koto bogatstvo so novi poimi, zborovi, obnovuvawe na leksi~kiot fond. Ve`bi za upotreba na osnovniot zboroven sostav vo razli~ni sferi za razgrani~uvawe na leksikata na jazikot: usno i pismeno (nau~en, administrativen publicisti~ki, umetni~kolitera-turen, razgovoren).

So stranskite jazici, sociologijata, psiholo-gijata, ekonomijata, pravoto, politikata. So site jazici ~ij re~ni~ki sostav e golem, so potencirawe na zna~eweto na nacio-nalniot jazik. So pove}e poddiscipli-ni (semantika, etimolo-gija, leksikografija, frazeologija i dr.)

Leksikografija Poim i predmet na leksikografijata Osnovni tipovi na re~nici (lingvisti~ki i enciklopediski re~nici)

- Da ja definira leksikografijata kako nauka koja se zanimava so prin-cipite za sostavuvawe na re~nici i nivnoto prakti~no izveduvawe; - da sobira, tolkuva i sreduva zborovi so zna~enskata struktura na zborovnite edinici, nivnoto funkcionirawe vo iskazot; - da se slu`i so razni vidovi re~nici.

Ve`bi svrzani so zna~eweto i strukturata na zborovite-zborov-nite edinici, nivnoto funkcionirawe vo iskazot. Ve`bi za izdeluvawe na tipovite na re~nici za da se sfatat razli-kite i sli~nostite (ednojazi~ni, dvojazi~ni) i kategorizacija po obem.

11

PROGRAMSKO PODRA^JE: LITERATURA (72 ~asa) Renesansa Predrenesansa, humanizam i renesansa

U~enikot da gi sfa}a, vo nivnata po-vrzanost, op{testveno-ekonomskite promeni koi uslovuvaat promeni vo umetnosta; - da gi usvojuva belezite na renesan-sata vo umetnosta, op{to, i vo lite-raturata, oddelno.

Vizuelen materijal – fotogra-fii za ilustracija na arhitek-turata vo renesansata; repro-dukcii od najpoznatite rene-sansni umetnici.

So istorijata, likovnite umetnosti i so muzi~kata umetnost.

Dante Aligeri „Bo`estvena komedija“ (izbor)

- Da gi usvojuva osnovnite bio-bib-liografski podatoci za Dante Ali-geri; - da ja otkriva strukturata na epot na Dante; - da ja razbira vrskata na srednove-kovnata i renesansnata poetika vo ova delo.

Tekstovi od Dante Aligeri; fotografii i faksimili; {e-mi na kompozicija na `ivotot po smrtta spored hristijansko-to veruvawe i spored viduva-weto na Dante.

So istorijata i so istorijata na religijata; so likovnite umetnosti.

Fran~esko Petrarka „Kanconier“ (izbor)

- Da ja razbira ulogata na Petrarka vo istorijata na svetskata poezija; - da gi sogleduva belezite na nego-vata poezija vrz primeri od „Kan-conierot“; - da gi usvojuva belezite na petrar-kisti~kiot sonet.

Tekstovi od „Kanconierot“ od razli~nite zastapeni `anro-vi; ve`bi za prepoznavawe na `anrovite.

So likovnite umetnosti.

Xovani Boka~o „Dekameron“ (izbor)

- Da ja razbere ulogata na Boka~o vo istorijata na svetskiot raskaz (nove-la); - da ja sogleduva strukturata na „De-kameron“ (raska`uvawe vo ramka); - samostojno da gi prepoznava belezi-te na renesansniot mirogled vo teks-tovite na „Dekameron“

Tekstovi od „Dekameron“; ve`-bi za sogleduvawe na motivot vo novelata i za prepoznavawe na raska`uvaweto vo ramka ti-pi~no za ova delo na Boka~o; ve`bi za sogleduvawe na re-nesansniot duh na tekstovite.

So istorijata, likovnite umetnosti, so istorija na filosofijata.

12

Drugi pretstavnici na itali-janskata i na evropskite renesansni literaturi

- Da gi reproducira osnovnite in-formacii za belezite na drugite renesansni avtori (Lodoviko Ari-osto, Torkvato Taso, Makjaveli, Fransoa Vijon, Fransoa Rable, Luis de Kamoen{).

