MAKEDONSKI JAZIK

ZA ^ETVRTO ODDELENIE

OD DEVETGODI[NOTO OSNOVNO OBRAZOVANIE

Издавач: МИНИСТЕРСТВО ЗА ОБРАЗОВАНИЕ И НАУКА НА РЕПУБЛИКА СЕВЕРНА МАКЕДОНИЈАул. „Св. Кирил и Методиј“, бр. 54Скопје

Рецензенти:

Ирена Башевска - членБлагица Андреевска - член

Со решение на Министерот за образование и наука на Република Македонија број 10-1589/1 од 19.06.2009 година, се одобрува употребата на овој учебник.

ЉУБИЦА СЕВДИНСКА ВЕСНА НАСТОСКА

ЗА ЧЕТВРТО ОДДЕЛЕНИЕ

од деветгодишно основно образование

МАКЕДОНСКИ ЈАЗИК

Dobredojde vo ~etvrto oddelenie. Se ra-duvame {to povtorno se sretnuvame so istacel: osvojuvawe na novi znaewa. Niv }e giotkriva{ niz stranicite na ovoj u~ebnik, koj,veruvame deka }e ti bide mnogu interesen. Vonego }e naide{ na raznovidni i zanimliviprikazni, raskazi, bajki, dramski igri, pesni,narodni mudrosti... i site tie nestrplivo teo~ekuvaat da ti gi otkrijat svoite tajni, svoi-te poraki i da te upatat po vistinskiot pat na`ivotot...

Vo ovoj u~ebnik izbravme za tebe zanim-livi zada~i, barawa i jazi~ni igri niz koi sam}e gi otkriva{ novite znaewa. Pritoa }e giizu~uva{ i sovladuva{ pravilata na makedon-skiot literaturen jazik. So negovata primena}e poka`e{ kolku ja saka{ svojata tatkovina imakedonskiot narod. Toa }e te napravi gord isre}en.

Nie znaeme deka ti mo`e{ da gi sovlada{site barawa vo ovoj u~ebnik. Zatoa sakaj go ne-go, raboti vredno i uporno. Radosta }e bidetvojot postojan pridru`nik. Sre}no!

Avtorite

Avgust iste~e. Dojde i septemvri. Site se vratija vo u~ili{tata. Bea pocr-neti od sonceto. No i odmoreni. Novata u~ebna godina po~na. A i vreme be{e.

- Dobredojdovte, u~enici! - gi pozdravi u~itelkata Jana. - Se odmorivte,li? Kolku ste porasnale za ovie tri meseci! Kako da ne ste ~etvrtooddelenci!

Vesela vreva vo oddelenieto. Samo dve deca - devoj~e i mom~e, sedea samivo klupite i srame`livo mol~ea. Devoj~eto ima{e dolga crna kosa. I jadri crnio~i. A mom~eto be{e ruso, so sini o~i.

- Od ovoj den so vas }e u~at Nevena i Dimitar - re~e u~itelkata. - Tie seva{ite novi drugari. Koj }e saka da sedi so niv?

Od site klupi ednoglasno odekna: "Jas, jas, jas!!! U~itelkata Jana se sme{-ka{e.

- ^ekajte, ~ekajte... - gi smiruva{e. - Eve, vaka... Sekoj od vas neka go zapi{esvoeto ime na par~e hartija... Nevena i Dimitar sami }e si odberat... Na sre}a...

Taka i se slu~i. Od triesette liv~iwa na Nevena £ padna da sedi so Igor,a na Dimitar so Ana.

- Kolku sum sre}na! - izvika Ana.- I jas! - se izraduva i Igor.U{te posre}ni bea i Nevena i Dimitar. A i drugite so u~itelkata Jana.

Gorjan Petrevski

NOVITE DRUGARI

Zaedni~ki prodol`uvam

7

RAZGOVARAME ZA KRAJOT NA RASKAZOT

Na krajot od raskazot pisatelot ja istaknuva radosta na site: na Ana iIgor, Nevena i Dimitar, na u~itelkata i site u~enici od paralelkata.

Vo tvojata tetratka objasni zo{to se sre}ni:1. Ana i Igor;2. Nevena i Dimitar;3. u~itelkata i4. ostanatite u~enici.

SORABOTUVAJ!

Koe drugo re{enie bi £ go predlo`il ti na tvojata u~itelka, ako taa pobara mislewe od tebe kako da gi rasporedi novite u~enici?

IZRAZI JA MISLATA

Zamisli da si ti Ana, ako si devoj~e, ili Igor, ako si mom~e. Izrazi go tvoeto zadovolstvo {to tokmu ti ja ima{e taa sre}a da dobie{ novo drugar~e vo klupata i da mu poka`e{ deka e dobredojdeno. Napi{i vo tvojata tetratka, a potoa pro~itaj im na tvoite roditeli i na tvoeto novo drugar~e od klupata.

PISATELOT - PRIJATELOT ZA VAS I ZA SEBE

Nikoga{ ne zaminav od detstvoto. Za{to, za da se bide pisatel za deca i mladi, ne e dovolno samo navra}awe na detstvoto, tuku so eden svoj del, skrien i intimen, treba da se ostane vo nego. A jas se obidov da ostanam, najprvo so knigata raskazi "Gorocvet#, a potoa ve povedov i vo "Zemjata od sonot#. No sepak, svojata popularnost kako pisatel ja steknav najmnogu preku romanite: "Spomenka#, "Marta#, "Dale~na qubov#, "Isti o~i#, "Snegovite na Klimentina Evin#, "Ve~niot vetar#...

PREPORAKA ZA ^ITAWE

Nie ti prepora~uvame za ~itawe edna od zbirkite so raskazi: "Tatkovata prva qubov#, "Rano dojde qubovta# i "Maj~iniot spomenar#. Ako gi pro~ita{ raskazite od koja bilo kniga, nema da ostane{ ramnodu{en i kon drugite.

GORJAN PETREVSKI

8

NAPRAVI SVOJ GROZD OD ZBOROVI

Napi{i go zborot tatkovina vo sredinata na listot, a okolu nego pove}e zborovi i izrazi so koi }e iska`e{ {to ~uvstvuva{ kon tvojata tatkovina.Pro~itaj mu na tvoeto drugar~e {to si napi{al i dopolnete se.

TATKOVINO

Sekoga{ sum te kitela so milni zborovi;najli~na,najslobodna, najsre}na, najbogata, najsakana,i u{te mnogu najubavini...Prosti mi, mila moja,sum posakuvala,takva da si mi;i sum veruvala deka e taka -za{to te sakam;so qubov na detebeskrajnoiskrenoTE SAKAM!

Bistrica Mirkulovska

ISKA@I GI SVOITE ^UVSTVA

[to po~uvstvuva koga ja slu{na ovaa pesna? Nabroj najmalku tri ~uvstva!Koe e najsilnoto ~uvstvo {to go izleala poetesata?Podvle~i gi so moliv~e zborovite so koi poetesata ja "nakitila# svojata tatkovina.Napravi sporedba so zborovite i izrazite {to gi napi{a ti vo tvojata tetratka. Kolku od podvle~enite gi napi{a i ti?Objasni mu na drugar~eto zo{to ja saka{ svojata tatkovina Makedonija. Ka`i go svoeto mislewe i pred site drugar~iwa.

9

SOGLEDAJ I ZAKLU^I

[to pravat dvete deca od prvata slika?[to pravat ostanatite dve deca?

Lu|eto me|u sebe komuniciraat so pomo{ na govorot. Govorot mo`e da bide usten i pismen.

USTEN I PISMEN GOVOR

NAPRAVI RAZLIKA

Na ~asovite ti go koristi{ i usniot i pismeniot govor. Koga ti e polesnoda se izrazuva{? Objasni zo{to.[to saka{ pove}e: nekoj da ti raska`e usno nekoja interesna slu~ka ili sam da ja pro~ita{ od kniga? Objasni zo{to toa go saka{.Zo{to ti e polesno da opi{uva{ pismeno?Zo{to anegdotite se pointeresni koga }e gi slu{neme od nekogo, otkolku koga }e gi pro~itame?

ZA DOMA

Razmisli i napi{i koga ti bilo polesno da komunicira{ pismeno so nekoj od tvoite bliski, namesto usno. Zo{to si go posakal toa?

10

U^ILI[NATA TABLA POSTROJUVA

U~ili{nata tablaod koga opstojuvapred nea nekogopostojano postrojuva. Pred nea stoele za seznajkovci {to va`atno za `al i takvi{to nemaat {to da ka`at.

Neosporen e pokazatelpred tablata stoeli sekoj pretsedatel.

Na u~ili{nata tablakoj }e £ go osporizna~eweto {to go imavo nau~nite prostori.

Stevo Simski

PRO^ITAJ I KA@I

Kako u~ili{nata tabla gi postrojuva u~enicite? Zo{to nekoi u~enici nemaat {to da ka`at koga se pred tabla?Koi u~enici se nare~eni seznajkovci. Poso~i nekoe tvoe drugar~e {to mo`e{ da go nare~e{ seznajko.Koga pretsedatelite stoele postroeni pred tabla?Poetot vo posledniot stih zaklu~uva deka nikoj ne mo`e da £ go ospori zna~eweto na u~ili{nata tabla za naukata. Objasni zo{to se slo`uva{ so nego.

RAZMISLI

Za {to s¢ slu`i u~ili{nata tabla. Dopolnete se so drugar~eto od klupata.

IZRAZI SE PISMENO

Raska`i edno tvoe do`ivuvawe povrzano so u~ili{nata tabla, bilo na ~asot ili za vreme na odmorite.

11

ALO, ZOKI, KAKO SI?

Ubavo vospitanoto dete, se poznava po mnogu †sitnici#. Edna od niv e -telefoniraweto. Navistina - kako telefonirame?

Pred nekoj den, mojot drugar go bara{e negovata prijatelka:- Alo! Zoki! Kako si? - vedna{ †ispea# taa.- Ovde e Pero, a ne Zoki - £ odgovoriv.- A, ti si Pero!? Slu{aj, koga }e dojde Zoki, re~i mu da mi se javi.- Ama jas ne znam koj go bara - £ velam.I taka si porazgovaravme, za na krajot od razgovorot, taa da go spu{ti

telefonot, a jas ne mo`ev da ja prenesam porakata, bidej}i navistina neznaev so kogo razgovaram. S¢ }e be{e vo red, ako razgovorot po~ne{e vaka:

- Alo! Ovde e Mimoza, go baram Zoki...A da ne zboruvame za tie {to †zaspivaat# po telefonot. @iveat re~isi

na ista ulica, a vodat †maratonski# razgovori po telefon.Po telefon razgovarame onolku kolku {to treba, za da se dogovorime

ne{to, a nadolgo i na{iroko }e razgovarame {tom se sretneme.

(Izvadok od knigata ,,Bonton za deca#)Naum Popeski

RAZMENI GO MISLEWETO

Na koj na~in sekojdnevno komunicira{ so lu|eto?So kogo naj~esto razgovara{ po telefon? Zo{to mu se javuva{?Vo tetratkata napi{i {to znae{ za telefonskiot razgovor i {to saka{ da doznae{. Na krajot od ~asot napi{i {to si nau~il. Pi{uvaj vo vakva tabela:

znam sakam da znam {to nau~iv

OTKRIJ GI GRE[KITE

Pro~itaj go u{te edna{ tekstot i otkrij kade zgre{ila drugarkata na Pero. Zo{to Pero ne mu ja prenel porakata na Zoki? Kako trebalo da te~e razgovorot?

12

TREBA DA NAU^I[

Tvojot telefonski razgovor treba da bide kratok i jasen. Po telefon ne se ka`uvaat doma{ni zada~i, ne se raska`uvaat lektiri. Telefonskiot razgovor se pla}a.Ako ne si doma, a treba da se javi{ nekomu, mo`e{ da koristi{ javni govornici koi se postaveni na trotoarite, vo prodavnicite za vesnici, votrgovskite centri, vo po{tite, na avtobuskite i `elezni~kite stanici. Za nekoi od niv, za da zboruva{, treba da koristi{ karti~ka so telefonski impulsi koja ja stava{ vo aparatot. Vo nekoi javni govornici, vo po{tite i vo nekoi prodavnici, telefonskiot razgovor mu go pla}a{ na rabotnikot koj raboti tamu.Vo dene{novo moderno vreme naj~esto koristime mobilni telefoni so koi mo`e{ da se javi{ i od najoddale~enite mesta.

TELEFONSKI BONTON (PRAVILA)

Ne yvoni vo docnite ~asovi.Vedna{ pozdravi i pretstavi se.Zboruvaj jasno i razbirlivo.Ne zboruvaj dolgo.Koristi kulturni izrazi: ve molam, bidete qubezni, vi blagodaram, prostete...Koristi pozdravi: dobro utro, dobar den, dobra ve~er, prijatno, do gledawe...

BIDETE KREATIVNI

Vo par so drugar~eto do tebe napi{ete zamislen telefonski razgovor. Pridr`uvajte se do pravilata - telefonskiot bonton.Zemete nekoj predmet od va{iot u~eni~ki pribor koj }e vi poslu`i kako telefon i o`ivejte go zamisleniot telefonski razgovor.Dodeka eden par zboruva slu{ajte i ocenete dali razgovorot bil ubedliv, jasen, pravilen, kulturen, dali ne{to propu{tile. I parot {tozboruval neka se oceni.Po igrata popolnete ja tretata kolona od tabelata {to ja zapi{avte na po~etokotna ~asot.

13

jas

zaedni~ko ni e

ISKA@I SE

Koj ti e najveren drugar? Zo{to?Ima li ne{to za {to ste se skarale?Kako se smirivte?

Vo Venov dijagram napi{i gi va{iteosobini

SKARUVAWE I SMIRUVAWE

Iako Mare i Len~e se najverni drugarki u{te od gradinka, sepak seskaraa. I toa za ni{to - za edna gumi~ka! Mare si ja zaboravila gumi~katadoma i na ~asot se slu`e{e so gumi~kata na Len~e, zalepena na moliv~e.Bri{e{e Mare, bri{e{e, a gumi~kata se smaluva{e s¢ pove}e i pove}e.Len~e se ispla{i deka }e se potro{i sosem i £ re~e na Mare:

- Ama, Mare, dosta bri{e{, ve}e mi ja istro{i gumi~kata!Mare se navredi i £ re~e:- A ti koga bri{e{e so mojata gumi~ka, jas ni{to ne ti rekov - se svrte malku

nastrana nalutena i do krajot na ~asot ve}e ne japobara gumi~kata na Len~e.

