Četrtek, 12. septembra 2013, št. 176 www.finance.si

Igre na srečoo

gl

as

na

PR

Ilo

ga

Casino Astraea - Igralni salon, Lipica 23a, 6210 Sežana • Astraea d.o.o.,

Ulica borcev 1b, 2000 Maribor

Varianti svetlobnega napisa na rdečem ozadju:

Celostna grafična podoba za Casino Astraea. Petindvajset d.o.o., Oktober 2005.

Casino Astraea - Igralni salon, Lipica 23a, 6210 Sežana • Astraea d.o.o., Ulica borcev 1b, 2000 Maribor

Lani loterije dobro, igralnice slaboSlovenski prireditelji iger na srečo so lani po podatkih Davčnega urada Re-publike Slovenije ustvarili skoraj 340 milijonov evrov bruto prihodkov od iger, kar je za slabih šest odstotkov manj kot leto pred tem.

Prirediteljem posebnih iger na srečo so lani prihodki upadli za dobrih deset odstotkov, skupaj so jih imeli za dobrih 260 milijonov evrov. Igralnice so na 271 mizah in skoraj šti-ri tisoč igralnih avtomatih lani ustvarile 145 milijonov evrov prihodkov, igralni saloni pa na 4.900 igralnih avtomatih za okoli 30 milijonov evrov manj. To so prihodki, v ka-tere niso vključene napitnine in vstopnine.

Klasične igre na srečo prinašajo okoli tre-tjino skupnega bruto prihodka od iger, in si-cer slabih 80 milijonov evrov. Slabo tretjino pridela Športna loterija, dve tretjini pa Lote-rija Slovenije, ki je lani dosegla skoraj 56 mi-lijonov evrov bruto prihodkov od iger, kar je za dobrih 11 odstotkov več kot leta 2011. Do-dajmo še, da je Športna loterija imela 16,7-od-sotno rast.

Krivi so ItalijaniHit je lani imel skoraj 130 milijonov evrov prihodkov in pridelal 1,6 milijona evrov iz-gube iz poslovanja (EBIDT) ter 37 milijonov evrov čiste izgube. Ta je nastala zaradi sla-bitve sredstev, oblikovanih rezervacij in od-loženih davkov. V Hitu za slabe rezultate kri-vijo predvsem spremembe v Italiji, sprosti-tev spletnih igralnic in nekonkurenčne po-goje poslovanja. Letos je precej bolje, saj so v osmih mesecih iz poslovanja dosegli 1,2 mili-jona evrov dobička, poslovni izid pred davki pa je negativen, in sicer za pol milijona evrov.

Slabo tudi igralniški saloniV Profesionalnem združenju igralnih salo-nov (Prozis) pravijo, da je promet v igralnih

salonih začel najprej upadati po uveljavitvi kadilskega zakona, takoj za tem pa jih je uda-rila še splošna gospodarska kriza. Tako kot v drugih panogah se to pozna tudi v igralni-štvu. Poraba na gosta se je zmanjšala, ope-rativni stroški in dajatve pa so ostali enaki, zato se večina prirediteljev bojuje s težkim finančnim položajem, temu primerni pa so tudi rezultati. Poleg tega so v igralništvu na-ložbe zelo drage, kar dodatno obremenjuje prireditelje. Lanski rezultati so izraz finanč-nih razmer na trgu, tako da so imeli od šest -do desetodstotni upad prodaje. Podobno se nadaljuje tudi v letos.

Kljub upadu so zadovoljniDružba Astraea je lani v primerjavi z letom 2011 doživela 5,3-odstotni upad prihodkov oziroma so prihodki za 1,5 odstotka zaosta-li za načrti. »Če upoštevamo, da se je v letu 2012 splošna gospodarska kriza še zaostri-la, prav tako pa se je zaostrila konkurenca, predvsem v Italiji z igralnimi saloni VLT, ocenjujemo poslovno leto kot uspešno,« pravi direktor družbe Jože Kojc. Kot doda-ja, so zadovoljive tudi primerjave z drugi-mi igralnimi saloni, saj so imeli najmanjši upad prihodkov.

V prvem polletju tega leta so ustvarili tri milijone evrov prihodkov in 500 tisoč evrov dobička. Razmerje med EBITDA in zadolženostjo je 1.