„Avtobiografijata“ na Prli-~ev vo vrska so negoviot obid za prevod na Ariosto; pesni od Vijon, izvadoci od „Gargantua i Pantagruel“ na Rable, izva-doci od „Vladetelot“ na Ma-kijaveli.

Istorija, istorija na filosofijata.

Renesansata vo [panija Migel de Servantes „Don Kihot“

- Da gi usvojuva belezite na renesan-snata {panska literatura; - da gi komentira osnovnite po-datoci za `ivotot i deloto na Servantes i da gi prepoznava renesansite (i baroknite) elementi vo negovite tekstovi; - da gi znae i drugite pretstavnici na {panskata renesansa vo pregled (Gongora, Pedro Kalderon, Lope de Vega).

Interpretacija na „Don Ki-hot“. Rabota so delovi od teks-tovite so ve`bi za prepoznava-we na baroknite i renesansni-te belezi; primeri od litera-turata na drugite avtori; vizu-elen materijal

Istorija, istorija na crkva-ta (inkvizicija).

Vilijam [ekspir „Hamlet“ „Son na letnata no}“

- Da gi reproducira osnovnite podatoci za angliskata literatura vo renesansata; - da gi komentira najva`nite po-datoci za `ivotot i za deloto na Vilijam [ekspir; - da gi sporeduva belizite na [eks-pirovata tragedija so anti~kata tra-gedija; - da gi opi{uva razlikite me|u tra-gediite i komediite na [ekspir; - da ja objasnuva razlikata me|u [ek spiroviot i sonetot na Petrarka.

Interpretacija na tekstovite i vizuelen materijal kako ilustracija za tvore{tvoto na [ekspir; ve`bi so ~itawe po ulogi i komentar na belezite na renesansata vo [ekspirovi-te tekstovi kako i obid da se pronajdat vrskite so anti~ki-te tekstovi; tekstovi od drugi-te pretstavnici na angliskata renesansa: izvadoci od Milto-noviot „Izguben raj“ i oddelni pesni od drugite avtori i dr.

So istorijata, so likovnite i so muzi~kata umetnost.

13

Barok – Da gi reproducira belezite na barokot vo umetnosta, voop{to, i vo literaturata.

Vizuelen materijal za ilus-tracija na belezite na barok-nata arhitektura i na drugite umetnosti.

So istorijata, so likovnite i so muzi~kata umetnost.

Klasicizam Pretstavnici na klasicizmot

– Da gi komentira op{testveno-eko-nomskite uslovi vo koi se javuva kla-sicizmot; – da gi prepoznava belezite na klasi-cizmot vo pro~itan tekst; – da ja komentira vrskata na klasi-cisti~kata poetika so anti~kata; – da gi reproducira imiwata i os-novnite dela na najva`nite pret-stavnici na evropskiot klasicizam.

Vizuelen materijal za islus-tracija na arhitekturata i drugite umetnosti vo periodot na klasicizmot; tekstovi – iz-vadoci od „Poetskata umet-nost“ na Nikola Boalo; razgo-vor za delata na Defo i na Svift od prethodnite etapi na obrazovanieto.

So istorijata, so istorija na umetnosta, so muzikata i likovnite umetnosti; vnat-re{na korelacija so istori-jata na literaturata (vrski so anti~kata literatura).

Pjer Kornej „Sid“

– Da gi prepoznava klasicisti~kite belezi na „Sid“; – da gi komentira vrskite na klasi-cisti~kata tragedija so anti~kata; – da go sporeduva tragi~noto i melo-dramskoto vo „Sid“.

Interpretacija na „Sid“. Ilu-strirawe na tragi~niot kon-flikt i otkrivawe na melo-dramskoto (sre}en kraj).

So istorijata, so umetnostite. Vnatre{na korelacija.

@an Molier „Tartif“

– Da gi komentira osnovnite podato-ci za `ivotot i deloto na Molier; – da gi prepoznava klasicisti~kite crti vo komedijata na Molier.

Vizuelen materijal i tekstovi od Molier.

So istorijata i vnatre{na korelacija so istorijata na umetnosta – sporedba so an-ti~kata komedija.

