MAGISTRSKO DELO

Stališča, predsodki in stereotipi o obveščevalnih službah

Avgust, 2016 Gaja Kovač

Mentor: red. prof. dr. Peter Umek

2

3

»Dobro spoznaj samega sebe,

to je zelo pomembno.

In ko boš enkrat poznal sebe,

o, rešetalec dvojnosti,

ovrzi vse oznake ter poišči Njega,

ki ne pozna nobenih oznak.«

(Dželaludin Rumi, Zakladi duše, 2014: 16)

Zahvala

Zahvaljujem se mentorju dr. Petru Umeku za mentorstvo, nasvete in vso pomoč pri

nastajanju magistrske naloge.

Zahvala gre tudi družini za spodbudo in potrpljenje v času pisanja magistrske naloge.

Vsem prijateljem skupaj in vsakemu posebej se zahvaljujem za podporo in pomoč pri

zbiranju podatkov.

Nazadnje gre zahvala vsem, ki so verjeli vame. Pa tudi tistim, ki niso verjeli vame,

bili so dobra motivacija.

4

5

Kazalo vsebine

1 Uvod ............................................................................................ 13

2 Metodološko izhodišče ...................................................................... 15

2.1 Namen in cilji dela ........................................................................ 15

2.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze ............................................... 16

2.3 Uporabljene metode raziskovanja .................................................... 16

3 Opredelitev temeljnih pojmov ............................................................ 18

3.1 Stališča ...................................................................................... 18

3.2 Stereotipi ................................................................................... 19

3.3 Predsodki ................................................................................... 21

3.4 Obveščevalna dejavnost in obveščevalne službe ................................... 23

4 Razvoj obveščevalnih služb od leta 1941 do leta 1993 .............................. 26

5 Obveščevalno varnostni sistem Republike Slovenije .................................. 32

5.1 Slovenska obveščevalno-varnostna agencija ........................................ 32

5.2 Kriminalistična služba v sestavi Ministrstva za notranje zadeve .............. 35

5.3 Obveščevalna varnostna služba Ministrstva za obrambo ........................ 36

5.4 Nadzor nad obveščevalno varnostnimi službami ................................... 37

5.4.1 Parlamentarni nadzor ............................................................ 38

5.4.2 Vladni nadzor ...................................................................... 40

5.4.3 Sodni nadzor ....................................................................... 41

6 Socialni vpliv na stališča o obveščevalnih službah..................................... 43

6.1 Generacijski vpliv ......................................................................... 43

6.2 Zgodovinski vpliv – politične policije ................................................. 44

7 Vpliv medijev na predsodke in stereotipe o obveščevalnih ......................... 47

7.1 Mediji, propaganda in obveščevalne afere .......................................... 48

7.1.1 Obveščevalne afere v Sloveniji ................................................. 48

7.2 Filmska industrija in književnost ...................................................... 54

8 Predsodki in stereotipi o ženskah v obveščevalnih službah ......................... 56

9 Rezultati raziskave o stališčih, predsodkih in stereotipih o obveščevalnih

službah ........................................................................................... 59

9.1 Podatki ...................................................................................... 59

9.1.1 Populacija in vzorec .............................................................. 59

9.1.2 Zbiranje podatkov ................................................................. 61

9.1.3 Omejitve raziskave ............................................................... 61

9.1.4 Opis vprašalnika ................................................................... 62

6

9.1.5 Analiza zanesljivosti vprašalnika ................................................. 62

9.2 Opisna statistika za sklop vprašalnika Poznavanje obveščevalne dejavnosti

..................................................................................................... 64

9.3 Faktorska analiza ......................................................................... 67

9.3.1 Faktorska analiza za sklop vprašalnika Izvor predsodkov in stereotipov

o obveščevalnih službah ................................................................. 67

9.3.2 Faktorska analiza za sklop vprašalnika Ženske in obveščevalne službe 71

9.4 Večkratna regresija ...................................................................... 74

9.4.1 Večkratna regresija za faktor Obveščevalne afere ......................... 75

9.4.2 Večkratna regresija za faktor Metode dela obveščevalnih služb v

preteklosti .................................................................................. 76

9.4.3 Večkratna regresija za faktor Predsodki in stereotipi o ženskah v

obveščevalnih službah ................................................................... 77

9.5 Diskriminantna analiza glede na spol ................................................ 78

9.6 Predsodki in stereotipi o ženskah v obveščevalnih službah glede na starost 81

10 Zaključek ................................................................................ 83

10.1 Verifikacija zastavljenih hipotez in mnenje .................................. 83

11 Seznam uporabljenih virov ............................................................... 86

12 Priloge ........................................................................................ 94

7

Kazalo tabel

Tabela 1: Frekvenčna porazdelitev za spremenljivko Izobrazba ......................... 61

Tabela 2: Izračun koeficienta zanesljivosti- Cronbachov koeficient alfa ............... 63

Tabela 3: Izračun koeficienta zanesljivosti – Cronbachov koeficient alfa .............. 63

Tabela 4: Frekvenčna porazdelitev za novo spremenljivko Poznavanje nalog

obveščevalne dejavnosti ....................................................................... 65

Tabela 5: Asociacije na Metode dela obveščevalnih služb ................................ 66

Tabela 6: Asociacije na Tajnost ............................................................... 66

Tabela 7: Kaiser-Meyer-Olkinova mera ustreznosti vzorca in Bartlettov test .......... 68

Tabela 8: Komunalitete ........................................................................ 69

Tabela 9: Lastne vrednosti in pojasnjena varianca izločenih faktorjev ................. 69

Tabela 10: Faktorska matrika ................................................................. 71

Tabela 11: Kaiser-Meyer-Olkinova mera ustreznosti vzorca in Bartlettov test ......... 72

Tabela 12: Komunalitete ....................................................................... 72

Tabela 13: Lastne vrednosti in pojasnjena varianca izločenih faktorjev ............... 73

Tabela 14: Faktorska matrika ................................................................. 74

Tabela 15: Povzetek regresije ................................................................. 76

Tabela 16: Povzetek regresije ................................................................. 76

Tabela 17: Povzetek regresije ................................................................. 77

Tabela 18: Statistična značilnost ocenjenega regresijskega modela (ANOVA) ......... 78

Tabela 19: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost .......... 78

Tabela 20: Skupinska statistika ............................................................... 79

Tabela 21: Test enakosti povprečnih vrednosti ............................................. 79

Tabela 22: Lastne vrednosti ................................................................... 80

Tabela 23: Wilksova lambda (Wilks' Lambda) ............................................... 80

Tabela 24: Centroidi (Functions at Group Centroids) ...................................... 80

Tabela 25: Klasifikacijska tabela ............................................................. 80

Tabela 26: Skupinska statistika ............................................................... 81

Tabela 27: ANOVA ............................................................................... 82

Tabela 28: Bonferronijev test ................................................................. 82

8

Kazalo slik

Slika 1: Grafični prikaz deležev za spremenljivko Spol .................................... 60

Slika 2: Grafični prikaz frekvenčne porazdelitve za spremenljivko Starost ............ 60

Slika 3: Grafični prikaz za spremenljivko Ali veste, kaj pomeni kratica SOVA ......... 65

Slika 4: Kolenski diagram ...................................................................... 70

Slika 5: Kolenski diagram ...................................................................... 73

9

Povzetek

Obveščevalna dejavnost, ki jo izvajajo obveščevalne organizacije je normalna

aktivnost in orodje sodobnih držav. Obveščevalne službe uporabljajo posebne metode

pridobivanja podatkov in so ovite v plašč tajnosti. Pomanjkanje informacij in znanja

o obveščevalni dejavnosti, pušča prostor medijem, ki predstavljajo edini vir

informacij z obveščevalno vsebino. Vendar sodobni mediji ne delujejo samo v smeri

večanja naklade in dobička, temveč skupaj s političnimi elitami izvajajo politično

propagando. Ta se pogosto kaže preko obveščevalnih afer, ki so bile v Sloveniji v

preteklosti namenjene predvsem nabiranju političnih točk pred volitvami. Negativni

predznak obveščevalnim službam pogosto pripisujemo tudi zaradi političnih zlorab

tajnih služb v povojnem obdobju. Mistifikacijo poklica obveščevalca dodatno

spodbuja filmska industrija in književnost, ki nam predstavlja življenja tajnih

agentov kot razburljiva in polna intrig. Vse te lastnosti vplivajo na stališča

državljanov o obveščevalnih službah. Stališča pa so osnova za razumevanje in

nastajanje predsodkov in stereotipov.

V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, katere

namen je bil poiskati izvor predsodkov in stereotipov o obveščevalnih službah med

prebivalci Republike Slovenije. Tudi tistih predsodkov in stereotipov, ki se nanašajo

izključno na ženske v obveščevalnih službah. Magistrsko delo predstavlja podlago za

nadaljnje raziskovanje tematike in odpira ter predlaga nova področja raziskovanja.

Ključne besede: stališča, predsodki, stereotipi, obveščevalne službe

10

Summary – Views, prejudices, and stereotypes about

intelligence services

The intelligence activity performed by intelligence organisations is an usual activity

and mecchanism used by modern countries. Intelligence services use special methods

for data collection, which are conducted in secrecy. The lack of information and

knowledge on intelligence activities means that mass media are the only source of

information with intelligence content. However, modern mass media are not acting

only with the purpose of increasing their circulation and profit, but they cooperate

also with political elite with the intent of spreading political propaganda. Such

propaganda may be frequently observed through intelligence scandals. In Slovenia

during the past years those affairs broke out in order to win electoral votes during

the pre-election period. A negative connotation assigned to intelligence agencies is

the result of various political abuses of secret services in post war years. A mistical

resemblance of the secret agent service is additionally enhanced by the movie

industry and literature, which presents secret agents’ lives as intriguing and

spectacularly exciting. All these features affect citizens’ views on intelligence

agencies. However, their views are the key for understaning and creation of

stereotypes and prejudices.

The empirical part of the master thesis presents the results of an analysis, which was

conducted in order to locate among the Republic of Slovenia citizens the source

where prejudices and stereotypes on intelligence agencies are created, discussing

also those, which are related to women working in intelligence services. The master

thesis creates a basis for further researches on this topic and opens as well as

proposes new questions.

Keywords: views, prejudices, stereotypes, intelligence services

11

Seznam kartic

CIA – Centralna obveščevalna policija

CK KPS – Centralni komite Komunistične partije Slovenije

CK KPJ – Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije

FLRJ – Federativna ljudska republika Jugoslavija

GOC – Glavni obveščevalni center

JA – Jugoslovanska armada

KGB - Komite državne varnosti v Sovjetski zvezi

KNOJ – Korpus narodne obrambe Jugoslavije

KOS – Kontraobveščevalna služba

MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve

MO – Ministrstvo za obrambo

NDR – Nemška demokratična republika

NKVD - Ljudski komisariat za notranje zadeve, Stalinova tajna policija

NOV in POJ – Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije

NOV in POS – Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije

OF – Osvobodilna fronta

OVS MO – Obveščevalna-varnostna služba Ministrstva za obrambo

OZNA – Oddelek za zaščito naroda

RSNZ- Republiški sekretariat za notranje zadeve

SDV – Služba državne varnosti

SNAV – Svet za nacionalno varnost

SNOO – Slovenski narodnoosvobodilni odbor

SNOS – Slovenski narodnoosvobodilni svet

SOVA – Slovenska obveščevalno-varnostna agencija

UDBA – Uprava državne bezbednosti

UDV – Uprava državne varnosti

VDV – Vojska državne varnosti

VIS – Varnostno-informativna služba

VOS –Varnostno-obveščevalna služba

12

13

1 Uvod

Magistrsko delo z naslovom Stališča, predsodki in stereotipi o obveščevalnih službah

združuje dve področji, ki jih slovenska literatura izjemoma obravnava skupaj. Gre za

področja socialne in politične psihologije v povezavi z politologijo obveščevalnih

služb in nacionalne varnosti. Področje socialne in politične psihologije bo v

magistrskem delu obravnavano skozi teorijo stališč in politične propagande. Stališča

namreč veljajo za eno od temeljnih poglavij socialne in politične psihologije in so

osnova za razumevanje predsodkov in stereotipov. Politične elite želijo preko

politične propagande vplivati na stališča. Stereotipiziranje in razkrivanje afer

predstavljata temeljni propagandi metodi v obveščevalni sferi.

Če se je obravnavano psihološko področje začelo razvijati in proučevati v začetku

prejšnjega stoletja, pa obveščevalna dejavnost ni izum sodobne države. O njej je že

pred več kot dvatisočpetsto leti pisal slavni kitajski vojaški strateg mojster Sun Zi. V

knjigi Umetnost vojne je vohunom namenil celotno zadnje poglavje in jih označil kot

gospodarjev zaklad, ki mora biti najbližji poveljniku, deležen največjih nagrad in

obravnavan v zaupnosti. Zanj so bili vohuni ključni element vojskovanja od katerih je

odvisna vsaka poteza vojske. (SunZi, 2015) Status vohunov se vse do danes ni

bistveno spremenil, cena njihovih informacij pa je skozi leta samo naraščala.

Obveščevalni podatki so namreč bistvenega pomena za oblikovanje in izvajanje

nacionalno varnostne politike posamezne države. Zatorej aktivnosti obveščevalnih

služb v današnjem globaliziranem svetu veljajo za nekaj povsem običajnega.

Obveščevalno dejavnost izvajajo obveščevalne službe. Slovenci smo prvo dobili leta

1941 z ustanovitvijo Varnostno-obveščevalne službe. Leta 1944 je bil VOS ukinjen,

njegovi kadri so bili vključeni v Oddelek za zaščito naroda. OZNA si je s svojim

delovanjem kmalu prislužila predznak tajne policije in bila januarja 1946

preimenovana v Upravo državne varnosti oziroma v bolj znano Upravo državne

bezbednosti – UDBA, po Brionskem plenumu leta 1966 pa v Službo državne varnosti.

Ustanovitev Varnostno-informacijske službe leta 1991 velja za formalni konec

politične policije. Z ustanovitvijo Slovenske obveščevalne varnostne agencije kot

samostojne vladne službe in sprejetjem Zakona o SOVI, se tudi Slovenija uvršča med

države s sodobno in demokratično urejenim obveščevalno-varnostim sistemom.

14

Magistrsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V splošnem, teoretičnem

delu so predstavljeni temeljni psihološki pojmi, teorija obveščevalne dejavnosti in

razvoj obveščevalnih služb ter obveščevalnega sistema na slovenskih tleh od leta

1941 do danes. Predstavljen je tudi socialni vpliv na stališča in vpliv medijev ter

propagande na predsodke in stereotipe o obveščevalnih službah. Na kratko so

predstavljeni predsodki in stereotipi, ki zadevajo ženske zaposlene v obveščevalnih

službah. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o predsodkih

in stereotipih prebivalcev Republike Slovenije o obveščevalnih službah.

15

2 Metodološko izhodišče

2.1 Namen in cilji dela

Namen magistrskega dela:

opredeliti temeljne pojme, ki so pomembni za razumevanje tematike:

stališča, stereotipi, predsodki, obveščevalna dejavnost in obveščevalne

službe;

prikazati razvoj obveščevalnih služb na slovenskih tleh od leta 1941 do leta

1993;

na podlagi Ustave Republike Slovenije, Resolucije o strategiji nacionalne

varnosti Republike Slovenije iz leta 2010 in zakonov predstaviti celovit

obveščevalno-varnostni sistem Republike Slovenije;

predstaviti socialni vpliv na predsodke in stereotipe o obveščevalnih službah,

predvsem vpliv zlorab tajnih služb v politične namene v preteklosti;

predstaviti vpliv medijev na percepcijo ljudi o obveščevalnih službah in

podajanje nerealne slike o obveščevalni dejavnosti v filmski industriji in

književnosti;

z analizo časopisnih in internetnih člankov preučiti večje obveščevalne afere v

Republiki Sloveniji;

predstaviti izvor predsodkov in stereotipov o ženskah v obveščevalnih službah.

Cilji magistrskega dela so:

ugotoviti poznavanje obveščevalne dejavnosti in prepoznavanje njenih nalog;

ugotoviti izvor predsodkov in stereotipov, ki se nanašajo na obveščevalno

dejavnost in delo obveščevalnih služb;

ugotoviti kaj vpliva na stališča, predsodke in stereotipi o obveščevalnih

službah;

ugotoviti kaj vpliva na stališča, predsodke in stereotipe o ženskah v

obveščevalnih službah in kako se razlikujejo med spoloma in generacijami.

16

2.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze

Stališča, predsodke in stereotipe o obveščevalnih službah bomo poizkusili ugotoviti s

pomočjo naslednjih raziskovalnih vprašanj:

Ali zgodovina, mediji in obveščevalne afere vplivajo na percepcijo ljudi o delu

obveščevalnih in varnostnih služb?

Ali se izvor predsodkov in stereotipov razlikuje med različnimi generacijami in

spoloma prebivalcev Republike Slovenije?

Ali prebivalci Republike Slovenije gojijo predsodke in stereotipe do žensk v

obveščevalnih in varnostnih službah?

Na raziskovalna vprašanja bomo poizkusili odgovoriti s pomočjo naslednjih hipotez:

H1: Obveščevalne afere skupaj z mediji ter zlorabe obveščevalnih in

varnostnih služb v zgodovini bistveno vplivajo na percepcijo ljudi o delu

sodobnih obveščevalnih služb.

H2: Na predsodke in stereotipe o obveščevalnih službah vplivajo spol, starost,

izobrazba in prepoznavanje obveščevalne dejavnosti ter njenih nalog. Enako

velja za predsodke in stereotipe o ženskah v obveščevalnih službah.

H3: Predsodki in stereotipi o ženskah so del širših socialnih, kulturnih in

etičnih predsodkov. Starejše generacije gojijo več predsodkov in stereotipov

do žensk v obveščevalnih službah kot mlajše generacije, prav tako jih ženske

gojijo več od moških.

2.3 Uporabljene metode raziskovanja

Magistrska naloga je teoretično in empirično delo. V teoretičnem delu naloge

literatura in preostali viri predstavljajo temeljni inštrument zbiranja podatkov, zato

bomo uporabili metodo analize primarnih, sekundarnih in internetnih virov.

Uporabljene bodo naslednje metode:

deskriptivna metoda s katero bodo opisana dejstva, kategorizirani in

opredeljeni temeljni pojmi;

17

zgodovinsko-razvojna metoda s katero bo predstavljen proces oziroma razvoj

obveščevalnih in varnostnih služb na slovenskih tleh v obdobju od Druge

svetovne vojne do danes;

kompilacijska metoda s katero bodo povzeta spoznanja, stališča, sklepi

predelanih avtorjev.

Empirični del naloge bo temeljil na metodi anketiranja s katero bomo poskusili

pridobiti stališča in menja o raziskovani tematiki. Z analizo odgovorov izpraševancev

bomo poskušali potrditi ali zavrniti zastavljene teze. Rezultate analize bomo najprej

predstavili z opisno statistiko. Nadalje bomo uporabili multivariatne statistične

metode: faktorsko analizo, regresijsko analizo, diskriminantno analizo in

Bonferronijev test razlik.

18

3 Opredelitev temeljnih pojmov

3.1 Stališča

Stališča predstavljajo eno od temeljnih poglavij socialne in politične psihologije. Kot

taka so osnova tudi za razumevanje predsodkov in stereotipov. S pojmom stališča se

strokovnjaki ukvarjajo že vrsto let, vendar enotne definicije ni moč najti. Zasidrana

so namreč v duševnosti ljudi in vplivajo na njihovo vedenje, preko katerega lahko o

njih le sklepamo in jih posredno opazujemo. Slovar slovenskega knjižnega jezika

(1994: 1301) opredeljuje stališče kot nekaj »kar določa kriterij za presojanje česa«.

Pečjak (1995: 23) povzema Corsinijevo opredelitev, da so stališča »dispozicije, da

odgovorimo pozitivno ali negativno na neki objekt, osebo, institucijo ali dogodek«.

Crutchfield, Egerton in Krech (v Ule, 2009: 126) definirajo stališča kot »trajne

sisteme pozitivnega ali negativnega ocenjevanja, občutenja in aktivnosti v odnosu do

različnih socialnih situacij in objektov«. Med tremi komponentami iz katerih sestojijo

stališča obstaja tesna povezanost. Gre za tri osnovne duševne funkcije, ki jih realno

ne moremo ločiti. Pojmovno pa jih ločimo na:

1. kognitivno ali spoznavno komponento,

2. emotivno ali čustveno komponento in

3. konativno ali dejavnostno komponento.

Kognitivna komponenta temelji na znanjih, spoznanjih, informacijah o objektu, osebi

ali situaciji. Vendar pa so spoznanja pogosto izkrivljena zaradi različnih zunanjih in

notranjih dejavnikov. Emotivna komponenta stališč so pozitivna ali negativna čustva,

ki jih vzbudijo določene osebe ali situacije, in lahko privlačijo ali odbijajo

posameznika od objekta. Konativna komponenta je pripravljenost posameznika za

reagiranje in delovanje gleda na objekt stališč. (Nastran Ule, 1997, Pečjak, 1995 in

Ule, 2009) Trem komponentam Billig (v Ule 2009: 128) dodaja še četrto, diskurzivno

ali argumentativno komponento. Zanj so stališča »pozicije v razpravi« (v Ule 2009:

175), ki so odvisna tudi od komunikacijske in diskurzivne prakse. Stališča so skozi

socializacijo pridobljene notranje strukture, ki jih oblikujemo in preoblikujemo

celotno življenje. Na njihovo oblikovanje in spreminjanje poleg ekstremnosti,

kompleksnosti in usklajenosti stališč vpliva stabilnost in spreminjanje okolja.

Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje in spreminjanje stališč so:

1. skupinska pripadnost; predvsem skupni vrednotni sistem primarnih in

referenčnih skupin katerim posameznik pripada ali želi pripadati,

19

2. informacije in znanje; ki jih pridobimo preko različnih množičnih

komunikacijskih sredstev in so pomembne pri oblikovanju stališč, ki jih ne

moremo pridobiti preko neposrednih izkušenj,

3. osebne značilnosti; predvsem neposredne izkušnje in znanje ter samopodoba

in samozaupanje. (Nastran Ule, 1997)

Obstajajo različne klasifikacije stališč. Glede na pomembnost med stališči ločimo

središčna ali obrobna, z njimi povezana pa tudi bolj ali manj ekstremna stališča.

Središčna in bolj ekstremna stališča bistveno vplivajo na posameznikovo življenje,

delovanje in zavzemanje za določeno stvar. Klasificiramo jih lahko še glede na smer,

na pozitivna ali negativna, in glede na obseg, na splošna oziroma specifična.

Razlikujemo jih lahko tudi po stopnji kompleksnosti in diferenciranosti. Ljudje se

trudijo, da bi bila stališča med seboj čim bolj usklajena. Vendar pa se pogosto

pojavljajo neskladja med komponentami stališč, med stališči in najpogosteje med

stališči in vedenjem. Nekonsistentnost prinaša notranjo napetost in stanje, ki ga

želimo čim prej odpraviti z iskanjem rešitve za ponovno vzpostavitev ravnotežja.

Temu lahko sledi sprememba stališča, komponente stališča ali vedenja. Stališča se

lahko spreminjajo od bolj ekstremnih k manj ekstremnim ali obratno in od pozitivnih

v negativna ali obratno. Bolj ekstremna in kompleksna stališča se spreminjajo veliko

težje kot manj ekstremna in manj kompleksna, izjemoma se negativno stališče

spremeni v pozitivno in obratno. Sprememba stališča skoraj nujno vodi tudi v

spremembo obnašanja. (Nastran Ule, 1997 in Pečjak, 1995)

3.2 Stereotipi

Pojem stereotipa je v psihologijo uvedel ameriški pisatelj, novinar in kritik Walther

Lippmann. Leta 1922 je v svoji knjigi Javno mnenje1 stereotipe označil kot

selektivne, samoizpolnjujoče in etnocentrične sodbe, ki konstruirajo nepopolno,

pristransko in neustrezno reprezentacijo sveta. (Ule, 2009) Kot »ustaljeno ali pogosto

ponavljajočo se obliko česa« jih opisuje SSKJ (1994: 1310), saj gre pri stereotipih za

poudarjanje tipičnih in pomembnih potez drugih objektov, ki niso pripadniki naše

skupine. Stereotipiziranje je pripisovanje lastnosti posameznikom na podlagi njihove

skupinske pripadnosti. Torej »o stereotipiziranju lahko razmišljamo kot o

fleksibilnem, tvornem procesu presojanja in kot o pomembnem sklepanju, v katerem

1 Public opinion.

20

so uporabljeni prav vsi kognitivni viri kot potrebni in kadar so potrebni za

ustvarjanje ustreznih socialnih kategorij«. (Haslam, Oakes in Turner, 1999: 74) Je

kategorizacija, pri kateri gre na eni strani za pretirano poudarjanje kontrastov med

skupinami, na drugi pa pretirano poudarjanje homogenosti znotraj skupine. V tem

kognitivnem procesu ne upoštevamo individualnih razlik in sprememb družbene

stvarnosti, kar spodbuja ustvarjanje predsodkov. Stereotipe pridobimo s

poenostavljanjem kompleksnih informacij, ki se širijo od ust do ust in zanje ne

obstajajo empirična dokazila. So težko spremenljiva verovanja in izkrivljene

predstave, katerih glavna funkcija je zmanjševanje števila informacij in

poenostavljanje sveta okoli nas. To je kognitivna funkcija stereotipov, ki pa ni edina,

ki jo je Tajfel identificiral. Stereotipi vplivajo na ohranjanje in predstavljanje

pomembnih socialnih vrednot (motivacijska funkcija), pomagajo ustvarjati in

ohranjati skupinske norme (normativna funkcija), razlagajo socialne dogodke in

skupinske aktivnosti (razlagalna funkcija) in nazadnje z njimi ohranjamo pozitivne

medskupinske razlike v korist lastne skupine (razlikovalna funkcija). (Tajfel v Ule,

2009: 183)

Najbolj razširjeni so etični stereotipi ali neutemeljene sodbe o narodih in etičnih

skupinah, ki nastanejo s posploševanjem določenih lastnosti na celoten narod ali

skupino. Taki stereotipi velikokrat odigrajo vlogo diskriminatorjev, saj ljudi

ocenjujemo na osnovi edine informacije, da pripadajo določeni skupini ali narodu. To

vodi v medskupinsko diskriminacijo, ki temelji na primerjavi lastne skupine z drugo in

na prepričanju, da je skupina kateri pripadamo boljša od skupine kateri ne

pripadamo. Znano je namreč, da bolj kot je skupina oziroma narod oddaljen ali

drugačen od našega slabše ga ocenjujemo. Stereotipi o lastnem narodu so

avtostereotipi, stereotipi o drugih narodih pa heterostereotipi. (Ule, 2009)

Stereotipe, ki nastajajo zaradi nasprotij med političnimi skupinami imenujemo

politični stereotipi. So posledica delovanja različnih političnih skupin v isti državi in

jih velikokrat namerno ustvarja politična propaganda. (Pečjak, 1995) Dobro znani so

tudi spolni, rasni, generacijski in verski stereotipi.

Kljub temu, da stereotipi veljajo za strukture odporne na spremembe, niso

nespremenljivi. Odvisni so od medskupinskih odnosov in se skladno z njimi tudi

spreminjajo. V primeru, da so odnosi med skupinami stabilni ne prihaja do

zmanjševanja stereotipov. Do sprememb med skupinami lahko privedejo medosebni

odnosi med pripadniki različnih skupin, kar raziskovalci imenujejo »hipoteza stika«.