Prihodki obeh loterij rastejo, rezultati prirediteljev posebnih iger na srečo pa so vsako leto slabši

Vir: Durs

v mio EUR

145

165

185

205

20122011201020092008

Igralnice*

Igralnicam bruto prihodki od iger upadajo, loterijam pa rastejo

145,4

Op.: *brez napitnin in vstopninVir: Durs

v mio EUR

110

120

130

140

20122011201020092008

Igralni saloni*

145,4

Op.: *brez napitnin in vstopnin

Vir: Durs

v mio EUR

43

47

51

55

59

20122011201020092008

Loterija Slovenije

56,0

Vir: Durs

v mio EUR

19

20

21

22

23

20122011201020092008

Športna loterija

23,1

Tudi letos se prihodki slovenskim igralničarjem zmanjšujejo. Kot razlog navajajo boljšo ponudbo v sosednjih državah, upad kupne moči in zelo slabe poslovne razmere.

Četrtek, 12. septembra 2013, št. 176 www.finance.si

KONGO VAS OBDARUJE ZA VAŠ ROJSTNI DAN

HOTEL / CASINO / RESTAURANT / MUSION THEATRE

Vse najboljše!

Ob vstopu v igralni salon vam na dan vašega rojstnega dne podarimo igralni listič v vrednosti 20 €

KONGO Hotel & Casino, Ljubljanska cesta 56, Grosuplje, t: 080 13 19, e: casino@kongo.si

10 EUROb nakupu igralnih lističev v vrednosti 20 EUR, vam s tem kuponom podarimo

dodatnih 10 EUR.

Vsak obiskovalec lahko izkoristi en kupon.

Kup

on v

elja

do

30.9

. 201

3.

Ob vstopu v igralni salon

rojstnega dne podarimo 20 €

Vse najboljše!

Perla, prvo celovito igral-niško-zabaviščno središče v Evropi, v katerem se igre na srečo prepletajo z dru-gimi možnostmi preživlja-nja prostega časa, te dni praznuje 20-letnico.

V Perli se že dve desetletji na enem mestu prepleta širok spekter turističnih programov in dejavnosti, in to 24 ur na dan vse dni v letu. Gostom so na vo-ljo udobne namestitve v 225 so-bah in 24 apartmajih, v igralni-ci pa lahko igrajo za 57 igralni-mi mizami ali ob 1.138 igralnih avtomatih, tudi v posebnem delu igralnice na prostem – Open Air Casino, kjer lahko go-stje tudi kadijo.

Poker v Novo Gorico vabi igralce z vsega svetaSodobni salon za poker s kar 30 igralnimi mizami v No-vo Gorico privablja številne igralce pokra z vsega sveta, ki se navdušujejo tudi nad bogato enogastronomsko po-nudbo v kar štirih restavra-cijah. Pester in barvit je ko-ledar zabavnih programov,

koncertov, plesnih nasto-pov, animacij in drugih pri-reditev.

Ob nastanku je orala ledinoV tem času jih je obiskalo 14,5 milijona gostov, na odru je na-stopilo več kot deset tisoč glas-benikov, glasbenih in plesnih skupin, kabaretistov, anima-torjev, pa tudi drsalcev na le-du in celo živali.

Perla je pred 20 leti posta-vila temelje novemu modelu evropskega zabaviščnega tu-rizma. Danes je v poslovni jav-nosti znana kot atraktivna kon-gresna destinacija, primer-na tako za organizacijo konfe-renčnih kot manjših poslovnih dogodkov po meri in na ključ, ki jih spremljajo trenutki spro-stitve v centru dobrega počut-ja Spa Perla.

Ire

na

He

ra

k

" Perla je v poslovni javnosti znana kot atraktivna kongresna destinacija, primerna tako za organizacijo konferenčnih kot manjših poslovnih dogodkov.

Dvajset let Perle

Ministrstvo za finance bo v teh dneh v javno obravnavo poslalo predlog nove igralniške zakonodaje. Medtem ko v javnost prihajajo nekatere v zakonu predlagane spremembe, ministrstvo o tem molči, prav tako pa podrobnosti ne pozna večina akterjev na trgu, saj jih k pripravi sprememb niso povabili.

21

Lani loterije dobro, igralnice slaboPrihodki obeh loterij rastejo, rezultati prirediteljev posebnih iger na srečo pa so vsako leto slabši

Uspešno poslovanje pripisujejo nalož-bam v objekte, tako da ponudbe in igralni-ške tehnologije kljub krizi niso zanemarili. Lani so vložili približno pol milijona, letos pa že okoli 270 tisoč evrov. Med krizo niso odpustili nobenega delavca.