Len~e sfati deka zgre{ila i deka zaedna nikakva gumi~ka se skara so najdo-brata drugarka. Sepak, ne znae{e segakako da postapi.

Na odmorot prvpat ne izlegoa zaednoi ne se kikotea dodeka si ja jadea u`inka-ta. Taka prodol`i i vtoriot ~as. Im be{e`al na dvete, no koj }e go napravi prviot~ekor za smiruvawe!? Koga zavr{ija~asovite, site deca ve}e znaeja dekaMare i Len~e se skarani. Po~naa da imse smeat:

- Lutki, lutki naluteni!Mare i Len~e mol~ej}i, dolgo gi

redea tetratkite i kutiite so molivivo ~antite. Naedna{ na Mare £ tresnakutijata nazemi i dvete se navednaa da gi

14

RAZGOVARAME ZA RASKAZOT

Poradi koja pri~ina se skarale Len~e i Mare?Koj e vinoven za skaruvaweto?Kako se smirile dvete drugarki?Pronajdi ja i prepi{i ja re~enicata so koja Len~e £ se izvinila na Mare.[to misli{ ti za izvinuvaweto?Koga posleden pat si se izvinil nekomu i za {to? Kako se ~uvstvuva{e toga{?

PREDLO@I PLAN

Pro~itajte go raskazot nekolkupati i podelete go na tri logi~ki celini.Potrudi se da smisli{ najdobar plan. Mo`ebi tokmu tvojot plan }e bide zapi{an na tablata i vo tetratkite na drugar~iwata.

OBIDI SE SO PETORED

Obidi se sodr`inata na raskazot da ja pretstavi{ na pointeresen i najkus na~in nare~en petored. Mo`e{ da raboti{ vo par so tvoeto drugar~e. Do sekoe barawe pi{uvajte go samo ona {to se bara vo zagradite:Tema (edna imenka): _________Opis na temata (dve pridavki): __________ __________Nastan, dejstvo (tri glagoli): _________ _________ _________^uvstvo (re~enica od ~etiri zbora): ________ _______ _______ ________Povtoren prikaz na temata (pridavka): ____________

PETMINUTNA VE@BA ZA PI[UVAWE

Pi{uvaj neprekinato pet minuti i objasni {to petstavuva za tebe drugarstvoto.Pro~itaj mu na drugar~eto {to si napi{al.

soberat rasturenite molivi. Kleknati, se poglednaa i se zakikotea:- Izvini, Mare - £ re~e nasolzena Len~e. - Ajde ve}e da ne se lutime. Va`i?- Va`i - odgovori Mare so rastreperen glas.I za ~udo na decata {to gi ~ekaa nadvor da se pojavat u{te pove}e naluteni,

pa odnovo da im se potsmevaat - tie izlegoa pregrnati kako i sekoga{.Taka si e toa. Neli se najverni drugarki?! Se skaraa, se skaraa - i se

smirija.

Slavka Maneva

15

DEVOJ^E MORI DEVOJ^E

Devoj~e, mori devoj~e,{to nar'~ve{e majka ti, na oro da ne se fa{ta{, oti e mom~e tu|in~e, da ne te fatit za r'ka, da ne ti stisnit prstite, da ne ti skr{it prstenot!

Narodna pesna

KOGA SUM LUTA

Koga sum luta za ne{to, a zo{to - ne znam ni sama,spokojstvo mo`am da najdamvo o~ite na dragata mama.Taa doa|a krotko,me gleda, race {iri,nikoj ne umee, nikojko mama da me smiri!

Gligor Popovski

NARODEN I STANDARDEN (LITERATUREN) JAZIK

NAPRAVI SPOREDBA I SOGLEDAJ

Koja pesna polesno ja ~ita{ i ja razbira{? Zo{to? Koja e razlikata me|u jazikot na dvete pesni? Na koj jazik e napi{ana pesnata †Devoj~e mori devoj~e#? A na koj jazik poetot Gligor Popovski ja napi{al pesnata "Koga sum luta#?

ZAPOMNI

Naroden jazik e onoj koj{to go koristat lu|eto vo sekojdnevnata slobodna komunikacija.Standardniot (literaturen) jazik e zadol`itelen za site lu|e vo edna dr`ava. Toj se koristi vo site oblasti od `ivotot. Standardniot jazik e utvrden so pravila koi se po~ituvaat od site lu|e.

I ti si dol`en da gi po~ituva{ pravilata na standardniot jazik i koga zboruva{ i koga pi{uva{!

Bla`e Koneski gi utvrdil pravilata na makedonskiot standarden (literaturen jazik).

ZADA^A

Prepi{i gi zborovite od narodnata pesna {to se razli~ni od standardniot jazik i objasni go nivnoto zna~ewe. Ako ne go znae{, pobaraj pomo{ od tvoeto drugar~e ili tvojot u~itel.

16

Nacrtaj stra~ka i dve mali stra~iwa. Poka`i mu go crte`ot na drugar~eto i dopolnete se.

STRA^KATA SO STRA^IWATA

Be{e si izvela edna stra~ka pet stra~iwa. Otkako gi be{e izgledala,po~nale da letaat po nea. Edna{ kako {to si stoele pod edna topola, edno detefrlilo so kam~e po niv i za malku }e gi otepalo. Letnale od taa topola ioti{le skraja na edna druga topola i si zastanale na gran~iwata.

Toga{ po~nala majka im da gi pou~uva i da im veli vaka:- Slu{ajte sinkovci i }erki moi! Od dene{nata beqa {to }e ve udre{e

deteto so kamen i }e ve otepa{e, treba otsega natamu da si gi otvorite o~ite ida se ~uvate od lu|eto, a najmnogu od decata. Koga i da stoite na nekoe drvo ilina zemja, da se vardite otsekade. So glavite da se vrtite i vidovte li nekoj~ovek, a najmnogu nekoe dete kako se navednuva, da znaete, oti kamen }e zema, zada frli po vas. I vie ne ~ekajte da se ispravi ~ovekot, ili deteto - letnete si!

- Otkoga ja islu{ale stra~iwata majka si £ rekle:- Ami ako si go imaat kamenot v pazuvi, i da ne se navednuvaat i da frlaat

za da n¢ udrat? Ne ~ini taka, mori majko, {tom vidime ~ovek blizu do nas trebada si letneme, a ne da ~ekame da se navednuva i posle da letame.

- Ej, ej sinkovci i }erki moi, jas zaludo se ma~ev da ve u~am da bidete itri,- im rekla majka im. - Kako {to ve ~uv, vie ste znaele pove}e od mene; steznaele poarno da se ~uvate.

Makedonska narodna prikazna

17

RAZGOVARAME ZA PRIKAZNATA

[to te voodu{evi vo ovaa prikazna?Od kogo gi demne najgolema opasnost stra~iwata, kako i ostanatite ptici?Objasni zo{to stra~iwata bile poitri od majka im. [to sfatile tie, koga e najsigurno da pobegnat od lu|eto?[to nau~i najva`no od ovaa prikazna? Zapi{i vo tetratkata, otkako }e go iznese{ usno svojot zaklu~ok.Potseti se koja tvorba e narodna prikazna.

BIDI ISKREN

Na koja grupa deca pripa|a{ ti: na onie od koi treba da se ~uvaat pticite ili onie koi se gri`at za niv. Iznesi gi svoite stavovi.Kako se vikaat lu|eto koi se gri`at za za{tita na prirodnata okolina, a so toa im se ovozmo`uva da `iveat normalno lu|eto, pticite i drugite `ivotni?So koi tvoi aktivnosti i ti spa|a{ vo niv?

POVRZI SO TVOJOT @IVOT

Stra~iwata i drugite ptici gi demne opasnost od decata. Kakvi opasnosti te demnat tebe na ulicata? Od {to i od kogo treba da se ~uva{?

JAZI^NI VE@BI

Male~kite na stra~kata se stra~iwa. Napi{i gi imiwata na male~kite na slednive ptici: vrabec, {trk, pajka, lebed, lastovica, ~avka, fazan, misirka, slavej, ~u~uliga.Doznaj {to e ornitolog. [to prou~uva ovoj nau~nik?Pronajdi zamena na zborovite od narodniot jazik skraja, beqa i da se vardite so zborovi od literaturniot (standarden jazik).

I OVA ]E TE INTERESIRA

Iako ma~kite se dragi doma{ni mileni~iwa, tie se izvonredno efikasni lovci koi mo`at da ubijat, na primer, vo Velika Britanija, i do 70 milioni ptici godi{no. Nekoi sopstvenici na svoite ma~ki okolu vratot im stavaat yvon~iwa koi yvonat koga ma~kata se dvi`i i taka gi predupreduvaat pticite deka im se zakanuva opasnost.

18

RAZMENI GO MISLEWETO

Porazgovarajte so drugar~eto kade e poubava esenta: v selo ili v grad. Sekoj neka gi odbrani svoite stavovi.

NA GOSTI V SELO

Sekoja esen e bogata so plodovi. Osobeno esenta e bogata v selo za{to to-ga{ se berat plodovite, toga{ vo sekoe selo e veselo.

Od site niv vo moeto selo, ne mo`am da zaboravam edna esen. Taa esen zamene be{e najbogata, najvesela i najmila. A zo{to? Zatoa {to taa esen strinami so moite bratu~edi dojde vo moeto selo. Znaete, striko mi `ivee{e vo gra-dot, kade be{e na slu`ba, a bratu~edite retko navra}aa vo moeto selo.

Kolku jas bev vesel i sre}en, tolku pove}e be{e mojot dedo. Toj tolku be-{e vesel i raspolo`en, {to ti se ~ini deka se vratil nazad za {eeset godini istanal malo i nemirno dete.

Koga gi vide, toj veselo izvika:- Oddaleku idete! Sekako ste ogladnele. Treba da pojadete. E, vidi, vidi,

koj bi rekol? Kolku golemi porasnale moite mali gradski mangup~iwa!Majka mi stopli mleko, mesto leb svari ka~amak, ja postavi sofrata i nie

sednavme da pojaduvame.- Kakov e ovoj selski pojadok? Mleko so ka~amak? - pra{a mojot bratu-

~ed Tome.- Toa e najubaviot pojadok! - odgovori dedo. - Go gleda{ li tvojot bratu-

~ed Vase? Toj sekojpat jade selski ka~amak i zatoa e debel kako prase, a ne ka-ko tebe - kle~ka! A pak jas sum silen za{to, koga bev mal, jadev ka~amak.

Po pojadokot navrativme vo na{ata bav~a. Taa be{e zasadena so piperki,domati, praz, zelka i drug zelen~uk. Okolu bav~ata dedo be{e zasadil drvca odslivi, kru{i, jabolka i praski.

Bratu~etka mi Verka pogledna prugore kon drvcata polni so slivi i veseloizvika:

- Dedo, dedo! Pogledni! Gore na edno drvo ima tikva!Site go svrtevme pogledot natamu. Vistina, na edno drvo sliva, do granki-

te vise{e kako vosok `olta tikva.- Gleda{ kako e kaj nas v selo? Na{ite slivi ra|aat i slivi i tikvi, a ne

kako kaj vas vo gradot samo slivi! - se pofali toj.Dedo be{e zasadil kraj drvjata semenki od tikvi, ta tie izniknale, lozin-

kite se iska~ile na slivite i vrzale tikvi. Toj skina od drvjata edna tikva, £ja dade na Verka i re~e:

- Ete, ovaa tikva da ja nosi{ v grad i tamu da im ka`e{ na decata: †Kajmojot dedo v selo tikvite ,rastat na drvjata!#

Ve~erta se vrativme doma, ve~eravme i legnavme. Drugiot den, na strina mii moite gostin~iwa im napolnivme ko{nici so piperki, slivi, jabolka, kru{i idrug zelen~uk od bav~ata.

Se razbira, vo edna golema ko{nica ja stavivme i tikvata {to †raste# nadrvo.

Van~o Nikoleski

,

19

20

DOPOLNI GO SVOJOT RE^NIK

sofra - vo narodniot jazik: niska trkalezna masaka~amak - vid jadewe od p~enkarno bra{no. Drug zbor so isto zna~ewe: bakrdan.

DA RAZGOVARAME ZA RASKAZOT

Zo{to taa esen na pisatelot mu bila najmila?Koj bil povesel od nego? Zo{to?So kakov selski pojadok gi pre~ekale gostite?[to s¢ imale posadeno vo bav~ata?[to zabele`ala Verka na drvoto? Kako se slu~ilo toa?[to im podarile na gostin~iwata?

SORABOTUVAJ

Pro~itajte go tekstot glasno i podelete go na pet celini.So tvoeto drugar~e od klupata napravete plan na raskazot vo koj }e napi{ete: tema (za {to se zboruva vo raskazot), glavni misli (kus naslov za sekoja celina), vreme koga se slu~il nastanot, mesto kade se slu~il nastanot i poraka ({to saka da ni ka`e pisatelot). Potoa sekoj od vas neka go ilustrira onoj del {to najmnogu mu se dopadnal.

DOMA[NA ZADA^A

Ako `ivee{ vo grad raska`i za edna tvoja poseta na rodnini ili prijateli koi `iveat vo selo. [to ti ostavi najsilen vpe~atok?Ako `ivee{ vo selo raska`i za edna poseta od tvoi rodnini ili prijateli koi `iveat vo grad. [to ti be{e najinteresno?

21

ESENESEN

Esenta deca e slikar,`imi o~ive moi.Ja vidov kako so ~etkalisjeto `olto gi boi.

V~era na pat ja sretnavso kotle stopeno zlato.Za~as gi pozlati siteovo{ki rodni kraj patot.

Utroto so ognen purpuroboi gradini celi.Gledajte kako se `aratottamu obrazi vreli.