21

Stereotipi služijo političnim in ideološkim namenom. Ustvarjamo jih sproti in

uporabljamo kot sredstvo za razlago in racionalizacijo družbenih in socialnih razlik

med socialnimi, etičnimi, generacijskimi, spolnimi, verskimi, rasnimi in političnimi

skupinami. (Nastran Ule, 1997 in Ule, 2009)

3.3 Predsodki

Predsodki veljajo za najtrdovratnejše sodbe in mikroideologije vsakdanjega sveta. Pri

njih gre za strogo pozitivno ali negativno ocenjevanje in vrednotenje družbenih

skupin, situacij in posameznikov. Primerjali bi jih lahko s karikaturami, saj jih ne

zanimajo različni odtenki objektov ali osebkov, temveč ekstremni prikazi in večanje

razlik med kategorijami. Tvorniki sistema predsodkov so predvsem spolna, etnična,

rasna in verska pripadnost ter družbeni status. SSKJ (1994: 984) predsodek definira

kot »negativen ali odklonilen odnos do koga ali česa, neodvisen od izkustva«.

Predsodki namreč veljajo za vrsto stališč, ki niso argumentirana in preverjena. Tako

kot stališča sestojijo iz kognitivne, emotivne in konativne komponente, vendar pa je

pri predsodkih poudarjena predvsem čustvena komponenta. Predsodke spremljajo

intenzivna čustva, ki so veliko bolj povezana z našo nezavedno kot zavedno

duševnostjo, zato so nedostopni za razumne argumente in dejstva. S prevzetjem

določenega predsodka ohromimo lastno refleksijo, saj pozornost selektivno usmerimo

v opazovanje samo tistih vidikov obnašanja drugih oseb, ki so v skladu s prevzetimi

predsodki. Uporabljamo jih torej nezavedno in jih izražamo skozi govor, fraze med

vsakodnevnimi situacijami in stiki z drugimi. Prisotni so vsepovsod, saj jih najdemo v

medijih, filmih, v kulturi, v političnih in državnih institucijah.

Temeljni mehanizem in povod za oblikovanje predsodkov je socialna kategorizacija, s

pomočjo katere oblikujemo manjše število preglednih tipov ljudi in skupin.

Mikrosocialni pogoji za oblikovanje predsodkov so primarne kategorizacije, ki jih

pridobimo v otroštvu preko starševskega vpliva, skozi proces izobraževanja in

medijev. Makrosocialne pogoje pa ločimo na ekonomsko-politične in kulturno-

normativne. Oblikujejo se torej s pomočjo socialnih reprezentacij, ki se kažejo v

jeziku in govoru, načinu življenja, socialnih stanjih in položajih ter izobraževalnih in

medijskih praksah. Odvisni so od spreminjanja družbenih razmer, saj so v normalnih

razmerah latentno prisotni in enakomerno porazdeljeni v populaciji. Krepijo in

aktualizirajo se v času kriz in pogosto izbruhnejo v času političnih in socialnih

22

napetosti. Nastanejo zaradi raznovrstnih frustracij, strahov, zavisti, občutkov

ogroženosti in sovraštva do manjšinskih skupin, v katerih dominanta skupina išče

glavnega krivca za nastalo krizno situacijo. Propaganda predsodke podpihuje in

neguje ter z njimi manipulira ter jih uporablja v politične namene. (Nastran Ule,

1999 in Ule, 2009)

Ljudje, ki so obremenjeni z visoko stopnjo predsodkov težje ocenjujejo in vsako

situacijo interpretirajo s pomočjo svojih priljubljenih kategorizacij. Predsodki

usmerjajo njihovo delovanje in obnašanje. Izražajo jih lahko v težji ali blažji obliki.

Allport razlikuje pet stopenj izražanja predsodkov:

1. opravljanje – izražanje na navidezno družbeno sprejemljiv način, skozi šale in

vice;

2. izogibanje – socialna distanca do pripadnikov drugih skupin, izogibanje

odnosom;

3. diskriminacija – preprečevanje dostopa do dobrin zaznamovanim skupinam, ki

pa so na voljo dominantni skupini;

4. nasilje – fizična ogroženost pripadnikov manjšinskih skupin in

5. genocid. (Ule, 2009: 188-189)

Za moderne predsodke ja značilno, da se izražajo bolj na zasebni ravni na prikrit in

simbolen način. Zmanjšalo naj bi se predvsem javno izražanje tradicionalnih rasnih in

spolnih predsodkov, ti so se premestili in so sedaj usmerjeni na druga območja

življenja2. Moderni predsodki delujejo s pomočjo pritiska in se izražajo skozi

ignoriranje, distanco in cinizem. Ker so predsodki usmerjeni k drugim, vplivajo tudi

na tiste ljudi proti katerim so usmerjeni. Žrtve se namreč pogosto začno obnašati v

skladu s predsodki in pričakovanji drugih. (Ule, 2009)

Predsodki veljajo za gonilno silo propagande, vendar so sami odporni na strategije

prepričevanja. Tudi kontaktna strategija ali »hipoteza stika« in z njo povezani

strategiji poučevanja in informiranja nista uspešni pri zmanjševanju predsodkov. Do

sprememb privedejo le obsežnejše spremembe v družbenem okolju v katerem

predsodki nastajajo in se ohranjajo. (Ule, 2009)

2 Moderni predsodki so usmerjni proti invalidom, obolelim z aidsom, duševno bolnim, kadilcem, debelušnim ljudem, beguncem, narkomanom, itd.

23

3.4 Obveščevalna dejavnost in obveščevalne službe

Obveščevalna dejavnost je običajno orodje in normalna aktivnost sodobnih držav.

Šaponja (1999: 9) obveščevalno dejavnost predstavlja kot »organiziran proces, ki

zajema zbiranje in analitično obdelavo surovih podatkov in izdela celovit

obveščevalni izdelek, ki ga uporabnik potrebuje pri oblikovanju in sprejemanju

odločitev na državniškem, političnem, gospodarskem in varnostnem področju«.

Opredelili bi jo lahko tudi kot »rezultat zbiranja, analiz, združevanja in

interpretacije vseh razpoložljivih podatkov, ki zadevajo enega ali več vidikov tuje

države oziroma operativnega področja, ki je neposredno ali potencialno pomembno

za načrtovanje« (Richelson v Purg, 2002:14).

Večina avtorjev3, ki se ukvarja z obveščevalno dejavnostjo in temami povezanimi z

njo, jo razume v ožjem in širšem smislu. V ožjem pomenu gre za pretvorbo tajno

zbranih in analiziranih podatkov v obveščevalne informacije, ki so pomembne za

državo. Šaponja (1999) dodaja, da dejavnost v ožjem smislu izvajajo državne

institucije, ki imajo zakonska pooblastila, da na posebne načine zbirajo tajne

podatke. V širšem pomenu obveščevalna dejavnost zajema še tajno delovanje in

protiobveščevalno dejavnost. (Anžič, 1997, Purg, 2002, Podbregar, 2012) Tudi tu se

Šaponja (1999: 56) razlikuje od drugih in navaja, da »uporaba obveščevalne

dejavnosti v širšem smislu ni omejena zgolj na državne, specializirane organizacije,

marveč je dostopna vsem«. Richelson kot glavne elemente obveščevalne dejavnosti

našteva zbiranje in analiziranje podatkov, tajno delovanje in protiobveščevalno

dejavnost. (Podbregar, 2012)

Bistvena značilnost obveščevalne dejavnosti je tajnost. Obveščevalne službe ne

obstajajo brez tajnosti. (Brezovšek, Črnčec, 2007) Tajnost se najprej kaže v načinu

pridobivanja podatkov z različnimi sredstvi in metodami delovanja, nanaša pa se tudi

na obstoj posebne organizacije, zaposlenih, prostorov, itd. (Purg, 1995)

Obveščevalni proces je temelj obveščevalne dejavnosti. Je krožni proces, saj vsak

konec procesa pomeni začetek novega. Različni avtorji obveščevalni cikel različno

razčlenijo na več faz. Richelson ga razdeli na pet, Podbregar pa na šest stopenj.

(Purg, 2002, Podbregar 2012) Njuna delitev se razlikuje le v tem, da Podbregar kot

3 (Anžič, 1997, Brezovšek, Črnčec, 2007, Podbregar 2012, Purg, 1995, Purg, 2002, Šaponja, 1999)

24

prvo stopnjo navaja dodelitev naloge. Naprej sledijo stopnje načrtovanja in

upravljanja, zbiranja podatkov, vrednotenja in primerjanja podatkov, analize in

analitičnega procesa ter stopnja posredovanja končnih izdelkov. (Podbregar, 2012)

Šaponja (1999) obveščevalni cikel razdeli na štiri stopnje. Izpušča stopnji

dodeljevanja naloge in vrednotenja podatkov.

Glede na namene in cilje obveščevalne dejavnosti ločimo posamezne zvrsti.

Obveščevalna zvrst velja za temeljno obliko obveščevalne dejavnosti. Pri njej gre za

dejavnost zbiranja in analiziranja podatkov, ki so pomembni za nacionalno varnost in

se nahajajo izven območja države. Protiobveščevalna zvrst velja za dejavnost, ki se

nanaša na pridobivanje podatkov in izvajanje aktivnosti s katerimi ščitimo nacionalne

interese pred delovanjem tujih obveščevalnih služb. Z varnostno dejavnostjo pa

ščitimo nacionalno ozemlje pred vsemi notranjimi varnostnimi grožnjami, vključno z

grožnjami kot so organiziran kriminal, terorizem, trgovina z mamili, orožjem, itd.

(Podbregar, 2012) Šaponja (1999) uvaja še vojaško zvrst obveščevalne dejavnosti. Ta

je različno od drugih zvrsti namenjena odločanju pri vodenju in poveljevanju v

oboroženih silah.

Obveščevalno dejavnost izvajajo obveščevalne organizacije. V ožjem smislu so to

službe, ki so organizirane kot del državnega aparata, v širšem smislu pa so to

obveščevalne organizacije, ki delujejo kot samostojne vladne službe. (Šaponja, 1999)

Skladno z zvrstjo obveščevalne dejavnosti, ki jo izvajajo, jih imenujemo

obveščevalne, varnostne in protiobveščevalne službe.

Varnostne službe izvajajo varnostno dejavnost in ukrepe za obrambo države. Pri

svojem delovanju uporabljajo metode in sredstva, ki se razlikujejo od metod in

sredstev obveščevalnih služb. Protiobveščevalne službe varujejo državo pred

delovanjem tujih obveščevalnih služb.

Obveščevalne službe so obveščevalne organizacije, ki opravljajo obveščevalno zvrst

obveščevalne dejavnosti. Razlikujemo jih glede na njihovo področje dela in položaj v

sistemu. Gre za delitev na civilne in vojaške službe ter službe posameznih ministrstev

oziroma samostojne vladne službe. (Purg, 2002) Grizold (1996: 111) državne

obveščevalne službe označuje kot »posebne organizacije, ki za državno oblast

zbirajo, analizirajo in ocenjujejo podatke in spoznanja o drugih državah ter

posameznikih in skupinah, ki lahko ogrožajo nacionalno varnost in se ukvarjajo z

25

obveščevalno dejavnostjo v širšem smislu«. Nadalje jih ločimo po stopnji

ofenzivnosti, velikosti in notranji organiziranosti. Na koncu še po usmerjenosti na

posamezna delovna področja ali geografska območja. (Purg, 2002) Cilji in naloge

obveščevalnih služb so definirani na podlagi političnega sistema,

nacionalnovarnostnih interesov in dejavnikov ogrožanja. Politični sistem določa

velikost in ustroj obveščevalnega sistema, od njega so odvisne tudi vrste, obseg in

ofenzivnost nalog, ki jih izvajajo obveščevalne službe. (Purg, 1994) Obveščevalne

službe skupaj z varnostnimi in protiobveščevalnimi službami predstavljajo

obveščevalno skupnost oziroma obveščevalni sistem v ožjem smislu.

Naj na tem mestu opredelim še pojem politične policije, ki se pojavlja v nalogi.

Politična policija je oblika obveščevalne službe, ki se od drugih obveščevalnih služb

razlikuje v tem, da je usmerjena v ugotavljanje in preprečevanje delovanja

notranjega sovražnika. Popolnoma je odvisna od političnega sistema, saj je njen

obstoj in delovanje pogojen z političnimi odločitvami. Politična policija uporablja

obveščevalne metode dela znotraj državnih meja, z namenom utrjevanja vodilne

vloge določene politične stranke in zatiranja konkurenčnih političnih idej in

organizacij. Značilna je predvsem za totalitarne in avtoritarne režime, v katerih je

imela na razpolago skoraj neomejena finančna sredstva in kadre ter široka

pooblastila. Velikokrat je zaslediti, da so take službe postale kar država v državi.

(Purg, 1995)

26

4 Razvoj obveščevalnih služb od leta 1941 do leta 1993

Brez vojaške napovedi s silovitim bombardiranjem Beograda se 6. aprila 1941 začnejo

nemške operacije na območju Jugoslavije. Nemobilizirana jugoslovanska vojska se v

takih okoliščinah ni znašla in skoraj brez boja kapitulirala 17. aprila 1941. Slovenija

je bila okupirana že teden prej, njeno ozemlje so si razdelili trije okupatorji: nemški,

italijanski in madžarski. Na predlog Centralnega komiteja Komunistične partije

Slovenije (CK KPS) je bila deset dni po kapitulaciji Jugoslavije ustanovljena

Osvobodilna fronta (OF)4, ki je sprožila proces združevanja slovenskega naroda v boju

proti okupatorju. Vrhovni plenum OF je predstavljal najvišji organ OF, prav tako pa

tudi najvišji slovenski predstavniški organ. Sprva se je septembra 1941 preimenoval v

Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), februarja 1944 pa v Slovenski

narodnoosvobodilni svet (SNOS). (Čepić et al., 1979, 745-754)

Obveščevalne službe so igrale pomembno vlogo pri vodenju narodnoosvobodilnega

boja in revolucije. Varnostno-obveščevalni podatki so bili ključnega pomena za

organiziranje aktivnosti OF in vodenje boja proti okupatorju, zato je CK KPS na

pobudo Edvarda Kardelja avgusta 1941 ustanovil Varnostno-obveščevalno službo

(VOS). Šlo je za prvo obveščevalno službo, ki so jo v celoti vodili in organizirali

Slovenci. Naloga VOS je bila zbiranje podatkov o okupatorju, kolaboracionistih in

ostalih sovražnikih ter zaščita narodnoosvobodilnega boja. Služba je bila razdeljena

na obveščevalni in varnostni sektor. Obveščevalni sektor je bil razdeljen na civilni in

vojaški del. Varnostni sektor je predstavljal izvršilni organ obveščevalne službe. VOS

je sprva vodil tričlanski kolegij, ki se je v začetku leta 1943 preimenoval v Centralno

komisijo VOS. Člani komisije so bili zadolženi in odgovorni za posamezne sektorje v

službi. VOS je bila na začetku aktivna samo v Ljubljani, konec leta 1942 pa je svoje

delovanje začela širiti na celotno ozemlje Slovenije in zbirati podatke za potrebe

zaveznikov. (Dornik Šubelj, 2013, 17-23)

Kot navaja Kranjec (2011:174) imamo v obdobju do leta 1944 na našem ozemlju

dvojno varnostno-obveščevalno strukturo. Vojaška obveščevalna služba se je namreč

razvijala tudi v enotah Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredih Slovenije

(NOV in POS). Pri Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredih

Jugoslavije (VŠ NOV in POJ) je bil konec leta 1942 organiziran obveščevalni odsek, ki

je izdal navodila za nadaljnjo izgradnjo obveščevalne službe. Na podlagi Navodila za

4 Sprva je bila poimenovana protiimperialistična fronta.

27

izgradnjo obveščevalne službe NOV in POS je bil pri Glavnem štabu organiziran glavni

obveščevalni center (GOC)5 za Slovenijo. V brigadah in odredih so bili ustanovljeni

brigadni in odredni centri, v bataljonih in četah je bila uvedena funkcija

obveščevalca. Njihova naloga je bila, da pred akcijo zberejo vse potrebne

informacije o sovražniku in stanju na terenu ter sodelujejo s pripadniki VOS. Kljub

temu, da sta VOS in GOC tesno sodelovala je prihajalo do napak. (Kranjc, 2011, 173-

174)

Z odlokom SNOS je bila VOS februarja 1944 ukinjena. Večina kadrov službe je bila

vključena v Odsek za notranje zadeve, ustanovljen mesec kasneje pri predsedstvu

SNOS. Odsek je bil razdeljen na tri sektorje6. Sektor državne varnosti se je delil na

več oddelkov: obveščevalni oddelek, evidenčni oddelek, kadrovski oddelek, oddelek

tajnih agentov in na poveljstvo Vojske državne varnosti (VDV). (Dornik Šubelj, 2013,

24) Vojaška formacija je bila odseku dodeljena za potrebe borbe proti peti koloni7 in

je bila sestavni del NOV. Delovanje odseka je bilo ukinjeno z ustanovitvijo Oddelka

za zaščito naroda – OZNA. (Pučnik, 1996, 18)

Vsejugoslovanska obveščevalna služba OZNA je bila ustanovljena 13. maja 1944 z

navodilom vrhovnega komandanta Josipa Broza – Tita. Izvzeta je bila iz notranjih

zadev in bila organizirana pri Poverjeništvu za narodno obrambo. Spadala je v

pristojnost Jugoslavije, zato je bila OZNA za Slovenijo podrejena OZNI za Jugoslavijo.

Načelnik OZNE za Jugoslavijo je bil Aleksander Ranković, vodja OZNE za Slovenijo pa

Ivan Maček – Matija. (Dornik Šubelj, 2013, 25) OZNA je bila centralizirana in vodena

po vojaških načelih ter neodvisna pri svojem delovanju. Njeni pripadniki so bili borci

in člani KP. Imela je izključno pravico do obveščevalnega dela v tujini in vodenja

preiskovalnega postopka pred vojaškimi sodišči, po vojni pa v političnih primerih.

Purg (1995: 108) navaja, da je bila ena temeljnih nalog OZNE priprava na prevzem

oblasti ob osvoboditvi in na delo službe po njej. Z ustanovitvijo OZNE je bil poenoten

takratni obveščevalni sistem. (Dornik Šubelj, 2013, 34-35)

5 Glavni obveščevalni center se pomladi leta 1943 preimenuje v Obveščevalni odsek GŠ NOV in POS, jeseni istega leta pa v Obveščevalni oddelek GŠ NOV in POS, ki je razdeljen na obveščevalni in protiobveščevalni sektor. 6 Trije sektorji: Sektor za narodno zaščito, Administrativni sektor in Sektor državne varnosti. 7 S frazemom peta kolona označujemo »sodelavce in plačance zunanjega sovražnika v lastni državi«, predvsem ga poznamo kot nacistično peto kolono, ki je »sodelovala tako pri aneksiji, kakor tudi pri germanizaciji slovenskega etničnega ozemlja«. (Keber, 2011: 357)

28

V ustanovnem dokumentu je OZNA razdeljena na štiri odseke. (Pučnik, 1996, 89)

Naloga prvega odseka OZNE je bila politična obveščevalna in protiobveščevalna

dejavnost na okupiranem ozemlju in v tujini. (Kranjc, 2011, 174, Dornik Šubelj, 2013,

55) Zbirali in urejali so podatke o sovražnih agenturah in policijah, kvizlinškem

državnem aparatu in nasprotnikovih vojaških formacijah. (Pučnik, 1996, 48) Drugi

odsek OZNE je opravljal naloge protiobveščevalne službe na osvobojenem ozemlju. Z

mrežo zaupnikov so odkrivali agente obveščevalnih služb okupatorjev, delovanje

notranjih političnih in verskih skupin ter posameznikov in delovanje tujih

diplomatskih in vojaških predstavnikov. V pristojnosti drugega odseka je bil tudi

nadzor nad delovanjem drugih odsekov OZNE in šolanje kadrov v okviru obveščevalne

šole. (Pučnik, 1996, 56) Protiobveščevalna služba v lastnih vrstah, imenovana CC-

linija8 je bila prav tako organizirana pri drugem odseku OZNE. Služba je zbirala

podatke v vseh organih in organizacijah narodnoosvobodilnega gibanja, tudi na

tožilstvih in sodiščih. (Zavadlav, 2010, 89) Protiobveščevalno zaščito oboroženim

silam NOV in POS je nudil tretji odsek OZNE. Protiobveščevalna mreža je bila razvita

v vseh armadnih in korpusnih ustanovah. Odsek je deloval kot politična policija

znotraj armade. Pod poveljstvom tretjega odseka je deloval tudi Korpus narodne

obrambe Jugoslavije (KNOJ), ki je bil ustanovljen avgusta 1944. V formacijo KNOJ-a

so bile takrat vključene vse enote VDV. Naloga korpusa je bila varovanje zaledja NOV

in vzdrževanje reda na osvobojenem ozemlju. (Pučnik, 1996, 41-42) Četrti odsek

OZNE se je ukvarjal z evidenčnimi in tehničnimi nalogami. Primerjali bi ga lahko z

analitičnimi oddelki, saj je vodil evidenco oseb, ki so jih obravnavali drugi odseki in

se ukvarjal s fotografijo, šiframi, tajnimi pisavami, itd. (Pučnik, 1996, 84) Pred

koncem vojne sta bila ustanovljena še peti in šesti odsek. Peti odsek se je boril proti

vsem tujim agenturam v Jugoslaviji, nadziral je tuja predstavništva, delo tujih

državljanov in prehajanje meja. Naloga šestega odseka je bila protiobveščevalna

zaščita prometnih objektov in ustanov. (Dornik Šubelj, 2013, 26)

Tik pred koncem vojne, marca 1945, sta se NOV in POS reorganizirala v Jugoslovansko

armado (JA). Istočasno so v armadi ustanovili odseke OZNE, ki so bili podrejeni

tretjemu odseku in so predstavljali protiobveščevalno zaščito. (Dornik Šubelj, 2013,

321) Tretji odsek je bil uradno ukinjen marca 1946. Preimenovali so ga v

Kontraobveščevalno službo JA (KOS), ki je ostala v pristojnosti Ministrstva za

obrambo.

8 CC-linija pomeni kontrakontraobveščevalna linija oziroma protiprotiobveščevalna linija.

29

Po sprejetju Ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ), januarja 1946,

so ostale odseke OZNE preimenovali v Upravo državne varnosti (UDV) oziroma v bolj

znano Upravo državne bezbednosti - UDBA. Le ta je bila ponovno vključena v

organizacijo zveznega Ministrstva za notranje zadeve. Reorganizacija službe ni

prinesla ne kadrovskih sprememb, ne sprememb v njenem delovanju. Še vedno je

bila centralizirana in vojaško organizirana. Pripadniki UDBE so veljali za vojaške

osebe do reorganizacije leta 1952, ko so postali civilni uslužbenci. (Dornik Šubelj,

2013, 416) Bivši odseki OZNE so se preimenovali v oddelke, med njimi je bil najbolj

zloglasen drugi oddelek. Veljal je za pravo politično policijo, katerega delo je bilo

usmerjeno v ugotavljanje in preprečevanje delovanja opozicije in notranjega

sovražnika9. Pristojnosti pripadnikov UDBE so bile primerljive s pristojnostmi

tožilstva. Za pregon določene osebe je bila dovolj že pisna ali ustna prijava

kateregakoli državljana. Zaradi tega je prihajalo do številnih aretacij in kazenskih

postopkov, ki jih je prav tako izvajala in vodila UDBA. Vsi obsojenci so bili napoteni v

državna kazenska taborišča,10 ki so bila poverjena preiskovalnemu odseku UDBE.

(Pučnik, 1996, 340) Organiziranost slovenske UDBE se je od zvezne razlikovala le po

tem, da so aprila leta 1947 ustanovili odsek za zavarovanje partijskih in državnih

predstavnikov. Odsek je obsegal referat za osebnosti, referat za ustanove, referat za

prireditve in referat za potovanja. (Pučnik, 1996, 205)

Delovanje varnostno-obveščevalne službe je postalo vse bolj agresivno. Tajno

prisluškovanje najvišjim predstavnikom partije in celo samemu maršalu Titu je

pripeljalo do 4. plenuma CKZKJ na Brionih leta 1966. Brionski plenum je bil formalno

obračun z nekaterimi etatističnimi težnjami v UDV in ZKJ. (Vodušek Starič, 2010, 67)

Plenum privede do reorganizacije UDBE. Ugotovili so na namreč, da je potrebno

vzpostaviti nadzor nad njenim delovanjem in sprejeli sklep, da »nobena služba ne

sme biti izven javnega nadzora samoupravne družbe« (Pusić v Purg, 1995: 109). Z

Zakonom o notranjih zadevah se je UDBA preimenovala v Službo državne varnosti

(SDV), odreči se je morala vodenju kazenskih postopkov in vodenju uprave za

izvrševanje kazenskih sankcij. (Vodušek Starič, 2010, 84) Tudi njen kader se je

zmanjšal skoraj za polovico, večina pripadnikov službe pa je bila prerazporejenih

znotraj Republiškega sekretariata za notranje zadeve (RSNZ). (Brejc, 1994) SDV je

namreč z republiškim Zakonom o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 13/1967),

sprejetim leta 1967, postala strokovna služba pri RSNZ. Republike so tako pridobile

9V drugem oddelku je notranjo reakcijo obravnaval drugi odsek, ki je imel referat za kler, referat za bande in referat za ostanke meščanskih strank. (Pučnik, 1996, 140) 10 Najbolj poznano je bilo kazensko taborišče na Golem otoku.

30

več pristojnosti na področju obveščevalne dejavnosti, vendar je delo SDV v

republikah in pokrajinah še vedno bilo pod nadzorom zveznih organov. Njihovo delo

je usklajeval Zvezni sekretariat za notranje zadeve (ZRNZ). Po letu 1970 sej ponovno

kadrovsko okrepila, predvsem na tehničnem področju in področju za odkrivanje in

preprečevanje notranjega sovražnika. (Brejc, 1994) Do naslednjega mejnika na

področju obveščevalnih služb privede preobrazba državne uprave. Na podlagi

zveznega Zakona o državni upravi iz leta 1978 in republiškega Zakona iz leta 1979 je

sprejet nov Zakon o notranjih zadevah (Ur. list SRS št. 28/1980). Ta določa, da

zadeve državne varnosti postanejo del RSNZ. (Purg, 1995, 109)

Kljub reorganizaciji je služba še vedno veljala za politično policijo, saj je bilo njeno

delo še vedno usmerjeno v notranjo problematiko. Razpolagala je z zelo širokimi

pooblastili, tudi policijskimi, in pri svojem delovanju uporabljala posebne operativne

metode in sredstva11. (Purg, 2002, 55-56) Podlaga za uporabo le teh je bila tajna

zakonodaja Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), natančneje

podzakonska akta, ki sta urejala metode dela in pooblastila zvezne SDV in drugih

zveznih vojaških organov. (Šturm, 1991, 4) Vse do leta 1989 je tak paralelni pravni

sistem obstajal tudi v Sloveniji.

Proces proti četverici (JBTZ)12 maja 1988 pomeni začetek konca SDV. Na plan privrejo

skrivnosti in nečednosti službe. Po njem začne vsihati delovanje na področju

notranje problematike in se začne usmerjati v novega nasprotnika – jugoslovanski

vojaško-politični kompleks. (Brejc, 1994) Za formalni konec politične policije in

reorganizacijo službe veljajo spremembe Zakona o notranjih zadevah leta 1991 (Ur.

list RS, 19/91). Z njim je bila SDV preimenovana v Varnostno-informativno službo

(VIS), opredeljena dejavnost službe ter posebne metode in sredstva delovanja.

(Purg,1995) VIS je še naprej ostala organizacijska enota RSNZ. Razdeljena je bila na

operativni sektor, ki je vključeval obveščevalno dejavnost, protiobveščevalno

11 Posebne operativne metode in sredstva: informativni pogovor, tajno sledenje, dvojna kombinacija, plasiranje dezinformacij, tajna preiskava prostora, nadzor nad komunikacijskimi sredstvi in ozvočenje. (Brejc, 1994) 12 Zaradi suma izdaje vojaških skrivnosti so bili pomladi leta 1988 s strani SDV-ja in KOS-a aretirani novinarji Mladine Janez Janša, David Tasič, Franci Zavrl in zastavnik JLA Ivan Borštner. Gre za sodni proces proti zgoraj omenjeni četverici in za politično afero, ki predstavlja vrhunec napetosti med slovensko civilno družbo in takratno JLA. Označimo jo lahko tudi kot ključni mejnik v slovenski politični zgodovini, zaslužni za demokratizacijo in nastanek nove države. (Pred 24 leti…, 2012)

31

dejavnost in detekcijo13, sektor za analize in dokumentacijo in tehnični sektor.