Loterija Slovenije lani gor, letos verjetno dolLoterija Slovenije je imela 128,4 milijona evrov prihodkov, kar je 30 odstotkov več od načrtov in 23 odstotkov več kot leta 2011. Po-datki loterije in davčnega urada pa se precej razlikujejo. Razlog je metodologija. Davčni urad podaja informacije o vseh plačilih, od katerih odšteje izplačane dobitke. Loterija pa predstavlja vse prejemke vključno z iz-plačanim nagradnim skladom.

Rast je Loterija Slovenije po svojih bese-dah dosegla zaradi izjemne vrednosti skla-da za glavni dobitek pri igri Loto. Ta je ko-nec januarja lani po 31 zaporednih prenosih dosegel rekordno vrednost, skoraj pet mili-jonov evrov. S prodajo igre Loto so lani ime-

li 103,5 milijona evrov prodaje, kar je 20 od-stotkov več od načrtov.

Marca 2012 so z 22 prireditelji iz sed-mih evropskih držav začeli uspešno prire-jati prvo mednarodno klasično igro na sre-čo Eurojackpot. Igro, ki se širi v nove dr-žave, odlikuje bogat sklad za glavni dobi-tek Jackpot, ki je vreden najmanj 10 mili-jonov evrov.

V manj kot letu dni prirejanja so z igro Eurojackpot dosegli 12,4 milijona evrov prodaje oziroma 9,6 odstotka celotne pro-daje. Najmlajša igra je tako imela drugi naj-večji delež po prodaji med vsemi igrami, ta-koj za igro Loto.

Na Loteriji Slovenije opozarjajo na slabe gospodarske razmere. Po raziskavah se je fi-nančno stanje poslabšalo kar dvema tretji-nama njihovih rednih igralcev, zato vplaču-jejo manjše število kombinacij in listkov. Po-sledice so še posebej vidne letos, saj se pov-prečna vplačila na račun zmanjšujejo. Pro-daja v prvem polletju tako zaostaja za rezul-tati prejšnjih let.

Igralnice in saloni lani plačali skoraj 90 milijonov dajatev

"Lani so igralnice plačale za 89 milijonov evrov vseh dajatev. Od tega je proračun iz davka od iger prejel 46,8 milijona evrov, k temu pa je treba prišteti še 42,2 milijona evrov koncesijskih dajatev. Iz koncesij je državni proračun prejel 20,2 milijona, prav toliko tudi lokalne skupnos-ti. Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) in Fundacija za šport (FŠO) pa sta iz koncesij prejeli vsaka po 900 tisoč evrov.

TH

Ink

sTo

ck

www.finance.si Četrtek, 12. septembra 2013, št. 17620 oglasna priloga

Finance DIGITAL & WEEKENDod 18,50 EUR/mesec

*Velja le ob sklenitvi ali podaljšanju naročniškega razmerja na pakete: Finance PREMIUM, Finance PRINT, Finance DIGITAL & Finance WEEKEND ter Finance DIGITAL, ob vezavi za 12 mesecev.

080 15 80 I www.finance.si/narocam

Nikon Coolpix S30 vodotesen digitalni fotoaparat

namesto 49,90samo

9,90 EUR*

&

Igralci športnih stav so preudarniEurobasket Športni loteriji Slovenije ne bo povečal prihodkov, dolgoročno stavijo na internet, vendar so nadzorniki togiNajveč prihodkov Špor-tna loterija Slovenije prej-me, ko je na sporedu veli-ko dogodkov, ki so enako-merno razporejeni od jut-ra do noči. Na evropskem prvenstvu v košarki ne bo odigranih veliko tekem, sploh ne v drugem delu pr-venstva, zato ta dogodek na prihodek Športne lo-terije ne bo imel velikega vpliva.

Na Športni loteriji Slovenije ne pričakujejo, da bi zaradi po-membnosti evropskega prven-stva vplačniki spremenili svo-je navade in povečali tveganja. Igralci športnih stav so preu-darni in se ne ozirajo na raven tekmovanja, temveč na svoje poznavanje posameznih raz-merij. Največ prihodkov Špor-tna loterija ustvari od sredine oktobra do sredine decembra ter od konca januarja do kon-ca marca, ko so v teku prav vsa ligaška in pokalna tekmovanja na svetu.