Potem vrz neboto sinorasposla slikarsko platnoi samo za nekolku migago oboi sivo-matno.

Esenta deca e slikar,`imi o~ive moi.Ja vidov licno, vi velamkako slika so boi.

Makedonka Jan~evskaMakedonka Jan~evska

RAZMISLIRAZMISLI

Koi boi se najzastapeni vo prirodata vo esen?Koj gi sozdava tie boi?

22

ZNA^ENJE NA ZBOROVITEZNA^ENJE NA ZBOROVITE

purpurna boja - jaka crvena boja, crvena kako `arpurpur - utrinskoto crvenilo (rumenilo) predizvikano od izgrevot na soncetokotle - mal kotel, bakaren sad koj naj~esto se koristi na ogni{te vo selskite domakÇinstva.

RAZGOVOR ZA SLIKARKATA ESENRAZGOVOR ZA SLIKARKATA ESEN

Zo{to ne i veruva{ na poetesata deka ja videla esenta kako slikar?Kako e pretstavena esenta vo ovaa slika?So koi boi slika esenta?[to oboila so `olta boja?Za {to ja upotrebila zlatnata boja?Koga gradinite gi oboila purpurno?^ii se vrelite obrazi vo gradinite?Kako go oboila neboto? Zo{to?

VOO^I I ZAKLU^IVOO^I I ZAKLU^I

Kolku strofi ima vo pesnata? A stihovi?Pro~itaj gi poslednite zborovi vo stihovite. Opredeli gi rimuvanite zborovi i zapi{i gi vo tetratka.

ODBERI NASLOV NA POETSKITE SLIKIODBERI NASLOV NA POETSKITE SLIKI

Poetesata ja naslikala esenta so zborovi, a ilustratorot gi naslikal ~etirite poetski sliki so ~etka i boja. Nie ti gi dadovme naslovite na poetskite sliki, no namerno go izme{avme redosledot. Tebe ti ostavivme da gi podredi{ spored redosledot na poetskite sliki vo pesnata:- Rumeni utra za rumeni jabolka- Sivo-matno nebo- Slikarot slika `olto lisje- Kotle zlato za ovo{kite

23

ZAKLU^I

Ve}e znae{ deka sekoe ime se pi{uva so golema po~etna bukva.Ako imeto e sostaveno od dva ili pove}e zbora, so golemapo~etna bukva se pi{uva samo prviot zbor.Vo koj slu~aj se pi{uva so golema bukva i vtoriot ili tretiotzbor vo imeto? Poso~i gi vakvite primeri vo gornite re~enici.

IMIWA NAINSTITUCII

ADRESI IMIWA NASPISANIJA,

VESNICI I KNIGI

Stopanska banka ulica †Stra{o Pinxur#

spisanie †Razvigor#

PI[UVAWE GOLEMA BUKVA KAJ IMIWATANA INSTITUCII, ADRESI I SPISANIJA

(VESNICI, KNIGI)

Mojot tatko raboti vo Stopanska banka.Ja pro~itav knigata "Cvetulki so svetulki# od Stojan Tarapuza.Na{eto u~ili{te se nao|a na kej "13 Noemvri#.Mnogu lu|e se vozat so avtobusite na Gradskoto soobra}ajno pretprijatie.Deneska se vozev po bulevarot "Partizanski odredi#.Jas u~am vo Osnovnoto u~ili{te "Sveti Kliment Ohridski#.Moite roditeli redovno go ~itaat "Utrinski vesnik#.Mojata baba `ivee na ulica "Stra{o Pinxur# br. 18.Deneska go razgledav posledniot broj na moeto spisanie "Razvigor#.V~era go posetivme Istoriskiot arhiv na Republika Makedonija.

SOGLEDAJ

Nacrtaj vo tvojata tetratka vakva tabela i vo nea vnesi gi imiwata od gor-nite re~enici kako {to ti e poka`ano. Dopi{i u{te po nekolku primeri...

PRIMENI GO NAU^ENOTO

Zapi{i gi vo tvojata tetratka odgovorite na slednive pra{awa:Koja e tvojata adresa?Kade raboti tvojot tatko?Koja e tvojata posledna pro~itana kniga?Napi{i go polnoto ime ozna~eno so kratenkata MTV.Doznaj go i napi{i go imeto na spisanieto {to go ~itaat tvoite povozrasni drugar~iwa.

24

ABV

GD\E

@ZYI

JK L

QM NWOPRST]UFH

C^X[A

EI

OU

BV

GD\

@ZY

JK L

QM NW

PRST]

FH

C^X[

mojata azbuka

SAMOGLASKI I SOGLASKI

ZAPOMNI

A, E, I, O, U - se samoglaski

Drugite glasovi - se soglaski

PRISETI SE:Kolku glasa ima vo makedonskiot jazik? A bukvi?Izgovarajte ja glasno azbukata so drugar~eto od klupata. Zabele`ete kako izleguva vozdu{nata struja od belite drobovi niz usnata praznina pri izgovorot na A, E, I, O i U, a kako pri izgovorot na drugite glasovi!

U^I NIZ IGRAIzigrajte edna igra so drugar~eto: Ti mu ka`uva{ zbor {to }e go napi{e vo

tetratkata, a toa treba da odgovori kolku i koi samoglaski i soglaski gi imavo zborot. Odgovorot treba da go zapi{e vo tetratkata, pokraj zborot. Potoadrugar~eto ti postavuva zbor i ti treba da gi dade{ istite odgovori.Povtorete ja ovaa igra so po pet zbora.

U~itelot sekomu neka mu ka`e eden glas, a u~enikot treba vedna{ da opre-deli dali e samoglaska ili soglaska. Toj {to }e zgre{i otpa|a od igrata.Igrata se povtoruva s¢ dodeka ne ostane eden pobednik.

Sostavi po eden ili pove}e zborovi od sekoja grupa soglaski i samoglaski:a,e,d,c; o,i,l,m,v; e,a,a,t,t,t,k,r; o,a,a,s,s,g,l,k; a,a,u,k,z,b.

Otkrij koj sostavil najmnogu zborovi.

25

GOVORUsten govor e direktna (neposredna) komunikacija me|u lu|eto so pomo{ na govorot.Pismen govor e indirektna (posredna) komunikacija (vrska, op{tewe) me|u lu|eto so pomo{ na pismoto (pisma, ~estitki, knigi, vesnici, internet,plakati i sl.)

JAZIKNaroden jazik - jazikot {to go koristat lu|eto vo slobodnata komunika-cija, vo semejstvoto. Narodniot jazik go so~inuvaat pove}e narodni govori{to se koristat vo razli~ni delovi na Makedonija: strumi~ki,male{evski, bitolsko-prilepski, kumanovski, debarski, ohridsko-stru{ki, gevgeliski itn.Standarden (literaturen) jazik e jazikot {to se koristi od site lu|e vo site oblasti od `ivotot. Krste Misirkov prv gi postavil, a Bla`eKoneski gi utvrdil pravilata na makedonskiot literaturen jazik.

GLASOVISamoglaski se A, E, I, O i U. Pri nivniot izgovor vozduhot minuva slobodno niz ustata, ne naiduva na prepreka.Soglaski se site preostanati glasovi od azbukata. Pri izgovorot vozduhot naiduva na prepreka od jazikot, zabite, nepcata ili usnite.

Odgovorite zapi{uvaj gi vo tetratkata so celosni re~enici!

POVTORUVAM I SE PROVERUVAM

1. Na 8 septemvri 1991 godina:a) na{ata tatkovina e oslobodena

od fa{istite; b) proglasena e nezavisnosta na

na{ata Republika Makedonija.

2. Doma{niot telefon go koristam:a) za raska`uvawe na moi

interesni do`ivuvawa; b) za kratki informacii

ili dogovori.

3. Tema vo eden raskaz e: a) slu~kata za koja{to se zboruva

vo nego; b) ona {to ni go pora~uva

pisatelot preku slu~kata.

4. Slednive zborovi }e gi rimuvam so:a) esen - ______b) selo - ______v) boi - ______

5. Poetska slika e:a) so zborovi dolovena slika ili

sostojba;b) edna strofa od pesnata.

6. Zborot sofra od narodniotjazik }e go zamenam so standardniot:

a) masa b) stol

26

VOL[EBNOTO PENKALO

Tatkoto im se obrati na dvete deca:- Mili moi, sakam da vi podaram po edno vol{ebno penkalo.Velko i Lidija bea iznenadeni.- Tate, vo {to se sostoi vol{ebnosta na penkaloto? - pra{a sinot.- Vo toa {to so pomo{ na vol{ebnoto penkalo }e dobiva{ samo petki! - mu

odgovori tatko mu.Lidija go primi penkaloto so nedoverba. Taa i dosega ima{e samo petki!

Bez nikakvo vol{ebno penkalo. Iskreno mu se zablagodari na tatka si zapodarokot.

A Velko? Eh, toj vo tie migovi blika{e od sre}a. †Kakvo u`ivawe#, sipomisli toj radosen. †Nema ve}e u~ewe. Vol{ebnoto penkalo }e mi gi pi{uvadoma{nite zada~i po matematika i maj~in jazik...#

Tatko im zamina na rabota. Vo sobata ostanaa obajcata. Sestra mu vedna{se fati za u~ewe.

- Kakva si! - £ re~e naluteno. - Ajde da izlezeme nadvor da si poigrame.Denot e kako sozdaden za igri.

- Blagodaram! - mu odgovori sestra mu. - S¢ dodeka ne nau~am za utre, nemo`am da igram.

Velko se nasmevna podbivno i ja spra{ti nadvor. Igrata go mame{e.†Vol{ebnoto penkalo }e mi pomogne. Zo{to da si go zamoruvam mozokot?

A ovaa moja sestra e navistina golema stra{livka.#Denot brgu se istrkala. Kve~erinata se pribra doma. Izmoren, Velko

ve~era{e nabrzina i vedna{ zaspa.Utredenta im se pofali na drugar~iwata vo u~ili{teto.- Imam vol{ebno penkalo! Toa samo }e mi gi re{ava zada~ite po matema-

tika, }e mi gi pi{uva doma{nite po maj~in jazik i pismenite raboti.Negovite drugari bea za~udeni.- ]e saka{ li da ni go poka`e{ vol{ebnoto penkalo za da se uverime so

svoi o~i?- Se razbira, zo{to da ne!? Samo neka zavr{i ~asot.Za toa vreme u~itelkata im gi pregleduva{e doma{nite zada~i po matema-

tika.Velko ja izvadi tetratkata po doma{ni zada~i gordelivo i so pobedni~ka

nasmevka.

Rabotam vredno i upornoRAZMENI MISLEWE

Kade postojat vol{ebnite raboti?

27

- [to e ova?! - go pra{a za~udeno u~itelkata. - Ova ... pa ... mislam ... toa e mojata tetratka za doma{na rabota po mate-

matika, draga u~itelke!- A zada~ite?! Kade ti se zada~ite? Ovde nema ni{to. Samo beli listovi

so kvadrat~iwa. Ovoj pat zaslu`i ~ista edinica! - mu re~e u~itelkata.Vo oddelenieto odekna gromoglasna smea. Nekoj od u~enicite dofrli:- U~itelke, Velko ima vol{ebno penkalo {to samo gi re{ava zada~ite po

matematika.A Velko? Toj samo ja navedna glavata od sram, a krupni solzi mu zarosija

od o~ite. Sfati, ama be{e docna. Sekoe penkalo e vol{ebno za vreden i tru-doqubiv u~enik.

Nenad Xambazov

28

Lidija Velko

zaedni~ki osobini

devoj~e mom~edeca

u~enici

imenki glagoli pridavki

VE@BAJ IZRAZNO ^ITAWE

Pro~itajte go raskazot {tafetno. Vnimavaj kako ~ita{.Podeli go na logi~ki celini.

PREDLO@I PLAN - ISTAKNI OSOBINI

Napravi plan na raskazot. Idejata na raskazot pronajdi ja vo poslednata celina. Najdobriot plan napi{ete go na tabla.So pomo{ na Venov dijagram istakni gi osobinite na Lidija i Velko. Potrudi se ubavo da gi opi{e{.

PREPORA^AJ MU NA VELKO

Kako }e mu pomogne "vol{ebnoto# penkalo na Velko?Na kogo treba da se ogleda Velko?Isprati mu poraka na Velko {to treba da pravi za da bide uspe{en. Kako }e glasi porakata? (Pronajdi ja na po~etokot na ovaa lekcija.)Zapi{ete ja porakata so golemi bukvi na u~ilni~koto pano.

POTSETI SE

Vo tabela kako na{ava vnesi po pet imenki, glagoli i pridavki od raskazot.Odberi gi najinteresnite. Pi{uvaj so rakopisni latini~ni bukvi.

29

SOGLEDAJ I ZAKLU^I

u-~i-li{-te do-a-|a Kolku slogovi ima vo zborot u~ili{te? Kolku vo zborot doa|a?Razgledaj go sekoj slog vnimatelno. [to zabele`uva{? Koj vid glas go ima vo sekoj slog: samoglaska ili soglaska?Mo`e li slogot da bide iska`an samo od samoglaska? A samo od soglaska?

SLOGVo treto oddelenie nau~i deka zborot se deli na pomali negovi delovi koi se vikaat slogovi. Primeri:

kni-ga tet-rat-ka og-le-da-lo dru-gar-stvoki-ri-li-ca sog-las-ka do-a-|a od-de-le-ni-e

Najva`niot del od slogot e samoglaskata. Taa go obrazuva slogot. Kolku samoglaski ima vo zborot, tolku ima slogovi. Slogot mo`e da bide sostaven i samo od edna samoglaska.

VE@BI

Prebroj gi slogovite vo sekoj zbor i odgovorot ka`i mu go na drugar~eto: pismo, istorija, prodava~i, broj, prestolonaslednik, u~ilnica, most, geografija.Sostavi po eden zbor od slednive slogovi i zapi{i gi vo tetratkata:bo-ne-to ke-ma-ski-don ro-vi-zbo ca-pti-ta tel-pi-sa ca-ni-~e-re kaz-na-pri den-ro-den ~i-u-me tel-di-ro taj-~i-pro gut-ka-gu

DOMA[NA ZADA^A

Vo tetratkata podeli gi na slogovi zborovite od prvite dve strofiod pesnata "Oktomvriski patokaz# na str. 44.