(Brejc, 1994, 66)

Osamosvojitev Slovenije in odhod JLA iz slovenskega ozemlja sta privedla do nove

sistemizacije VIS. Nova zakonodaja je določala, da VIS deluje v sestavi Ministrstva za

notranje zadeve (MNZ) in se ukvarja z zbiranjem, analiziranjem in posredovanjem

podatkov, ki se nanašajo zgolj na tujino. Pooblaščena je bila tudi za obveščevalno

delovanje na gospodarskem področju. (Brejc, 1994)

Nova prisluškovalna afera14 leta 1992 je pospešila odločitev o prehodu službe pod

vladno pristojnost in njeni reorganizaciji. S sprejetjem Zakona o vladi (Ur. list RS, št.

4/93) leta 1993 se VIS izloči iz MNZ in postane samostojna vladna služba. Istega leta

je bila s sklepom Vlade RS preimenovana v Slovensko obveščevalno-varnostno

agencijo (SOVA). (Brejc, 1994)

13 Detekcija se je ukvarjala z zaznavo pojavov, ki bi lahko ogrožali varnost države in je bila usmerjena predvsem v dejavnosti JLA. (Brejc, 1994) 14 Prisluškovanje članu predsedstva SRS odgovornemu za mednarodne odnose Cirilu Zlobcu, ki naj bi italijanskemu kolegu izdal datum osamosvojitve Slovenije, ki je takrat veljal za državno skrivnost.

32

5 Obveščevalno varnostni sistem Republike Slovenije

Obveščevalni varnostni sistem je podsistem nacionalnega varnostnega sistema,

katerega temelj predstavlja Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike

Slovenije15 (Ur. list RS, 27/2010). Celoten sistem nacionalne varnosti upravljata in

vodita zakonodajna in izvršna veja oblasti. Državni zbor RS določa zakonske okvire in

dolgoročne smernice razvoja nacionalno varnostne politike in sistema nacionalne

varnosti ter izvaja parlamentarni nadzor. Vlada RS s pomočjo posvetovalnih in

usklajevalnih teles, zlasti Sveta za nacionalno varnost (SNAV), usmerja in usklajuje

izvajanje nacionalno varnostne politike in delovanje sistema nacionalne varnosti. Nad

delom obveščevalno-varnostnih služb izvaja strokovni nadzor. (ReSNV-1, Ur. list RS,

27/2010)

Obveščevalno-varnostni sistem Republike Slovenije sestavljajo službe, ki opravljajo

obveščevalno-varnostno dejavnost in organi, ki izvajajo parlamentarni nadzor

oziroma usmerjajo, koordinirajo in izvajajo strokovni nadzor nad delom

obveščevalno-varnostnih služb. Izredno pomembno vlogo v obveščevalno-varnostnem

sistemu predstavlja posvetovalni in usklajevalni organ SNAV, ki koordinira dejavnosti

med vsemi organi obveščevalno-varnostnega sistema in svetuje vladi pri sprejemanju

ukrepov in aktov, ki se nanašajo na nacionalno varnost države. V vojnih in izrednih

razmerah se preoblikuje v Državni operativni štab obrambe v skladu z določbami

zakona o obrambi. (Odlok o Svetu za nacionalno varnost, 2014)

Obveščevalno-varnostno dejavnost v Sloveniji izvajajo Slovenska obveščevalno-

varnostna agencija (SOVA), Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo

(OVS MO) in Kriminalistična služba v sestavi Ministrstva za notranje zadeve.

5.1 Slovenska obveščevalno-varnostna agencija

SOVA je osrednja civilna obveščevalno-varnostna služba. Z imenom, ki ga poznamo

danes obstaja od leta 1993, ko je bila tedanja VIS z Zakonom o vladi (Ur. list RS,

4/93) izvzeta iz MNZ in sklepom Vlade RS preimenovana v SOVO. Skladno z razvojem

in urejanjem političnega in varnostnega sistema novonastale države se je razvijalo

15 V nadaljevanju ReSNV-1.

33

tudi obveščevalno-varnostno področje. Dokončno točko pri reorganizaciji agencije in

ureditvi v skladu s standardi obveščevalno-varnostnih sistemov sodobnih držav

pomeni sprejetje Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji16 (Ur. list RS,

št. 23/99). ZSOVA sprejet aprila leta 1999 predstavlja pravno podlago za delo in

naloge SOVE17.

SOVA je v 1. členu ZSOVA opredeljena kot samostojna vladna služba, ki opravlja

naloge določene v zakonu in v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na

podlagi nacionalnovarnostnega programa, ki ga sprejme Državni zbor. Odgovornost za

delo agencije je naložena direktorju, ki ga na predlog predsednika vlade imenuje in

razrešuje vlada. (4. člen ZSOVA) O svojih ugotovitvah agencija obvešča predsednika

vlade, pa tudi predsednika republike, predsednika Državnega zbora in pristojne

ministre kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti. Informacije in analize pripravlja

tudi za potrebe Sveta za nacionalno varnost. (6. člen ZSOVA)

Samo ime agencije nam pove, da svojo dejavnost opravlja na več področjih. Njeno

delovanje zajema vse zvrsti obveščevalne dejavnosti. Na obveščevalnem področju

pridobiva in vrednoti podatke iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih,

političnih in gospodarskih interesov države. Obveščevalna in protiobveščevalna

dejavnost se prepletata na področju pridobivanja in vrednotenja podatkov o

organizacijah, skupinah in osebah, ki svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi z njo

ogrožajo ali bi lahko ogrozili nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev.

Varnostno dejavnost pa izvaja v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi in

službami pri varnostnem preverjanju ter posredovanju podatkov, ki so pomembni za

varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev. (2. člen

ZSOVA)

Veliko podatkov in informacij je danes javno dostopnih. Vendar je bistvena značilnost

obveščevalne dejavnosti tajnost, zato ZSOVA v 19. členu agenciji dovoljuje, da pod

določenimi pogoji podatke pridobiva s tajnim sodelovanjem in posebnimi oblikami

pridobivanja podatkov. Zakonsko podlago takim načinom pridobivanja podatkov

zagotavlja ZSOVA v členih 20. do 22. v katerih opredeljuje posebne oblike

pridobivanja podatkov in pogoje za njihovo uporabo. S pisno odredbo direktor

agencije dovoljuje:

16 V nadaljevanju ZSOVA. 17 Zakon je bil dopolnjen in spremenjen leta 2006.

34

1. spremljanje mednarodnih sistemov zvez;

2. tajni nakup dokumentov in predmetov;

3. tajno opazovanje in sledenje na odprtih in javnih prostorih z uporabo

tehničnih sredstev za dokumentiranje.

Posamezna odredba se nanaša izključno na enkratno izvedbo določene oblike

pridobivanja podatkov. (ZSOVA, 2006)

V primeru, da obstaja velika verjetnost, da je ogrožena varnost države18 lahko

agencija izjemoma pridobiva podatke in informacije tudi na drugačne načine. ZSOVA

v 24. členu določa, da predsednik Vrhovnega sodišča na predlog direktorja agencije s

pisno odredbo dovoljuje kontrolo pisem in drugih občil ter nadzorovanje in snemanje

telekomunikacij v RS. Pridobivanje podatkov na tak način lahko traja največ tri

mesece in se lahko iz utemeljenih razlogov podaljša vsakokrat za največ tri mesece,

vendar skupno ne več kot 24 mesecev. Predsednik Vrhovnega sodišča mora odobriti

vsako podaljšanje, o prenehanju uporabe teh metod pa ga mora direktor agencijo

obvestiti pisno. S pisno odredbo in pod enakimi pogoji predsednik Vrhovnega sodišča

dovoli tudi nadzorovanje telekomunikacij v RS z izpisom telekomunikacijskega

prometa za največ šest mesecev (24. a člen ZSOVA).

Delavci agencije so uradne osebe agencije in morajo opravljati z zakonom določene

naloge. So imetniki službene izkaznice, ki jo izda direktor agencije, s katero se

izkazujejo pri izvajanju službenih nalog v RS. (ZSOVA, 2006)

18 »...verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države, se kaže v: - tajnih aktivnostih zoper suverenost, neodvisnost, državno celovitost in strateške

interese Republike Slovenije; - tajnih aktivnostih, načrtih in pripravah za izvedbo mednarodnih terorističnih akcij zoper

Republiko Slovenijo ter drugih nasilnih dejanjih proti državnemu organu in nosilcem javnih funkcij v Republiki Sloveniji ter tujini;

- posredovanju podatkov in dokumentov, ki so v Republiki Sloveniji opredeljeni kot državna tajnost, nepooblaščeni osebi v tujini;

- pripravah na oborožen napad na Republiko Slovenijo; - obveščevalni dejavnosti posameznikov, organizacij in skupin v korist tujine; - mednarodni organizirani kriminalni dejavnosti, in je utemeljeno pričakovati, da se v zvezi s to aktivnostjo uporablja določeno telekomunikacijsko sredstvo ali bo to sredstvo uporabljeno, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da podatkov ni mogoče pridobiti drugače oziroma bi njihovo pridobivanje na drug način lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi.« (1.odstavek 24.člena ZSOVA)

35

5.2 Kriminalistična služba v sestavi Ministrstva za notranje

zadeve

Kriminalistična služba je varnostna služba specializirana za boj proti organiziranem

kriminalu. Delo usmerja in vodi Uprava kriminalistične policije, ki je razdeljena na

različne sektorje in centre. Služba pri opravljanju svojih nalog uporablja posebne

operativne metode in sredstva, ki omogočajo tajno zbiranje informacij o kriminalnem

delovanju zlasti organiziranih kriminalnih struktur, kar jo približuje obveščevalnim

službam. »Zbiranje informacij poteka preko tajnih sodelavcev, prikritih

preiskovalcev, posebnih enot za tajno opazovanje in slikovno snemanje, z

nadzorovanjem telefonskih pogovorov in drugih oblik komuniciranja ter s

prisluškovanjem neposrednih razgovorov članov kriminalnih združb« (Dobovšek,

2009:169).

Zakonsko podlago posebnim operativnim metodam in sredstvom zagotavlja Zakon o

kazenskem postopku19 (Ur. list RS, št. 32/2012). Ta v členih od 149. a do 156. a

opredeljuje kazniva dejanja za katera se lahko posamezen ukrep uporablja, določa

dokazni standard za posamezen ukrep, opredeljuje dovoljen čas uporabe, predpisuje

postopek uporabe, itd. Prikriti preiskovalni ukrepi so:

1. tajno opazovanje (149. a člen ZKP) se izvaja z neprekinjenim ali

ponavljajočim opazovanjem ali sledenjem z uporabo tehničnih naprav za

ugotavljanje položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje

glasu, fotografiranjem ter video-snemanjem in je osredotočena na

spremljanje položaja osebe za katero obstaja sum, da je izvršila, izvršuje ali

pripravlja kaznivo dejanje. V določenih primerih se lahko odredi tudi za

osebo, ki ni osumljenec, če je mogoče utemeljeno sklepati, da bi opazovanje

te osebe privedlo do identifikacije osumljenca. Ukrep se mora izvajati na

način, na katerega se v najmanjši meri posega v pravice oseb, ki niso

osumljenci;

2. tajno delovanje (155. a člen ZKP) se izvaja z vključitvijo tajnih delavcev in

neprekinjenim ali ponavljajočim zbiranjem podatkov o osebi ter njeni

kriminalni aktivnosti. Tajni delavec je lahko policist, policijski delavec tuje

države ali izjemoma druga oseba;

19 V nadaljevanju ZKP.

36

3. navidezen odkup, navidezno sprejemanje oziroma dajanje daril ali navidezno

jemanje oziroma dajanje podkupnine (155. člen ZKP)20;

4. nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem ter kontrola in zavarovanje

dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem

komunikacijske omrežju (150. člen ZKP);

5. kontrola pisem in drugih pošiljk (150. člen ZKP);

6. kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja

finančno ali drugo gospodarsko dejavnost (150. člen ZKP);

7. prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeležene

v pogovoru (150. člen ZKP);

8. prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih, z

uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje in po potrebi tajni vstop v

navedene prostore (151. člen ZKP)21;

9. izdaja elektronskega denarja, da tekoče spremlja finančno stanje osumljenca

(156. člen ZKP).

Izvajanje ukrepov tajnega delovanja, tajnega opazovanja in navideznega odkupa,

sprejemanja ali dajanja daril ali podkupnin s pisno odredbo na predlog policije

dovoljuje državni tožilec. Ostale posebne operativne metode in sredstva iz členov

150., 151., 156. in 160. odreja preiskovalni sodnik s pisno odredbo na predlog

državnega tožilca. (ZKP, 2012)

5.3 Obveščevalna varnostna služba Ministrstva za obrambo

OVS MO je vojaška obveščevalna varnostna služba. Je organizacijska enota

Ministrstva za obrambo (MO) od leta 1994, ko je bila ustanovljena z Zakonom o

obrambi22 (Ur. list RS, št. 82/94). Svoje izpostave ima v Slovenski vojski in opravlja

obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge. Njeno delovanje in

organizacijo ureja Uredba o obveščevalno varnostni službi Ministrstva za obrambo

(Ur. list RS, št. 63/99), ki naloge službe razčleni v členih od 3. do 6.:

20 Navidezni nakup dokumentov in predmetov je potrebno ločiti od tajnega nakupa dokumentov in predmetov, kot je določen v ZSOVA. Pri navideznem odkupu dokumentov in predmetov prodajalci vedo, da bo predmet prodan, pri tajnem nakupu pa prodajalaec tega ne ve in mora to ostati tajno. (Podbregar, 2012) 21 151. člen ZKP varnostnim službam daje večja pooblastila kot jih imajo obveščevalne službe, ki so omejene na opazovanje na javnih prostorih. 22 V nadaljevanju ZObr.

37

1. obveščevalne naloge se nanašajo na pridobivanje in analiziranje informaciji in

podatkov o tujini, ki so pomembni za obrambne interese države, zlasti

ugotavljanje in ocenjevanje vojaških in političnih varnostnih razmer, vojaških

zmogljivosti in aktivnosti oboroženih sil drugih držav;

2. protiobveščevalne naloge na obrambnem področju obsegajo odkrivanje,

preiskovanje in preprečevanje dejavnosti drugih držav, obveščevalnih služb,

vojaških organizacij, ki ogrožajo obrambne interese države;

3. varnostne naloge obsegajo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih

dejanj na ministrstvu in Slovenski vojski, varnostno preverjanje oseb in

opravljanje drugih varnostnih nalog.

Raziskava je temeljna metoda dela na obveščevalnem in protiobveščevalnem

področju. (Uredba o OVS MO, 1999)

ZObr obveščevalne in varnostne naloge obravnava ločeno. To je razvidno iz 34. člena

v katerem določa pooblastila delavcev službe, ki se razlikujejo glede na področje

delovanja. Delavci službe, ki opravljajo obveščevalne in protiobveščevalne naloge

imajo pooblastila kot jih imajo delavci SOVE. Posebne metode pridobivanja podatkov

izvajajo pod pogoji in na način, kot je predpisano v ZSOVA. Na drugi strani so

delavci, ki v službi opravljajo varnostne naloge in imajo pooblastila, ki jih določa

Zakon o policiji. Pooblastili se med seboj izključujeta, kar pomeni, da delavec ne

more imeti obeh pooblastil hkrati. Zaposleni se izkazujejo s službeno izkaznico in

smejo nositi orožje. (ZObr, 2004)

Služba naloge opravlja v skladu z usmeritvami Vlade RS, Sveta za nacionalno varnost

in pristojnega delovnega telesa DZ. Po potrebi sodeluje s policijo, SOVO in drugimi

državnimi organi, po predhodnem soglasju ministra tudi s tujimi obveščevalnimi in

varnostnimi službami. O ugotovitvah službe seznanja ministra, načelnika

generalštaba, predsednika Republike in predsednika Vlade ter na njegovo odločitev

tudi druge organe. Služba ima mirodobno in vojno organizacijo. (ZObr, 2004 in

Uredba o OVS MO, 1999)

5.4 Nadzor nad obveščevalno varnostnimi službami

Obveščevalne in varnostne službe v nasprotju z drugimi državnimi organi lahko, pod

določenimi pogoji, posegajo v ustavno določene človekove pravice in temeljne

38

svoboščine. Zaradi tega je nadzor nad njihovim ravnanjem in delovanjem izrednega

pomena, tako z vidika legitimnosti političnega sistema, kot z vidika zaupanja javnosti

v zakonitost njihovega dela. (Purg, 1995) Nikakor ne moremo govoriti o enotnem,

univerzalnem, najučinkovitejšem modelu nadzorstva, ki bi lahko enako učinkovito

deloval v vseh državah. Nanj namreč vplivajo različni dejavniki. Oblike in mehanizmi

nadzora so odvisni od političnega sistema, politične in varnostne kulture,

razvejanosti obveščevalno-varnostnega sistema in tradicije na obveščevalno-

varnostnem področju. (Podbregar, 2012) Najpomembnejša sta nadzor nad posegi v

zasebnost in druge temeljne človekove pravice in svoboščine ter nadzor nad porabo

finančnih sredstev, predvsem sredstev posebnega fonda. (Črnčec, 2010) Nadzor nad

delovanjem obveščevalnih in varnostnih služb je ponavljajoč in neprekinjen proces,

ki ga nikoli ni preveč. Da bi sistem učinkovito in uspešno deloval pa mora biti jasno in

ustrezno normativno reguliran.

Nadzorni sistem v Sloveniji je zelo razvejan in ima vzpostavljene vse demokratične

oblike nadzora. Poleg nadzora izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti, obstajajo

še drugi mehanizmi. Nadzor računskega sodišča in proračunske inšpekcije se nanaša

na kontrolo proračuna in porabe javnega denarja. Pravilnost in smotrnost načrtovane

porabe javnega denarja lahko računsko sodišče ugotavlja predhodno, pogosteje pa to

počne z naknadno revizijo porabe javnih sredstev. Varuh človekovih pravic nadzor

izvaja naknadno. Na podlagi pritožbe posameznika izvede neodvisno uradno

preiskavo. Od obveščevalnih in varnostnih služb lahko zahteva informacije o

morebitnih aktivnostih in posegih v človekove pravice povezanih z osebo, ki je vložila

pisno pobudo. Informacijska pooblaščenka posega v delovanje obveščevalnih in

varnostnih služb z vidika varstva osebnih podatkov in z vidika dostopa do informacij

javnega značaja. Vse institucije pa so pod stalnim nadzorom javnosti, kjer

najpomembnejšo vlogo igrajo množični mediji, ki s svojim poročanjem vplivajo na

javno mnenje in s tem posredno na delovanje vlade in drugih institucij za nadzor

obveščevalnih in varnostnih služb. (Črnčec, 2010 in Podbregar, 2012)

5.4.1 Parlamentarni nadzor

Parlamentarni nadzor obveščevalnih in varnostnih služb izvaja Državni zbor RS in ima

posebno mesto v pravnem sistemu vsake moderne države. Nadzorstvena funkcija je

oblika političnega nadzora nad izvršilno vejo oblasti. Za izvajanje nadzora ima

39

parlament na voljo različna sredstva: poslanska vprašanja in pobude, interpelacijo,

nezaupnico, ustavno obtožbo, parlamentarno preiskavo, odbore in komisije.

Neposredni nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami državni zbor izvaja

preko Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki deluje na podlagi

Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb23 (Ur. list RS, št.

93/07), Poslovnika Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb24 (Ur. list RS,

št. 79/04) in Poslovnika državnega zbora (Ur. list RS, št. 92/2007). Ta oblika nadzora

je širša od političnega nadzora, saj zajema tudi nadzor nad ustavnostjo in

zakonitostjo uporabe posebnih operativnih metod in sredstev za pridobivanje tajnih

podatkov. Komisijo z največ devetimi člani ustanovi državni zbor. Člani so izvoljeni z

večino glasov vseh poslancev na predlog poslanskih skupin. Seje komisije so zaprte za

javnost, člani komisije pa so zakonsko zavezani da varujejo tajnost podatkov s

katerimi so bili seznanjeni. (ZPNOVS, 2007)

Predmet nadzora komisije so obveščevalno-varnostni službi pri vladi in MO, varnostne

službe MNZ in MO ter druge obveščevalne in varnostne službe, ki jih za opravljanje

podobne dejavnosti in s pooblastili ustanavljajo državni organi. (3. člen ZPNOVS)

Parlamentarni nadzor obsega nadzor na dejavnostjo in ukrepi obveščevalnih služb in

nadzor ukrepov varnostnih služb. (5. člen ZPNOVS) Komisija nadzira dejavnosti

obveščevalnih služb v skladu s sprejeto politiko nacionalne varnosti, obravnava letna

poročila o delu in finančnem poslovanju obveščevalnih služb, obravnava predlog

proračuna, ki se nanaša na delo obveščevalnih služb in obravnava obvestila in pobude

posameznikov ter organizacij, ki se nanašajo na pristojnosti in naloge komisije.

Nadzira tudi uporabo ukrepov obveščevalnih in varnostnih služb, ki so odrejeni s

sodno odločbo ter odreditev in uporabo ukrepov, ki se ne odrejajo s sodno odločbo.

(13. člen ZPNOVS)

Komisija lahko izvaja nadzor tudi preko pooblaščene skupine najmanj treh svojih

članov. Pooblaščena skupina lahko opravi napovedan ali nenapovedan ogled naprav in

prostorov, ki jih uporabljajo nadzorovane službe v zvezi z nadzorovanjem in

snemanjem telekomunikacij, lahko pa zahteva tudi vpogled v dokumente, drugo

gradivo in podatke, ki se nanašajo na pristojnosti in naloge komisije.

23 V nadaljevanju ZPNOVS. 24 V nadaljevanju PoKNOVS.

40

ZPNOVS v 7. členu zavezuje vlado, pristojna ministrstva, obveščevalne in varnostne

službe ter druge državne organe in organizacije, da komisiji omogočajo izvedbo

njenih nalog. Vlada mora komisiji predložiti v obravnavo program dela posamezne

obveščevalne in varnostne službe in letna poročila o opravljenem delu in finančnem

poslovanju službe. (15., 16., 20. In 21. člen ZPNOVS) Nadzorovane obveščevalne in

varnostne službe morajo vsake štiri mesece komisiji poročati o izvrševanju dejavnosti

oziroma o uporabi nadzorovanih ukrepov. (17. in 19. člen ZPNOVS) Vendar lahko

Vlada odloči, da se v posameznem primeru nadzorovanega ukrepa nadzor začasno

odloži. (27. člen ZPNOVS) Komisija ima možnost, da na sejo povabi zaposlene v teh

službah, ki se seje morajo udeležiti. V okviru svojih pooblastil morajo pojasniti

zadeve in odgovoriti na vprašanja komisije. (Črnčec, 2010) Določene obveznosti do

komisije imajo tudi telekomunikacijski operaterji in izvajalci poštnih storitev.

Komisijo morajo vsake tri mesece obveščati o izvedenem nadzoru nad

telekomunikacijskim prometom in o posegih v tajnost poštnih storitev. (29. in 30.

člen ZPNOVS)

Komisija enkrat letno poroča državnemu zboru o svojem delu in o splošnih

ugotovitvah nadzora ter mu predlaga sprejem stališč in sklepov v zvezi z nadzorom.

(34. člen ZPNOVS in 40. člen Poslovnika DZ)

5.4.2 Vladni nadzor

Vlada RS je politični organ države. Je organ izvršilne oblasti, ki določa, usmerja in

usklajuje izvajanje politike države in v ta namen izdaja predpise in sprejema druge

pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki so

potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz

pristojnosti države. (2. člen Zakon o Vladi Republike Slovenije25, Ur. list RS, št.

24/05) Kot najvišji organ državne uprave, ima Vlada RS poleg izvršilne funkcije, tudi

upravno funkcijo, s katero usmerja in nadzoruje delovanje upravnih organov. Za

organizacijsko, strokovno in drugo pomoč lahko vlada ustanavlja vladne službe.

(ZVRS, 2005)

Vlada opravlja operativni in strokovni nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih

služb s spremljanjem njihovih aktivnosti in rezultatov dela. Direktor Sove je

25 V nadaljevanju ZVRS.

41

odgovoren vladi in more o ugotovitvah agencije obveščati predsednika vlade ali

pristojne ministre kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti. Nadzor nad OVS MO in

Kriminalistično službo v sestavi Ministrstva za notranje zadeve izvajata pristojna

ministra samostojno ali preko svojih organizacijskih enot v ministrstvu. (Slovenska

obveščevalno-varnostna agencija, 2015)

5.4.3 Sodni nadzor

Človekove pravice so prirojene in nadrejene pozitivnemu pravu, zato ne država ne

kdo drug nima pravice posegati vanje. To pristojnost imajo v zakonsko določenih

primerih le obveščevalne in varnostne službe. Zaradi tega je sodni nadzor nad

ravnanjem teh služb izrednega pomena. Sodno nadzorstvo se izvaja preko sodišč, ki

so pristojna, da »po obstoječi zakonodaji odobrijo vsako uporabo posebnih metod in

sredstev dela, ki so predvidene z zakonom in posegajo na področje človekovih

pravic« (Purg 1995, 142). Vrhovno sodišče izvaja neposredni nadzor nad izvajanjem

določenih ukrepov za pridobivanje tajnih podatkov, posredni nadzor nad

obveščevalnimi in varnostnimi službami pa izvaja Ustavno sodišče in ostala redna

sodišča. Naloga Ustavnega sodišča je ugotavljanje ustavnosti in zakonitosti zakonov,

ki se nanašajo na obveščevalno dejavnost. Pomembno je, da so zakoni nedvoumno

definirani, usklajeni in brez pravnih praznin, saj le tako ne prihaja do zlorab.

Pod točno določenimi pogoji lahko SOVA in OVS MO pridobivata podatke s kontrolo

pisem in drugih občil ter z nadzorovanjem in snemanjem telekomunikacij. S takimi

ukrepi globoko posegata v človekovo zasebnost in kršita temeljne človekove pravice

in svoboščine, ki jih v 37. členu zagotavlja Ustava RS. Ustavno je določeno, da se v te

pravice lahko poseže le na podlagi odločbe sodišča, če je to nujno za uvedbo ali

potek kazenskega postopka ali za varnost države. (37. člen Ustave RS) Tako ZSOVA v

24. členu določa, da predsednik Vrhovnega sodišča, če so izpolnjeni pogoji za uvedbo

ukrepa, s pisno odredbo dovoljuje poseg v ustavno pravico do varovanja tajnosti

pisem in drugih občil. Odredba mora vsebovati podatke o osebi na katero se ukrep

nanaša, utemeljitev razlogov za njegovo uporabo, podatke o načinu izvajanja, obsegu

in trajanju ukrepa. Vsako podaljšanje izvajanja ukrepa mora odobriti predsednik

Vrhovnega sodišča. Naloga direktorja agencije pa je, da ga pisno obvesti o

prenehanju izvajanja ukrepa. (24. člen ZSOVA)

42

Tudi Kriminalistična služba v sestavi MNZ lahko na podlagi ZKP pri opravljanju svojih

nalog posega v posameznikovo komunikacijsko in drugo zasebnost. S tem omejuje in

krši ustavne pravice določene v členih od 35. do 38. Eno izmed temeljnih načel

kazenskega prava, načelo sodnega nadzora, pravi, da poseg v človekove pravice lahko

odreja le sodišče. Sodni nadzor na tem področju izvajata državni tožilec in

preiskovalni sodnik. Na predlog policije državni tožilec s pisno odredbo dovoljuje

ukrepe tajnega delovanja in tajnega opazovanja ter navideznega odkupa,

sprejemanja ali dajanja daril ali podkupnin. Pristojnost preiskovalnega sodnika pa je,

da na predlog državnega tožilca odreja hišno preiskavo in preiskavo drugih zasebnih

prostorov ter ostale prikrite preiskovalne ukrepe, ki jih določa ZKP v 150., 151. in

160. členu. (ZKP, 2012)

Poleg zgoraj opisanega predhodnega sodnega nadzora, lahko sodišča izvajajo tudi

naknadni sodni nadzor. Podbregar (2012: 456) ga opredeljuje kot »možnost

državljanov, da v kolikor menijo, da so bili določeni ukrepi uporabljeni proti njim

nezakonito, zahtevajo pravico na sodišču«.