Lafonten „Basni“

– Da gi komentira basnite kako `anr (predznaewa za alegorijata i basna-ta); – da gi sporeduva basnite so t.n. „visoki `anrovi“; – da go argumentira zna~eweto na basnata vo istoriska smisla.

Tekstovi i fotografii za ilustracija.

Vnatre{na korelacija so istorijata na literaturata i so teorijata na literaturata.

14

Prosvetitelstvo – Da gi komentira op{testveno-eko-nomskite uslovi za pojava na prosve-titelstvoto vo Evropa; – da reproducira osnovni znaewa za pretstavnicite na prosvetitel-stvoto (Monteskje, Volter, en-ciklopedistite – Didro, Ruso; Le-sing, Obradovi}).

Tekstovi i vizuelen materijal. Istorija, so drugite predme-ti koi opi{uvaat razli~ni nau~ni disciplini.

Prosvetitelstvoto vo Makedonija Joakim Kr~ovski Kiril Pej~inovi}

– Da go argumentira kontekstot vo koj se pojavuva prosvetitelstvoto vo Makedonija; – da gi komentira i sporeduva osnov-nite podatoci za `ivotot i deloto na Kr~ovski i na Pej~inovi} povrzani so istoriskiot kontekst.

Tekstovi – izvadoci od delata na Kr~ovski i Pej~inovi}; epitafot na Pej~inovi}; vizu-elen materijal – fotografii i faksimili.

So istorijata, so istorijata na jazikot.

Pe~atnicite vo Makedonija – Da gi reproducira osnovnite fakti za makedonskite pe~atnici na Teodosija Sinaitski, daskal Kam~e, Kirijak Dr`ilovi}.

Faksimili i verbalen isto-riski materijal za ilustracija na ovoj period od istorijata na Makedonija.

So istorijata i so likovnite umetnosti.

Teodosija Sinaitski „Predislovie“

– Da gi sporeduva ideite na Sinaitski so progresivnite idei na evropskoto prosvetitelstvo; – da gi prepoznava i komentira naci-onalnite avtenti~ni stavovi na Si-naitski usloveni od makedonskite okolnosti.

„Predislovieto“ na Teodosija Sinaitski izvadoci od drugi tekstovi. Interpretacija na ideite na tekstot.

So istorijata i so istorijata na jazikot.

15

Jordan Haxi Konstantinov – Xinot

– Da gi komentira osnovnite bio-biliografski podatoci za Xinot; – da ja argumentira negovata osnovo-polo`ni~ka uloga vo dramata i tea-tarot vo Makedonija; – kriti~ki da gi sogleduva estetskite vrednosti na delata i da ja komentira kni`evno-istoriskata va`nost na delata.

Izvadoci od dramskite i od drugite tvorbi na Xinot. Verbalen materijal za negovoto tvore{tvo.

So istorijata i vnatre{na korelacija – so istorijata na jazikot, istorijata na lite-raturata.

Makedonska narodna literatura Podelbi na narodnata literatura Epski vidovi (vo stih i vo proza) Ednostavni formi Lirski vidovi Lirsko-epski vidovi: balada, romansa

– Da gi rezimira predznaewata za na-rodnata literatura; – da ja definira narodnata literatura kako oddelna umetnost i vo odnos na avtorskata; – da ja klasifikacira narodnata literatura; – da gi sporeduva i interpretira oddelnite `anrovi od narodnata literatura; – da gi prepoznava univerzalnite belezi na `anrovite (lirskoto i epskoto oddelno i vo edinstvoto na lirsko-epskite `anrovi); – da gi primenuva teoriskite znaewa za tekstot vrz konkretni primeri.

Tekstovi. Zbornici na narod-ni umotvorbi (Miladinovci, [apkarev, Cepenkov; lokalni zbornici na sovremeni sobira-~i). Interpretacii na `anrovite. Proekti za sobirawe lokalni narodni umotvorbi. Diskusii za sporedbi na sovremenoto i klasi~noto narodno tvore{-tvo. Tekstovi od zbornicite. Sporedbi so sovremenite na-rodni umotvorbi.

So istorijata, etnografija-ta, so muzikata, so likovnite umetnosti. Vnatre{na kore-lacija so istorijata na jazi-kot, istorijata na literatu-rata.