30

PRENESUVAWE NA DEL OD ZBOROT VO NOV RED

VE@BI

Podeli ja stranicata vo tetratkata na polovina so vertikalna linija i prepi{uvaj go raskazot "Novite drugari# na str. 7 prvo na levata polovina, a potoa na desnata. Prepi{uvaj dodeka ne ja ispolni{ stranicata. Vnimavaj kako gi prenesuva{ delovite od zborovite vo noviot red.Napi{i gi site na~ini na koi mo`e{ da prenese{ delovi vo nov red od slednive zborovi: pettiot, podelba, pravopisniot, tatkovina, nikoga{, oddelenie, u~ili{te. Primer:Pettiot: pet-tiot i petti-ot; Oddelenie: od-delenie; odde-lenie i oddele-nie

Ako vo zborot ima dve soglaski edna do druga, tie se odvojuvaat:

Ako vo zborot se najdat dvesamoglaski edna do druga, tie se odvojuvaat:

Nikoga{ ne se prenesuva ednabukva vo noviot red, i toga{koga taa pretstavuva slog:

maj-ka, son-ce, bib-lioteka,nas-mevka i nasmev-ka, tab-la,stom-na, tet-ratka i tetrat-ka

do-a|a, Te-odor, te-atar, gre-alka zna-ewe, vi-ulica,sme-ewe

NE: sme-a, dojdo-a, kajsi-i,sto-i, pe-e, od-iDA: smea, doj-doa, kaj-sii, stoi,pee, odi

31

PODGOTVI SE PRED ^ASOT

Na 11 Oktomvri go odbele`uvame Denot na vostanieto na makedonskiot narod.Doznaj zo{to go praznuvame toj den, {to se slu~ilo, kade, koga.Iskoristi gi znaewata od Op{testvo.

OKTOMVRISKI PATOKAZ

Dedo i vnuk vo letno popladnesenka vo parkot baraat.Gledaat vo spomenikoti vaka razgovaraat:

- Dedo, a zo{to kon sonceto gleda? - Stra`ari, milo, vo denot ubavDobrini da se redat.

- Taa e vperena kon onaa ulica:Lu|e i koli - `iva vrvulica,Zeleni kruni vo drvored stojatKu}i so fasada so razli~na boja

- Likot na ovoj partizan, dedovo bronza e izlien, neli?

- Da, ~edo, zagina tojvo borba za utra beli.

- Glej, ko `iv da e, da prozbori saka.[to ni poka`uva negovata raka?

Minuva~i na pro{etka pod neboto sino prodavnica nova, a potamu kino.

Nasmevnati lica, e~i vedra smea,a `ivotot cuti pod sekoja strea!

Slatkarnica - da ~estat dedovcite i babitena balkoni sletuvaat i gukaat gulabite.Malo, sre}no semejstvo vo domot svoj ru~a.U~ili{na zgrada - decata da u~at.

- Blagodaram, ovde po~esto }e idam,Partizanot bronzen sakam da go vidam.

Stoi do fontanata, mu `ubori vodata -Negovata raka bdee nad SLOBODATA!

Velko Nedelkovski

32

ZNA^EWE NA ZBOROVITE

stra`ari - ~uvarivrvulica - povorka, mnogu lu|epartizan - borec protiv fa{istite vo borbata za sloboda na na{iot narod od 1941 - 1945 godina bronza - vid metal od koj{to se pravat spomenici

VOO^I

Za kogo se zboruva vo pesnata?Kade razgovarale tie? Za kogo?Vo koi stihovi se opi{uva ulicata na slobodniot grad?Pro~itaj gi glasno!Vo koja strofa e opeano zadovolstvoto na lu|eto? Od {to se zadovolni?[to saka da gleda vnukot?[to poka`uva rakata na bronzeniot partizan?

VE@BAJ IZRAZNO ^ITAWE

Neka ti ja pro~ita pesnata u~itelot.Potoa pro~itaj ja pesnata vo sebe. Zamisli si so kakov glas }e ja ~ita{ glasno.^itajte ja redosledno strofa po strofa.^itajte izrazno so gordosti sre}a, bidej}i toa e pesna za na{ata sloboda.Najdobriot recitator nagradete go so rakopleskawe.

RAZMISLI

Zo{to pesnata se vika Oktomvriski patokaz?So kakvi ~uvstva se ispolneti dedoto i vnukot dodeka stojat pred spomenikot?Koe e osnovnoto ~uvstvo vo ovaa pesna?Kolku strofi ima vo nea? A stihovi?

POTRUDI SE DOMA

Pesnata nau~i ja napamet.Ve`baj izrazno da ja recitira{.Vnimavaj na sekoj znak i na bojata na glasot.

POVRZI SO DRUGI AKTIVNOSTI

Na ~asot po Likovno obrazovanie podelete se vo grupi i obidete se da nacrtate razli~ni crte`i: - ilustracija na pesnata;- prazni~en izgled na tvoeto mesto;- nekoj spomenik {to ti ostavil

vpe~atok;- znameto i grbot na na{ata

tatkovina.Dodeka rabotite slu{ajte makedonski narodni pesni.

33

RAZMISLI I RAZMENI GO MISLEWETO

Koi gosti ne ti se mili. Zo{to?

NEMIL GOSTIN

Edna ptica se svitka vo sedeloto i se podgotvi da spie kako {to spijatsite ptici. Le`e{e taka nekoe vreme i naedna{ naslu{na kako nekoj go zaobi-koluva sedeloto, pot~uknuva i moli. Glasot kako da be{e na nekoj izmorenstarec. Pticata si go pozapre zdivot, si gi skri pilcite pod kriljata i u{tepovnimatelno se vslu{a. Zborovite {to doa|aa bea krotki, mili i pak ~u:

- @ivee li nekoj tuka {to }e me primi vo svoeto gnezdo? Dolg pat imampominato, koskive od umor mi se zdrobeni.

Pticata mol~e{e i razmisluva{e. Dali da se odzve ili ne. Najposle re{ida se javi, pa re~e:

- Koj vaka docna e dojden pred mojata ku}a?- Jas sum, jas! - se javi nepoznatiot. - Nie so tebe odamna se poznavame.

Skitnik sum, no sekomu dobrina nosam...†Ama... koj li mo`e da dojde vaka docna? †misle{e pticata i se priseti na

site svoi prijateli, no glasot {to doa|a{e odnadvor ne li~e{e na ni~ij i zatoapovtorno pra{a:

- Ka`i mi najnapred koj si, kako se vika{ i }e te primam vo svoeto sedelo.- ]e ti ka`am, zo{to ne! - re~e nepoznatiot glas. - Jas imam dare`livo

srce, naprolet gi kitam drvjata so zelen dar, a naesen im gi odzemam grdite`olti lisje.

[to misli{, koj li mo`e da bide nemiliot gostin?

- Koga mi gi ka`a site podrobnosti za sebe, mo`e{ li da mi go ka`e{ itvoeto ime? - pra{a pticata. - Sakam da ti go znam imeto za da mo`am da seprisetam koj si.

Kutrata ptica ne go dore~e posledniot zbor od re~enicata, koga po~uvstvu-va kako se zani{a drvoto, zakrckaa silno grankite i za malku {to ne £ se otko-rna sedeloto. Ispla{ena molkna i ~u:

- Iljadnici godini imam, a vakvo ~udo s¢ u{te ne sum videl. Edna male~kani{to`na ptica da nej}e da me primi vo svoeto sedelo samo zatoa {to ne go znaemoeto ime?! Moeto ime e slavno i golemo, a vo borba nikoj ne mi e ramen.

- Od kade da znam koj si i {to si?! Mo`ebi si lisica, a mo`ebi nekoe drugostra{no `ivotno {tom si tolku silen.

- Ne!!! - skreska silno nepoznatiot.- Da ne si lav ili slon? Sigurno si slon, eden od onie {to gi sre}avam na

mojot esenski pat.

34

Dali sega ti e polesno da pogodi{ koj e nemiliot gostin?

- Ama kakov slon, za kakov slon zboruva{!? - vika{e razluteno nepozna-tiot i se obide sosila da vleze vo sedeloto. - Jas sum posilen od sekogo: odtigri, od lavovi, od slonovi i od sekogo na ovoj svet. A ako saka{ da znae{, timala {arena ptico, mene me vikaat Severko! Zapameti go ova i pu{ti me davlezam vo tvojot topol dom.

Otkako go ~u imeto na severniot veter, pticata ne go pu{ti da vleze votopliot dom, tuku mu re~e:

- @al mi e prijatele, ne mo`am da te pu{tam za{to ako vleze{ vo moetosedelo, }e mi gi zamrzne{ slabite piliwa. No {tom si ve}e tuka, u{te utre }ego napu{tam ovoj kraj i }e baram topli predeli. ]e zaminam daleku, tolkudaleku {to ti nikoga{ tamu nema da stigne{.

Taka re~e pticata, si gi pokri pilcite so krilcata i zaspa slatko. Veterotpo~eka u{te nekoe vreme i razluten i besen jurna niz golemata {uma.

Vera Bu`arovska

35

slika

zvuci

~uvstvo

vrska somojot `ivot

RAZGOVARAME ZA TVOITE PRETPOSTAVKI

Koga se ostvari tvojata pretpostavka: prviot ili vtoriot pat?Na kogo pomisli na po~etokot na raskazot. Koj bi mo`el da bide nekanetiot gostin {to moli so krotki i mili zborovi? Zo{to taka pomisli?Koj del od raskazot te navede da pomisli{ na vetrot? Pro~itaj go glasno.Kakva odluka donela pticata koga sfatila deka e toa lutiot Severko?

OBIDI SE

Obidi se da pretstavi{ kako ja do`ivea sodr`inata na ovoj raskaz vo ~etirite kvadrat~iwa. Raboti vo tetratkata za u~ili{na rabota.Razmenete gi tetratkite so drugar~eto od tvojata klupa i doznaj kako toa ja do`ivealo istata sodr`ina.Iska`i go glasno tvoeto do`ivuvawe pred celoto oddelenie.

POMOGNI IM NA PTICITE:

Ako pod streata na tvojot dom ili na grankite na nekoe drvo vo bliskata okolina ima gnezdo/sedelo na ptici preselnici, vnimavaj na nego, ne im go ru{i. Tie pak }e se vratat i }e ti se zablagodarat so pesna.A ako ima gnezdo/sedelo na ptici {to prezimuvaat kaj nas, pomogni im vo studenite denovi {to doa|aat. Ostavaj im ronki i sekakvi semenki naopredeleno mesto na tvojot prozorec. So pomo{ na tvoite roditeli napravi im ku}i~ka za ptici i gri`i se za nea.

POTRUDI SE DOMA

Vo tetratkata za doma{na rabota raska`i go raskazot †Nemil gostin#. Ti bidi edno od malite pti~ki i raska`i {to se slu~i so nemiliot gostin i kako se ~uvstvuvavte ti i tvoite bra}a i sestri. Ne zaboravi da napi{e{ za trgnuvaweto na dolgiot pat kade {to nema da ve najde studeniot veter.

36

RAZGOVARAJ SO DRUGAR^ETO

Koj vid zimnica podgotvuvate vo tvoeto semejstvo?[to saka{ ti najmnogu da jade{ od podgotvenite proizvodi?

ZIMNICA

Proletta gi rodi cvetovite, letoto gi rodi plodovite, pa oddolu i odgore gi potpe~e na svoj {poret.

A esenta ja zadol`ipo nego da prodol`i,ovo{jeto {to go obravo kujnata si go sobra.

Ja potfati la`icataja zapo~na zimnicataza jadewe da ima, imavo dolgata gladna zima.

Risto Dav~evski

RAZGOVARAME ZA PESNATA

Poetot na godi{nite vremiwa im dal ~ove~ki osobini. Potvrdi go toa so primeri od pesnata.Zo{to poetot zimata ja narekuva †gladna#? Objasni!Pro~itaj ja pesnata so recitirawe.

IZRAZI SE

Napi{i kratok sostav vo koj{to }e go istakne{ svoeto u~estvo vo podgotovkata na nekoja zimnica.Naslovot na sostavot izmisli go sam.

POVRZI SO PRIRODA

Za koi `ivotni znae{ deka prigotvuvaat zimnica?Objasni kako prigotvuvaat i kade ja ~uvaat?

37

PORAZGOVARAJ SO DRUGAR^ETO

Koja e tvojata omilena kniga? Objasni zo{to.

KNIGATA E IZVOR

Mnogu ne{ta knigatadete }e ti ka`e,i veruvaj nikoga{nema da te sla`e.

]e te {eta sekoj denniz celiot svet,mnogu zemji ti }e vidi{}e doznae{ s¢ po red.

]e se sretne{ so decatacrni, `olti, beli,}e nau~i{ pesni, skaznisto tovari razni.

So brodovi ti }e plovi{po moriwa v svetot,avioni }e te nosatnajbrzi vo letot...................................So vekovi znaewetovo knigi se stava,a deteto s¢ da znae- treba da e ko mrava.

Nikola Altiev

GI OTKRIVAM VREDNOSTITE NA KNIGATA

Zo{to ti se dopadna ovaa pesna? Koi ~uvstva gi pobudi kaj tebe?Vo prvata strofa poetot veli deka knigata mnogu ne{ta }e ti ka`e. Kako knigata ti ka`uva mnogu ne{ta? Objasni kako i kade s¢ }e te {eta knigata.Objasni kako ja razbira{ porakata na poetot iska`ana vo poslednata strofa. Kakvo treba da bide deteto za da znae s¢ {to go interesira?

38

OBJASNI

Kakvi knigi saka{ da ~ita{? Spored {to gi odbira{ knigite?Kako se odnesuva{ kon niv dodeka gi ~ita{?Koja kniga ti e najomilena i na site im ja prepora~uva{ da ja pro~itaat?

POTSETI SE I DOPOLNI

Gradskata biblioteka e najgolema vo ______. Vo nea mo`at da ~lenuvaat site ______na toj grad.Vo moeto mesto ima/nema biblioteka. Nejzinoto ime e ____________.Jas sum za~lenet vo _____________ biblioteka.