43

6 Socialni vpliv na stališča o obveščevalnih službah

O socialnem vplivu govorimo kadar delovanje ene osebe usmerja delovanje druge

osebe ali kadar je delovanje ene socialne skupine predpogoj za delovanje druge

skupine. Je obojestranski proces v katerem gre za neprestano izmenjavo vplivov.

Namreč v socialni interakciji prihaja do socialne izmenjave med izvorom in objektom

vpliva, kar bi fizikalno lahko primerjali z prvim Newtonovim zakonom o akciji in

reakciji. Torej nihče v procesu socialnega vpliva ni samo izvor vplivanja in nihče ni

samo objekt vplivanja. Socialni vpliv izvajajo različne institucije, to so šola, mediji in

cerkev, in temelji na vrednotah, normah in pravilih delovanja. Vpliv, ki temelji na

normah in pravilih imenujemo normativni vpliv. V tem primeru se podrejamo le

nosilcem sporočil, ki ne povzročajo spremembe stališč, temveč vodijo le v

prilagoditev dani situaciji. Lahko pa se človek podreja vsebini sporočil, takrat

govorimo o informacijskem vplivu, katerega temelj so informacije, znanje, argumenti

in izkušnje. Tak vpliv terja spremembo v kogniciji, ki nato povzroči spremembo

obnašanja. Posameznik na tak način zadovoljuje potrebe po informacijah in potrebe

po socialnem priznanju. (Nastran Ule, 1997 in Ule, 2009)

Na posameznikovo oblikovanje stališč, mnenj, stereotipov in predsodkov poleg

mikrosocialnih pogojev vplivata tudi politično in družbeno okolje. Tak vpliv je

odvisen predvsem od časa oziroma dobe vplivanja in učinkuje na tri načine:

1. učinek življenjskega obdobja;

2. generacijski učinek in

3. učinek zgodovinskega obdobja. (Barner-Barry in Rosenwein v Pečjak, 1995,

87)

6.1 Generacijski vpliv

Generacije veljajo za zgodovinski prerez družbe. Posamezniki, ki jim pripadajo so

podobno družbeno zaznamovani, saj doživljajo posebna zaporedja ekonomskih,

političnih in kulturnih dogodkov ter obdobja v družbenem razvoju. (Ule, 2008) Ta

zaporedja dogodkov in družbeni razvoj so vzrok za razlike med mnenji in stališči

različnih generacij. Preprost primer razhajanja mnenj med generacijami je moda

mini kril. Medtem ko jo mlade generacije obožujejo se starejše nad njo zgražajo. To

lahko pripišemo generacijskemu učinku. Vsako generacijo namreč zaznamujejo in

44

oblikujejo obdobja, ki na ljudeh puščajo različne občutke, spoznanja in vrednote.

Tako v Sloveniji kot tudi v drugih bivših socialističnih in komunističnih državah še

vedno živijo generacije, ki so bile podvržene represiji tajnih služb oziroma političnih

policij. Strah, ki so ga občutili zaradi širokih pooblastil in podrejenosti sodstva tajnim

službam, se odraža tudi na predsodkih in stereotipih, ki jih te generacije gojijo do

sodobnih obveščevalnih in varnostnih služb. V isti družbi danes živijo tudi mlajše

generacije, ki so za represijo in grozote političnih policij izvedele posredno. Na

njihova stališča, predsodke in stereotipe, bolj kot zgodovinski vidik obveščevalnih

služb vplivajo sodobni mediji, filmska industrija in književnost.

6.2 Zgodovinski vpliv – politične policije

Teza, da poznavanje zgodovine pomaga pri razumevanju sedanjosti ni iz trte izvita,

saj je prav zgodovina eden od razlogov za gojenje predsodkov in stigmatizacijo

obveščevalnih služb v sedanjosti. Negativno usmerjenost ljudi do teh služb je mogoče

pripisati političnim zlorabam tajnih služb v preteklosti, ki so delovale v imenu

vladajoče politične elite in razpolagale s skoraj neomejenimi finančnimi sredstvi in

kadri. Z njihovo pomočjo so vlade ohranjale oblast in varovale partijo pred

ljudstvom. Nastale so po Drugi svetovni vojni predvsem v enopartijskih sistemih

Vzhodnega komunističnega bloka po zgledu in ob podpori Stalinove NKVD26. NKVD

znano predvsem po političnih čistkah, montiranih procesih in gulagih27, je po

Stalinovi smrti leta 1954 nasledila KGB28. Komite državne varnosti je vlekel vse niti v

državi in nadziral vse vidike življenja, predvsem politično pripadnost prebivalstva in

pripadnikov vojske. Aleksander Litvinenko29 je dejal: »Ko ljudje slišijo izraz agent

KGB, pomislijo na najslabše, na špiclje, ki izdajajo svoje prijatelje ali na vohune v

Ameriki.« (Goldfarb, Litvinenko, 2008: 33).

Skrajno deformacijo obveščevalne službe v politično policijo predstavlja Stasi30, ki je

bil del Vzhodnonemškega ministrstva za državno varnost. Nemška demokratična

26 Ljudski komisariat za notranje zadeve, sovjetska varnostno-obveščevalna služba, bolje poznana ko Stalinova tajna policija. 27 Kazenska delovna taborišča. 28 Komite državne varnosti, sovjetska varnostno-obveščevalna služba od 1954 do 1991. 29 Aleksander Litvinenko je bil nekdanji pripadnik ruske tajne službe FSB (naslednice KGB), ki je umrl zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem 210. 30 Služba državne varnosti, nemško Staatssicherheitsdienst.

45

republika31 je delovala kot branik vzhodnega bloka proti zahodu. Veljala je za državo

z najbolj izpopolnjenim policijskim nadzorom vseh časov. S pomočjo Stasija in

Sovjetske zveze se je v letih od 1949 do 1990 na oblasti ohranjala Enotna

socialistična stranka Nemčije32. Stasi je bil notranja vojska, ki je s pomočjo

obveščevalnih metod delovala proti državljanom. Široka pooblastila so Stasiju

omogočala, da je aretiral, zaslišal in zaprl kogarkoli, vsakodnevno pregledoval pošto

in prestregal telefonske pogovore. Njegova skrajnost se je kazala predvsem v številu

obveščevalcev in ovaduhov, ki jih je imel razporejene čez celotno vzhodnonemško

družbo. Stasijev aparat je bil namreč eno in pol krat večji od redne vojske NDR in je

pred padcem berlinskega zidu štel 97.000 uslužbencev in 173.000 ovaduhov. To je

pomenilo, da je bil vsak triinšestdeseti državljan NDR stasijevec ali ovaduh. (Funder,

2005, 65 in 68) Za policijsko državo je veljala tudi Čaušeskova Romunija.

Securitate33je s terorjem in ustrahovanjem rekrutiral veliko število informatorjev, ki

so ovajali družinske člane in najbližje prijatelje. Čaušeskova tajna policija je

ohranjala voditeljev kult osebnosti in vladavino peščice njegovih sorodnikov in

bližnjih sodelavcev. Neposredno se je vmešavala v življenja navadnih državljanov in

nanje vplivala, kar je razvidno iz politike načrtovanja družine, ki jo je zasnovala

Čaušeskova žena Elena. Kontracepcija v socialistični Romuniji ni bila dosegljiva, od

leta 1966 je veljala tudi prepoved splava. Za ženske, ki so zahtevale splav so

»poskrbeli« agenti Oddelka za državno varnost, ki so bili razporejeni na ginekoloških

oddelkih bolnišnic. Po ocenah naj bi politika načrtovanja družine povzročila smrt vsaj

10.000 žensk in 100.000 otrok. (Duque, 2011)

Obsedenost z nadzorom, ki je bil glavno orožje za ohranjanje režima, se kaže v

ogromnem številu dokumentov, ki so nastali med vladavinami tajnih političnih policij.

Kljub temu, da je bilo nekaj arhivskega gradiva uničenega sproti, del pa po padcu

komunističnih režimov v devetdesetih, število tajnih dokumentov politični policij

ostaja zelo veliko34. Večina prvih demokratično izvoljenih vlad se je ukvarjala s

problemom tajnih dosjejev, niso namreč vedeli ali naj jih odprejo, sežgejo ali

zaklenejo za določen čas. Stasijevi dokumenti so na voljo za vpogled od leta 1990,

slovenska politika pa se s te problemom ukvarja še danes. Tudi zakona o lustraciji, ki

31 V nadaljevanju NDR. 32 Nemško Sozialistische Einheitspartei Deutschlands (SED). 33 Oddelek za državno varnost, Čaušeskova tajna policija. 34 Romunska služba Securitate naj bi ustvarila 35 kilometrov dokumentov, vsak meter naj bi vseboval 5000 dokumentov, posamezni dosje naj bi v povprečju bil dolg 200 strani. (Duque, 2011) Ustanova za dokumente Stasija bi s štiridesetimi sestavljalci dokumentov potrebovala 375 let za rekonstrukcijo 15.000 vreč uničenih dokumentov. (Funder, 2005)

46

bi preprečeval bivšim pripadnikom tajnih služb opravljanje javnih funkcij, v Sloveniji

še nismo sprejeli. Imajo pa te zakone v veljavi bivša Vzhodna Nemčija, Romunija,

Češka, Slovaška, Madžarska in Makedonija. Maja 2015 je tudi Albanija sprejela zakon

o odpiranju arhivov tajne policije, kateri bivšim pripadnikom Segurimija prepoveduje

zaposlovanje v javni upravi.

Za stigmatizacijo obveščevalnega dela pa niso krive samo politične policije

vzhodnega bloka, temveč tudi zahodne obveščevalne službe, katerih nečednosti so

prišle v javnost. Pomoč pri rušenju Mosadkove vlade po nacionalizaciji naftne

industrije v Iranu, rušenje vlade v Gvatemali po agrarni reformi in odstranitev

Panamske vlade zaradi protiimperialistične politike je le nekaj primerov kršenja

suverenosti drugih držav pod katere se je podpisala ameriška CIA35.

35 Central Intelligence Agency, Centrala obveščevalna agencija.

47

7 Vpliv medijev na predsodke in stereotipe o

obveščevalnih

Čeprav strategije poučevanja in informiranja večinoma ne delujejo na zmanjševanje

predsodkov in stereotipov se zdi, da je prav pomanjkanje znanja in informacij

temeljni razlog za mistifikacijo ter gojenje predsodkov in stereotipov do

obveščevalnih in varnostnih služb. Zaradi tajnosti dela in konstantnega

primanjkovanja informacij s strani predstavnikov obveščevalnih služb, mediji

velikokrat veljajo za edini vir informacij, ki so ljudem na voljo za ocenjevanje in

oblikovanje mnenj o obveščevalnih in varnostnih službah. Uradne informacije o SOVI

so zelo redke, zaradi tega novinarji podatke pridobivajo od neuradnih virov, ki so

blizu službi. Pogosto viri pripadajo določeni politični opciji, zato le del novic,

predvsem političnih, sestavljajo resnične in pravilne informacije.

Mediji v današnjem svetu predstavljajo četrto vejo oblasti in pogoj za oblikovanje

civilne družbe. So namreč sredstvo vladajočih za komuniciranje z državljani, po drugi

strani pa s svojim delovanjem in poročanjem vplivajo na javno mnenje in s tem na

delovanje političnih elit. Javno mnenje danes ustvarjajo publicisti, ki veljajo za

sodobne mnenjske voditelje. Splichal (2005: 42-43) meni, da ne gre več samo za

podajanje mnenj, temveč za oblikovanje in spreminjanje stališč. Težnja po

kognitivni konsistenci zamenjuje racionalni diskurz s selektivnim zaznavanjem in

pomnjenjem. Kar pomeni, da se ljudje izogibajo informacijam in mnenjem, ki bi

lahko omajala notranje ravnotežje med stališči in delovanjem ali privedla do tako

imenovane kognitivne disonance. Politični akterji in druge vplivne osebnosti zato

poskušajo s posredovanjem identifikacijskih simbolov prek sredstev množičnega

komuniciranja postati privlačni za državljane. (Splichal, 2005) Pri posredovanju

simbolov in informacij so še vedno odvisni od novinarjev, ki ustvarjajo sporočila o

dogodkih in komentarje, zato si vsaka še tako demokratična oblast želi podrediti

sredstva za množično obveščanje. Mediji namreč ljudi usmerjajo o čem naj

razmišljajo in razvrščajo zadeve na dnevni red po pomembnosti. Zadevam katerim

mediji pripisujejo pomembnost, pripisuje tudi javnost sama. (Tönnies, 1998 in Ule,

2009) Današnji tržno usmerjeni svet ni prizanesel niti medijem, ki imajo monopol nad

produkcijo in distribucijo informacij. Za doseganje višjih naklad in gledanosti, so

uredniki in novinarji pripravljeni razširjati vesti ne glede na njihovo resničnost in

48

pravilnost. Do popačenja novic tako prihaja zaradi napak, nesporazumov,

nepoznavanja tematike, zanikrnosti ali celo namerno. (Tönnies, 1998)

7.1 Mediji, propaganda in obveščevalne afere

Nasprotno s teorijo, da imajo novinarji nalogo nadzornika pri pokrivanju političnih

tematik in bi zaradi tega mogli objektivno in agresivno predstavljati pomembne

politične zadeve, se večina političnih novic zlorablja v tržne namene. Vendar

senzacionalistično poročanje ni le posledica zadovoljevanja potreb nakupa in

prodaje, temveč dejstva, da so mediji postali močan partner političnih akterjev, ki si

želijo oziroma imajo nadzor nad medijskim poročanjem. (Tönnies, 1998)

Politični akterji medije izkoriščajo za propagando, pri kateri gre za namerno in

sistematično širjenje političnih idej. Namen propagande je sprememba stališč in

vedenja ljudi, zato propagandisti največkrat uporabljajo tehnike, ki delujejo na

emotivno komponento stališč. Različne propagandne tehnike delujejo tako, da

poskušajo očrniti nasprotnika ali tako, da poskušajo olepšati lastno skupino. V

obveščevalni dejavnosti sta najpomembnejši tehnika pranja perila in tehnika

stereotipiziranja. Velik propagandi učinek imajo tudi politični škandali in razkrivanje

afer v katere so vpleteni voditelji ali politične stranke. (Pečjak, 1995) Politične

škandale, med katere spadajo tudi obveščevalne afere, na eni strani uporabljajo

mediji zaradi finančnega interesa na drugi strani pa politične elite za svojo uspešno

reprodukcijo. (Thompson, 2000) Tako velja Durkheimova teza, da je škandal politična

patologija, ki jo vsak sistem potrebuje za svojo potrditev in konsolidacijo statusa

quo. Po njegovem mnenju naj bi škandali legitimirali politično skupnost in

mobilizirali množice, saj najbolj asocialno dejanje krepi socialne vezi. (Durkheim v

Lukšič, 1991 in Thompson, 2000)

7.1.1 Obveščevalne afere v Sloveniji

Obveščevalne afere so stalnica v sistemih liberalne demokracije. Uvrščamo jih med

politične škandale, ki v naši politični kulturi veljajo kot akt odkrivanja nelegalnega

ravnanja, moralno nečistih dejanj in kršenja vrednot in norm. Do njih lahko pride v

okolju kjer je prisotnih več političnih strank in je zagotovljena svoboda tiska. (Lukšič,

49

1991) Leta 1992 sta bila v Sloveniji oba pogoja izpolnjena. V politično naelektrenem

ozračju, tik pred prvimi državnozborskimi volitvami v samostojni državi in v boju za

politične glasove je izšla Janševa knjiga Premiki. Knjiga je povod za prvo

obveščevalno afero v Republiki Sloveniji. Janša (1992: 155) v knjigi zapiše:

»»Najpogumnejši« slovenski politik je datum dejanske osamosvojitve že 17. ali 18.

junija izčvekal tujemu diplomatu in ta ga je takoj sporočil svoji vladi.« V opisu se je

prepoznal Ciril Zlobec, ki je bil v takratnem obdobju član predsedstva, odgovoren za

mednarodne odnose. Zlobec naj bi takratnemu italijanskemu veleposlaniku Fabiu

Cristianiju v telefonskem pogovoru izdal datum osamosvojitve in citiral nekatere

ustavne akte, ki so veljali za državno tajnost. Javnosti postane jasno, da je Janša

informacije pridobil na osnovi prisluhov VISA italijanskemu konzulu v Sloveniji.

Vrhunec prisluškovalne afere se je zgodil tik pred volitvami, ko so v javnost prišli

zapisi prisluhov spornega pogovora. (Trampuš, 2007) Seveda se je pojavilo vprašanje

ustavnosti in zakonitosti takega delovanja. Takratni direktor obveščevalne službe

Miha Brejc je v knjigi Vmesni čas (1994: 229-230) na to temo zapisal, da tvorcem

afere ni bilo mar za ustavnost in zakonitost, temveč za dogajanje v javnih občilih, ki

so javnost prepričali o nezakonitem in neustavnem delovanju VISA. Največjo škodo v

aferi naj bi utrpela država, kateri se je zmanjšal mednarodni ugled, afera pa naj bi

pomenila tudi začetek konca obveščevalne službe VIS. Po volitvah je bilo s strani

Komisije za nadzor VISA ugotovljeno, da je bilo ravnanje obveščevalne službe

legitimno. (Brejc, 1994) Afera ni dosegla sodnega epiloga.

S pojavom elektronskih medijev je prišlo do vzpona škandalov. Informacije se namreč

širijo veliko hitreje kot v preteklosti in so dostopne večjemu številu ljudi. Slovenski

politični prostor in javnost je spomladi leta 2003 pretresala afera udba.net. Na

istoimenski spletni strani se je pojavil imenski katalog ljudi, ki so bili na različne

načine povezani z SDV. Tako imenovano centralno aktivno evidenco RSNZ36, v kateri

so bili razgaljeni osebni podatki tajnih sodelavcev, tajnih agentov, nadzorovanih

oseb, funkcionarjev in rezervne sestave SDV ter ostalih virov, je na medmrežje

postavil častni konzul Slovenije za Avstralijo in Novo Zelandijo Dušan S. Lajovic.

Večina vidnih slovenskih politikov je v objavljeni evidenci imela svoj zapis.

Dešifriranje dosjejev je politiko ponovno razdvojilo. Ni se vedelo namreč ali je

interpretacija šifranta natančna, razvozlal naj bi ga namreč Lajovic sam. Pojavljala

so se različna vprašanja, med njimi tudi ali je dr. Janez Drnovšek bil redni sodelavec

SDV. Drnovšek, takratni predsednik države, je trditve kategorično zanikal in v pismu

36 Evidenca je nastala okoli leta 1988.

50

opozoril takratnega predsednika vlade Antona Ropa, da je bila evidenca naknadno

dopolnjena, spremenjena in prirejena. Največ prahu se je dvigalo okoli razkritja in

varstva osebnih podatkov. Z odločbo inšpektorja za varstvo osebnih podatkov je bil

dostop do strani nekaj časa onemogočen. Odločba je bila kasneje preklicana. Poleti

istega leta je Lajovicu potekel mandat častnega konzula, ki mu ga Vlada RS ni

podaljšala in kot razlog navedla starost. (Trampuš, 2007 in Konec prepovedi..., 2003)

Tako je tudi Slovenija preizkusila moč svetovnega spleta in jo vsakič znova preizkuša,

ko se centralna aktivna evidenca pojavi na katerem od tujih strežnikov.

Razgibano parlamentarno življenje in močna opozicija predstavljata idealno okolje za

finančne in politične škandale. Čeprav naj bi škandali bili v domeni opozicije, se zdi,

da je največjo obveščevalno afero v zgodovini Slovenije zakuhala vlada sama. Tako

imenovana afera Sova se je kot kača vlekla od začetka leta 2007 do sredine leta

2008. Vlada Janeza Janše je 1. februarja 2007 na redni seji sprejela sklep o

imenovanju Delovne skupine za oceno dela Sove37, ki je nosil oznako interno. Povod

za imenovanje vladne skupine naj bi bili pismi, ki ju je namestnik direktorja SOVE

Branko Cvelbar že jeseni leta 2006 poslal takratnemu finančnemu ministru Andreju

Bajuku in ministru za javno upravo Gregorju Virantu ter ju opozoril na domnevne

finančne in kadrovske nepravilnosti v SOVI. Vlada o imenovanju skupine ni obvestila

niti Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je za imenovanje

skupine in obiske na sedežu SOVE izvedela šele mesec dni kasneje. (Petek, 2010)

V medijsko areno se je afera preselila 21. marca 2007 z objavo članka »Dolgi politični

prsti v bazah podatkov tajne službe«. Avtor članka, novinar Dnevnika Rok Praprotnik,

je zapisal, da so člani delovne skupine pri obisku SOVE pogledali v agenturno mrežo,

denarni sklad in v delovno gradivo ter razvid. (Praprotnik, 2007) Istega dne je vlada

iz dokumenta o ustanovitvi skupine odstranila oznako interno. Javnost je bila tako

seznanjena, da je Vlada delovni skupini naložila oceno ustreznosti zakonskih podlag

za delo agencije, zakonitost dela agencije, zakonitost in smotrnost ravnanja z

arhivskim gradivom ter pregled finančno materialnega poslovanja agencije. (Vlada

Republike Slovenije, 2008)

Mediji, politiki, pravniki in parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in

varnostnih služb so sprva ugotavljali ali ima Vlada zakonsko podlago za ustanovitev

37 Predsednik delovne skupine je bil dr. Lovro Šturm, sekretar Aleksander Lavrih, člani so bili dr. Janez Podobnik, dr. Milan Zver, dr. Tone Jerovšek, dr. Milko Mikola, dr. Vinko Gorenak, Branko Cvelbar in mag. Peter Ješovnik.

51

take delovne skupine in ali lahko njeni člani vstopajo v prostore SOVE ter brskajo po

bazah podatkov. Vlada je svoje delovanje utemeljevala s 6. členom poslovnika

vlade38 (Ur. list RS, št. 10/14) in se branila obtožb, da so člani skupine pogledali v

tajne baze podatkov. Razkritje tajne lokacije na Malem trgu v Ljubljani, naj bi

dokazovalo, da je vlada vpogledala v tajne evidence. Lokacijo naj bi v spremstvu

direktorja SOVE obiskal svetovalec predsednika vlade, kar naj bi ogrozilo delo

agencije. (Praprotnik, 2007a) Za konspirativko v centru Ljubljane so namreč vedeli le

posebej pooblaščeni posamezniki, saj je služila tajnemu pridobivanju podatkov in

srečanjem s tajnimi sodelavci. Po medijskem razkritju so lokacijo zaprli,

dokumentacijo pa prenesli na sedež SOVE. Ko se je medijski prah okoli ustanovitve

vladne skupine in kompromitirane sodelavske mreže polegel, so na dan začele

prihajati podrobnosti o delovanju in nezakonitem ravnanju SOVE. SOVA naj bi poleg

posebnega sklada imela še črni ali tajni fond, ki ni izviral iz proračunskih sredstev,

prav tako pa ni bil prikazan v nobenem poročilu SOVE. Mediji so poročali, da v njem

manjka veliko denarja, kar pa je ovrgel takratni direktor agencije Matjaž Šinkovec, ki

ga je, po odstopu Iztoka Podbregarja z mesta direktorja, pol leta pred začetkom

afere imenovala Janševa vlada. S sredstvi iz črnega fonda naj bi bilo leta 2004

ustanovljeno podjetje Webs d.o.o., ki ga je prevzela partnerica bivšega zaposlenega

v SOVI, leto kasneje pa plačana letalska vozovnica za indijskega zdravilca39. V obeh

primerih je bivši direktor agencije Iztok Podbregar zanikal vpletenost in podpis na

dokumentu o nakupu letalske vozovnice označil za ponarejenega. Informacija, da je

večina sredstev v črni sklad prišla iz sodelovanja z nemško tajno službo BND40, je

privedla do razkritja druge tajne lokacije. Na Slovenski cesti v Ljubljani v stavbi

imenovani Kozolec sta se SOVA in nemška tajna služba priključili na glavni optični

vod, ki teče pod Ljubljano in na ta način nadzirali telekomunikacije, ki so se

pretakale med južno in severno Evropo. (Praprotnik, 2007b) Razkritje črnega fonda

je spodbudilo Računsko sodišče, da je prvič po svoji ustanovitvi revidiralo poslovanje

SOVE in v končnem poročilu SOVI izdalo negativno mnenje. Poleg ugotovitev o

obstoju črnega fonda, se je delovna skupina soočila tudi z nepravilnostmi pri

skladiščenju arhivskega gradiva SDV. Ugotovila je namreč, da je bil osem let kršen

38»Za izpolnitev nalog, ki jih vlada naloži več ministrstvom in vladnim službam, lahko vlada imenuje delovno skupino. S sklepom o ustanovitvi delovne skupine vlada določi:

- nalogo delovne skupine in rok za njeno izpolnitev; - vodjo skupine in člane delovne skupine.

Delovna skupina preneha delovati po izpolnitvi naloge ali po poteku roka za njeno izpolnitev. Ob prenehanju delovanja vodja delovne skupine nemudoma predloži vladi poročilo o izpolnitvi naloge.« (6. člen Poslovnika Vlade Republike Slovenije, Ur. list RS, št. 10/14) 39 Zdravilec naj bi takrat nudil usluge takratnemu že hudo bolnemu predsedniku države Janezu Drnovšku. 40 Krajšava za nemško Bundesnachrichtendienst.

52

ZSOVA, saj je bilo arhivsko gradivo namesto v Arhivu Republike Slovenije skladiščeno

v kletnih prostorih SOVE. Poleg tega pa je skupina v arhivu SOVE naletela na stroj za

uničevanje arhivskega gradiva, ki je bil kasneje odstranjen. (Vlada RS, 2007) Afera se

je stopnjevala z razkritjem podatka, da SOVA razpolaga s prisluškovalno napravo za

prisluškovanje mobilnim telefonom v brezžičnem omrežju, ki naj bi jo uporabljala v

notranjepolitične namene. Konkretno za prisluškovanje in nadzorovanje Slovenske

demokratske stranke (SDS) in njenega predsednika Janeza Janše. (Petek, 2010)

Dramaturški vrh in mednarodno razsežnost je škandal dosegel z obtožbo nekdanjega

predsednika vlade Antona Ropa, da sta se Janez Janša in Ivo Sanader41 pred

parlamentarnimi volitvami leta 2004 dogovarjala o insceniranju incidentov v

Piranskem zalivu. Ugotovljeno je bilo, da sta se takrat vodja slovenske opozicije in

hrvaški predsednik vlade ujela v prisluhe SOVE, vendar se o incidentih nista

dogovarjala temveč pogovarjala.