16

4.3. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe Nastavnikot mo`e da gi primenuva site verificirani metodi vo soglasnost so definiranite celi. Mu se prepora~uva zasiluvawe na problemsko-tvore~kiot metodski sistem, analiti~ko-interpretativniot i, po mo`nost, korelacisko-integrativniot. Nastavnikot treba da inicira kompletno samostojna aktivnost na u~enicite, da gi vodi kon smislovno-receptivno i smislovno-aktivno u~ewe i postojano treba da gi korigira mehani~ko-receptivnoto i mehani~ko-aktivnoto u~ewe kako recidivi na prethodnite edukativni sistemi i tradicionalisti~kite nastavi, voop{to. AKTIVNOSTI NA NASTAVNIKOT Nastavnikot e odgovoren za organizacijata i realizacijata na nastavniot proces. Toj e zadol`en da ja isplanira nastavata globalno, tematski i operativno (fondot na ~asovite i nivnata raspredelba dozvoluva kreativnost i elasti~nost na nastavnikot vo realizacijata na celite). Nastavnikot e dol`en kontinuirano da se nadgraduva i da gi sledi novinite od sopstvenata stru~na oblast (lingvistika, nauka za literaturata, metodika), kako i da izgotvi instrumenti za vrednuvawe, pred s#, na sopstvenata rabota, po {to }e bide podgotven za ocenuvawe na znaewata na svoite u~enici. AKTIVNOSTI NA U^ENIKOT U~enikot treba da bide pottiknat na kontinuirano aktivno sledewe na nastavata so aktivno slu{awe koe podrazbira negova reakcija so soodvetno postaveni pra{awa, odgovori i komentari vo vrska so nastavnite sodr`ini. U~enikot treba so prethodna podgotovka da ja sledi nastavata. Nastavnikot go pottiknuva ~itaweto kako osnovna aktivnost za usvojuvawe novi sodr`ini, no i kako kriti~ko ~itawe pri koe u~enikot se obiduva svojot li~en stav da go izrazi, da go argumentira i da go brani so pomo{ na usvoenite alatki za deskripcija na tekst. U~enikot preku aktivnosta pi{uvawe usvojuva opredeleni znaewa, umeewa i sposobnosti, temelni za negoviot iden `ivot.

17

4.4. Organizacija i realizacija na nastavata • Vo vtora godina se rabotat ~etiri zadol`itelni pismeni raboti za koi se isplanirani po 12 nastavni ~asovi (za

tehni~ka podgotovka, izvedba i popravka). • Predmetot makedonski jazik i literatura podrazbira podelba na ~asovite za usvojuvawe novi nastavni sodr`ini od

oblasta na jazikot i literaturata, kako i edna tretina od ~asovite (20+20) za realizirawe na funcionalnite celi na obete podra~ja, so akcent vrz samostojnata rabota na u~enicite (koi gi podrazbiraat znaewata, umeewata i sposobnostite, definirani vo op{tite, funkcionalnite i vo oddelnite celi na podra~jata).

4.5. Nastavni sredstva i pomagala Realizacijata na Programata podrazbira solidna biblioteka, medioteka, grafi~ki pomagala, kompjuterska tehnika i sl. 4.4.1. Nastavni sredstva: spored Standardot za prostor, oprema i nastavni sredstva 4.4.2. U~ebnici i u~ebni pomagala za u~enicite: – u~ebnik po makedonski jazik – u~ebnik po literatura – izbor so zadol`itelni tekstovi 4.4.3. Dopolnitelna literatura za nastavnikot:

1. Bojkovska, Stojka; \urkova–Minova, Liljana; Pandev, Dimitar; Cvetkovski, @ivko, Makedonski jazik, Skopje 2000 2. Vidoevski, Koneski, Ugrinova-Skalovska, Pravopis na makedonskiot jazik 3. Re~nik na makedonskiot jazik (so srpskohrvatski tolkuvawa), Skopje 1986 4. Koneski, Kiril, Pravopisen re~nik, Skopje 1999 5. Minova-\urkova, Liljana, Sintaksa na makedonskiot standarden jazik, Skopje 2000