SOSTAVETE LISTA

Vo oddelenieto sostavete lista vokoja }e zapi{uvate koi knigi ste gi pro~itale. Taka }e sledite koj ~ita najmnogu i }e izberete najdobar ~ita~.Istata izrabotete ja so pomo{ na kompjuter.

^ita~ Naslov Avtor Datum na pozajmuvawe

Datum navra}awe

Komentari izabele{ki

39

Poka`i vxa{en izraz. Koga nekoj ima takvo lice?

SKAZNA ZA VXA[ENATA PRINCEZA

Mnogu odamna si `iveel eden umen i pravdoqubiv car. Caricata umrelarano, koga im se rodilo prekrasno devoj~e. Carot ja sakal }erka si premnogu i£ gi ispolnuval site nejzini `elbi. Od den na den carskata }erka stanuvala s¢porazgalena i dodevala so svoite ~udni i nevozmo`ni barawa. Samo sedela doprozorecot i zjapala vo minuva~ite koi morale da £ se poklonuvaat dozemi.

Carot ne umeel da ja spastri svojata }erka. Se obiduval da ja natera da u~ida veze gobleni, da tancuva, da sviri na harfa. No taa site u~iteli gi navre-duvala so najpogrdni imiwa i gi brkala. Ako carot se obidel da ja skara i da £ka`e deka ni{to nema da znae, taa po~nuvala tolku silno da pla~e {to tatko£ vedna{ £ popu{tal. Solzite na princezata bile najmo}noto oru`je predcarot.

- Dobro, dobro - velel toj - samo bidi mi ti `iva i zdrava. ]e se najdenekoj princ i za tebe i tato }e mi te oma`i.

Koga nekoj od dvorskite sovetnici }e se obidel da ja natera da nau~ibarem ne{to za da ne se sramat od nejzinata neukost, bil brkan od nejziniteodai so vikotnici i zakani deka }e mu ja prese~e glavata. Begaj}i, umniotsovetnik }e se sretnel so carot i taka nasekirani se tufkale po hodnicite.

Eden den, dodeka sedela do omileniot prozorec, naedna{ svikala i giokokorila o~ite. Site ja pra{uvale od {to tolku se ispla{ila, a taa samostoela vko~aneto, so prst poka`uvala kon ulicata i vikala: - Aaaaaa! A dolunemalo ni{to. Samo edno mom~ence stoelo i gledalo nagore.

Brgu ja smestile v postela, £ davale ~aevi, lekovi, no ni{to ne pomogna-lo. Taa si ostanala vxa{ena, samo {to prestanala da pi{ti. Ja pregleduvalenajdobrite lekari, no - ~are nemalo.Toga{ carot ispratil glasnici niz celo-to carstvo, so poraka: - Koj }e ja izlekuva princezata }e go dobie polovinatacarstvo!

Doa|ale razni lu|e, ja lekuvale, no ni{to ne pomognalo. Eden den, japodignale do prozorecot da pogleda malku nadvor. Princezata naedna{spi{tela:

- Ene go pak!Site se str~ale i navistina dogledale edno mom~ence {to so race £ pravi

dolg nos na princezata. Taa vreskala:- Fatete go! Prese~ete mu ja glavata!Go fatile mom~enceto i go dovele pred carot i princezata koja bila

crvena od lutina:- Toa mene taka da mi pravi i da ne mi se pokloni! Ubijte go!Carot baral objasnuvawe od mom~enceto. Toa mu reklo:

40

- Samo sedi do prozorecot i zjapa vo lu|eto {to itaat po rabota. Pa u{tebara i da £ se klawaat! [to ako e princeza? I taa treba ne{to da raboti, a nebadijala da go jade carskiot leb.

Na carot mu padnalo mnogu te{ko, no mu se dopadnale hrabrosta iiskrenosta na mom~eto. †[tom vaka misli edno dete, u{te polo{o mislatvozrasnite# - si rekol.

Se nalutil i naredil da ja zatvorat princezata vo maloto sop~e, da £davaat samo leb i voda s¢ dodeka ne se fati za nekoja rabota. Taa pla~ela imolela, no popusto.

Carot go nagradil mom~eto za umnite zborovi, a princezata - veruvale iline - gi nau~ila site raboti {to trebalo da gi znae edna carska }erka. Yidovitena dvorecot za kratko vreme bile ukraseni so gobleni {to gi izvezla taa icarot so gordost im gi poka`uval na site gosti i prijateli.

Slavka Maneva

41

DA NE

RAZGOVARAME ZA TVOITE O^EKUVAWA I PREDVIDUVAWA

Kakov kraj o~ekuva{e? Obrazlo`i zo{to go o~ekuva{e takviot kraj.[to ne o~ekuva{e da se slu~i vo skaznata? Zo{to?Koj e vinoven za takvoto odnesuvawe na princezata? Potvrdi go tvojot odgovor so re~enicite od koi go zaklu~i toa.

SOZDAVAJ

Dali carot dobro postapil {to ja kaznil princezata?Odgovori na ova pra{awe, no taka {to da pronajde{ barem dve tvrdewa koi }e bidat potvrdni (DA) i dve tvrdewa koi }e bidat odre~ni (NE). Nacrtaj vakva tabela i zapi{i gi tvoite tvrdewa:

Dopolni gi tvoite tvrdewa od razgovorot so tvojot par od klupata.Sega razgovarajte ~etvorica i pro{irete ja tabelata. Sega vie raspravate (argumentirate).Opredeli se vo koja grupa }e bide{: vo grupata DA ili vo grupata NE. Formirajte vakvi grupi, zapi{ete gi va{ite tvrdewa i razgovarajte za niv.Go smeni li svoeto mislewe otkako go slu{na tu|oto mislewe? Objasni go tvojot odgovor.

SLAVKA MANEVA (1934 g., Skopje) VI PORA^UVA:

†Skaznata go oblagoroduva deteto, ja pottiknuva negovata fantazija, mu ovozmo`uva i da sonuva i da veruva vo idninata. Preku skaznata deteto gi prifa}a najubavite ~ovekovi osobini: hrabrosta, istrajnosta, blagorodnosta, spravedlivosta... Kako avtor, so najgolemo zadovolstvo gi pi{uvam za decata#.

TI PREPORA^UVAME ZA ^ITAWE:

Veruvame deka vo treto oddelenie si ja pro~ital "Yvezdeni perni~iwa# Sega pozajmi ja od u~ili{nata ili gradskata biblioteka knigata †Gotvarski skazni# i u`ivaj vo ~itaweto na prekrasnite i malku neobi~ni skazni na va{ata omilena pisatelka Slavka Maneva.

42

RADIOEMISIJA I TELEVIZISKA EMISIJA

Radioto i televizijata se postojano prisutni vo na{ite domovi. Bez niv nemo`eme da zamislime da ni pomine ni eden den. Od niv doznavame mnogu raboti.Razlikata e vo toa {to radioemisiite samo gi slu{ame, a televiziskiteemisii (TV-emisii) i gi slu{ame i gi gledame.

TV-EMISII {to se interesni za tebe se slednive:- obrazovni - od koi }e se stekne{ so novi znaewa;- nau~no-popularni - vo koi se zboruva na lesno razbirliv na~in za

nau~ni vistini;- detski kvizovi - vo koi u~enicite se natprevaruvaat vo znaewe;- narodni prikazni - emisii vo koi narodnite prikazni gi sledi{

izvedeni od glumci na mnogu uverliv na~in;

RADIOEMISII od pove}eto vidovi za tebe }e bidat najinteresni:- detskite muzi~ki emisii - vo koi mo`e{ da slu{a{ mnogu detski

pesni~ki i da se zapoznae{ so najnovite hit-pesni od detskite festivali;

- detskite radiodrami - emisii vo koi so pomo{ na glumata, muzikata i drugite zvu~ni efekti }e gi do`ivee{ mnogu silno dramskite tekstovi.

POTRUDI SE

Sekoja nedela na Makedonskoto radio vo 12 ~asot se emituva radiodrama. Poslu{aj ja i zapi{i go nejziniot naslov, re`iserot, koj u~estvuval vo nea i nejzinata kusa sodr`ina. Opi{i kako si gi zamisluva{ likovite i mestoto na slu~kata. Od TV-programite od nekoja lokalna televizija odberi detska TV-emisija {to }e ja gleda{. Zapi{i {to si gledal, na koja televizija i {to ti se dopadnalo vo emisijata.

43

ZO[TO GRAMATIKATA E TE[KA

- Znae{, Milane, jas }e bidam in`ener! - mu re~e Ivan na svojot drugar odklupata pred po~etokot na ~asot. - Ja vidov fabrikata kade {to se konstruiraatvistinski motori. V~era vujko mi me odnese da gi vidam traktorite. Lele,kolku traktori ima tamu. Ne bi gi sobralo nitu na golemiot stadion. No, vujkomi mi re~e deka moram da imam petka po matematika ako sakam da bidam dobarin`ener.

- Aman, Ivane, zamol~i ve}e edna{! - mu vrati Milan. - Gleda{ deka pov-toruvam makedonski ... se preslu{uvam ... Denes u~itelkata }e ispra{uva gra-matika. Ne e lo{o i ti da povtori{ ne{to.

- Uf, taa gramatika! Mnogu e zdodevna. No, ka`i mi te molam zo{to pak jasmoram da u~am gramatika? ... Mene ne mi treba! Jas }e bidam in`ener! -prodol`i da mrmori Ivan.

- Zatoa {to treba da bide{ pismen!- Uf, stra{no! Koj da gi nau~i site tie imenki, zamenki, glagoli, broevi?...Gramatika, puf ... E, Milane, ama edno da znae{, toa mo`ebi ne go znam

najdobro, ama zatoa dobro znam {to e ednina, a {to mno`ina.- I ti misli{ deka so toa znaewe }e izvle~e{ pove}e od edinica?

Interesno!No, koga dojde redot na Ivan da odgovara, sre}ata mu se nasmevna.

U~itelkata ispra{uva{e za imenki.- Ivane, dali znae{ ne{to da ni ka`e{ za imenkite, u~evme minatiot

~as? Ajde ...- Znam, u~itelke - potvrdi Ivan.- ... Dobro ... Bravo ... A znae{ li {to e ednina, a {to mno`ina kaj

imenkite?- Znam, nastavni~ke, kako da ne znam ...- Odli~no ... toga{ odgovori mi dali imenkata †pantaloni# e vo ednina

ili mno`ina?Ivan podzastana malku razmisluvaj}i, a potoa kako od pu{ka odgovori:- Pantaloni, pantaloni ... toa e u~itelke ... Gore ednina, a dolu mno`ina!

Olivera [ija~ki

RAZMISLI - ISKA@I SE

Zo{to sekoj ~ovek treba da ja znae gramatikata na svojot jazik?Obrazlo`i go tvojot stav: gramatikata e te{ka/gramatikata e lesna.

44

DA PORAZGOVARAME ZA RASKAZOT

Zo{to treba i in`enerite da ja znaat gramatikata? Najdi go odgovorot na Milan.Pronajdi {to mu odgovoril Milan na Ivan. Kako mu se nasmevnala sre}ata na Ivan na ~asot po gramatika? Objasni zo{to odgovorot na Ivan ne e to~en. Ka`i go to~niot odgovor: vo koj broj e imenkata "pantaloni#?

DISKUTIRAJTE

Koj e tvoj omilen predmet? Zo{to?Koj predmet go u~i{ bidej}i mora{? Zo{to?Da mo`e{ da odbira{, koi predmeti bi gi u~el? Zo{to?Kako spored tebe bi trebalo da se odviva nastavata? Objasni!

JAZI^NO KAT^E

Doka`i mu na Ivan deka znae{ pove}e od nego taka {to vo tetratkata }e napi{e{ po pet:- sopstveni imenki: _______________________- imenki vo ednina: _______________________- imenki vo mno`ina: ______________________- imenki od ma{ki rod: ____________________- imenki od `enski rod: ___________________- imenki od sreden rod: ____________________

45

1. 1. NeNe sese vovo `enski`enski rodrod imenkiteimenkite::a) ptica i trevab) od`a i kamion v) radost i mladost

2. 2. GlagoliGlagoli sese::a) dobro, visoka, uli~nab) kamen, kade, koga v) igra, dojde, zaspa

3. 3. PravilnoPravilno e razdelenrazdelen nana slogovislogovi zborotzborot::a) ka-mi-onb) kra-stav-ica v) kam-en

4. 4. OdgovorotOdgovorot nana gatankatagatankata„Um nema, a sekomu um dava“ glasi:glasi:a) televizorb) kniga v) radio

5. 5. ZaZa „Vol{ebnotoVol{ebnoto penkalopenkalo“ ii „SkaznaSkazna zaza vd`a{enatavd`a{enata princezaprinceza“ zaedni~kozaedni~ko e:a) tie se skaznib) imaat ist avtorv) imaat ista tema

POVT POVTORUVAMORUVAM I SESE PROVERUVAMPROVERUVAM

SLOG SLOGZborot se deli na slogovi. Zborot se deli na slogovi. Zborot ima onolku slogovi kolku {to ima samoglaski. Vo sekoj slog mo`e da ima samo po edna samoglaska. Slog mo`e da pretstavuva i edna samoglaska, no nikako samo soglaska. (bro-i).PriPri prenesuvanjeprenesuvanje nana deldel odod zborotzborot vovo novnov redred potrebno e da gi znam i po~ituvam pravilata. Koga ne sum siguren, kÇe proveruvam vo PravopisotPravopisot nana makedonskiotmakedonskiot literaturenliteraturen jazikjazik..

GRADSKA GRADSKA BIBLIOTEKABIBLIOTEKABibliotekata vo edno naseleno mesto koja ima najgolem broj knigi i od koja mo`e sekoj `itel da pozajmuva knigi se vika gradska biblioteka.gradska biblioteka.Vo nea ima knigi od site oblasti i za site vozrasti.

TELEVIZISKI TELEVIZISKI EMISIIEMISII ZAZA DECADECA prilagodeni za mojata vozrast i potrebi: obrazovniobrazovni, , naunau~~nono-popularnipopularni, , narodninarodni prikazniprikazni i detskidetski kvizovikvizovi..