Afera SOVA je bila politična in sodna afera. Politično je bila zaključena takoj, ko je

odslužila svojemu namenu. Po mnenju nekaterih predvsem merjenju političnih kopij

in predvolilni kampanji pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, spet po mnenju

drugih pa diskreditaciji Janševe vlade tik pred predsedovanjem Slovenije Evropski

uniji. Kriminalistična policija je v aferi SOVA spisala 11 kazenskih ovadb, 10 ovadb

zoper znane osumljence in eno zoper neznanega storilca. (Petek, 2010) Maja 2013 je

državno tožilstvo umaknilo obtožni predlog proti bivšemu direktorju SOVE Iztoku

Podbregarju za kaznivo dejanje neupravičene uporabe v službi, domnevno zaradi

spornega odtekanja denarja iz črnega fonda v projektu Webs d.o.o.. (Ropac, 2013)

Oktobra 2014 je bil opran tudi očitkov zlorabe položaja oziroma javnih evidenc v

primeru nakupa letalske vozovnice za indijskega zdravilca, saj je tožilstvo umaknilo

obtožnico, sodišče pa izdalo zavrnilno sodbo. (Zavrnilna sodba..., 2014) Nekdanji

premier Anton Rop je bil decembra 2013 obtožen izdaje tajnih podatkov v zvezi z

izjavami o prisluškovalni aferi Janša – Sanader. Višje sodišče je sodbo potrdilo

januarja 2015 in mu naložilo denarno kazen. (Rop obtožen..., 2015)

Novinarji in uredniki elektronskih in tiskanih medijev se velikokrat znajdejo v

središču škandalov. Obstoj le teh je namreč pogojen z obstojem svobodnega,

raziskovalnega novinarstva. Vendar pa se velikokrat zgodi, da se kot grešnega kozla

označi tistega, ki je novico objavil, namesto tistega, ki je javni položaj oziroma

organizacijo zlorabil v lastne namene. (Lukšič, 1991) Takim primerom smo bili priča v

41 Predsednik vlade Republike Hrvaške od leta 2003 do 2009.

53

zadnjih letih. Medije sta zaposlovali aferi o sodnem pregonu novinarke Dela Anuške

Delić in novinarja RTV Slovenija Erika Valenčiča. Deličevi je tožilstvo očitalo kaznivo

dejanje izdaje tajnih podatkov. Za SOVO so sporni Deličevi novinarski članki leta

2011, v katerih je razkrila povezavo med SDS in neonacistično skupino Blood&Honour.

Na naroku 15. aprila 2015 je tožilstvo umaknilo obtožni predlog proti Deličevi,

sodišče pa izdalo zavrnilno sodbo. (Žist, 2015) Specializirano državno tožilstvo je tudi

Valenčiča sumilo kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov v dokumentarnem filmu

Koalicija sovraštva, ki je bila objavljena v oddaji Dosje na TV Slovenija januarja

2014. V oddaji je Valenčič želel prikazati, da je bilo poročilo SOVE o delovanju

skrajnih skupin politično prirejeno oziroma cenzurirano, saj v njem naj ne bi bilo

uporabnih podatkov o delovanju in organiziranosti desničarskih skrajnih skupin in

ozadja izgreda, ki ga je izzvala neonacistična skupina na protestih novembra 2012.

Kazenska ovadba zoper Valenčiča je bila zavrnjena. Seveda so bili mediji razdeljeni.

Večina jih je opozarjala, da pregon novinarjev ni sprejemljiv in so bili podatki, ki sta

jih osumljena posredovala javnosti v javnem interesu. Spet drugi so bili mnenja,

predvsem v zadevi Deličeve, da gre za konstrukt s političnim ozadjem, katerega

namen je bil očrniti stranko SDS tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2011.

Stranka SDS je leta 2011 kljub porazu na državnozborskih volitvah imenovala novo

vlado in na ustanovni seji razrešila starega ter imenovala novega direktorja SOVE42, ki

je bil odgovoren tudi za sporno poročilo SOVE. Tedanja vlada Janeza Janše, naj bi

zavlačevala s posredovanjem poročila parlamentarni komisiji za nadzor nad

obveščevalnim in varnostnimi službami ter ji ga predala cenzuriranega. (Glücks,

2015, Kajzer, 2015, Tožilstvo nadaljuje pregon..., 2015, Valenčič svojih virov...,

2015) V povezavi s tem je na kazenskem področju prišlo do premika v smeri bolj

svobodnega izražanja. Oktobra 2015 so namreč v veljavo stopile spremembe in

dopolnitve Kazenskega zakonika, ki uvaja tako imenovani institut v korist svobode

medijev oziroma svobode izražanja. Tretji odstavek 260. člena Kazenskega zakonika43

(Ur. list RS, št. 54/2015) pravi, da se ne kaznuje uradna ali druga oseba, ki izda tajne

podatke, če se z njimi razkriva protipraven poseg v človekove pravice ali temeljne

svoboščine, druge ustavne ali zakonske pravice, hujše zlorabe oblasti in dejanje ni

izvršeno iz koristoljubja ter ne ogroža življenja ljudi in nima hujših ali nepopravljivih

škodljivih posledic za varnost ali zakonsko varovane interese republike Slovenije. Ne

kaznuje se niti oseba, ki do tajnih podatkov pride protipravno ali jih objavi brez

dovoljenja, če sta izpolnjena pogoja. In sicer, pogoj da javni interes po razkritju

42 Damir Črnčec 43 V najdaljevanju KZ-1.

54

tajnega podatka prevlada nad interesom po ohranitvi njegove tajnosti in pogoj, da z

dejanjem ni neposredno ogroženo življenje ene ali več oseb. (4. odstavek 260. člena

KZ-1)

Logue (v Lukšič 1991: 215-216) pravi, da so škandali v sferi obveščevalne in

protiobveščevalne dejavnosti najpogostejši, ker je ravno tu ilegalno delovanje

vseskozi na delu, ko pa postane javno, je praviloma škandalozno. Ločimo med dvema

tipoma obveščevalnih škandalov. Prvi imajo izvor v obveščevalnih neuspehih. Tukaj

gre predvsem za neprijetne dogodke, ki so se zgodili. Obtožbe nato letijo na

obveščevalne službe, ki niso dovolj dobro opravljale svojega dela, da bi preprečile

neželeni dogodek. Drugi tip škandalov, med katere spada tudi večina slovenskih

obveščevalnih afer, ima izvor v zlorabi in prekoračitvi pooblastil, ki jih imajo

obveščevalne službe. (Pillar, 2013) Informacije o zlorabah obveščevalnih služb v

Sloveniji so največkrat prišle v javnost pred volitvami ali med zamenjavo politične

garniture. Služile so nabiranju političnih točk določeni politični opciji. Praviloma so

za razkritje poskrbele desne politične stranke in tisti, ki bi morali tajne podatke

varovati. Čeprav škandali dolgoročno lahko izzovejo reforme političnega sistema, je

njihov učinek praviloma kratek. Kaznovanje vpletenih je zadnja faza škandala, ki se

lahko izraža v zamenjavi oblasti ali posameznikov na visokih položajih, pa tudi s

sodnimi odločbami.

7.2 Filmska industrija in književnost

Poleg sredstev za množično obveščanje na percepcijo ljudi o obveščevalnih službah in

na javno mnenje odločilno vplivata filmska industrija in književnost. Vohunske

zgodbe burijo domišljijo, vzbujajo radovednost in občudovanje, ne nazadnje pa

prispevajo k oblikovanju predsodkov in stereotipov o delu obveščevalnih in varnostnih

služb. Tajnost kot glavna značilnost obveščevalne dejavnosti, spodbuja upodabljanje

tega poklica v književnosti in filmski industriji ter ga še dodatno mistificira. Zadnja

leta smo priča velikemu naboru vohunskih filmov, nanizank in romanov. Nič drugače

ni z računalniškimi igrami, katere navdihujejo predvsem mlajše generacije. Dela

britanskih pisateljev Iana Fleminga in Johna la Carréja44 so prepričala javnost, da je

obveščevalni svet razburljiv in poln intrig. Kljub temu, da sta bila oba pripadnika

britanskih obveščevalnih služb preden sta se posvetila pisateljski karieri, imajo te

44 Avtorjev psevdonim, pravo ime David John Moore Cornwell.

55

zgodbe le malo skupnega z realnostjo in nam vrinjajo napačne predstave o tem kaj je

glavno poslanstvo obveščevalnih služb.

Flemingove zgodbe, bolje poznane kot filmske uspešnice o Jamesu Bondu, so polne

glamurja. Podoba fiktivnega junaka Agenta 007 britanske obveščevalne službe MI645

je daleč od realnosti. Na velikem platnu agenta obdajajo lepotice, opremljen je z

različnim orožjem in pripomočki, njegov videz je izdelan do potankosti, prevaža se v

zavidanja vrednih avtomobilih in se udeležuje zabav polnih omamnih pijač. Čeprav je

Fleming Bondove osebne značilnosti črpal pri svojih kolegih, ki jih je srečeval med

svojo obveščevalno kariero, življenja poklicnih obveščevalcev še zdaleč niso

primerljiva s tistimi prikazanimi v filmih in romanih. Dober obveščevalec se mora zliti

z okolico in ne sme izstopati. Rimingtonova (2002: 126) pravi, da so najboljši in

najuspešnejši obveščevalci tihi in na videz dolgočasni, ki leto za letom opravljajo isto

nalogo brez da bi se s svojim delom postavljali in hvalili pred drugimi. Zanimivo je

tudi dejstvo, da je večina fiktivnih tajnih agentov brez družine in prijateljev.

Bližnjim srečanjem in odnosom se morajo odreči zaradi tajnosti in nevarnosti dela, ki

ga opravljajo. V vsakdanjem svetu zaposleni v obveščevalnih službah in tisti, ki

delujejo na terenu prav tako razpolagajo s tajnimi podatki in opravljajo tajne

naloge, vendar jim to ne preprečuje, da bi ohranjali stike s svojimi najbližjimi.

Nekdanji operativec pri Centralni obveščevalni agenciji46, Vaughn Sherman, kot edino

podobnost filmov z realnimi odnosi v obveščevalnih in varnostnih službah navaja

napetosti med obveščevalcem na terenu in njegovimi nadrejenimi, ki mu dodeljujejo

naloge. (Sherman, 2013)

45 Secret Intelligence Service (SIS) ali Military Intelligence, section 6 (MI6). 46 Ameriška Central Intelligence Agency (CIA).

56

8 Predsodki in stereotipi o ženskah v obveščevalnih

službah

»Namesto rož, enako plačo« je bil eden od grafitov, ki je zaznamoval letošnji 8.

marec, Dan žena. Da ženske ponekod niso enako obravnavane, kljub zakonsko

deklarirani ekonomski, politični in socialni enakopravnosti, ni več skrivnost. Nekateri

poklici veljajo za tipično ženske, spet drugi za tipično moške. V primeru, da ženska

zasede stereotipno določeno moško delovno mesto, so njeni prejemki manjši kot pri

njenem moškem kolegu. Tradicionalno velja, da je delo v obveščevalnih službah

domena moških. Tako stereotipno razmišljanje o ločevanju dejavnosti na ženske in

moške spodbuja pomanjkanje literature in filmska industrija. Ženskam v

obveščevalnih službah in tajnim sodelavkam je, tako v strokovni kot v trivialni

literaturi, posvečene bistveno manj pozornosti kot tajnim sodelavcem in vohunom.

Kar pa ne pomeni, da ženske niso prisotne in zveste temu poklicu. Kdo od nas ne

pozna slovite kurtizane in plesalke Mata Hari? Čeprav popolne resnice o njenem

dejanskem delovanju ne bomo nikoli poznali, Mata Hari velja za najslavnejšo

vohunko. Ni jasno ali je med Prvo svetovno vojno svoje vohunske usluge nudila

francoski ali nemški vojski. Jasno pa je, da je bila leto pred koncem vojne aretirana v

Parizu in obsojena na smrt zaradi vohunjenja za Nemce. Pred strelskim vodom je

prav tako kot Mata Hari pristala tudi britanska tajna agentka na francoskih tleh

Violette Szabo. Deška, vendar zelo lepa in postavna je leta 1944 postala agentka

SOE47. Iznajdljivo se je izmikala nemškemu okupatorju, naposled pa končala v rokah

2. SS tankovske divizije. Prestala je gestapovska zasliševanja in mučenja,

koncentracijska in delovna taborišča, pa vendar vse skrivnosti in informacije odnesla

s seboj v grob. Leta 1946 jo je v tilnik ustrelil esesovski desetnik. (Grujičić, 2015) Za

najbolj poznano vohunko 21. stoletja nesporno velja Rusinja Anna Chapman. V

ameriškem političnem krogu je z ostalimi ruskimi operativci pridobivala občutljive

informacije in poročala Moskvi. Aretirana je bila leta 2010 v New Yorku, takoj po

sestanku z FBI agentom, ki se je izdajal za ruskega uradnika. Po dogovoru o menjavi

ujetih vohunov med Združenimi državami Amerike in Rusijo, je skupaj z ostalimi

obsojenimi ruskimi vohuni bila deportirana v Rusijo, kjer je postala prava medijska in

politična zvezda. (Anna Chapman Biography)

47 SOE – Special Operation Executive (Uprava za posebne operacije) je bila britanska diverzantska obveščevalna služba med Drugo svetovno vojno.

57

Stereotipno razmišljanje o ženskah izvira iz poskusa, da bi družbene razlike med

spoloma prikazali kot posledico naravnih razlik. Ženske in moški različno slišijo,

vidijo, čutijo in presojajo tisto, kar čutijo drugi. Zaradi tega različno obdelujejo

dražljaje in nanje tudi različno reagirajo. Oba spola sta v povprečju enako

inteligentna in lahko uresničujeta enake cilje in naloge, vendar pri tem uporabljata

različne možganske tokokroge. (Brizendine, 2009) Že res, da se ženske od moških

razlikujejo po fizičnih in fizioloških znakih, vendar pa gre pri stereotipnih predstavah

predvsem za delitev posameznih socialnih vlog. Sama delitev izhaja iz predsodkov, ki

so kot mikroideologije vgrajene v vzgojno-izobraževalni sistem, medije in politike.

Predsodki do žensk služijo predvsem opravičevanju konkretnih razmerij moči,

privilegijev in diskriminacij. Pri nastanku in utrjevanju stereotipov in predsodkov gre

za kolektivni ideološki proces. Že v rani mladosti so deklicam za igro namenjene

punčke, dečkom pa avtomobilčki. Tudi v medijih redko zasledimo mladega očka v

reklami za pralni prašek ali kateri drugi proizvod namenjen gospodinjstvu. Predsodki

do žensk se razlikujejo med družbami in kulturami. V zahodni kulturi velja, da so

ženske steber družine, katerih glavna domena je skrb za gospodinjstvo in

socializacijo otrok. (Ule, 2009)

Obveščevalno delo zahteva veliko časa in vpliva na zasebnost, zato se morajo ženske

sprva otresti lastnih stereotipnih mišljenj o vlogi žensk v družbi. Znano je namreč, da

si ženske pripisujejo več negativnih lastnosti, kot jih jim pripisujejo moški. (Ule,

2009) Stella Rimington, nekdanja generalna direktorica britanske obveščevalne

službe MI5, meni, da morajo predvsem matere v taki službi, naprej opraviti z lastnimi

predsodki in občutki krivde, ker se po porodniškem dopustu vrnejo na delo, ki terja

veliko časa in energije. Njena odločitev, da se po rojstvu otroka vrne na delo v

obveščevalno službo je bila nerazumljiva za večino njenih kolegov. (Rimington, 2002)

S svojo uspešno kariero je Rimingtonova ovrgla predsodek, da ženske niso primerne

za delo v obveščevalni službi, ker imajo družino, ki jo lahko ogrozijo. Prav tako kot

ženske imajo tudi moški zaposleni v obveščevalni službi svoje družine, ki jih lahko

ogrozijo. Najbrž so iz tega vidika ženske veliko primernejše za tako delo, saj lahko

opravljajo več nalog hkrati, lažje krmarijo in vzdržujejo ravnotežje med družinskimi

in službenimi obveznostmi. Neprimerne oziroma omejene pri delovanju na

obveščevalnem področju naj bi bile tudi zaradi svoje ženskosti, plašnosti,

čustvenosti, radovednosti in nežnosti. V nasprotju s stereotipi ženska intuicija in

sposobnost razbiranja čustev in razpoloženj iz izraza na obrazu in tona glasu,

obveščevalkam in tajnim sodelavkam omogoča, da hitreje ocenijo nastalo situacijo,

58

nevarnosti in opazijo malenkosti, ki so zbežale moškemu očesu. Na omenjene ženske

lastnosti sta vezana tudi predsodka, da ženske niso primerne za delo v operativi in ne

morejo voditi moških sodelavcev, ker se lahko vanje zaljubijo. Operativno delo sloni

na komunikaciji in vzdrževanju medosebnih odnosov. Torej na lastnostih, ki žensko

spremljajo od rane mladosti, saj hitro navezujejo stike in tako lažje dosegajo

zastavljene cilje. (Rimington, 2002 in Ziegler, 2012) Rimingtonova (2002: 121-122) se

je v svoji karieri srečevala še s predsodki, da ženske ne morejo vzpostaviti stikov z

muslimani, delovati na protiterorističnem področju, sodelovati z vojsko in policijo. V

tem primeru gre predvsem za predsodke, ki so del širših socialnih, kulturnih in

etičnih predsodkov. Ne nanašajo se toliko na obveščevalne službe, temveč na

patriarhalno zasnovano zahodno kulturo in stereotipen pogled na muslimanski svet.

Predvsem emancipacija od zasebne sfere, izobraženost in integracija žensk v javno

življenje je pripeljala do sprememb na področju zaposlovanja žensk v stereotipno

določene moške službe. Vedno večje število žensk zaseda javne funkcije, ki so še

pred leti veljale za moško področje. Nič drugače ni v obveščevalnih službah in SOVA

pri tem ni izjema. V njenih vrstah je zaposlenih 37 odstotkov žensk, za katere velja

enaka politika zaposlovanja kot za moške. V agenciji ni delovnih mest, ki bi jih lahko

zasedali le moški. Ženske so prisotne na vseh področjih dela agencije in v vseh njenih

organizacijskih enotah. (SOVA48)

48 Podatki so nam bili posredovani s strani SOVE. Na predstavnico za stike z javnostjo smo naslovili elektronsko pošto s sledečimi vprašanji:

- Koliko žensk je zaposlenih v SOVI? (procentualno od vseh zaposlenih) - Ali za ženske velja enaka politika zaposlovanja kot za moške? Ali so določena delovna

mesta primerna samo za moške in obratno? - Ali so ženske prisotne v vseh sektorjih SOVE? V katerih so prisotne bolj in v katerih

manj?

59

9 Rezultati raziskave o stališčih, predsodkih in

stereotipih o obveščevalnih službah

9.1 Podatki

Podatke, ki smo uporabili v raziskovalnem delu magistrske naloge, smo zbrali s

pomočjo primarne kvantitativne metode raziskovanja – anketiranja z vprašalnikom.

Podatki o prisotnosti predsodkov in stereotipov o obveščevalnih službah so bili zbrani

med prebivalci Republike Slovenije. Za potrebe uspešnega preverjanja zastavljenih

hipotez je bilo potrebno pridobiti čim več odgovorov od pripadnikov različnih

generacij.

9.1.1 Populacija in vzorec

Namen raziskave je bil ugotoviti izvor predsodkov in stereotipov, ki jih gojijo

prebivalci Republike Slovenije, zato so bili ciljna populacija anketiranja prebivalci

Republike Slovenije. Z vzorčenjem smo želeli doseči čim večjo natančnost ocen

posameznih parametrov. Izpraševance smo v vzorec zbrali z ne-slučajnim

vzorčenjem, sprva z naključnim vzorčenjem in po principu snežne kepe. Naključno

smo povezavo do spletne ankete posredovali kontaktom v imeniku spletne pošte in jo

delili na osebni Facebook strani. V obeh primerih smo prijatelje in naslovnike prosili,

da anketo posredujejo svojim prijateljem in kontaktom. Ker pa večanje vzorca

zagotavlja manjšo vzorčno napako, smo na koncu uporabili še metodo vzorčenja po

principu kvot. V vzorec smo po tej metodi želeli vključiti čim več anketirancev s

starostjo nad 61 let, saj smo med samim zbiranjem podatkov ugotovili, da je njihov

delež v vzorcu sorazmerno majhen. Vzorec ni reprezentativen. Izpolnjenih je bilo 458

vprašalnikov. Vzorec torej šteje 458 enot. Sledi statistična predstavitev demografskih

značilnosti vzorca, ki smo jo pridobili s programsko opremo SPSS.

Najprej v sliki 1 podajmo porazdelitev anketiranih po spolu. Na vprašanje o spolu

odgovorilo 430 anketirancev, 28 anketirancev podatka o spolu ni podalo. Med 430

anketiranci, ki so spol navedli, je bilo 211 žensk (46,1 %) in 219 moških (47,8 %), kar

je grafično prikazano v spodnjem krožnem diagramu. Zelen krožni izsek označuje

delež žensk, modro obarvani del pa delež moških anketirancev.

60

Slika 1: Grafični prikaz deležev za spremenljivko Spol

V nadaljevanju v slika 2 prikazuje porazdelitev anketiranih po starosti. Na vprašanje

o starosti je odgovorilo 430 anketirancev, 28 anketirancev na vprašanje ni odgovorilo.

Mladih anketirancev do 25 let je bilo 92 (20,1 %), 154 (33,6 %) pa jih je bilo starih od

26 do 40 let. Izpraševancev, ki so bili stari med 41 in 60 let je bilo 93 (20,3 %). Nad

61 let je štelo 91 (19,9 %) anketirancev. Skupine so grafično prikazane v spodnjem

histogramu, kjer so na abscisni osi x prikazane starostne skupine (od leve proti desni

si sledijo v vrstnem redu od najmlajše do najstarejše), na ordinatni osi y pa

frekvence.

Slika 2: Grafični prikaz frekvenčne porazdelitve za spremenljivko Starost

61

V tabeli 1 prikazujemo porazdelitev anketiranih po izobrazbi.

Tabela 1: Frekvenčna porazdelitev za spremenljivko Izobrazba

Frekvenca Odstotek Veljavni odstotek

Kumulativni

odstotek

Veljavni Osnovna šola 28 6,1 6,5 6,5

Srednja šola 194 42,4 45,1 51,6

Visoka, višja ali univerzitetna 208 45,4 48,4 100,0

Total 430 93,9 100,0

Manjkajoči Prekinjeno 28 6,1

Total 458 100,0

V tabeli lahko vidimo, da je na vprašanje o najvišji doseženi formalni izobrazbi

odgovorilo 430 anketirancev, 28 pa jih na vprašanje ni odgovorilo. Največji delež

(45,5 %) v vzorcu predstavljajo anketiranci, ki so pridobili visoko, višjo ali

univerzitetno izobrazbo. Takih je 208. Srednješolsko izobrazbo je pridobilo 194 (42,4

%) anketirancev. Izpraševancev z osnovnošolsko izobrazbo je bilo 28 ali skupno samo

6,1 odstotka vseh vprašanih.

9.1.2 Zbiranje podatkov

Podatke za raziskovalno nalogo smo zbrali s pomočjo vprašalnika v pisni obliki,

elektronsko po internetu in osebno. Zbiranje podatkov je potekalo od 15.09.2015 do

15.12.2015. Večina podatkov je bila zbranih s pomočjo spletne ankete na spletni

strani www.1ka.si. Ostale podatke, predvsem starejših generacij, je bilo potrebno

pridobiti osebno. Zbrani so bili s pomočjo različnih društev in centrov za starejše

občane. V tem primeru je bila uporabljena metoda vzorčenja po principu kvot.

9.1.3 Omejitve raziskave

Omejitve raziskave izhajajo predvsem iz same teme raziskave. Večina prebivalcev

Slovenije se namreč zelo redko ukvarja z vsebinami vezanimi na obveščevalno

dejavnost in obveščevalne službe. Problem se pojavlja tudi pri pridobivanju mnenj in

stališč starejših generacij. Ker želimo, da je delež njihovih odgovorov sorazmerno

enak deležem mlajših generacij je potrebno vložiti veliko dodatnega truda in osebno

anketirati pripadnike starejših generacij. Zaradi teh problematik je bilo bistvenega

62

pomena, da je vprašalnik zastavljen razumljivo in čim bolj enostavno. Nenazadnje

omejitve raziskave izhajajo tudi iz velikosti oziroma izbire vzorca, saj je velikost

relativno nizka, zato rezultatov analize ne moremo posplošiti na celotno populacijo.

9.1.4 Opis vprašalnika

Vprašalnik je sestavljen iz štirih sklopov. V prvem sklopu so zajeta 4 vprašanja (eno

vprašanje zaprtega tipa, eno vprašanje zaprtega tipa z več možnimi odgovori in dve

vprašanji odprtega tipa) na podlagi katerih smo želeli ugotoviti stopnjo poznavanja

obveščevalne dejavnosti in SOVE ter asociacije anketirancev ob besedni zvezi

obveščevalna služba. Drugi sklop je poizvedoval o izvoru predsodkov in stereotipov o

obveščevalnih službah, zajemal je eno vprašanje z devetimi spremenljivkami.

Anketiranci so odgovore izbirali na petstopenjski Likertovi lestvici, pri čemer je

veljalo 1 – sploh se ne strinjam, 5 – popolnoma se strinjam. Ženske in obveščevalne

službe je bila tema tretjega sklopa vprašalnika. Tako kot drugi sklop je tudi tretji

zajemal eno vprašanje z devetimi spremenljivkami z odgovori na petstopenjski

Likertovi lestvici, pri čemer je veljalo 1 – sploh se ne strinjam, 5 – popolnoma se

strinjam. V četrtem sklopu smo z zaprtimi tipi vprašanj zbirali sociodemografske

podatke o spolu, starosti in najvišji pridobljeni formalni izobrazbi.

9.1.5 Analiza zanesljivosti vprašalnika

Analiza zanesljivosti vprašalnika podaja odgovor na vprašanje o konsistentnosti

odgovorov, ki so jih izbirali anketiranci. Dobro lastnost vsakega vprašalnika

predstavlja njegova visoka zanesljivost, kar pomeni, da pri ponovljenem merjenju

istih lastnosti in pri istih osebah pridobimo enake rezultate. Test zanesljivosti bomo

izračunali v SPSS-u s pomočjo Cronbachovega koeficienta alfa. Na osnovi korelacije

med spremenljivkami pridobimo vrednost na intervalu med 0 in 1, kjer pomeni 0,8 <

visoko zanesljivost vprašalnika, med 0,6 in 0,8 pa srednjo zanesljivost vprašalnika.

(Šifrer in Bren, 2011)

Analizo zanesljivosti vprašalnika bomo izvedli za drugi in tretji sklop vprašalnika, kjer

so bili odgovori podani na intervalni lestvici, ki je pogoj za izvedbo analize

zanesljivosti.

63

Sprva bomo merili zanesljivost drugega sklopa vprašalnika, ki je poizvedoval o izvoru

predsodkov in stereotipov o obveščevalnih službah. Vprašanje je zajemalo devet

spremenljivk, vendar je Cronbach alfa v tem primeru nizko zanesljiv in znaša 0,461.

Po pregledu koeficientov korelacije med posamezno spremenljivko ter vsemi

spremenljivkami vprašalnika smo se odločili, da iz nadaljnje analize izločimo

spremenljivki Poročanje medijev o SOVI je objektivno in nepristransko in Agenti

SOVE morajo imeti na razpolago neomejena finančna sredstva in orožje za uspešno

opravljanje obveščevalnih nalog. Tudi v tem primeru je zanesljivost vprašalnika

nizka, kar pomeni, da odgovori niso konsistentni. Najverjetneje bi pri ponovnem

merjenju istih spremenljivk pri istih osebah dobili drugačne rezultate. Iz spodnje

tabele 2 je razvidno, da Cronbachov koeficient alfa za sedem spremenljivk znaša

0,484.

Tabela 2: Izračun koeficienta zanesljivosti- Cronbachov koeficient alfa

Cronbachov alfa

Cronbach's Alpha

Based on

Standardized Items N spremenljivk

,484 ,488 7

Program nam omogoča tudi pregled koeficientov49 korelacij med posamezno

spremenljivko in vsemi spremenljivkami vprašalnika. Kljub temu, da smo izločili dve

spremenljivki, ostale spremenljivke ne korelirajo visoko s celoto, saj ima le ena

spremenljivka vrednost višjo od 0,3. To dokazuje, da je ta sklop vprašalnika nizko

zanesljiv. (Šifrer in Bren, 2011) Njegove zanesljivosti ne moremo povečati, tudi če bi

izločili še katero od spremenljivk. Vrednost Cronbach alfe bi se namreč še nekoliko

znižala, zato bomo analizo nadaljevali s sedmimi spremenljivkami in pri tem

upoštevali nizko zanesljivost vprašalnika.