Davek na srečke prinaša še večje obremenitveV Športni loteriji vpliva novega davka na srečke še niso analizi-rali, jasno je le, da obremenju-je tako igralce kot ponudnike. »Na eni strani so bolj obreme-njena razpoložljiva sredstva igralcev, na drugi pa to zmanj-šuje našo konkurenčnost,« pra-vijo. Pri pripravi zakona so na-vedli vrsto tehtnih argumen-tov in predlogov, vendar ni bi-lo pravega posluha zanje.

Gradivo je navajalo veljav-ne dajatve v drugih evropskih državah brez primerjave s slo-venskimi koncesijskimi dajat-vami, davkom od iger na sre-čo in davkom od dobitkov pri igrah na srečo. »Vse skupaj je bilo videti, kot da se v Sloveni-ji nič ne plačuje in da je že res skrajni čas, da se uvede davek tudi na igre na srečo,« trdijo.

Thin

ksT

ock

" Največ prihodkov Športna loterija Slovenije ustvari od sredine oktobra do sredine decembra ter od konca januarja do konca marca, ko so v teku prav vsa ligaška in pokalna tekmovanja na svetu.

Novosti gredo mimo nasKot primer navajajo spletni po-ker. Tisti, ki so ga hitro razvili in imeli precej registriranih igral-cev, niso mogli za igro niti zap-rositi. Drugi, ki bi lahko zapro-sili, pa tega sploh niso storili. Zato se po žicah precej denar-ja prelije prek slovenskih meja. »Odzvati se je treba takoj. Če te ni zraven, lahko pozabiš na pri-meren izkupiček,« so odločni v Športni loteriji.

Predpisi, ki opredeljujejo prirejanje klasičnih iger na sre-čo, niso slabi in puščajo neko-liko priprta vrata za novosti, ki jih omogočajo sodobne tehno-logije, a so regulatorji zelo togi pri izdajanju dovoljenj. »Z nekaj dobre volje in širšega tolmače-nja bi se dalo marsikaj storiti. Koncesionarji delujemo v prid

neprofitnih organizacij in ne-posredno za dobro družbe ter s tem tudi razbremenjujemo del proračuna, na katerega bi sicer padlo več bremena,« tr-dijo v Športni loteriji.

Nujni sta hitrost in enostavnostOd nove zakonodaje si obeta-jo precej stvari. Najprej zaščito slovenskih koncesionarjev, saj redno izpolnjujejo svoje obve-znosti. Zato tudi pričakujejo, da jim bo zakonodajalec pris-luhnil in zakonodajo prilago-dil tako, da bodo lahko izbolj-šali poslovanje.

Želijo preproste in hitre po-stopke. Če igra izpolnjuje te-meljne zapovedi iger na srečo – naključje in enake možnosti za vse udeležence –, potem ni raz-

loga, da bi postavljali dodatne zahteve in po nepotrebnem iz-gubljali čas.

Precej je zakoreninjenih in zastarelih iger, na drugi stra-ni pa novi mediji prinašajo no-ve možnosti in zamisli, ki jih je treba podpreti, sicer bodo priš-le iz tujine, se primerno nah-ranile in site zapustile sloven-sko okolje.

Veliko novosti na spletuŠportna loterija je v zadnjem času na trg dala veliko novih iger, predvsem na spletu. E-ig-re, ki njihove sestave prihod-kov doslej niso pomembno spremenile, temeljijo na razvo-ju uporabniških medijev in ra-čunalniške grafike. Pričakuje-jo, da bodo igre v prihodnosti le elektronske, saj tehnologija

omogoča boljšo uporabniško izkušnjo, interaktivnost, zvoč-no spremljavo, bolj zanimivo grafično izvedbo in nekaj var-nostnih rešitev, ki jih pri klasič-nih igrah ni mogoče zagotoviti.