RADIOEMISII RADIOEMISII prilagodeni za mojata vozrast i potrebi: radiodrami radiodrami i muzi~ki radioemisiimuzi~ki radioemisii.

OdgovoriteOdgovorite pi{uvajpi{uvaj gigi vovo tetratkatatetratkata!!

46

Veruvam vo sebe RAZMISLI RAZMISLI - - RAZMENIRAZMENI GOGO MISLENJETOMISLENJETO

Napravi grozd od site zborovi na koi }e se seti{ povrzani so zborot basna.

Sporedi go tvojot grozd so grozdot na tvoeto drugar~e od klupata.

basna BELATA BELATA ^AVKAAVKA

Videla ~avkata deka gulabite dobro se hranat i toa mnogu i se dopadnalo. Se nabelila i vlegla vo gulabarnikot. Gulabite ne ja poznale, za{to prilegala na niv. Mislele oti e gulab, pa ja pustile vnatre. No, vo eden mig ~avkata se zaboravila ta graknala. Gulabite ja poznale i ja nabrkale. ~avkata nemala drug izlez. Pobegnala i se vratila vo jatoto megu svoite. No, koga drugite ~avki ja videle taka neobi~na i bela, ne ja primile. I tie ja nabrkale!

TOLSTOJ TOLSTOJ

Lagata Lagata imaima kratkikratki nozenoze..MantijataMantijata nene gogo pravipravi popotpopot..

RAZBERIRAZBERI GOGO ZNAZNA^̂ENJETOENJETO NANA BASNATABASNATA

[to i se dopadnalo na ~avkata kaj gulabite?Kako se dosetila da stane edna od niv?Kako se izdala?Zo{to ne ja primile vo jatoto drugite ~avki?Kakvi luge mo`e{ da prepoznae{ vo nea?Objasni dali postoi razlika megu itrinata i izmamata.

OBIDI OBIDI SESE

Obidi se so svoi zborovi da objasni{ zo{to dvete pogovorki odgovaraat na basnata.Prepi{i gi pogovorkite so rakopisni latini~ni bukvi.

47

VOL[EBNATA TETRATKA

Meto be{e kako i site drugideca: miren, ni pomalku nemiren,no toj ima{e golem problem.Mnogu lo{o gi pi{uva{ebukvite. Ne da ne se trude{e,ama rakata kako da ne goslu{a{e i namesto ubavibukvi tie se pretvoraa vobukvi so opa{ki, nekoi sou{i, gi ima{e so krilja, paduri i so mevovi i u{tekakvi ne. I {to e najte{kood s¢, tie bukvi, osvensamiot toj, nikoj drug nemo`e{e da gi prepoznae, akamoli da gi pro~ita.[to s¢ ne se obidoanegovite roditeli za da gonau~at na krasnopis, arnoama, koga ne odi, ne odi. Sitepedagozi i pedijatri vo zemja-ta gi posetija, no lekot nikako dase najde. Bea duri kaj razni baja~kiza pomo{, a rezultatot pak be{e nikakov.Bukvite si ostanuvaa so opa{ki, so u{i, so krilja, somevovi i u{te so kakvi ti ne drugi belezi.

Se pomirija roditelite deka nivniot sin cel `ivot }e pi{uva nerazbir-livo, no toga{, sosem neo~ekuvano, kako grom od vedro nebo, dojde spasot.

- Pobarajte pomo{ od golemiot Zakijaki! - im se javi nepoznat glas. - Tojma|epsnik s¢ umee i s¢ znae...

- Zo{to da ne - si rekoa roditelite. - I kaj nego }e probame da najdeme lek.Glasot is~ezna tolku brzo, kako i {to se pojavi.Kako {to rekoa, taka i napravija. U{te utredenta otidoa do golemiot

Zakijaki. Koga mu objasnija {to maka gi sna{la, ma|epsnikot po~na da si go ~e{anosot. Vsu{nost, toj taka i razmisluva{e - ~e{aj}i si go nosot.

- Znam {to treba da se napravi! - kone~no se seti mudrecot, podavaj}i imne{to na zagri`enite roditeli. - Otsega detenceto neka pi{uva na ovaavol{ebna tetratka.

Roditelite se zablagodarija i ja odnesoa tetratkata doma. Na sinot munaredija vedna{ da ja pi{uva doma{nata rabota.

- Zo{to? Koga nikoj ne mo`e da ja pro~ita, a kamoli da ja proveri? - sesprotivstavi Meto. - Nema potreba od pi{uvawe...

No koga sfati deka roditelite se seriozni, sedna i po~na da ja pi{uvadoma{nata rabota.

I ete ~udo! [totuku ja napi{a prvata bukva so opa{ka, taa o`ivea i po~nada pla~e i da vika:

- Ne sakam opa{ka, ne sakam! Jas sum ubava bukva...Meto se ispla{i da ne mu skokne bukvata, ta so gumi~kata £ ja izbri{a

48

opa{kata. V ~as bukvata prestana da roni solzi i mu se nasmevna.Potoa na red dojde vtorata bukva, bukvata so u{i. I taa se rasplaka kako i

prethodnata, no se smiri {tom u{ite £ bea izbri{ani. Toa se slu~i i so tre-tata so krilja, pa ~etvrtata so mevot... Tie pla~ea li, pla~ea, a {tom deteto }egi dotera{e, zadovolno se nasmevnuvaa.

Taka, Meto prvpat napi{a doma{na rabota koja sekoj mo`e{e da ja pro~ita.Koga ja ispi{a vol{ebnata tetratka, proba i na obi~na. Vistinski krasnopis,nema {to. Bukvite mu se sme{kaa od redovite vo tetratkata.

Toj ve}e be{e izlekuvan. No, ne ja frli i vol{ebnata tetratka, tuku jaizbri{a so gumata i ja ostavi na policata. Kojznae, mo`ebi nekoga{ na nekoedrugo dete }e mu pritreba...

Goran B. Stojanoski

DOMA[NA ZADA^A

Napi{i sostav so naslov "Mojot drugar Meto so najubav rakopis#. Pi{uvaj ~itko, razbirlivo, a toa zna~i pravilno oformuvawe na sekoja bukva. Poka`i im {to i kako si napi{al na tvoite roditeli.

RAZGOVARAME ZA BAJKATA

Osven bajkite vo koi se raska`uva za podale~nite vremiwa, pisatelite pi{uvaat bajki i so sovremena sodr`ina.Spored {to zaklu~uva{ deka ovaa bajka e sovremena?Kako pi{uval Meto? Kakvi bukvi izleguvale od negovata tetratka?Koj mu pomognal na Meto da pi{uva ubavo? Kako?Zo{to Meto ne ja frlil vol{ebnata tetratka?Izvle~i pouka od ovaa skazna i zapi{i ja vo tvojata tetratka. Pro~itaj mu ja na drugar~eto.

BIDI ISKREN

Misli{ li deka i tebe ti treba vol{ebnata tetratka? Objasni zo{to taka misli{.

PREDLO@I

Predlo`i im na~in na site drugar~iwa {to ne pi{uvaat ubavo kako da go podobrat pi{uvaweto bez vol{ebna tetratka. Predlogot dobro formuliraj go i zapi{i go vo tetratkata. Potoa pro~itaj go pred site.Objasni zo{to e mnogu va`no sekoj da pi{uva ~itko i razbirlivo?

49

RODOT KAJ IMENKITE

Vo treto oddelenie nau~i deka imenkite imaat tri roda. Ka`i gi!

Precrtaj ja ovaa tabela vo tvojata tetratka i sekoj od dadenive zborovinapi{i go pod zamenkata toj, taa ili toa.

ZAKLU^I I ZAPI[I VO TETRATKATA

Imenkite {to se povrzuvaat so zamenkata toj se imenki od ma{ki rod.Tatko, dedo, leb, kamen, strav, orel, vozduh, drugar, voza~, voz, semaforImenkite od `enski rod se povrzuvaat so zamenkata _________.Majka, baba, pe~ka, ptica, ~a{a, taga, zima, cre{na, imenka, ulica, devojkaImenkite {to se povrzuvaat so zamenkata _______ se imenki od ______________ rod.Dete, sonce, ezero, jagne, oko, koleno, drvo, nebo, srce, more, ogledalo,{i{e

ZADA^I

Opredeli go rodot na imenkite od pesnata Oktomvriski patokaz na str. 32Vo sekoja kolona od imenki po edna se razlikuva od ostanatite spored rodot. Otkrij ja! Prepi{i vo tetratkata.1. Kamion, znak, trotoar, pe{ak, premin, svetlo, krug, fudbal.

Site imenki se od _________ rod, samo imenkata ___________ e od _________ rod.

2. Ko{arka, ~anta, trkalo, prodava~ka, kru{a, ~inija, masa, cve}arnica.Site imenki se od _________ rod, samo imenkata ____________ e od ________ rod.

3. Jajce, gnezdo, izvor~e, sukalo, kop~e, susam, penkalo, radio.Site imenki se od _________ rod, samo imenkata ________ e od __________ rod.

Napi{i pet re~enici vo koi }e upotrebi{ imenki od trite roda. Podvle~i gi imenkite i pokraj sekoja re~enica napi{i od koj rod se.

tegla, slika, den,sudija, cve}e, no},mleko, ~evel, more

TOJ TAA TOA

50

BROJOT KAJ IMENKITE

Potseti se od minatata u~ebna godina kolku broja imaat imenkite.

Sam zaklu~i koi imenki se vo ednina, a koi vo mno`ina od slednive sliki:

ZABELE@I I ZAKLU^I

1. Ako imenkata ozna~uva ime samo na eden predmet ili su{testvo, toga{ taa e vo _________. Primeri: kniga, bukva, blok, stol, cve}e, oxak, korpa, steblo.2. Mno`inata ozna~uva ime na ________ predmeti i su{testva... Primeri: knigi, bukvi, ____, cve}iwa, _____, ______, stebla.

Obidi se da obrazuva{ mno`ina od slednive imenki: Veles, Boris, Liljana, Vardar, Belasica, Lazo, Jana. Zo{to ne mo`e{? Kakvi se po vid ovie imenki?

VE@BI

Napi{i ja formata za mno`ina na slednive imenki: devoj~e, prozorec, pokriv, izlog, raskaz, spisanie, vesnik, yvezda, teatar, u~itel.Od bajkata ,,Vol{ebnata tetratka# na str. 48 pronajdi gi imenkite i votvojata tetratka podredi gi vo dve koloni - ednina i mno`ina.Pokraj sekoja imenka napi{i ja formata za ednina ili mno`ina: jabolko - jabolka, ulica, oko, teatri, policajci, volk, kowi, more, lavovi, dete, drvja, Martin, Negotino. (Ne zaboravaj na prethodniot zaklu~ok za sopstvenite imenki!)

51

ISKA@I SE

Opi{i nakratko kako izgleda gradot/seloto nave~er. Pro~itaj mu na drugar~eto.

^uden e gradot So svetilkite,Nave~er sprostren Na site strani,Legnati de~iwata na pernicite,Sonuvaat leko do zori rani.Kako gradinaSo cve}iwataTreperat lambiVo iljada boi,Vo ~uden prikaz se krevet~iwata,Kako yvezdi~ki da le`at moi.

Po nekoe ra~e nave~er mrda,Po nekoe uste se smee,Dedovci gr~at,Vo treska grda,I nekoe vrap~eNa son pee.^uden e gradot so svetilkite,O samo tie nave~er gorat,Cela no}Ja mre`at svetlinata,Edna so ednaMelodi~no zborat.

Vol~e Naum~eski

VE^ER

52

GI OTKRIVAM POETSKITE SLIKI

[to po~uvstvuva koga ja slu{na ovaa pesna?Kakva atmosfera na gradot poetot ni predava so ovaa pesna? Odberi tri zbora so koi }e odgovori{ na pra{aweto: bu~na, spokojna, razigrana, vesela, tivka, prazni~na.Otkrij kolku poetski sliki poetot naslikal so zborovi.Odberi edna koja saka{ da ja opi{e{.Odberi ja poetskata slika koja najmnogu ti se dopa|a i nacrtaj ja.

SPOREDBA

Pronajdi gi vo pesnata stihovite vo koi }e otkrie{ so {to poetot gi sporedil lambite vo no}ta. Na {to mu li~at taka zapaleni vo iljada boi?[to postignal poetot so ovaa sporedba?

"Kako gradina/So cve}iwata/Treperat lambi/Vo iljada boi#

Pronajdi ja i vtorata sporedba vo pesnata i objasni ja so svoi zborovi.

NAPRAVI SPOREDBA

Prepi{i gi re~enicive i dopolni gi za da dobie{ sporedba:Marija pee kako ________.Svetilkata sveti kako ________.^ar{afot e bel kako _________.Sladok kako ________.Doseti se: Za da se napravi sporedba koe zbor~e zadol`itelno treba da se upotrebi?

DOSETI SE

Za koj den i po koj povod mo`e{ ovaa pesna da ja izrecitira{ najubavo {to mo`e{? Toa neka bide tvojata ~estitka do tvojot grad. Potrudi se da go napravi{ toa.

53

IZRAZI SE

Nacrtaj go tvojot omilen zelen~uk i ovo{je. Vo niv napi{i zo{to tokmu tie ti se omileni.

OVO[NA KARANICA

KOMPIROT: Zdravo, jabol~e!JABOLKOTO: ^ao, kompir~e! Ka`i mi, poznava{ li podobra ovo{ka od mene?KOMPIROT: Ah, da, da ... Samo da me nema mene, site gladni }e bea!JABOLKOTO: (go zdogleduva portokalot): Portokal~e, ti go propatuva celiotsvet, ka`i mu na ovoj tvrdoglav kompir deka nema podobra ovo{ka od mene!

Nema i nema!

PORTOKALOT: [to si voobrazeno! Jas sum tri pati podobar od obajcata. Durii edna boja se vika portokalova, nare~ena e po mene, a ne kompirova ili

jabolkova...