Sledi analiza zanesljivosti za tretji sklop vprašalnika, ki se je nanašal na ženske v

obveščevalnih službah. Zajemal eno vprašanje z 9 spremenljivkami. Ta del

vprašalnika je visoko zanesljiv, saj njegov Cronbach alfa za 9 spremenljivk znaša

0,912 (0,8 < visoka zanesljivost). Vrednost alfe je razvidna iz spodnje tabele 3.

Tabela 3: Izračun koeficienta zanesljivosti – Cronbachov koeficient alfa

Cronbachov alfa

Cronbach's Alpha

Based on

Standardized Items N spremenljivk

,912 ,915 9

49 Glej Priloga 2.

64

V tem primeru vse spremenljivke visoko korelirajo50 s celoto in imajo vrednost višjo

od 0,3, kar pomeni, da je vprašalnik visoko zanesljiv. Ni nam potrebno izločiti

nobene spremenljivke, čeprav nam statistični program nakazuje, da bi se koeficient

alfa nekoliko povečal (0,917) v primeru, da bi izločili spremenljivko Ženske z delom v

obveščevalni službi lahko ogrozijo družino. Mnenja smo, da izločitev zaradi visoke

zanesljivosti ni potrebna, zato bomo analizo nadaljevali z vsemi spremenljivkami.

9.2 Opisna statistika za sklop vprašalnika Poznavanje

obveščevalne dejavnosti

Opisna statistika je sklop statističnih metod s katerimi povzemamo z vprašalnikom

pridobljene podatke. V tem delu bomo analizirali prvi sklop vprašalnika, ki meri

poznavanje obveščevalne dejavnosti in njenih nalog. Vsa štiri vprašanja prvega sklopa

so zahtevala nominalne odgovore, zato je smiselno, da v nadaljevanju merimo število

enot, moduse in deleže. (Šifrer in Bren, 2011)

Na prvo vprašanje Ali, veste kaj je obveščevalna dejavnost je odgovorilo vseh 458

anketirancev. Pritrdilno jih je odgovorilo 393 (85,8 %), medtem ko 65 (14,2 %)

anketirancev ne pozna obveščevalne dejavnosti.

Drugo vprašanje je poizvedovalo, ali anketiranci poznajo naloge obveščevalne

dejavnosti. Nanj so odgovorili vsi anketiranci. Vprašanje je bilo zaprtega tipa z

možnostjo izbire več odgovorov. Takih, ki so potrdili svoje nepoznavanje

obveščevalne dejavnosti in so med možnostmi izbrali odgovor Na prejšnje vprašanje

sem odgovoril/a z NE je bilo 62, kar predstavlja 13,5 % vseh anketirancev. Za potrebe

nadaljnje analize bomo potrebovali predvsem odstotek tistih anketirancev, ki

poznajo naloge obveščevalne dejavnosti51. Delež anketirancev, ki so obkrožili

odgovore a, b in c bomo pridobili s pomočjo programa SPSS. Novo spremenljivko

bomo poimenovali Poznavanje nalog obveščevalne dejavnosti. V tabeli 4 vidimo, da

je anketirancev, ki poznajo naloge obveščevalne dejavnosti 133, kar predstavlja

skoraj 30 % vseh izprašanih.

50 Glej Priloga 3. 51Richelson kot glavne elemente obveščevalne dejavnosti našteva zbiranje in analiziranje podatkov, tajno delovanje in protiobveščevalno dejavnost. (Podbregar, 2012) Odgovori a, b in c.

65

Tabela 4: Frekvenčna porazdelitev za novo spremenljivko Poznavanje nalog obveščevalne dejavnosti

Frekvenca Odstotek Veljavni odstotek

Kumulativni

odstotek

Veljavni ne poznajo 325 71,0 71,0 71,0

poznajo 133 29,0 29,0 100,0

Total 458 100,0 100,0

Tretje vprašanje je bilo odprtega tipa. Anketiranci so bili naprošeni, da v prazen

prostor napišejo pomen kratice SOVA52. Odgovore smo kategorizirali v štiri nove

skupine, ki so grafično prikazane v spodnjem histogramu (Slika 3). Največji delež

predstavlja skupina anketirancev, ki točno vedo kaj pomeni kratica SOVA. Takih je

280 ali 61,1 % vseh vprašanih. Pomena kratice SOVA ne vedo 104 anketiranci (22,7 %).

Skoraj 15 % anketirancev smo kategorizirali v skupino Nepravilni zapis, kar pomeni,

da so pravilno mislili vendar navedli napačen zapis kratice. Najpogosteje so zapisali

služba namesto agencija, izpustili besedo obveščevalna ali besedo varnostna, ali

bodisi besedo varnostna zamenjali za vojaška. Kljub temu, da je delež skupine, ki ji

pripadajo zapisi tajna služba zelo majhen (1,7 % vseh vprašanih), smo ga zavoljo

nadaljnje analize vseeno kategorizirali kot samostojno skupino.

Slika 3: Grafični prikaz za spremenljivko Ali veste, kaj pomeni kratica SOVA

Tako kot tretje je tudi četrto vprašanje bilo odprtega tipa. Nanj je odgovorilo vseh

458 anketirancev. Zanimale so nas tri besede, ki anketiranca asociirajo na besedno

zvezo obveščevalna služba. Pridobili smo veliko asociacij, zato je bilo potrebno

odgovore kategorizirati. Po predhodnem pregledu odgovorov smo oblikovali 14 skupin

52 Slovenska obveščevalno-varnostna agencija.

66

in vanje poskusili smiselno uvrstiti kar se da veliko število odgovorov. Po ponovnem

pregledu smo za nadaljnjo analizo obdržali 12 kategorij skupin, katerim je pripadalo

najmanj 30 zapisov anketirancev.

Kategoriji Metode dela obveščevalnih služb pripada največje število podanih

odgovorov. Najpogosteje sta se pojavljali asociaciji prisluškovanje in agenti oziroma

tajni agenti. Pogosto tudi zalezovanje in sledenje ter krinka in tajne operacije. V

tabeli 5 je razvidno, da je 144 anketirancev podalo v odgovoru vsaj eno besedo, ki

pripada tej kategoriji.

Tabela 5: Asociacije na Metode dela obveščevalnih služb

Frekvenca Odstotek Veljavni odstotek

Kumulativni

odstotek

Veljavni ne 314 68,6 68,6 68,6

da 144 31,4 31,4 100,0

Total 458 100,0 100,0

V tabeli 6 vidimo, da je vsaj eno besedo, ki pripada kategoriji Tajnost zapisalo 142

anketirancev. Najpogosteje so se pojavljale besede tajnost, tajno ali tajna. Sledile so

ji še zaupnost in tajni podatki.

Tabela 6: Asociacije na Tajnost

Frekvenca Odstotek Veljavni odstotek

Kumulativni

odstotek

Veljavni ne 316 69,0 69,0 69,0

da 142 31,0 31,0 100,0

Total 458 100,0 100,0

Tretje mesto zaseda kategorija Obveščanje v katero smo uvrstili besede obveščanje,

informacije in podatki. Besedo iz te kategorije je zapisalo 113 anketirancev. Vsaj eno

besedo iz kategorije Varnost je podalo 107 anketirancev. Poleg besede varnost smo

vanjo vključili še pogosto ponavljajoče besede nadzor, zaščita in obramba. Besedo, ki

pripada kategoriji Zbiranje in analiziranje podatkov je zapisalo 74 izpraševancev.

Besedo ali več besed, ki pripadajo kategoriji Špijonaža in vohunjenje je izbralo 73

anketirancev. Besedo iz kategorije Država in politika je zapisalo 70 anketirancev,

zapis ene ali več tujih obveščevalnih služb, ki pripadajo kategoriji Tuje obveščevalne

službe53 je zapisalo 66 vprašanih. V kategorijo Obveščevalne službe iz preteklosti smo

umestili odgovore 44 anketirancev, ki so najpogosteje zapisali UDBA ali KGB. Zapise

53 Največkrat so anketiranci zapisali CIA in FBI. Znemarljivi delež predstavljajo zapisi MI6, Mosad in NSA.

67

James Bond (007) ter druge filmske in knjižne vohunske junake smo umestili v

kategorijo Film. Vsaj enega od junakov je navedlo 40 anketirancev. Kategoriji

Kriminal in terorizem pripada 36 asociacij anketirancev. Zadnji kategoriji, ki smo jo

poimenovali Obveščevalne afere, pripada 31 zapisov anketirancev. Besede, ki so jih

izpraševanci navajali se navezujejo predvsem na povode in vzroke za nastanek

obveščevalnih afer (migranti, arbitraža, korupcija, zloraba, razkritje, izdaja, itd.) in

na znane žvižgače (Litvinenko, Snowden).

9.3 Faktorska analiza

Faktorsko analizo bomo uporabili za zmanjšanje števila spremenljivk in nam bo

omogočala lažjo nadaljnjo analizo. Zanjo morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Prvi

pogoj, ki ga naš vzorec izpolnjuje, je velikost samega vzorca. Šifrer in Bren (2011:

44) navajata, »da je potrebno število izpraševancev vsaj 10-15 krat toliko, kot je

število spremenljivk«.

9.3.1 Faktorska analiza za sklop vprašalnika Izvor predsodkov in

stereotipov o obveščevalnih službah

Normalna porazdelitev podatkov je drugi pogoj za izvajanje faktorske analize.

Ustreznost podatkov se kaže v vrednostih koeficientov asimetričnosti in sploščenosti,

ki morajo zavzemati vrednosti na intervalu med -3 in 3. V SPSS-u bomo preverili ali so

podatki o izvoru predsodkov in stereotipov o obveščevalnih službah ustrezno

porazdeljeni. Ugotovili smo, da podatki sedmih spremenljivk ustrezajo kriteriju

normalne porazdelitve, saj so vse vrednosti med -3 in 3. (Šifrer in Bren, 2011). Ostale

kriterije faktorske analize bomo preverili med analizo samo. Upoštevati moramo, da

je zanesljivost tega sklopa vprašalnika nizka in rezultatov ne moremo posploševati na

celotno populacijo.

Faktorsko analizo smo prvotno naredili s sedmimi spremenljivkami. Po pregledu

ekstrahiranih komunalitet54 smo se odločili, da izločimo spremenljivko Obveščevalne

54 Ekstrahirane komunalitete predstavljajo skupno varianco (multiplo korelacijo med vsako spremenljivko in faktorjem) in so mere razmerja pojasnjene variance z izločenimi faktorji. (Šifrer in Bren, 2011)

68

afere so medijski in politični konstrukt. V nadaljevanju sledi faktorska analiza za

šest spremenljivk iz sklopa vprašalnika Izvor predsodkov in stereotipov o

obveščevalnih službah.

Pri faktorski analizi med spremenljivkami ne sme biti multikolinearnosti. V

statističnem programu bomo v korelacijski matriki (R-matriki)55 preverili korelacije

med spremenljivkami, stopnje značilnosti in vrednost determinante. Vrednost

determinante mora biti večja od 0,00001. V našem primeru determinanta zavzema

vrednost 0,487, kar pomeni, da med našimi spremenljivkami ni multikolinearnosti,

zato lahko nadaljujemo analizo z vsemi spremenljivkami. (Šifrer in Bren, 2011)

Primernost podatkov za izvedbo faktorske analize merimo z Kaiser-Meyer-Olkinovo

mero primernosti vzorca (KMO). Višja je mera KMO, bolj so podatki ustrezni. Mera

primernosti vzorca mora biti višja od 0,5. Optimalno je, da je mera višja od 0,8.

(Šifrer in Bren, 2011) Iz tabele 7 je razvidno, da podatki niso optimalni za faktorsko

analizo, vendar pa je KMO 0,583 še sprejemljiva mera primernosti podatkov za

izvajanje faktorske analize. V tabeli vidimo tudi, da korelacijska matrika ni enotska.

Ničelno hipotezo smo zavrnili z Bartlettovim testom, saj je p-vrednost statistične

značilnosti Bartlettovega testa manjša od 0,05 in znaša P=0,000. Spremenljivke so

torej med seboj odvisne in primerne za analizo.

Tabela 7: Kaiser-Meyer-Olkinova mera ustreznosti vzorca in Bartlettov test

Kaiser-Meyer-Olkin Measure of Sampling Adequacy. ,583

Bartlett's Test of Sphericity Approx. Chi-Square 309,936

df 15

p-vrednost ,000

Ekstrahirane komunalitete morajo zavzemati vrednost večjo od 0,3. To pomeni, da

spremenljivka definira naš pojav in meri željeno. Iz tabele 8 lahko vidimo, da le

druga in peta spremenljivka zadoščata temu kriteriju, prva in četrta pa se mu zelo

približata. Tretja in šesta spremenljivka imata nekoliko nižjo vrednost, kar bomo

upoštevali pri nadaljevanju faktorske analize z vsemi kazalniki.

55 Glej Priloga 4.

69

Tabela 8: Komunalitete

Začetne Ekstrahirane

1 Poročanje medijev o obveščevalni

dejavnosti bistveno vpliva na mnenja

o obveščevalni dejavnosti in SOVI.

,232 ,289

2 Obveščevalne afere bistveno

vplivajo na oblikovanje mnenj o

SOVI.

,316 ,764

3 Zloraba obveščevalnih služb v

preteklosti vpliva na mnenja o

obveščevalnih službah.

,142 ,185

4 SOVA je organizacija, ki pripomore

ohranjati vladi oblast. ,195 ,296

5 Prebivalci Slovenije smo pod

stalnim nadzorom SOVE. ,223 ,620

6 Agenti SOVE lahko državljana

Slovenije pridržijo, zaslišijo, itd. ,093 ,133

Extraction Method: Principal Axis Factoring.

V tabeli 9 lastnih vrednosti in pojasnjene variance izločenih faktorjev vidimo, da sta

bila izločena dva faktorja. Skupno pojasnjujeta 38 % skupne variance. Ostalih 62 %

variance ne moremo pojasniti z dobljenimi faktorji kar pomeni, da predsodki in

stereotipi o obveščevalnih službah izvirajo še iz drugih faktorjev v analizi. Kljub temu

z dvema izločenima faktorjema pojasnimo dovolj variance, ki mora v družboslovju

znašati vsaj 30 %. (Šifrer in Bren, 2011)

Tabela 9: Lastne vrednosti in pojasnjena varianca izločenih faktorjev

Faktor

Initial Eigenvalues Extraction Sums of Squared Loadings

Total Odstotek variance

Kumulativni

odstotek Total Odstotek variance

Kumulativni

odstotek

1 1,761 29,343 29,343 1,269 21,156 21,156

2 1,588 26,459 55,802 1,017 16,945 38,102

3 ,844 14,066 69,868

4 ,759 12,657 82,525

5 ,581 9,688 92,213

6 ,467 7,787 100,000

Extraction Method: Principal Axis Factoring.

70

Rešitev z dvema faktorjema je prikazana v kolenskem diagramu. Slika 4 prikazuje

točko preloma med drugim in tretjim faktorjem.

Slika 4: Kolenski diagram

Iz faktorske matrike, tabela 10, je razvidna končna rešitev z dvema izločenima

faktorjema in pripadajočimi faktorskimi utežmi od največje do najmanjše. Velikost

faktorske uteži nam pove koliko je določen faktor povezan s spremenljivko. Večja je

faktorska utež večja je povezanost med faktorjem in spremenljivko. Sklepamo lahko

torej, da spremenljivke pripadajo dvema faktorjema, vendar je potrebno poudariti,

da je 62 % variance ostalo nepojasnjene, kar pomeni, da predsodki in stereotipi

izvirajo še iz drugih faktorjev. Ker smo z rešitvijo zadovoljni rotacije faktorske

matrike niso potrebne56. Prvi faktor bomo poimenovali Obveščevalne afere, drugi

faktor pa Metode dela obveščevalnih služb v preteklosti.

56 Za vsak slučaj smo naredili rotaciji Oblimin in Varimax. V obeh primerih rešitev ostaja enaka.

71

Tabela 10: Faktorska matrika

Faktor

1 2

Obveščevalne afere bistveno vplivajo na

oblikovanje mnenj o SOVI. ,873

Poročanje medijev o obveščevalni dejavnosti

bistveno vpliva na mnenja o obveščevalni

dejavnosti in SOVI.

,537

Zloraba obveščevalnih služb v preteklosti

vpliva na mnenja o obveščevalnih službah. ,427

Prebivalci Slovenije smo pod stalnim

nadzorom SOVE. ,775

SOVA je organizacija, ki pripomore ohranjati

vladi oblast. ,529

Agenti SOVE lahko državljana Slovenije

pridržijo, zaslišijo, itd. ,361

Extraction Method: Principal Axis Factoring.

9.3.2 Faktorska analiza za sklop vprašalnika Ženske in obveščevalne službe

Tudi sklop podatkov o ženskah in obveščevalnih službah ustreza kriteriju normalne

porazdelitve podatkov. Namreč vse vrednosti koeficientov asimetričnosti in

sploščenosti so med -3 in 3.

Tako kot v prejšnjem primeru bomo sprva s pomočjo programske opreme SPSS

preverili ali med spremenljivkami tretjega sklopa obstaja multikolinearnost.

Ugotovimo, da med spremenljivkami ne obstaja multikolinearnost57. Determinanta

zavzema vrednost višjo od 0,00001, zato lahko nadaljujemo analizo z vsemi

spremenljivkami. Vrednost determinante je 0,005.

Iz tabele 11 je razvidno, da so podatki iz našega vzorca optimalni za faktorsko

analizo, saj je KMO v našem primeru 0,917. Vrednost KMO nad 0,8 pa predstavlja

optimalno mero za faktorsko analizo. Iz tabele 11 je razvidno tudi, da korelacijska

matrika ni enotska, saj je p-vrednost statistične značilnosti Bartlettovega testa

manjša od 0,05 in znaša p=0,000. Spremenljivke so torej med seboj odvisne in

primerne za analizo.

57 Glej Priloga 5.

72

Tabela 11: Kaiser-Meyer-Olkinova mera ustreznosti vzorca in Bartlettov test Kaiser-Meyer-Olkin Measure of Sampling Adequacy. ,917

Bartlett's Test of Sphericity Approx. Chi-Square 2289,877

df 36

p-vrednost ,000

Pogoj za faktorsko analizo je tudi, da ekstrahirane komunalitete zavzemajo vrednost

večjo od 0,3. To pomeni, da spremenljivka definira naš pojav in meri željeno. V

tabeli 12 spremenljivka Ženske z delom v obveščevalni službi lahko ogrozijo družino

(vrednost ekstrahirane komunalitete je 0,297) zavzema vrednosti nižjo od 0,3,

vendar bomo analizo nadaljevali z vsemi spremenljivkami, saj je razlika zelo majhna

ostale komunalitete pa imajo vrednosti višje od 0,487.

Tabela 12: Komunalitete Začetne Ekstrahirane

1 Ženske niso primerne za delo v

obveščevalnih službah, saj je delo

prenaporno in prenevarno.

,663 ,644

2 Ženske so preveč čustvene in

nežne za delo v obveščevalnih

službah.

,665 ,622

3 Tajnost je bistvena značilnost

obveščevalne dejavnosti, zaradi

tega ženske niso primerne za delo v

obveščevalnih službah, saj so

preveč zgovorne in radovedne.

,657 ,691

4 Ženske niso primerne za delo v

obveščevalnih službah, ker morajo

skrbeti za družino, otroke in dom.

,608 ,612

5 Ženske z delom v obveščevalni

službi lahko ogrozijo družino. ,342 ,297

6 Ženske so v obveščevalni službi

lahko zaposlene le kot tajnice,

analitičarke, dokumentalistke, itd.

,566 ,578

7 Ženske niso primerne za delo v

operativi in ne morejo voditi moških

sodelavcev, ker se vanje lahko

zaljubijo.

,538 ,539

8 Ženske so primerne le za

operacije v katerih morajo uporabiti

ženske čare.

,514 ,492

9 Ženske niso primerne za delo na

področju terorizma, organiziranega

kriminala in islamističnega

fundamentalizma.

,467 ,487

Extraction Method: Principal Axis Factoring.

73

V tabeli 13 lahko vidimo, da je bil s faktorsko analizo izločen en faktor, ki ima skupno

pojasnjeno varianco približno 55 %. Ostalih 45 % variance pripada preostalim

faktorjem v analizi.

Tabela 13: Lastne vrednosti in pojasnjena varianca izločenih faktorjev

Faktor

Initial Eigenvalues Extraction Sums of Squared Loadings

Total Odstotek variance Kumulativni odstotek Total Odstotek variance Kumulativni odstotek

1 5,390 59,887 59,887 4,961 55,126 55,126

2 ,800 8,893 68,780

3 ,704 7,820 76,600

4 ,470 5,217 81,817

5 ,452 5,017 86,834

6 ,389 4,321 91,156

7 ,294 3,265 94,420

8 ,290 3,227 97,647

9 ,212 2,353 100,000

Grafično je izločitev enega faktorja prikazana v kolenskem diagramu (Slika 5), kjer je

razvidna točka preloma med prvim in drugim faktorjem.

Slika 5: Kolenski diagram

Končna rešitev naše faktorske analize je en faktor. V tabeli 14 so prikazane faktorske

uteži za izločeni faktor, ki so razvrščene po velikosti. Večja je faktorska utež, bolj je

faktor povezan s spremenljivko. Ker smo izločili le en faktor, rotacije faktorske

matrike niso mogoče. Faktor bomo poimenovali Predsodki in stereotipi o ženskah v

obveščevalnih službah.

74

Tabela 14: Faktorska matrika

Faktor

1

Tajnost je bistvena značilnost

obveščevalne dejavnosti, zaradi

tega ženske niso primerne za delo v

obveščevalnih službah, saj so

preveč zgovorne in radovedne.

,831

Ženske niso primerne za delo v

obveščevalnih službah, saj je delo

prenaporno in prenevarno.

,803

Ženske so preveč čustvene in nežne

za delo v obveščevalnih službah. ,789

Ženske niso primerne za delo v

obveščevalnih službah, ker morajo

skrbeti za družino, otroke in dom.

,782

Ženske so v obveščevalni službi

lahko zaposlene le kot tajnice,

analitičarke, dokumentalistke, itd.

,760

Ženske niso primerne za delo v

operativi in ne morejo voditi moških

sodelavcev, ker se vanje lahko

zaljubijo.

,734

Ženske so primerne le za operacije

v katerih morajo uporabiti ženske

čare.

,701

Ženske niso primerne za delo na

področju terorizma, organiziranega

kriminala in islamističnega

fundamentalizma.

,698

Ženske z delom v obveščevalni

službi lahko ogrozijo družino. ,545

Extraction Method: Principal Axis Factoring.

a. 1 factors extracted. 4 iterations required.

Dobljene faktorje obeh faktorskih analiz bomo v nadaljevanju uporabili v večkratni

regresiji in diskriminantni analizi.

9.4 Večkratna regresija

O večkratni ali multipli regresiji govorimo, kadar v medsebojni odvisnosti nastopa več

pojavov. Z multivariatno statistično metodo večkratne regresije želimo ugotoviti

zvezo med eno odvisno spremenljivko in več neodvisimi spremenljivkami.

S to metodo bomo v nadaljevanju poskušali preveriti hipotezo: »Na predsodke in

stereotipe o obveščevalnih službah vplivajo spol, starost, izobrazba in poznavanje

obveščevalne dejavnosti ter njenih nalog. Enako velja za predsodke in stereotipe o

75

ženskah v obveščevalnih službah«. S faktorsko analizo smo predhodno izločili dva

faktorja o izvoru predsodkov in stereotipov o obveščevalnih službah in faktor, ki se

nanaša na ženske v obveščevalnih službah. Faktorji Obveščevalne afere, Metode dela

obveščevalnih služb v preteklosti in Predsodki in stereotipi o ženskah v

obveščevalnih službah predstavljajo odvisne spremenljivke v analizi. Neodvisne

spremenljivke pa: poznavanje obveščevalne dejavnosti, poznavanje nalog

obveščevalne dejavnosti, prepoznavanje kratice SOVA, spol, starost in najvišja

pridobljena formalna izobrazba.

Pri večkratni regresiji morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Sprva bomo preverili

pogoje, ki veljajo za obe regresijski analizi, saj so neodvisne spremenljivke v obeh

analizah enake. Velikost našega vzorca je primerna, saj imamo v vzorcu več kot 100

enot. Drugi pogoj predstavlja normalna porazdelitev spremenljivk. Kot že omenjeno

morajo biti vrednosti koeficientov asimetričnosti in sploščenosti med -3 in 3. V našem

primeru so vse spremenljivke znotraj te vrednosti, kar pomeni, da bomo analizo

nadaljevali z vsemi spremenljivkami. Ostale pogoje bomo preverili za vsak faktor

posebej.

9.4.1 Večkratna regresija za faktor Obveščevalne afere

V tem delu bomo pregledali, katere spremenljivke statistično značilno vplivajo na

predsodke in stereotipe o obveščevalnih službah, ki imajo izvor v obveščevalnih

aferah. Za uspešno izvedbo večkratne regresije med spremenljivkami ne sme biti

multikolinearnosti. Korelacije58 bomo preverili z Pearsonovim koeficientom

korelacije, ki lahko zavzema vrednost na intervalu od -1 do 1, pri čemer -1 pomeni

popolno negativno povezanost, 1 pa popolno pozitivno povezanost med

spremenljivkama. Iz tabele korelacij ugotovimo, da so spremenljivke med seboj

negativno in pozitivno šibko povezane. Kljub temu, da korelacije niso najbolj

primerne, bomo nadaljevali z vsemi spremenljivkami.

V tabeli 15 lahko preverimo koliko odstotkov variabilnosti odvisne spremenljivke

lahko pojasnimo z napovedanimi spremenljivkami. R kvadrat je v našem primeru

0,08, kar pomeni, da z napovedanimi spremenljivkami lahko pojasnimo le 8 %

variabilnosti odvisne spremenljivke Obveščevalne afere. Ostalih 92 % odstotkov torej

58 Glej Priloga 6.

76

pripišemo drugim dejavnikom. Odstotek variabilnosti odvisne spremenljivke ne

dosega družboslovnega kriterija, zato bomo na tem mestu regresijsko analizo

zaključili.

Tabela 15: Povzetek regresije

R R kvadrat Adjusted R Square

Std. Error of the

Estimate

1 ,282a ,080 ,067 ,86473819

a. Predictors: (Constant), Poznavanje nalog obveščevalne dejavnosti, kraticaSOVA, Spol:,

Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba? , V katero starostno skupino

spadate?, Ali veste, kaj je obveščevalna dejavnost?

9.4.2 Večkratna regresija za faktor Metode dela obveščevalnih služb v

preteklosti

Večkratno regresijo bomo uporabili tudi za ugotavljanje spremenljivk, ki statistično

značilno vplivajo na faktor Metode dela obveščevalnih služb v preteklosti. Torej

katere napovedane spremenljivke vplivajo na predsodke in stereotipe o

obveščevalnih službah, ki imajo izvor v metodah dela v preteklosti. Ugotovili smo že,

da je velikost vzorca primerna in da se spremenljivke porazdeljujejo normalno. Iz

tabele korelacij59 pridobljene v programu SPSS ugotovimo, da so Pearsonovi

koeficienti korelacije negativno in pozitivno nizki, med njimi ni multikolinearnosti.

Spremenljivke so negativno in pozitivno šibko povezane. Zaradi namena analize bomo

nadaljevali z vsemi spremenljivkami.

V tabeli 16 lahko vidimo, da R kvadrat zavzema vrednost 0,012. Z napovedanimi

spremenljivkami torej pojasnimo le 1 % variabilnosti odvisne spremenljivke, ostalih

99 % pripada spremenljivkam, ki niso zajete v regresijski model. Nadaljevanje z

regresijsko analizo zaradi tega ni smiselno.

Tabela 16: Povzetek regresije

59 Glej Priloga 7.

Model R R kvadrat Adjusted R Square

Std. Error of the

Estimate

1 ,109a ,012 -,002 ,82573959

a. Predictors: (Constant), Poznavanje nalog obveščevalne dejavnosti, kraticaSOVA, Spol:, Kakšna je

vaša najvišja dosežena formalna izobrazba? , V katero starostno skupino spadate?, Ali veste, kaj je

obveščevalna dejavnost?