18

5. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE Vrednuvaweto na rezultatite e zadol`itelno i se odviva spored poznatite zakonski normi. Napreduvaweto i ocenuvaweto na u~enicite postojano se sledi i se vr{i kontinuirano vo tekot na nastavata, so obid na u~enicite ocenuvaweto da im ja poka`e realnata sostojba vo nivnite znaewa so {to }e se stimuliraat za nivno permanentno prodlabo~uvawe. Usniot instrumentarium se sostoi od odgovori na pra{awa, postavuvawe (u~eni~ki) pra{awa, samostojno izlo`uvawe na do`ivuvawa i sfa}awa, stavovi i sudovi. Pi{uvaniot instrumentarium }e pretpo~ita pismeni raboti, objektivni testovi na znaewa, testovi na sposobnosti, osobeno na samostojni u~eni~ki tekstovi (esej) vo koi u~enicite }e gi apliciraat nau~enite ne{ta niz sopstveniot, indivudualen izraz. Ocenuvaweto se vr{i po opredelena tema, vo tekot na trimese~jeto, polugodieto i na krajot na godinata. Za u~enicite koi poka`uvaat vonreden interes i uspeh zadol`itelno se organizira dodatna nastava. Za u~enicite koi ne gi usvojuvaat vo zadovolitelna mera znaewata, zadol`itelno se organizira dopolnitelna nastava. 6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVATA 6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite Pokraj uslovite propi{ani vo Zakonot za sredno obrazovanie nastavnikot kako: – predava~: soop{tuva informacii, formulira problemi, definira, soop{tuva, objasnuva, demonstrira, pravi vrski me|u poimite, go potencira va`noto i univerzalnoto; – organizator na nastavata: planira aktivnosti, postapki, formulira pra{awa, go opredeluva vremetraeweto na aktivnostite i dr.; – partner vo pedago{kata komunikacija: dava mislewe, inicira dijalog, motivira, pottiknuva, pofaluva, naso~uva diskusija, pravi korelacija so znaewata od oblasta na drugite predmeti; – ocenuva~: objektivno gi evaluira aktivnostite na u~enikot vo oblasta na znaeweto, kako i na odnesuvaweto na u~enikot.

19

6.2. Standardi za nastavniot kadar Studiski grupi na Filolo{ki (porano Filozofski) fakultet- nastavna nasoka:

1. Makedonski jazik i kni`evnost ili Makedonski jazik i makedonska kni`evnost – nastavna nasoka; ili Makedonski jazik, srpski jazik i kni`evnost – nastavna nasoka; 2. Makedonska kni`evnost i ju`noslovenski kni`evnosti so makedonski jazik kako vtor glaven predmet (porane{nata

grupa Istorija na kni`evnostite na narodite na SFRJ – nastavna nasoka). 3. Op{ta i komparativna kni`evnost – nastavna nasoka (spored programata do 1993 godina).

6.3. Standard za prostor i oprema

• Nastavata se organizira vo u~ilnica ili vo kabinet, a po isklu~ok se prosleduva so pridru`ni aktivnosti koi go menuvaat mestoto na realizacijata (institucii na kulturata, nau~ni institucii, priroden ambient i dr.).

7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAM A

7.1. Datum na izrabotka: april 2002 godina

7.2. Sostav na rabotnata grupa: 1, m-r Blagoja Trajkovski samostoen pedago{ki sovetnik vo Biroto za razvoj na obrazovanieto, rakovoditel

2. d-r @ivko Cvetkovski, profesor na Filolo{kiot fakultet 3. d-r Stojka Bojkovska, profesor na Filolo{kiot fakultet 4. d-r Jadranka Vladova, docent na Filolo{kiot fakultet 5. Mite Stefanovski, sovetnik vo Biroto za razvoj na obrazovanieto, PE Tetovo 6. Tawa Andonova-Mitrevska, profesor vo Gimn. „Josip Broz-Tito“, Skopje 7. Aleksandar Kocev, profesor vo DSU „Arseni Jovkov“, Skopje

20

8. PO^ETOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA Datum na zapo~nuvawe: 1.09.2002 godina 9. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA Nastavnata programa po predmetot makedonski jazik i literatura ja odobri (donese): ___________________________________________________________ so re{enie br. ________________ od _______________ godina.