KOMPIROT: Za mene si nevospitan obi~en portokal.BANANATA: Ej, zo{to se karate?(jabolkoto, kompirot i portokalot vikaat na set glas, i ni{to ne se razbira)

BANANATA: Ni{to ne ve razbiram, ne vreskajte!PORTOKALOT: Ova voobrazeno jabol~i{te si se zamisluva deka e najdobrotoovo{je na svetot.

BANANATA: Kutroto toa, a ne znae deka jas sum najdobrata, za{to sum prvahrana na doen~iwata i decata.

JABOLKOTO: Ne e vistina! Prvata hrana na doen~iwata e mlekoto, a potoarendanoto jabolko, taka da znae{!

BANANATA: Zaborava{ deka jas i gospodinot portokal dojdovme od daleku ipodobro od tebe go znaeme svetot na vitaminite.

PORTOKALOT: A {to znae{ pak ti, kompiru eden, koga si porasnal vo temnina,Pod zemja? Pih - kompir!

BANANATA: Ili ti jabolko, koe od jabolknicata ne si videlo ni{to drugo ipodale~no od ogradata na sosedniot ovo{tarnik.

KRU[ATA: [to vi e vam? Ova bojno pole e ili {to?...KOMPIROT: Sekoj saka da bide najdobriot! Ete {to e!JABOLKOTO: Ka`i, tetka kru{o, neli jas sum najdobroto ovo{je?PORTOKALOT: Ne ti, tuku jas!BANANATA: Ne, nitu ti, tuku jas, da znae{!(malku fali da se stepaat)

54

KRU[ATA: Ama ste sme{ni! Ako e taka toga{ i jas bi mo`ela da se natprevaru-vam za najdobra ovo{ka, za{to sum medenka i blaga kako med. Koga Bisera }e se

vrati od u~ili{te, }e si podgotvi u`inka i ...

KOMPIROT: ... I prvin }e si svari kompir~e!PORTOKALOT: A, ne! Prvo doa|a sokot od portokal! ]e ispie sok!KRU[ATA: I na krajot }e se zasladi so medeno kruv~e!SITE: Mmmmm ... Dobar apetit!

Edi Majoran

RAZGOVARAME ZA DRAMSKIOT TEKST

Koi se glavni likovi vo dramskiot tekst? Zo{to se karale?[to misli{ ti - koj e vo pravo? Na kogo mu posakale dobar apetit?Koj lik ti se dopadna? Zo{to?Vo koe godi{no vreme se slu~uva dejstvoto? Po {to zaklu~i?Koj od pette lika vo tekstot ne e ovo{je?

55

VE@BAJ DRAMSKO ^ITAWE

Va{ata u~itelka }e vi go pro~ita tekstot na dva na~ina: voobi~aeno i dramski.Zapi{ete vo tetratkata kakvi razliki zabele`avte pri nejzinoto ~itawe.Koj na~in vi be{e pointeresen?Podelete gi ulogite i obidete se dramski da go ~itate tekstot. Vnimavajte na odnesuvaweto, na bojata na glasot i na emociite {to treba da gi iska`ete.

U^ESTVUVAJ VO PODGOTOVKATA NA KUKLENA PRETSTAVA

O`ivete go dramskiot tekst. Izvedete pretstava vo u~ilnicata. Za taa cel: Podelete se vo grupi. Vo grupata podelete si gi ulogite. Opredelete scenarist i re`iser. Razgovarajte za izgledot i postapkite na likovite. Ve`bajte gi dijalozite i redosledot na ka`uvawata pod vodstvo na re`iserot.Na ~asot po Likovno obrazovanie izrabotete gi kuklite. Mo`ete da gi napravite od karton, sun|er, ~orapi i tekstil. Zaka~ete gi na stap~iwa.Napravete i plakat za va{ata pretstava i istaknete go na vidno mesto vo va{eto u~ili{te.Scenaristite od sekoja grupa neka se dogovorat kako }e ja napravat scenata.Na tablata neka ja nacrtaat scenata - mestoto na dejstvoto. So pomo{ na stol~iwa i ~ar{av opredelete go mestoto kade }e se pojavuvaat kuklite.Izvedete ja kuklenata pretstava pred drugite oddelenija.Na krajot opi{ete kako se podgotvuvavte, koja grupa za vreme na probite be{e najdobra, kako ja izvedovte kuklenata pretstava pred publikata i {to e toa kuklena pretstava.

56

KONKRETNI I APSTRAKTNI (MISLENI) IMENKI

Nacrtaj vo tvojata tetratka: jabolko, moliv i zdravje.Objasni zo{to ti be{e lesno da nacrta{ jabolko i moliv?Objasni zo{to ne mo`e{ da nacrta{ zdravje?

PROVERI SE

Prepi{i gi slednive re~enici vo tvojata tetratka i podvle~i gi so sina boi~ka konkretnite, a so crvena apstraktnite: - Cela no} ne spiev od vozbuda, za{to majka mi treba{e da se vrati od bolnica so moeto brat~e.- Vo du{ata po~uvstvuvav golema radost koga gi vidov moite drugar~iwa kako se lizgaat so svoite sanki.

KONKRETNI IMENKI APSTRAKTNI IMENKI

drvo dete gumau~itel zgrada tablaprozorec svetilka avion

qubov taga radost bolka dobrina silaitrina lutina sre}a

Poka`i gi predmetite {to se ozna~eni so imenkite vo levata kolona, tie {to se vo tvoja blizina, gi gleda{ ili gi dopira{. Bidej}i nema vo tvoja blizina avion, nacrtaj go. [to ozna~uvaat konkretnite imenki?

Obidi se da poka`e{ ili da nacrta{ ne{to od ona {to e ozna~eno so imenkite vo desnata kolona. Zo{to ne mo`e{? [to ozna~uvaat apstraktnite imenki?

SOGLEDAJ I DONESI ZAKLU^OK

PRODOL@I DOMA

Nacrtaj vo tetratkata tabela ista kako onaa {to e dadena pogore. Od raskazot ,,Vol{ebnata tetratka# na str. 48 izvle~i {to pove}e konkretni i apstraktni imenki i vnesi gi vo tabelata.

57

RAZMISLIRAZMISLI - - SOSTAVISOSTAVI - - RAZMENIRAZMENI

Razmisli {to se soobrakÇajni znaci, zo{to slu`at, kade se postavuvaat, so koi se srekÇava{ koga doakÇa{ na u~ili{te.Svoite razmisluvanja zapi{i gi na list i nacrtaj eden soobrakÇaen znak.Razmenete gi listovite so drugar~eto od tvojata klupa.Nekol ku razmisluvanja pro~itajte gi pred celoto oddelenie.

SOOBRA SOOBRAKKÇAJNIAJNI ZNACIZNACI

Kolku stotina va{i zdru`eni race tolku postojat soobrakÇajni znaci.Bilo da se vozi{ bilo da odi{ pe{ki, nekakaj ovie znaci ne sepravat gre{ki.

Dali si od selo ili pak od grad znakot tebe, dete, kÇe ti poka`e pat. Da ne znae{ eden znak - prosteno da ne znae{ mnogu - neprijatnost

te ~eka!

Nusret Di{o UlkuNusret Di{o Ulku

58

RAZGOVARAME ZA PESNATA

Kolku soobra}ajni znaci postojat?Koj treba da gi po~ituva? Zo{to?Obidi se da ja objasni{ so svoi zborovi poslednata strofa?

SOGLEDAJ - DOBRO PRO^ITAJ

Kolku strofi ima vo pesnata? A stihovi?Pro~itaj gi rimuvanite zborovi.Pro~itajte ja pesnata nekolkupati i ve`bajte izrazno recitirawe.

POTSETI SE, GRUPIRAJ SE, IZRABOTI

Na ~asot po Op{testvo potseti se kako se grupirani soobra}ajnite znaci, koja e karakteristi~nata forma za sekoja grupa. Podelete se na tri grupi i sekoja grupa neka izraboti po nekolku soobra}ajni znaci karakteristi~ni za taa grupa znaci.Mo`ete da izmislite i soobra}ajna igra, ako ubavo ja osmislite i se dogovorite. Koristete hamer, flomasteri, lepak, no`ici, avtomobil~iwa, kukli i s¢ ona {to }e vi pomogne da ja realizirate igrata.Mo`ete da ja demonstrirate vo sosednoto oddelenie ili na pomalite drugar~iwa.

DOMA[NA ZADA^A

Nau~i ja pesnata naizust.Prepi{i ja vo tetratkata za doma{na rabota na kirilica.

59

Priseti se na edna basna i preraska`i mu ja na drugar~eto.

MAGARETO MAGARETO, , LISICATALISICATA I LAVOTLAVOT

Edna{ se sprijatelile magareto i lisicata i zaedno trgnale na lov. Patem sretnale eden lav. Lisicata, nasetuvajkÇi ja opasnosta, mu pristapila na lavot i mu vetila deka kÇe mu go predade magareto ako ja pu{ti nea. Otkako se dogovorile, lisicata go povela magareto do nekoja {tapikÇa i ve{to go namamila da padne vo nea. Lavot, koga videl deka magareto vekÇe ne mo`e da mu pobegne, prvin ja grabnal lisicata, a potoa se nafrlil i na magareto.

EzopEzop

DADA SESE POTSETIMEPOTSETIME

Vo basnite e predadeno `ivotnoto iskustvo na narodot i zatoa sekoja basna ima pouka.

SOGLEDAJSOGLEDAJ

Koi lugje se pretstaveni preku lisicata? Kako se obidela da se spasi od lavot?Zo{to lavot gi izel i magareto i lisicata? Koi lugje se pretstaveni preku lavot?Vo ~ija postapka sogleduva{ te{ko predavstvo na prijatelot?

OSUDIOSUDI

Napi{i ja tvojata osuda za takvata postapka na lisicata. Napravi sporedba koga ti nekoga{ si se po~uvstvuval izneveren od tvoeto drugar~e.

IZVLEIZVLE^̂I POUKAPOUKA

Narodot rekol: Malite prikazni golem um davaat.Kakov um ti dade tebe ovaa kusa prikazna? Zapi{i go tvoeto objasnuvanje vo tetratkata.Pro~itaj im na tvoite roditeli {to si napi{al i diskutirajte za poukata.Povrzi ja so pogovorkata: Koj na drugiot mu kopa grob, i samiot pagja vo nego.

60

Gledajte zaedno nekoj od filmovite: †Petar Pan#, †Hari Poter#, †Avanturite na Pipi#.

FILM

Od minatata godina znae{ deka filmot e magija na podvi`nite sliki. S¢{to pravat akterite se snima na filmska lenta i snimkite se odvivaat sogolema brzina - 24 sliki vo sekunda.

Prepi{i vo tetratkata i povrzi so moliv~e koj poim od desnata strana odgovara na vidot na filmot od levata strana:

crtani (animirani)

igrani

kusometra`ni

dolgometra`ni

DA RAZGOVARAME ZA GLEDANIOT FILM

Koi bea glavni likovi vo filmot? Ti se dopadna li glumata na glumcite?Za {to se raska`uva{e vo nego? [to ti ostavi najsilen vpe~atok?Koj e re`iser na filmot?Zo{to saka{ da gleda{ crtani filmovi?

BIDETE KREATIVNI

So pomo{ na serija sliki~ki prika`i ~e{lawe na kosa, otvorawe na cvet ili stanuvawe od stol~e. Potrudi se. Interesno e.Napravete plakat za filmot {to go gledavte. Na nego zapi{ete go naslovot na filmot, re`iserot i akterite. Ne zaboravete deka plakatot treba da bide interesen i da gi natera drugar~iwata od drugite oddelenija da go gledaat filmot.

- traat kuso vreme - od 20 do 40 minuti;- traat podolgo - od ~as i polovina do dva

~asa, a mo`at da bidat crtani ili igrani.- snimeni so vistinski akteri;- snimeni so nacrtani ili kompjuterski

napraveni likovi;

61

PRONAJDI NA INTERNET - ENCIKLOPEDIJA

Pronajdi na internet ili vo enciklopedija koi bile Kolumbo i Magelan.Vo koe vreme `iveele? Zapi{i vo tvojata tetratka.

ISTRA@UVA^I

]e pojdeme u{te podalekui od Kolumbo i od Magelan nie decata rodeni istra`uva~i so zraci }e otkriemenovi pati{ta i svetovi.]e otskokneme od sanka i lizgalkai so drugi deca od Vselenata}e se sretneme vo pregratka.Nie nikoga{ nema da ostaremea samo }e rastemea samo }e rasteme.

Radovan Pavlovski

RAZGOVARAME ZA PESNATA

Zo{to ti se dopadna ovaa pesna?Kolumbo oti{ol do Amerika, a Magelan ja zaobikolil Zemjata so svojot brod Viktorija. Kade podaleku bi po{le decata-istra`uva~i? Koi novi pati{ta i svetovi }e gi otkrijat?Kako nikoga{ ne ostaruvaat, a samo rastat istra`uva~ite? So {to toa go postignuvaat?

62

DOPOLNI

Vo tvojata tetratka zavr{i gi re~enicite onaka kako {to ti razmisluva{:Koga bi bil istra`uva~, bi ja (go) istra`uval _____________.Koga bi se sretnal so dete od vselenata bi mu go postavil slednovo pra{awe: ___________.Na deteto od vselenata bi mu predlo`il __________.Koga bi bil kosmonaut bi ja istra`uval planetata __________ zatoa {to _________.Koga bi bil medicinski istra`uva~ bi sakal da pronajdam _________ zatoa {to _________.

AKO SI QUBOPITEN

Kako nastanala vselenata?Astronomite veruvaat deka vselenata se formirala pred pove}e od 15 milijardi godini so edna ogromna eksplozija nare~ena Big-Beng ili Golemata eksplozija. Taa go sozdala prostorot kako `e{ko meur~e koe stanuvalo s¢ pogolemo i pogolemo.Pove}e informacii za vselenata pobaraj na veb-sajtot: www.bbc.co.uk/science/space

ENCIKLOPEDIJA

Enciklopedija e golema kniga vo koja se sodr`ani mnogu znaewa od edna oblast ili od pove}e oblasti. Site znaewa se nau~no potvrdeni i doka`ani.Vo enciklopedijata ima mnogu fotografii koi go potvrduvaat toa {to e napi{ano. Eve nekolku enciklopedii koi mo`e{ da gi koristi{: ,,Enciklopedija za mladi#, ,,Enciklopedija na prirodata#, ,,Istorija na svetot#, ,,1000 pra{awa i odgovori#, ,,Detska enciklopedija#, ,,Narodite vo svetot#, ,,Zo{to?#, ,,Svrti go pogledot kon svetot# i dr.Koja detska enciklopedija ja ima{? [to u~i{ od nea? Od kade mo`e{ da pozajmuva{ enciklopedii?