77

Zavrnemo torej lahko tisti del druge hipoteze, ki se nanaša na splošen vpliv na

predsodke in stereotipe o obveščevalnih službah. In sicer, da »Na predsodke in

stereotipe o obveščevalnih službah vplivajo spol, starost, izobrazba in poznavanje

obveščevalne dejavnosti in njenih nalog.«. Izhajamo iz tega, da je ta sklop

vprašalnika nizko zanesljiv, podatki niso optimalni za regresijsko analizo in pri obeh

faktorjih z napovedanimi spremenljivkami pojasnimo zelo malo variabilnosti odvisne

spremenjljivke. Drugi del hipoteze, ki se nanaša na vpliv spola, starosti, izobrazbe in

poznavanja obveščevalne dejavnosti ter njenih nalog na predsodke in stereotipe o

ženskah v obveščevalnih službah, bomo preverili v nadaljevanju.

9.4.3 Večkratna regresija za faktor Predsodki in stereotipi o ženskah v

obveščevalnih službah

V nadaljevanju bomo poizkusili ugotoviti, katere napovedane spremenljivke vplivajo

na predsodke in stereotipe o ženskah v obveščevalnih službah. Iz tabele korelacij60

smo razbrali, da so spremenljivke šibko povezane in med njimi ni multikolinearnosti.

Pearsonovi koeficienti korelacije so negativno in pozitivno šibko povezani.

V tabeli 17 vidimo, da R kvadrat za faktor, ki se nanaša na ženske znaša 0,152.

Napovedane spremenljivke torej pojasnijo 15 % variabilnosti odvisne spremenljivke,

ostalih 85 % variabilnosti je odvisnih od spremenljivk, ki niso zajete v naš regresijski

model.

Tabela 17: Povzetek regresije

Model R R kvadrat Adjusted R Square Std. Error of the Estimate

1 ,390a ,152 ,140 ,89272636

a. Predictors: (Constant), Poznavanje nalog obveščevalne dejavnosti, KraticaSOVA, Spol:, Kakšna je vaša

najvišja dosežena formalna izobrazba? , V katero starostno skupino spadate?, Ali veste, kaj je obveščevalna

dejavnost?

Iz tabele 18 je razvidno, da je p-vrednost manjša od 0,05 in znaša p=0,000. Naš

model je torej statistično značilen.

60 Glej Priloga 8.

78

Tabela 18: Statistična značilnost ocenjenega regresijskega modela (ANOVA) Model Sum of Squares df Mean Square F p-vrednost

1 Regresija 60,156 6 10,026 12,580 ,000b

Residual 334,723 420 ,797

Total 394,879 426

a. Dependent Variable: Predsodki o ženskah

b. Predictors: (Constant), Poznavanje nalog obveščevalne dejavnosti, KraticaSOVA, Spol:, Kakšna je vaša najvišja dosežena

formalna izobrazba? , V katero starostno skupino spadate?, Ali veste, kaj je obveščevalna dejavnost?

Iz tabele 19 je razvidno, da na predsodke in stereotipe o ženskah v obveščevalnih

službah statistično značilno vplivajo štiri napovedane spremenljivke, ki imajo

vrednost statistične značilnosti p < 0,05.

Tabela 19: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost

Model

Unstandardized Coefficients

Standardized

Coefficients

t

p-

vrednost

Korelacije

B Std. Error Beta Zero-order Partial Part

1 (Constant) ,734 ,288 2,550 ,011

Ali veste, kaj je

obveščevalna dejavnost? ,069 ,133 ,024 ,515 ,607 ,024 ,025 ,023

Kratica SOVA -,039 ,037 -,050 -1,069 ,286 -,054 -,052 -,048

Spol: -,314 ,088 -,163 -3,553 ,000 -,143 -,171 -,160

V katero starostno skupino

spadate? ,245 ,043 ,267 5,744 ,000 ,222 ,270 ,258

Kakšna je vaša najvišja

dosežena formalna

izobrazba?

-,331 ,072 -,211 -4,585 ,000 -,236 -,218 -,206

Poznavanje nalog

obveščevalne dejavnosti -,315 ,101 -,149 -3,104 ,002 -,111 -,150 -,139

a. Dependent Variable: Predsodki o ženskah

Na predsodke in stereotipe o ženskah v obveščevalnih službah statistično značilno

vplivajo spol, starost, formalna izobrazba in poznavanje nalog obveščevalne

dejavnosti. Kljub temu, da neodvisna spremenljivka poznavanje obveščevalne

dejavnosti ne vpliva statistično značilno, lahko del hipoteze, ki se nanaša na

predsodke in stereotipe o ženskah, potrdimo.

9.5 Diskriminantna analiza glede na spol

Diskiminantna analiza je statistična metoda s katero želimo poiskati tiste zbrane

podatke, ki najbolje pojasnjujejo razlike med proučevanimi skupinami. S pomočjo

79

programske opreme SPSS bomo naredili diskriminantno analizo za faktor Predsodki in

stereotipi o ženskah v obveščevalnih službah.

Z diskriminantno analizo bomo poskusili preveriti resničnost tistega dela hipoteze, ki

pravi, da ženske gojijo več predsodkov in stereotipov do žensk v obveščevalnih

službah od moških. Iz tabele 20 sta razvidni povprečni vrednosti in standardna

odklona za ženske in moške, ki nakazujeta ravno obratno. Namreč pri ženskah

zasledimo negativne povprečne vrednosti, kar pomeni, da ženske gojijo manj

predsodkov in stereotipov do žensk v obveščevalnih službah od moških.

Tabela 20: Skupinska statistika

Spol:

Povprečne

vrednosti Standardni odkloni

Veljavni N (listwise)

Unweighted Weighted

Moški Predsodki o ženskah ,1333568 ,92469730 219 219,000

Ženski Predsodki o ženskah -,1424141 ,98383615 208 208,000

Total Predsodki o ženskah -,0009766 ,96278077 427 427,000

Vendar to ni dovolj, zato bomo v nadaljevanju še statistično preverili ali obstaja

razlika med skupinama. To bomo storili s pomočjo Wilksove lambde, s katero bomo

testirali ničelno hipotezo pri nasprotni hipotezi, da sta povprečji različni. (Šifrer in

Bren, 2011) V tabeli 21 je razvidno, da lahko ničelno hipotezo zavrnemo, saj je

vrednost Wilksove lambde manjša od 0,05 in znaša p=0,003. S tem lahko sprejmemo

sklep, da se predsodki in stereotipi o ženskah v obveščevalnih službah med spoloma

statistično značilno razlikujejo.

Tabela 21: Test enakosti povprečnih vrednosti

Wilksova lambda F df1 df2 p-vrednost

Predsodki o ženskah ,979 8,915 1 425 ,003

Iz spodnje tabele 22 lastnih vrednosti lahko ugotovimo moč diskriminantne funkcije,

ki v našem primeru pojasnjuje 100 % razlik med skupinami. Večja je lastna vrednost,

večja je moč diskriminantne funkcije. (Šifrer in Bren, 2011) V tem primeru vrednost

ni visoka (0,021), kar pomeni, da razlike med v vzorec zajetima skupinama nimajo

velikega razpona. Razviden je tudi koeficient kanonične korelacije, ki meri moč

povezave med diskriminantno funkcijo in skupinama. Primerna vrednost koeficienta

je med 0,3 in 0,9. (Šifrer in Bren, 2011) V našem primeru je moč povezave nizka, saj

vrednost koeficienta znaša 0,143.

80

Tabela 22: Lastne vrednosti

Funkcija Lastna vrednost Odstotek variance

Kumulativni

odstotek Kanonična korelacija

1 ,021a 100,0 100,0 ,143

a. First 1 canonical discriminant functions were used in the analysis.

Tabela 23 prikazuje, da je vrednost Wilksove lambde značilna, saj je njena vrednost

manjša od 0,05 in znaša p=0,003. To pomeni, da je model statistično značilen in da

se predsodki in stereotipi o ženskah v obveščevalnih službah razlikujejo med

spoloma.

Tabela 23: Wilksova lambda (Wilks' Lambda) Test of Function(s) Wilksova lambda Chi-kvadrat df p-vrednost

1 ,979 8,812 1 ,003

Povprečni vrednosti diskriminantne funkcije po skupinah sta razvidni iz spodnje

tabele 24. Vidimo, da ženskam pripadajo centroidi z negativnim predznakom iz česar

lahko sklepamo, da moški gojijo več predsodkov in stereotipov o ženskah v

obveščevalnih službah.

Tabela 24: Centroidi (Functions at Group Centroids)

Spol:

Funkcija

1

Moški ,141

Ženski -,148

Unstandardized canonical discriminant functions

evaluated at group means

V nadaljevanju so v klasifikacijski tabeli 25 predstavljeni rezultati diskriminantne

analize.

Tabela 25: Klasifikacijska tabela

Spol:

Predicted Group Membership

Total Moški Ženski

Original Count Moški 141 78 219

Ženski 90 118 208

Ungrouped cases 1 1 2

% Moški 64,4 35,6 100,0

Ženski 43,3 56,7 100,0

Ungrouped cases 50,0 50,0 100,0

a. 60,7% of original grouped cases correctly classified.

81

V klasifikacijski tabeli 25 vidimo, da je bilo skupno pravilno razvrščenih 60,7 %

anketirancev, in sicer 64,4 % moških in 56,7 % žensk. Model je statistično značilen in

odstotki razvrščenosti so dovolj veliki, da lahko sklepamo o razlikah med spoloma. V

tem primeru to pomeni, da bomo del tretje hipoteze zavrnili, saj nam

diskriminantna analiza nakazuje, da ženske gojijo manj predsodkov in stereotipov o

ženskah v obveščevalnih službah kot moški. Vendar pa razlike med skupinama nimajo

velikega razpona, saj sta moč diskriminantne funkcije in vrednost kanonične

korelacije nizki.

9.6 Predsodki in stereotipi o ženskah v obveščevalnih službah

glede na starost

Podatki, ki zadevajo starostne skupine niso primerni za diskriminantno analizo, zato

bomo v nadaljevanju z Bonferronijevim testom razlik med pari skupin poskušali

preveriti tisti del hipoteze, ki pravi da »starejše generacije gojijo več predsodkov in

stereotipov do žensk v obveščevalnih službah kot mlajše generacije«. Test bomo

opravili v programu SPSS.

Sprva bomo v tabeli 26 preverili skupinsko statistiko iz katere je razvidno, da so bili

anketiranci razdeljeni v štiri starostne skupine, pri katerih se razlikujejo povprečne

vrednosti in standardni odkloni. Pri skupini od 26 do 40 let in skupini od 41 do 60 let

zasledimo negativne povprečne vrednosti, kar pomeni, da anketiranci iz teh skupin

gojijo manj predsodkov in stereotipov do žensk v obveščevalnih službah kot

anketiranci iz skupin do 25 let in nad 61 let.

Tabela 26: Skupinska statistika

V katero starostno skupino spadate?

Povprečne

vrednosti N Standardni odklon

do 25 let ,0125319 91 1,02956290

26 - 40 let -,2846698 152 ,80361198

41 - 60 let -,1399224 93 ,90207696

61 let ali več ,6013757 91 ,94303133

Total -,0009766 427 ,96278077

Vendar to ni dovolj, zato bomo v nadaljevanju še statistično preverili ali obstajajo

razlike med skupinami. Z enosmernim ANOVA testom lahko ocenimo, ali se skupine

srednjih vrednosti med seboj občutno razlikujejo. Test nam torej pove ali obstajajo

82

statistično značilne razlike med skupinami. Iz tabele 27 je razvidno, da vrednost

p=0,000, kar pomeni, da lahko zavrnemo ničelno hipotezo, da so vsi koeficienti enaki

nič (značilnost < 0,05). Zaključimo lahko, da se predsodki in stereotipi o ženskah v

obveščevalnih službah statistično značilno razlikujejo med starostnimi skupinami.

(IBM Knowledge Center)

Tabela 27: ANOVA

Vsota kvadratov df Mean Square F p-vrednost

Med skupinami 47,063 3 15,688 19,079 ,000

Znotraj skupin 347,817 423 ,822

Total 394,879 426

Test ANOVA nam pove samo ali razlike obstajajo, zato za nadaljnjo analizo

napravimo »post hoc« Bonferronijev test na faktorju. Tabela 28 nam prikazuje razlike

med pari skupin. Zvezdice za odebeljenimi in podčrtanimi povprečnimi razlikami

označujejo katere razlike so pomembne. Ugotovimo torej, da se statistično

pomembno razlikuje le skupina anketirancev nad 61 let. Iz tabele je razvidno, da

imajo vse starostne skupine negativno povprečno razliko v primerjavi s starostno

skupino nad 61 let. To pomeni, da hipoteze, ki se nanaša na starost lahko potrdimo,

saj je iz analize razvidno, da največ predsodkov in stereotipov do žensk v

obveščevalnih službah gojijo anketiranci stari nad 61 let.

Tabela 28: Bonferronijev test

(I) V katero starostno skupino

spadate?

(J) V katero starostno skupino

spadate?

Povprečne

razlike (I-J)

Standardna

napaka p-vrednost

95% Confidence Interval

Lower Bound Upper Bound

do 25 let 26 - 40 let ,29720169 ,12018926 ,083 -,0213869 ,6157903

41 - 60 let ,15245429 ,13370626 1,000 -,2019642 ,5068728

61 let ali več -,58884383* ,13443096 ,000 -,9451833 -,2325044

26 - 40 let do 25 let -,29720169 ,12018926 ,083 -,6157903 ,0213869

41 - 60 let -,14474740 ,11937813 1,000 -,4611859 ,1716912

61 let ali več -,88604552* ,12018926 ,000 -1,2046341 -,5674569

41 - 60 let do 25 let -,15245429 ,13370626 1,000 -,5068728 ,2019642

26 - 40 let ,14474740 ,11937813 1,000 -,1716912 ,4611859

61 let ali več -,74129812* ,13370626 ,000 -1,0957166 -,3868797

61 let ali več do 25 let ,58884383* ,13443096 ,000 ,2325044 ,9451833

26 - 40 let ,88604552* ,12018926 ,000 ,5674569 1,2046341

41 - 60 let ,74129812* ,13370626 ,000 ,3868797 1,0957166

*. The mean difference is significant at the 0.05 level.

83

10 Zaključek

10.1 Verifikacija zastavljenih hipotez in mnenje

Vzorec naše raziskave ni reprezentativen, zato dobljenih rezultatov analize ne

moremo posploševati na celotno populacijo oziroma na vse prebivalce Republike

Slovenije. Vendar pa nam je statistična analiza zbranih podatkov o predsodkih in

stereotipih o obveščevalnih službah pokazala, da večina (86 %) v vzorec zajetih

anketirancev prepozna obveščevalno dejavnost, več kot polovica (61 %) pa pomen

kratice SOVA. Vendar le tretjina vprašanih pozna naloge, ki jih izvajajo obveščevalne

službe, kar dopušča dovolj prostora za nastajanje in gojenje predsodkov in

stereotipov. Dejstvo je namreč, da česar ne poznamo ocenjujemo bolj negativno in

hitreje kategoriziramo v skupine, ki se razlikujejo od naše. Tajnost in metode dela

obveščevalnih služb pri tem igrajo pomembno vlogo, kar je razvidno iz analize

asociacij. Namreč tretjina vseh izprašancev v vzorcu je ob besedni zvezi

obveščevalna služba zapisala tajnost ali eno od posebnih oblik pridobivanja podatkov.

Gre za pričakovan pojav, saj sta tajnost in posebne oblike pridobivanja podatkov

temeljni značilnosti obveščevalne dejavnosti, ki sta v Sloveniji zakonsko določeni po

merilih sodobnih demokratičnih držav, vendar pa pri ljudeh puščata negotovost in

strah. Morda smo na tem mestu pričakovali več asociacij na filmske in knjižne

vohunske junake, katerih zapisi predstavljajo manj kot deset odstotkov vseh

asociacij. Tudi zapisov obveščevalnih služb totalitarnih sistemov je le okoli deset

odstotkov, najpogosteje sta se pojavljali UDBA in KGB. Dodajmo le še to, da je

odstotek takih, ki so SOVO označili kot tajno službo zanemarljiv.

Tajnost se je torej izkazala za enega izmed glavnih vzrokov za gojenje predsodkov in

stereotipov. Ta spodbuja filmsko industrijo za upodabljanje poklica obveščevalcev,

izdaja tajnih podatkov pa je velikokrat vzrok za obveščevalne afere. Torej institut

tajnosti deluje kot neposredni izvor predsodkov in stereotipov o obveščevalnih

službah, posredno pa vpliva še preko ostalih izvorov. Mnenja smo, da gre za zadostni

razlog, da institut tajnosti v povezavi z predsodki in stereotipi o obveščevalnih

službah v prihodnosti postane tema samostojne raziskave.

S faktorsko analizo sta bila izločena dva faktorja, ki smo ju poimenovali

Obveščevalne afere in Metode dela obveščevalnih služb v preteklosti. Upoštevati

moramo, da je zanesljivost tega dela vprašalnika nizka in primernost vzorca ni

84

optimalna. Tako lahko samo sklepamo, da za naš vzorec velja, da na percepcijo ljudi

o obveščevalnih službah vplivajo obveščevalne afere in metode dela obveščevalnih

služb v preteklosti. Taka rešitev nam omogoča, da potrdimo prvo hipotezo, ki se

glasi: »Obveščevalne afere skupaj z mediji ter politične zlorabe obveščevalnih in

varnostnih služb v zgodovini bistveno vplivajo na percepcijo ljudi o delu sodobnih

obveščevalnih služb.«. Kljub temu, da smo hipotezo potrdili obstajajo še drugi

faktorji izvora predsodkov in stereotipov, ki pa niso bili izločeni v analizi. Kot

samostojni faktor smo morda pričakovali tudi medije, ki pa jih ne moremo definirati

enoznačno in samostojno, saj njihova vloga presega samo vlogo informatorja o

dogodkih. Dobro znano je, da mediji vplivajo na mnenja in stališča ljudi. Predvsem

pa je potrebno poudariti njihovo propagando funkcijo in povezavo s političnimi

elitami, ki so v modernem medijskem svetu odvisni eden od drugega.

Zaradi latentnosti predsodkov in stereotipov, ki pogosto izbruhnejo v času političnih

in socialnih kriz. Bi morda bilo smiselno raziskavo z enakim vprašalnikom opraviti tudi

ob izbruhu obveščevalne afere. Namreč glavna propaganda tehnika v takih aferah je

stereotipiziranje. Primerjalna analiza podatkov pridobljenih med trajanjem afere in

podatkov pridobljenih v »mirnem« času, bi nam torej razširila pogled na izvor

predsodkov in stereotipov, predvsem pa učinek propagande in medijev na mnenja in

stališča ljudi o obveščevalnih službah.

Dobljena faktorja smo nadalje uporabili v večkratnih regresijskih analizah.

Ugotavljali smo kako starost, spol, izobrazba, prepoznavanje obveščevalne dejavnosti

in poznavanje njenih nalog vpliva na predsodke in stereotipe o obveščevalnih

službah. Izkazalo se je, da pridobljeni podatki niso optimalni za regresijsko analizo in

pri obeh faktorjih z napovedanimi spremenljivkami pojasnimo zelo malo variabilnosti

faktorjev. Zavrnemo torej prvi del druge hipoteze, ki pravi: »Na predsodke in

stereotipe o obveščevalnih službah vplivajo spol, starost, izobrazba in prepoznavanje

obveščevalne dejavnosti ter njenih nalog. Enako velja za predsodke in stereotipe o

ženskah v obveščevalnih službah.« Drugi del hipoteze, ki se nanaša na ženske, lahko

potrdimo, saj v našem vzorcu na faktor Predsodki in stereotipi o ženskah v

obveščevalnih službah statistično značilno vplivajo spol, starost, formalna izobrazba

in poznavanje nalog obveščevalne dejavnosti.

V drugi faktorski analizi, za visoko zanesljiv tretji sklop, je bil izločen le en faktor, ki

smo ga poimenovali Predsodki in stereotipi o ženskah v obveščevalnih službah.

85

Faktorske uteži spremenljivk so nam pokazale, da se predsodki in stereotipi bolj kot

na delo žensk v obveščevalnih službah nanašajo na stereotipne predstave o fizičnih in

psihičnih lastnosti žensk, ki naj bi bile preveč zgovorne, radovedne, čustvene, nežne

in prešibke za delo v obveščevalnih službah. Potrdimo torej lahko del tretje

hipoteze, ki pravi, da so »predsodki in stereotipi o ženskah del širših socialnih,

spolnih, kulturnih in etičnih predsodkov«. Predhodno smo že zapisali, da na

predsodke in stereotipe do žensk vplivajo spol, starost, formalna izobrazba in

poznavanje nalog obveščevalne dejavnosti. Kako vpliva starost smo ugotavljali s

pomočjo ANOVE in Bonferronijevega testa razlik med pari skupin. Vpliv spola pa smo

ugotovili s pomočjo diskiriminantne analize. Pokazalo se je, da več predsodkov in

stereotipov do žensk v obveščevalnih službah gojijo moški in stari nad 61let.

Potrdimo torej tisti del hipoteze, ki pravi, da »starejše generacije gojijo več

predsodkov in stereotipov do žensk v obveščevalnih službah kot mlajše generacije«,

in zavrnemo tistega, ki pravi, da jih ženske gojijo več od moških«.

Kljub temu, da v analizi nismo potrdili, da predsodki in stereotipi starejših generacij

izvirajo predvsem iz politične zlorabe obveščevalnih služb in pretirane represije v

preteklosti, se je pri osebnem anketiranju starejših generacij pokazalo drugače.

Večina anketirancev starejših od 61 let, ki smo jih anketirali na domu se je ustrašila

vsebine vprašalnika. Največkrat so spraševali: »Ali nas bo sedaj kdo iskal?«, »Ali

bomo morali zaradi odgovorov v vprašalniku na zaslišanje?« in »Ali delate za službo?«.

86

11 Seznam uporabljenih virov

Anna Chapman Biography. Biography.com. Pridobljeno 01.06.2015 na

http://www.biography.com/people/anna-chapman-17183786

Anžič, A. (1996). Vloga varnostnih služb v sodobnih parlamentarnih sistemih-

nadzorstvo. Ljubljana: Enotnost.

Anžič, A. (1997). Varnostni sistem Republike Slovenije. Ljubljana: Uradni list

Republike Slovenije.

Brejc, M. (1994). Vmesni čas. Varnostno-informativna služba in nastajanje nove

slovenske države 1990-1993. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

Brezovšek, M. in Črnčec, D. (2007). Demokratična uprava in tajnost podatkov.

Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Brizendine, L. (2009). Ženski možgani. Ljubljana: Modrijan.

Čepić, Z., Gestrin, F., Grafenauer, B., Hainz, P., Ivanič, M., Jeri, J. et al. (1979).

Zgodovina Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Črnčec, D. (2010). Sodobni izzivi nadzora nad obveščevalnimi službami = Modern

challenges of intelligence services control. Bilten Slovenske vojske, 12(3),

143-160.

Dobovšek, B. (2009). Transnacionalna kriminaliteta. Ljubljana: Fakulteta za

varnostne vede.

Duque, N. (21.07.2011). Inside Ceausescu's Romania: An Unquestionably Efficient

Police State. Thevieweast.wordpress.com. Pridobljeno 07.08.2015 na

https://thevieweast.wordpress.com/2011/07/21/inside-ceausescus-romania-

an-unquestionably-efficient-police-state/

Dornik Šubelj, L. (2013). OZNA in prevzem oblasti 1944-1946. Ljubljana: Modrijan.

87

Funder, A. (2005). Zloglasni Stasti: dokumenti in izpovedi obeh strani. Tržič: Učila

International.

Glücks, N. (08.02.2015). Konstrukt o povezavah SDS z neonacisti: Zloraba SOVE za

obračun s SDS. Reporter.si. Pridobljeno 17.02.2015 na

http://www.reporter.si/iz-tiskane-izdaje/konstrukt-o-povezavah-sds-z-

neonacisti-zloraba-sove-za-obra%C4%8Dun-s-sds/49881

Goldfarb, A. in Litvinenko, M. (2008). Disidentova smrt: Zastrupitev Aleksandra

Litvinenka in vrnitev KGB. Tržič: Učila International.

Grizold, A. (1996). Posameznikova varnost in obveščevalne službe. V A. Anžič (ur.),

Zbornik strokovno-znanstvenih razprav (str. 108-115). Ljubljana: Ministrstvo

za notranje zadeve Republike Slovenije.

Grujičić, P. (2015). Steber pokončnosti. Radar, junij 2015 (441), 2-21.

Haslam, S. A., Oakes, P. J. in Turner, J. C. (1999). Politika, predsodki in mit v

preučevanju stereotipov. V M. Nastran Ule (ur.), Predsodki in diskriminacije:

izbrane socialno-psihološke študije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično

središče.

IBM Knowledge centre. Ibm.com. Pridobljeno na

https://www.ibm.com/support/knowledgecenter/search/bonferroni.

Janša, J. (1992). Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992.

Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kajzer, R. (26.01.2015). Svoboda medijev: Tožilstvo hoče še četrti novinarski skalp.

Delo.si. Pridobljeno 17.02.2015 na http://m.delo.si/clanek/323130

Kazenski zakonik. (2015) Uradni list Republike Slovenije, (54/2015). Pridobljeno na

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2015-01-2227

Keber, J. (2011). Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

88

Konec prepovedi do dostopa udba.net. (28.04.2003). 24ur.com. Pridobljeno

10.03.2015 na http://24ur.com/bin/article.php?article_id=2023768

Kranjc, M. F. (2010). Legendarni slovenski obveščevalci. Maribor: Pro-Andy.

Lovšin, A. (2001). Skrita vojna spopad varnostno-obveščevalnih služb 1990-1991.

Ljubljana: Alpe avto d.o.o..

Lukšič, I. (1991). Andrei S. Markovitz in Mark Silverstein (ur.): The politics of scandal:

power and process in liberal democracies. Holmes&Meier, New York, London,

1990. Časopis za kritiko znanosti, 19(140/141), 212-216.

Nastran Ule, M. (1997). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in

publicistično središče.

Odlok o Svetu za nacionalno varnost. (2014). Uradni list Republike Slovenije,

(76/2014). Pridobljeno na http://www.uradni-

list.si/1/objava.jsp?urlurid=20143223

Pečjak, V. (1995). Politična psihologija. Ljubljana: samozaložba.

Petek, M. (2010). V sovinem gnezdu. Maribor: Založba Pivec.

Pillar, P.R. (01.11.2013). The two types of spy scandals. Consortiumnews.com.

Pridobljeno na https://consortiumnews.com/2013/11/01/the-two-types-of-

spy-scandals/

Podbregar, I. (2012). Obveščevalno-varnostna dejavnost: procesi, metode, nadzor.

Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.

Poslovnik Državnega zbora. (2007). Uradni list Republike Slovenije, (92/2007).

Pridobljeno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20074543

Poslovnik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. (2004) Uradni list

Republike Slovenije, (73/04). Pridobljeno na:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=POSL53

89

Poslovnik Vlade Republike Slovenije. (2014). Uradni list Republike Slovenije, (10/14).

Pridobljeno na http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=POSL32

Praprotnik, R. (21.03.2007). Dolgi politični prsti v bazah podatkov tajne službe. Pod

plaščem tajnosti in z vprašljivo pravno podlago je vladna skupina vstopila v

prostore Sove in pridobila podatke iz najbolj tajnih registrov. Dnevnik, str. 1,

2.

Praprotnik, R. (04.04.2007a). Ekskluzivno: Razkrit tajni objekt Sove v Ljubljani.

Dnevnik.si. Pridobljeno 06.03.2015 na

http://www.dnevnik.si/slovenija/238203

Praprotnik, R. (30.05.2007b). Denar nemških obveščevalcev v Sovinem črnem fondu.