TVORI

Napi{i sostav vo kogo ti }e bide{ kosmonaut.Ne zaboravi da gi povede{ i tvoite drugar~iwa.Pro~itajte gi va{ite sostavi i odberete gi najdobrite.

63

IMENKIRod - znam da gi razlikuvam trite roda: ma{ki, `enski i sreden rod.Broj - lesno prepoznavam koja imenka e vo ednina, a koja vo mno`ina.Konkretni imenki - ozna~uvaat imiwa na predmeti i su{testva {to mo`am dagi vidam i da gi dopram. Apstraktni imenki - ozna~uvaat imiwa na poimi {tone mo`am da gi vidam i dopram, tuku samo gi zamisluvam ili gi ~uvstvuvam.

1. Slednive imenki: drvja, piperki, cve}e, la`ici, radost, petel, taga, brzina, mese~ina i oblak }e gi prepi{am vo tetratkata na latinica i }e odgovoram na slednive pra{awa:a) vo sreden rod se: __________ b) vo `enski rod se: ____________ v) vo mno`ina se: ___________ g) apstraktni se: _______________

SPOREDBAPoetite i pisatelite vo svoite dela ~esto koristat sporedbi za da mo`emepodobro i povpe~atlivo da go razbereme toa {to ni go ka`uvaat. Sporeduvaatdva predmeta ili dve pojavi {to imaat nekoja zaedni~ka osobina.

2. Sporedba prepoznavam vo:a) Meto be{e dobro dete;b) Meto be{e brz kako strela; v) Meto e najdobriot u~enik.

KUKLENA PRETSTAVATeatarska pretstava vo koja ulogite gi igraat kukli. Namesto kuklite zboruvaat vistinskite glumci. I nie mo`eme sami da podgotvime i izvedemekuklena teatarska pretstava.

FILMFilmot e snimen na lenta od celuloza. Za da go prosledi{ na ekranot tojsnimen nastan, treba lentata da ja dvi`i aparat nare~en kinoproektor. Zada se dobie slika vo dvi`ewe {to ti ja gleda{ na ekranot, kinoproektorottreba da zavrti 24 sliki vo edna sekunda. Spored vremetraeweto filmotmo`e da bide: kratkometra`en i dolgometra`en.

3. Odgovori vo tetratkata: Koj film e crtan, a koj igran film. Napi{i po dva naslova na poslednite gledani crtani i igrani filmovi.

ENCIKLOPEDIJAGolema kniga vo koja ima mnogu nau~no doka`ani fakti i podatoci od raznioblasti. Vo niv pronao|am mnogu dopolnitelni znaewa za ona {to go u~am i{to sakam da go znam. Site podatoci se potkrepeni so prekrasni fotografii.

4. Vo tetratkata so latini~ni bukvi }e odgovoram na slednive pra{awa:a) doma gi imam slednive enciklopedii:__________________.b) od biblioteka sum ja/gi pozajmil slednava/ive enciklopedija/i:_______.v) najinteresen podatok {to sum go nau~il od enciklopedija mi e:______.

POVTORUVAM I SE PROVERUVAM

64

Ja po~ituvam i ja razvivam dobrinataRAZMENI GO MISLEWETO

[to e za tebe †dobra postapka#? Priseti se na nekoja tvoja dobra postapka.Razgovaraj za toa so drugar~eto.

OD DOBRO PODOBRO

Dobro e, i mora{od zlo da se pazi{,da vnimava{ kade odi{kade i na {to gazi{.

Ne dozvoluvaj lo{otija kako dar da prima{,ti {to {iroko i dobro srce ima{.

†Na zlo ne vra}aj so zlo!#Ova v srce da go stavi{.No najva`no od s¢ epostojano dobro da pravi{

Kuzman Kuzmanovski

OTKRIJ I KA@I

Na {to treba osobeno da vnimava{? Pronajdi vo prvata i vtorata strofa.Poetot ti ispra}a kako poraka edna potvrdena `ivotna vistina: †Na zlo ne vra}aj so zlo!#Objasni ja ovaa poraka. [to bi se slu~ilo so lu|eto koi na zloto vra}aat so zlo?Koja e najva`nata poraka od pesnata koja treba sekoj da ja prifati i da se odnesuva spored nea vo `ivotot? Zapi{i ja vo tvojata tetratka i sekoga{ trudi se da ja sproveduva{ vo delo.

SORABOTUVAJ

Dogovorete se so tvojot u~itel i formirajte nekolku grupi. Sekoja grupa neka pronajde vo svojata okolina stari i nemo}ni lica na koi im e potrebna pomo{. Posetete gi i dogovorete se kakva pomo{ im e potrebna koja mo`ete vie da im ja pru`ite: kupuvawe na osnovnite produkti, vesnik, iznesuvawe na |ubreto, polivawe na cve}iwata, ~itawe na dneven vesnik i sl. Napravete raspored na denovite vo koi sekoj od vas so zadovolstvo }e ja izvr{i dogovorenata aktivnost.

65

OPISNI PRIDAVKI

POTSETI SE

Ti ve}e znae{ da gi prepoznava{ pridavkite. Potseti se i ka`i mu na drugar~eto do tebe so koi vidovi zborovi se povrzuvaat i {to ozna~uvaat tie. Ka`i mu nekolku pridavki.

Zimski razgovor

Ti, vrap~e, si male~ka, a mnogu vesela ptica. Postojano si xivka{. Zar ne te pla{i studenava zima?

Me pla{i i zatoa xivkam. Da me slu{nat dobrite de~iwa, da se smiluvaat i da mi frlat sitni tro{ki za da pre`iveam. Znam deka tie imaat golemisrca. A, ti, zajko, kako pre`ivuva{?

Za sre}a, vrednite gradinari ostavile po nekoja so~na zelka vo gradinite,pa jas so ostrive zabi slatko gi grickam. Ponekoga{ delkam i kora od nekoe mlado drvce.

Opi{i ja tvojata u~ilnica. Pritoa potrudi se da upotrebi{ {to pove}e opisni pridavki.Podvle~i gi opisnite pridavki so crvena boi~ka.

SOGLEDAJ I ZAKLU^I

Razgledaj gi istaknatite pridavki vo razgovorot me|u zajakot i vrap~eto. Odgovori na sekoe postaveno pra{awe:

1. Kakva ptica e vrap~eto? __________. vredni gradinari2. Kakvi de~iwa saka vrap~eto? _______. so~na zelka3. Kakvi srca imaat dobrite de~iwa? ______. mlado drvce4. Kakvi se zabite na zaja~eto? ________. sitni tro{ki

Pred koi vidovi zborovi stojat pridavkite i gi pojasnuvaat?Ovie se OPISNI PRIDAVKI. Zo{to se vikaat opisni? [to opi{uvaat?

66

SAM DONESI ZAKLU^OK

Zo{to ne mo`e sina nebo, vesel pesna, dobar lu|e?Napi{i vo tetratkata kako treba da glasat opisnite pridavki.

VE@BI

Vo sledniov tekst edno va{e drugar~e pogre{no upotrebilo pove}e opisni pridavki. Prepi{i go vo tetratkata taka {to site opisni pridavki da imaat sprotivno zna~ewe. Podvle~i gi site novi pridavki {to gi napi{a:

Od svetloto nebo po~naa da pa|aat grubi golemi snegulki. Nabrgu vo golemiot park do starata zgrada se nasobraa seriozni de~iwa koi beskrajno mu se raduvaa na stariot sneg. Od niskoto drvo se ~u veselo xivkawe na edno golemo vrap~e. Na {to gi potsetuva{e de~iwata?

Podvle~i gi so moliv~e opisnite pridavki vo raskazot ,,Nemil gostin# na str. 34

Vo tetratkata napi{i {to pove}e opisni pridavki za sekoja imenka:majka - _______________cvet - ________________ku~e - ________________oblak - _______________

67

POTSETI SE

Kakov kraj imaat bajkite? Priseti se na nekoja i ka`i mu go krajot na drugar~eto.

DEVOJ^ETO SO KIBRIT^IWATA

Nadvor be{e mnogu studeno. Snegulkite pa|aa vo roevi, a mrazot so svojotbel prst {ara{e cve}iwa po prozorskite stakla.

Novogodi{nata ve~er zapo~na, no srede praznite ulici talka{e ednosiroma{no devoj~e, gologlavo i boso. Porano na nozete ima{e nekakvi golemivle~ki, ama nekade gi zagubi.

- Kupete kibrit~iwa! - vika{e devoj~eto. No nikoj ne saka{e da £ kupi niedno kibrit~e. Site brzaa vo svoite topli

domovi. Devoj~eto kako i da ne go zabele`uvaa.Od prozorcite na ku}ite se {ire{e mirizba na pe~eni misirki i sve`i

kola~iwa. Devoj~eto ne smee{e da se vrati doma, bidej}i pijaniot tatko }e gonatepa{e, za{to ne uspea da prodade nitu edno kibrit~e. Zatoa toa sedna voedno zatskrieno kat~e me|u dve ku}i i go navle~e tenkoto fustan~e pod pomod-renite noze.

Racete mu bea vko~aneti od stud i devoj~eto zapali edno kibrit~e. Kolkutopol i sjaen plamen! Na devoj~eto mu se stori deka sedi pokraj golema bronzenape~ka {to baboti. Gi ispru`i nozete, no kibrit~eto se izgasna.

Devoj~eto zapali novo kibrit~e i na plamenot zdogleda dolga masa vrz kojaima{e sekakvi jadewa. Koga i ova kibrit~e se izgasna, devoj~eto zapali novo.Pred nego blesna najubavata novogodi{na elka, prepolna so podaroci. [to liima{e vo niv?

Toga{ edna yvezda se slizna od neboto, ostavaj}i svetla traga zad sebe.Devoj~eto se seti na zborovite od baba si:

- Koga }e padne yvezda, nekoj }e umre!Devoj~eto se rasta`i od pomislata na sakanata baba. Zapali u{te edno

kibrit~e i ja zdogleda baba si pred sebe. So ra{ireni race taa doa|a{e konnego. Devoj~eto, pla{ej}i se da ne ja snema koga }e se izgasne kibrit~eto, v~asgi zapali site. Baba mu go zede v pregratka i go ponese so sebe po viso~inite.

Vo prvoto novogodi{no utro, ranite minuva~i zabele`aa vo snegot mrtvodevoj~e so nasmevka na usnite. Okolu nego ima{e mnogu izgoreni kibrit~iwa.

Hans Kristijan Andersen

68

RAZGOVARAME ZA KRAJOT NA PRIKAZNATA

[to predizvika kaj tebe ovaa skazna?Zo{to ne o~ekuva{e vakov kraj? Kako zavr{uvaat drugite skazni?[to dozna ti za devoj~eto od re~enicata: Baba mu go zede v pregratka i go ponese so sebe vo viso~inite?[to ja predizvikalo nasmevkata na devoj~eto pred da umre?Na koj del od bajkata odgovara ilustracijata? Spored {to zaklu~uva{?

69

ANALIZA NA PRIKAZNATA

Vo koj den od godinata se slu~ilo dejstvoto? Pronajdi ja re~enicata od koja go doznava{ toa.Koga se slu~il nastanot, vo koe vreme?Kade se slu~il nastanot, vo koja zemja?Napravi plan na prikaznata - daj mu naslov na sekoj razli~no oboen del.Opi{i go edinstveniot lik od ovaa ta`na prikazna - devoj~eto so kibrit~iwata onaka kako {to ti go zamisluva{.

NA ^ASOT PO LIKOVNO

Nacrtaj ja slikata na celinata koja ti ostavi najsilen vpe~atok.Naredniot ~as naredete gi slikite spored razvojot na dejstvoto i preraska`uvajte ja prikaznata.

PRONAJDI GO VINOVNIKOT ZA SMRTTA NA DEVOJ^ETO

Vo vakva tabela vo tvojata tetratka napi{i gi pri~inite poradi koi misli{ deka se vinovni tatkoto, bogatite lu|e {to minuvale kraj devoj~eto i op{testvoto (dr`avata) vo koe `iveelo devoj~eto.

Pro~itaj gi tvoite odgovori.Organizirajte rasprava i donesete zaklu~ok dali se slo`uvate vo va{ite stavovi.

RAZMISLI I ODGOVORI

Kako bi postapil ti koga bi znael deka nadvor ima dete {to premrznuva?Pronajdi pove}e re{enija.

SOZDAVAJ

Napi{i sostav so eden od ponudenive naslovi. 1. Devoj~eto so kibrit~iwata e mojata nova sestri~ka2. Vo poseta na domot za deca bez roditeli3. Humanoto srce na ko~ija{ot4. Novata godina ja proslaviv so devoj~eto so kibrit~iwata5. Go spasiv devoj~eto so kibrit~iwata

Tatkoto

Koj e vinovnik za smrtta na devoj~eto?

Bogatite lu|e -minuva~ite

Op{testvoto vokoe `iveelo

70

PRETHODNA ZADA^A

Organizirajte poseta na edna teatarska pretstava.Mo`ete pretstavata da ja prosledite i na CD.

TEATAR

Teatarot e mesto, zgra-da vo koja odime da gledameteatarska pretstava.

Nie, gleda~ite, se smes-tuvame vo sedi{tata za pub-lika. Koga }e se krenat zave-site, na scenata doa|aatglumcite (akterite) i igraat.Osobeno vnimanie ni priv-lekuvaat nivnite kostimi,dvi`eweto na kulisite, me-nuvaweto na scenografijata,osvetluvaweto i muzikata.

Seto toa sozdava ednaprekrasna atmosfera {to n¢ plenuva