Dnevnik.si. Pridobljeno 05.03.2015 na

http://www.dnevnik.si/slovenija/248592

Pred 24 leti se je pričela afera JBTZ. (01.06.2012) Mladina.si. Pridobljeno 24.05.2016

na http://www.mladina.si/112721/pred-24-leti-se-je-pricela-afera-jbtz/

Pučnik, J. (1996). Iz arhivov slovenske politične policije. Ljubljana: Veda.

Purg, A. (1994). Poglavitne funkcije obveščevalnih služb in tendence v njihovem

razvoju. V A. Anžič (ur.), Zbornik strokovno-znanstvenih razprav (str. 177-

186). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.

Purg, A. (1995). Obveščevalne službe. Ljubljana: Enotnost.

Purg, A. (2002). Primerjalni obveščevalni sistemi. Ljubljana: Visoka policijsko-

varnostna šola.

Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Uradni list Republike

Slovenije, (27/2010). Pridobljeno na: https://www.uradni-

list.si/1/content?id=97018

90

Rimington, S. (2002). Open secret. The Autobiography of the Former Director-

General of MI5. London: Arrow Books.

Rop obtožen na plačilo 10.000 evrov. (15.01.2015). Delo.si. Pridobljeno 10.03.2015

na http://www.delo.si/arhiv/rop-obsojen-na-placilo-10-000-evrov.html

Ropac, I. (10.05.2013). Nekdanji prvi mož Sove opran očitkov. Delo.si. Pridobljeno

10.03.2015 na http://www.delo.si/novice/kronika/nekdanji-prvi-moz-sove-

iztok-podbregar-opran-ocitkov.html

Sherman, V. (03.12.2013). How Accurate Are Bourne and Bond? Ask an Ex-CIA Officer.

Huffingtonpost.com. Pridobljeno 27.07.2015 na

http://www.huffingtonpost.com/vaughn-sherman/espionage-

films_b_2451700.html

Slovar slovenskega knjižnega jezika.(1994) Ljubljana: DZS.

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija. (2015). Nadzor nad delom SOVE.

Pridobljeno na http://www.sova.gov.si/si/povezane_vsebine/nadzor/

Splichal, S. (2005). Javno mnenje: teoretski razvoj in spori v 20. Stoletju. Ljubljana:

Fakulteta za družbene vede.

SunZi (2015). Umetnost vojne: kitajska knjiga življenja z uvodom in razlago

prevajalca Johna Minforda. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Šaponja, V. (1999). Taktika dela obveščevalnih služb. Ljubljana: Visoka policijsko-

varnostna šola.

Šifrer, J. in Bren, M. (2011). SPSS – Multivariatne metode v varstvoslovju. Ljubljana:

Fakulteta za varnostne vede.

Šturm, L. (1991). Fenomen tajne zakonodaje v nekdanji SFRJ. Ministrstvo za

pravosodje. Pridobljeno na:

http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mp.gov.si/PDF/pop

rava_krivic/6_Fenomen_tajne_zakonodaje_v_nekdanji_SFRJ.pdf

91

Thompson, J. B. (2000). Political scandal: power and visibility in the media age.

Cambridge: Polity Press.

Tönnies, F. (1998). Kritika javnega mnenja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Tožilstvo nadaljuje pregon novinarjev. Na muhi tudi Erik Valenčič. (25.01.2015).

Rtvslo.si. Pridobljeno 17.02.2015 na http://www.rtvslo.si/slovenija/tozilstvo-

nadaljuje-pregon-novinarjev-na-muhi-tudi-erik-valencic/356571

Trampuš, J. (11.05.2007). Obveščevalne igre: Zgodovina nas uči, da je afera Sova

samo nadaljevanje številnih podobnih obveščevalnih afer, ki so se v Sloveniji

že zgodile in so izvirale iz enega gnezda. Mladina.si. Pridobljeno 17.02.2015

na http://www.mladina.si/95349/obvescevalne-igre/

Ule, M. (2008). Za vedno mladi?: socialna psihologija odraščanja. Ljubljana:

Fakulteta za družbene vede.

Ule, M. (2009). Socialna psihologija: analitični pristop k življenju v družbi.

Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.

Uredba o obveščevalno varnostni službi Ministrstva za obrambo. (1999). Uradni list

Republike Slovenije, (63/99). Pridobljeno na:

http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED699

Valenčič svojih virov ne bo izdal, ostre obsodbe pregona novinarjev. Janša: Valenčič

je potencialni terorist. (28.01.2015). Rtvslo.si. Pridobljeno 17.02.2015 na

http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/valencic-svojih-virov-ne-bo-izdal-ostre-

obsodbe-pregona-novinarjev/356954

Vlada Republike Slovenije. (2007) Vmesno poročilo o izročanju arhivskega gradiva

nekdanje Službe državne varnosti Arhivu Republike Slovenije. Pridobljeno

05.03.2015 na

http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/projekti_do_2009/SOV

A/Prvo_vmesno_porocilo.pdf

92

Vlada Republike Slovenije. (30.09.2008). Zaključno poročilo delovne skupine za

oceno dela Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Pridobljeno

20.02.2015 na

http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2011/sova/zakljucno_

porocilo.pdf

Vodušek Starič, J. (2010). Brionski plenum leta 1966 – ocene in njegov vpliv. V Z.

Čepić (ur.), Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 (str. 67-88).

Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino.

Zakon o kazenskem postopku. (2012). Uradni list Republike Slovenije, (32/2012).

Pridobljeno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=108445

Zakon o obrambi. (2004). Uradni list Republike Slovenije, (103/2004). Pridobljeno

na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004103&stevilka=4405

Zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. (2007). Uradni

list Republike Slovenije, (93/07). Pridobljeno na:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3455

Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. (2006). Uradni list Republike

Slovenije, (81/06). Pridobljeno na:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1884

Zakon o Vladi Republike Slovenije. (2005). Uradni list Republike Slovenije, (24/05).

Pridobljeno na http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO242

Zavadlav, Z. (2010). Pozna spoved. Iz dnevnika slovenskega oznovca. Celovec:

Mohorjeva.

Zavrnilna sodba za Iztoka Podbregarja, ki je bil obtožen zlorabe uradnega položaja

ali uradnih evidenc. (27.10.2014). Večer.com. Pridobljeno 10.03.2015 na

http://www.vecer.com/clanek2014102706069106

Ziegler, M. (30.09.2012). Why The Best Spies in Mossad And The CIA Are Women.

Forbes.com. Pridobjeno 05.06.2015 na

93

http://www.forbes.com/sites/crossingborders/2012/09/30/why-the-best-

spies-in-mossad-and-the-cia-are-women/

Žist, D. (15.04.2015). Tožilstvo umaknilo obtožnico zoper Anuško Delič, zavrnilna

sodba že pravnomočna. Večer.com. Pridobljeno 22.04.2015 na

http://www.vecer.com/clanek/201504156110040

94

12 Priloge

Priloga 1: Vprašalnik

PREDSODKI IN STEREOTIPI O OBVEŠČEVALNIH SLUŽBAH

Spoštovani,

Sem Gaja Kovač, študentka magistrskega študija Fakultete za varnostne vede. V

okviru predmeta Metodologija raziskovanja in multivariatne statistične metode

izvajam raziskavo glede predsodkov in stereotipov o obveščevalnih službah.

Ugotovitve raziskave bodo podlaga za magistrsko delo z naslovom Stališča, predsodki

in stereotipi o obveščevalnih službah, zato Vas prosim, da si vzamete 10 minut časa

in rešite spodnjo anketo. Vaše sodelovanje je popolnoma anonimno in prostovoljno.

Pridobljeni podatki bodo uporabljeni izključno za namene raziskave in bodo dostopni

v raziskovalni nalogi in magistrskem delu. Za sodelovanje se Vam lepo zahvaljujem.

1. SKLOP: Poznavanje obveščevalne dejavnosti

1. Ali veste, kaj je obveščevalna dejavnost?

a) DA b) NE

2. Ali veste, kakšne so naloge obveščevalne dejavnosti? (Obkrožite, možnih je več odgovorov) a) Zbiranje in analiziranje podatkov

b) Tajno delovanje c) Protiobveščevalna dejavnost

d) Na prejšnje vprašanje sem odgovoril/a z NE

3. Ali veste, kaj pomeni kratica SOVA? Napišite.

__________________________________________________________

4. Napišite tri besede, ki Vam pridejo na misel o besedni zvezi obveščevalna

služba (asociacija): a)______________________

b)______________________

c)______________________

95

2. SKLOP: Izvor predsodkov in stereotipov o obveščevalnih službah.

Obkrožite v kolikšni meri se strinjate s spodnjimi trditvami, pri čemer velja:

1 - Sploh se ne strinjam 2 – Ne strinjam se 3 – Deloma se strinjam/deloma se ne strinjam 4 – Strinjam se

5 – Popolnoma se strinjam

5. Poročanje medijev o obveščevalni dejavnosti bistveno vpliva na mnenja o

obveščevalni dejavnosti in SOVI.

1 2 3 4 5

6. Poročanje medijev o SOVI je objektivno in nepristransko.

1 2 3 4 5

7. Obveščevalne afere bistveno vplivajo na oblikovanje mnenj o SOVI.

1 2 3 4 5

8. Obveščevalne afere so medijski in politični konstrukt.

1 2 3 4 5

9. Zloraba obveščevalnih služb v preteklosti vpliva na mnenja o obveščevalnih

službah. 1 2 3 4 5

10. SOVA je organizacija, ki pripomore ohranjati vladi oblast. 1 2 3 4 5

11. Prebivalci Slovenije smo pod stalnim nadzorom SOVE. 1 2 3 4 5

12. Agenti SOVE lahko državljana Slovenije pridržijo, zaslišijo, itd. 1 2 3 4 5

13. Agenti SOVE morajo imeti na razpolago neomejena finančna sredstva in orožje za uspešno opravljanje nalog. 1 2 3 4 5

96

3. SKLOP: Ženske in obveščevalne službe.

Obkrožite v kolikšni meri se strinjate s spodnjimi trditvami, pri čemer velja:

1 - Sploh se ne strinjam 2 – Ne strinjam se 3 – Deloma se strinjam/deloma se ne strinjam 4 – Strinjam se

5 – Popolnoma se strinjam

14. Ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, saj je delo prenaporno in prenevarno. 1 2 3 4 5

15. Ženske so preveč čustvene in nežne za delo v obveščevalnih službah. 1 2 3 4 5

16. Tajnost je bistvena značilnost obveščevalne dejavnosti, zaradi tega ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, saj so preveč zgovorne in radovedne. 1 2 3 4 5

17. Ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, ker morajo skrbeti za družino, otroke in dom. 1 2 3 4 5

18. Ženske z delom v obveščevalni službi lahko ogrozijo družino. 1 2 3 4 5

19. Ženske so v obveščevalni službi lahko zaposlene le kot tajnice, analitičarke, dokumentalistke, itd. 1 2 3 4 5

20. Ženske niso primerne za delo v operativi in ne morejo voditi moških sodelavcev, ker se vanje lahko zaljubijo. 1 2 3 4 5

21. Ženske so primerne le za operacije v katerih morajo uporabiti ženske čare. 1 2 3 4 5

22. Ženske niso primerne za delo na področju protiterorizma, organiziranega kriminala in islamističnega fundamentalizma. 1 2 3 4 5

97

4. SKLOP: Demografska vprašanja.

23. Spol (obkroži): M Ž

24. Starost (obkroži): a) do 25 let

b) od 26 do 40 let

c) Od 41 do 60 let

d) od 61 let naprej

25. Izobrazba (obkroži): a) osnovna šola

b) srednja šola

c) visoka, višja ali univerzitetna

Odgovorili ste na vsa vprašanja v tej anketi. V primeru, da želite dobiti obdelane

podatke mi zahtevo posredujte na elektronski naslov: gaja.kovac@hotmail.com.

Hvala za sodelovanje.

98

Priloga 2: Koeficienti korelacije med posamezno postavko ter

vsemi postavkami za drugi sklop vprašalnika

Scale Mean if Item

Deleted

Scale Variance if

Item Deleted Korelacija s celoto

Squared Multiple

Correlation

Cronbach alfa v

primeru izločitve

spremenljivke

1 Poročanje medijev o obveščevalni

dejavnosti bistveno vpliva na

mnenja o obveščevalni dejavnosti in

SOVI.

19,55 8,831 ,206 ,229 ,456

2 Obveščevalne afere bistveno

vplivajo na oblikovanje mnenj o

SOVI.

19,32 8,428 ,281 ,316 ,423

3 Obveščevalne afere so medijski in

politični konstrukt. 19,79 9,016 ,178 ,043 ,467

4 Zloraba obveščevalnih služb v

preteklosti vpliva na mnenja o

obveščevalnih službah.

19,26 8,856 ,235 ,147 ,444

5 SOVA je organizacija, ki pripomore

ohranjati vladi oblast. 20,11 7,877 ,342 ,205 ,390

6 Prebivalci Slovenije smo pod

stalnim nadzorom SOVE. 20,21 8,654 ,207 ,222 ,456

7 Agenti SOVE lahko državljana

Slovenije pridržijo, zaslišijo, itd. 20,35 8,465 ,172 ,098 ,478

99

Priloga 3 : Koeficienti korelacije med posamezno postavko ter

vsemi postavkami za tretji sklop vprašalnika

Scale Mean if Item

Deleted

Scale Variance if

Item Deleted Korelacija s celoto

Squared Multiple

Correlation

Cronbach alfa v

primeru izločitve

spremenljivke

1 Ženske niso primerne za delo v

obveščevalnih službah, saj je delo

prenaporno in prenevarno.

15,00 34,033 ,751 ,663 ,897

2 Ženske so preveč čustvene in

nežne za delo v obveščevalnih

službah.

14,93 35,011 ,739 ,665 ,899

3 Tajnost je bistvena značilnost

obveščevalne dejavnosti, zaradi tega

ženske niso primerne za delo v

obveščevalnih službah, saj so preveč

zgovorne in radovedne.

14,96 34,576 ,781 ,657 ,896

4 Ženske niso primerne za delo v

obveščevalnih službah, ker morajo

skrbeti za družino, otroke in dom.

14,85 33,831 ,755 ,608 ,897

5 Ženske z delom v obveščevalni

službi lahko ogrozijo družino. 14,35 35,101 ,525 ,342 ,917

6 Ženske so v obveščevalni službi

lahko zaposlene le kot tajnice,

analitičarke, dokumentalistke, itd.

15,02 34,242 ,726 ,566 ,899

7 Ženske niso primerne za delo v

operativi in ne morejo voditi moških

sodelavcev, ker se vanje lahko

zaljubijo.

15,06 35,461 ,700 ,538 ,901

8 Ženske so primerne le za operacije

v katerih morajo uporabiti ženske

čare.

15,03 35,448 ,668 ,514 ,903

9 Ženske niso primerne za delo na

področju terorizma, organiziranega

kriminala in islamističnega

fundamentalizma.

14,90 35,078 ,662 ,467 ,904

100

Priloga 4: Prikaz korelacijske matrike (R-matrika)

Poročanje

medijev o

obveščevalni

dejavnosti

bistveno vpliva

na mnenja o

obveščevalni

dejavnosti in

SOVI.

Obveščevalne

afere bistveno

vplivajo na

oblikovanje

mnenj o SOVI.

Zloraba

obveščevalnih

služb v

preteklosti vpliva

na mnenja o

obveščevalnih

službah.

SOVA je

organizacija, ki

pripomore

ohranjati vladi

oblast.

Prebivalci

Slovenije smo

pod stalnim

nadzorom SOVE.

Agenti SOVE

lahko državljana

Slovenije

pridržijo,

zaslišijo, itd.

Korelacija Poročanje medijev o

obveščevalni dejavnosti

bistveno vpliva na mnenja o

obveščevalni dejavnosti in

SOVI.

1,000 ,474 ,235 ,031 -,065 ,003

Obveščevalne afere bistveno

vplivajo na oblikovanje mnenj

o SOVI.

,474 1,000 ,367 ,141 -,088 -,044

Zloraba obveščevalnih služb v

preteklosti vpliva na mnenja

o obveščevalnih službah.

,235 ,367 1,000 ,102 -,025 -,010

SOVA je organizacija, ki

pripomore ohranjati vladi

oblast.

,031 ,141 ,102 1,000 ,394 ,179

Prebivalci Slovenije smo pod

stalnim nadzorom SOVE. -,065 -,088 -,025 ,394 1,000 ,292

Agenti SOVE lahko državljana

Slovenije pridržijo, zaslišijo,

itd.

,003 -,044 -,010 ,179 ,292 1,000

Sig. (1-tailed) Poročanje medijev o

obveščevalni dejavnosti

bistveno vpliva na mnenja o

obveščevalni dejavnosti in

SOVI.

,000 ,000 ,257 ,090 ,479

Obveščevalne afere bistveno

vplivajo na oblikovanje mnenj

o SOVI.

,000 ,000 ,002 ,034 ,179

Zloraba obveščevalnih služb v

preteklosti vpliva na mnenja

o obveščevalnih službah.

,000 ,000 ,017 ,305 ,415

SOVA je organizacija, ki

pripomore ohranjati vladi

oblast.

,257 ,002 ,017 ,000 ,000

Prebivalci Slovenije smo pod

stalnim nadzorom SOVE. ,090 ,034 ,305 ,000 ,000

Agenti SOVE lahko državljana

Slovenije pridržijo, zaslišijo,

itd.

,479 ,179 ,415 ,000 ,000

a. Determinant = ,487

101

Priloga 5: Prikaz korelacijske matrike (R-matrika)

Ženske niso primerne za

delo v obveščeval

nih službah, saj

je delo prenaporno

in prenevarno

.

Ženske so preveč

čustvene in nežne za delo

v obveščevalnih službah.

Tajnost je

bistvena značilnos

t obveščev

alne dejavnosti, zaradi

tega ženske

niso primerne za delo v obveščev

alnih službah, saj so preveč

zgovorne in

radovedne.

Ženske niso primerne za delo v

obveščevalnih

službah, ker morajo skrbeti za družino, otroke in

dom.

Ženske z delom v obveščev

alni službi lahko

ogrozijo družino.

Ženske so v obveščevaln

i službi lahko

zaposlene le kot tajnice, analitičarke, dokumentalistke, itd.

Ženske niso

primerne za delo v operativi

in ne morejo voditi moških

sodelavcev, ker se vanje lahko

zaljubijo.

: Ženske so primerne le za

operacije v katerih morajo

uporabiti ženske čare.

Ženske niso primerne za delo na področju terorizma, organiziranega kriminala in islamističnega fundamentalizma.

Correlation 1 Ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, saj je delo prenaporno in prenevarno.

1,000 ,759 ,692 ,615 ,381 ,612 ,563 ,490 ,544

2 Ženske so preveč čustvene in nežne za delo v obveščevalnih službah.

,759 1,000 ,729 ,578 ,367 ,559 ,536 ,533 ,518

3 Tajnost je bistvena značilnost obveščevalne dejavnosti, zaradi tega ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, saj so preveč zgovorne in radovedne.

,692 ,729 1,000 ,618 ,407 ,642 ,584 ,573 ,569

4 Ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, ker morajo skrbeti za družino, otroke in dom.

,615 ,578 ,618 1,000 ,562 ,668 ,558 ,484 ,538

5 Ženske z delom v obveščevalni službi lahko ogrozijo družino.

,381 ,367 ,407 ,562 1,000 ,466 ,397 ,386 ,359

6 Ženske so v obveščevalni službi lahko zaposlene le kot tajnice, analitičarke, dokumentalistke, itd.

,612 ,559 ,642 ,668 ,466 1,000 ,510 ,529 ,494

7 Ženske niso primerne za delo v operativi in ne morejo voditi moških sodelavcev, ker se vanje lahko zaljubijo.

,563 ,536 ,584 ,558 ,397 ,510 1,000 ,635 ,575

8 Ženske so primerne le za operacije v katerih morajo uporabiti ženske čare.

,490 ,533 ,573 ,484 ,386 ,529 ,635 1,000 ,555

9 Ženske niso primerne za delo na področju terorizma, organiziranega kriminala in islamističnega fundamentalizma.

,544 ,518 ,569 ,538 ,359 ,494 ,575 ,555 1,000

Sig. (1-tailed) 1 Ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, saj je delo prenaporno in prenevarno.

,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000

2 Ženske so preveč čustvene in nežne za delo v obveščevalnih službah.

,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000

3 Tajnost je bistvena značilnost obveščevalne dejavnosti, zaradi tega ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, saj so preveč zgovorne in radovedne.

,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000

4 Ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, ker morajo skrbeti za družino, otroke in dom.

,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000

5 Ženske z delom v obveščevalni službi lahko ogrozijo družino.

,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000

6 Ženske so v obveščevalni službi lahko zaposlene le kot tajnice, analitičarke, dokumentalistke, itd.

,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000

7 Ženske niso primerne za delo v operativi in ne morejo voditi moških sodelavcev, ker se vanje lahko zaljubijo.

,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000

102

8 Ženske so primerne le za operacije v katerih morajo uporabiti ženske čare.

,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000

9 Ženske niso primerne za delo na področju terorizma, organiziranega kriminala in islamističnega fundamentalizma.

,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000

a. Determinant = ,005

103

Priloga 6: Korelacije

Obveščevalne

afere

Ali veste, kaj je

obveščevalna

dejavnost? kraticaSOVA Spol:

V katero

starostno

skupino

spadate?

Kakšna je vaša

najvišja

dosežena

formalna

izobrazba?

Poznavanje

nalog

obveščevalne

dejavnosti

Pearsonova

korelacija

Obveščevalne afere 1,000 -,084 ,074 -,128 ,084 ,212 ,175

Ali veste, kaj je

obveščevalna dejavnost? -,084 1,000 -,220 ,131 -,141 -,069 -,225

kraticaSOVA ,074 -,220 1,000 -,034 ,163 ,136 ,122

Spol: -,128 ,131 -,034 1,000 -,036 ,018 -,181

V katero starostno skupino

spadate? ,084 -,141 ,163 -,036 1,000 ,037 ,208

Kakšna je vaša najvišja

dosežena formalna

izobrazba?

,212 -,069 ,136 ,018 ,037 1,000 ,163

Poznavanje nalog

obveščevalne dejavnosti ,175 -,225 ,122 -,181 ,208 ,163 1,000

Sig. (1-tailed) Obveščevalne afere . ,041 ,063 ,004 ,040 ,000 ,000

Ali veste, kaj je

obveščevalna dejavnost? ,041 . ,000 ,003 ,002 ,076 ,000

kraticaSOVA ,063 ,000 . ,244 ,000 ,002 ,006

Spol: ,004 ,003 ,244 . ,228 ,354 ,000

V katero starostno skupino

spadate? ,040 ,002 ,000 ,228 . ,225 ,000

Kakšna je vaša najvišja

dosežena formalna

izobrazba?

,000 ,076 ,002 ,354 ,225 . ,000

Poznavanje nalog

obveščevalne dejavnosti ,000 ,000 ,006 ,000 ,000 ,000 .

N Obveščevalne afere 429 429 429 429 429 429 429

Ali veste, kaj je

obveščevalna dejavnost? 429 429 429 429 429 429 429

kraticaSOVA 429 429 429 429 429 429 429

Spol: 429 429 429 429 429 429 429

V katero starostno skupino

spadate? 429 429 429 429 429 429 429

Kakšna je vaša najvišja

dosežena formalna

izobrazba?

429 429 429 429 429 429 429

Poznavanje nalog

obveščevalne dejavnosti 429 429 429 429 429 429 429

104

Priloga 7: Korelacije

Metode dela

iz preteklosti

Ali veste, kaj

je

obveščevalna

dejavnost? kraticaSOVA Spol:

V katero

starostno

skupino

spadate?

Kakšna je

vaša najvišja

dosežena

formalna

izobrazba?

Poznavanje

nalog

obveščevalne

dejavnosti

Pearsonova

korelacija

Metode dela iz

preteklosti 1,000 ,034 -,001 ,002 ,044 -,050 -,078

Ali veste, kaj je

obveščevalna dejavnost? ,034 1,000 -,220 ,131 -,141 -,069 -,225

kraticaSOVA -,001 -,220 1,000 -,034 ,163 ,136 ,122

Spol: ,002 ,131 -,034 1,000 -,036 ,018 -,181

V katero starostno

skupino spadate? ,044 -,141 ,163 -,036 1,000 ,037 ,208

Kakšna je vaša najvišja

dosežena formalna

izobrazba?

-,050 -,069 ,136 ,018 ,037 1,000 ,163

Poznavanje nalog

obveščevalne dejavnosti -,078 -,225 ,122 -,181 ,208 ,163 1,000

Sig. (1-tailed) Metode dela iz

preteklosti . ,241 ,491 ,485 ,183 ,150 ,054

Ali veste, kaj je

obveščevalna dejavnost? ,241 . ,000 ,003 ,002 ,076 ,000

kraticaSOVA ,491 ,000 . ,244 ,000 ,002 ,006

Spol: ,485 ,003 ,244 . ,228 ,354 ,000

V katero starostno

skupino spadate? ,183 ,002 ,000 ,228 . ,225 ,000

Kakšna je vaša najvišja

dosežena formalna

izobrazba?

,150 ,076 ,002 ,354 ,225 . ,000

Poznavanje nalog

obveščevalne dejavnosti ,054 ,000 ,006 ,000 ,000 ,000 .

N Metode dela iz

preteklosti 429 429 429 429 429 429 429

Ali veste, kaj je

obveščevalna dejavnost? 429 429 429 429 429 429 429

kraticaSOVA 429 429 429 429 429 429 429

Spol: 429 429 429 429 429 429 429

V katero starostno

skupino spadate? 429 429 429 429 429 429 429

Kakšna je vaša najvišja

dosežena formalna

izobrazba?

429 429 429 429 429 429 429

Poznavanje nalog

obveščevalne dejavnosti 429 429 429 429 429 429 429

105

Priloga 8: Korelacije

Predsodki o

ženskah

Ali veste, kaj

je

obveščevalna

dejavnost? KraticaSOVA Spol:

V katero

starostno

skupino

spadate?

Kakšna je

vaša najvišja

dosežena

formalna

izobrazba?

Poznavanje

nalog

obveščevalne

dejavnosti

Pearsonova

korelacija

Predsodki o ženskah 1,000 ,024 -,054 -,143 ,222 -,236 -,111

Ali veste, kaj je

obveščevalna dejavnost? ,024 1,000 -,220 ,133 -,143 -,069 -,227

KraticaSOVA -,054 -,220 1,000 -,033 ,162 ,137 ,121

Spol: -,143 ,133 -,033 1,000 -,030 ,018 -,179

V katero starostno

skupino spadate? ,222 -,143 ,162 -,030 1,000 ,038 ,204

Kakšna je vaša najvišja

dosežena formalna

izobrazba?

-,236 -,069 ,137 ,018 ,038 1,000 ,163

Poznavanje nalog

obveščevalne dejavnosti -,111 -,227 ,121 -,179 ,204 ,163 1,000

Sig. (1-tailed) Predsodki o ženskah . ,313 ,134 ,001 ,000 ,000 ,011

Ali veste, kaj je

obveščevalna dejavnost? ,313 . ,000 ,003 ,001 ,077 ,000

KraticaSOVA ,134 ,000 . ,250 ,000 ,002 ,006

Spol: ,001 ,003 ,250 . ,271 ,359 ,000

V katero starostno

skupino spadate? ,000 ,001 ,000 ,271 . ,219 ,000

Kakšna je vaša najvišja

dosežena formalna

izobrazba?

,000 ,077 ,002 ,359 ,219 . ,000

Poznavanje nalog

obveščevalne dejavnosti ,011 ,000 ,006 ,000 ,000 ,000 .

N Predsodki o ženskah 427 427 427 427 427 427 427

Ali veste, kaj je

obveščevalna dejavnost? 427 427 427 427 427 427 427

KraticaSOVA 427 427 427 427 427 427 427

Spol: 427 427 427 427 427 427 427

V katero starostno

skupino spadate? 427 427 427 427 427 427 427

Kakšna je vaša najvišja

dosežena formalna

izobrazba?

427 427 427 427 427 427 427

Poznavanje nalog

obveščevalne dejavnosti 427 427 427 427 427 427 427