Spletno igranje prinaša pov-sem nepredvidljive možnosti in nevarnosti. Predvsem ga, vsaj dolgoročno, ne moremo omeji-ti. Uspešne so bile močne drža-ve, ki so želele omejiti odliv de-narja, a so morale za te ukrepe nameniti kar precej sredstev. »Edini način, da bi od takšnih prirediteljev imela korist tu-di država, iz katere prihajajo igralci, je, da bi morali plačeva-ti enake prispevke kot siceršnji koncesionarji. Na to se požviž-gajo, saj zagovarjajo prost pre-tok storitev, čeprav so igre na srečo izvzete iz evropske di-rektive,« pravijo na Športni lo-teriji. Tako ti ponudniki deluje-jo iz davčno prijaznih okolij in niti ne pomislijo, da bi recimo v Sloveniji plačevali 30-odstotne dajatve in igralcem dodatno na-prtil dodatnih 10 odstotkov.

Kvote so primeljivePoslovnim okoljem so prire-jene tudi kvote. Če ima ponu-dnik precej bolj obremenjeno dejavnost, mu ne ostane dovolj manevrskega prostora, da bi se lahko vedno približal tistim z najboljšimi kvotami. V Špor-tni loteriji navajajo, da so njiho-ve kvote v primerjavi z 200 naj-večjimi svetovnimi stavnicami konkurenčne.

Kvote določajo na podlagi trenutnih razmerij med tek-meci, pri čemer se upošteva-jo trenutna forma, morebitne poškodbe, potreba po zmagi zaradi obstoja v ligi, morebi-tnega napredovanja na višjo raven tekmovanja, kvalifika-cije v mednarodna tekmova-nja in podobno. Kvote se lah-ko med samo veljavnostjo gle-de na »ponudbo oziroma pov-praševanje« tudi spreminjajo.

Športna loterija posluje rentabilno, ko delež izplačil ne preseže od 82 do 84 odstotkov vplačil. Na donosnost vpliva tudi obseg prodaje, vendar se z večjo prodajo prag donosnosti ne dviguje li nearno.

www.finance.si Četrtek, 12. septembra 2013, št. 176 igre na srečo 21

Ministrstvo za finance bo prav v teh dneh v javno obravnavo poslalo predlog nove igralniške zakono­daje. Medtem ko v javnost prihajajo nekatere v zako­nu predlagane spremem­be, ministrstvo o tem mol­či, prav tako pa podrobno­sti ne pozna večina akter­jev na trgu, saj jih k pripra­vi sprememb niso povabili.

Ministrstvo za finance, ki prip-ravlja spremembe, nam je spo-ročilo le to, da bo novi zakon skladen z resolucijo o normativ-ni dejavnosti, v državni zbor pa naj bi prišel oktobra. Dodali so še, da osnutek novega področ-nega zakona sledi usmeritvam Strategije razvoja iger na sre-čo v Sloveniji, ki jo je konec leta 2010 sprejela vlada. In to je vse.

Največ sprememb pri lastništvuSmo pa neuradno dobili infor-macije, da se bodo spremembe nanašale predvsem na poseb-ne igre na srečo, kamor sodi-jo igralnice in igralni saloni. Za klasične igre na srečo, ki jih pri-rejata obe slovenski loteriji (Lo-terija Slovenije in Športna lote-rija Slovenije), bo po naših infor-macijah vse po starem.

Največ sprememb se po na-ših virih obeta na področju la-stništva igralnic. Zdaj ima lah-ko podjetje skupaj s povezani-mi osebami v igralnicah največ 20-odstotni lastniški delež, fi-zična oseba pa lahko obvladuje največ 10 odstotkov. Prva omeji-tev naj bi bila odpravljena, ven-dar pa bo ostala omejitev, da morajo imeti država, lokalne skupnosti in državna podjetja več kot polovični delež.

Hit za nižje davkeV Hitu pravijo, da so v preteklo-sti zakonodajo in podzakonske akte pripravljali po meri igral-nih salonov ali manjših igralnic, kar po njihovem mnenju ni bilo

najbolje. Prepričani so, da je za ustrezno pripravo zakonodaje sodelovanje z družbo Hit nujno, saj ima največje prihodke v pa-nogi, upravlja največje igralni-ške sisteme v evropskem meri-lu in državi plačuje največ igral-niških dajatev.

Koncesije je po njihovem mnenju treba podeljevati glede na povpraševanje, soglasja naj daje občina, mnenje pa drugi koncesionarji na posameznem turističnem območju.

Koncesijska dajatev in da-vek od iger na srečo bi se mora-la združiti v enoten davek od po-sebnih iger na srečo, pri čemer del pripada lokalni skupnosti. Izkupiček od davka od poseb-nih iger na srečo naj se izkori-šča namensko in naj spodbuja zaposlovanje ter delovnointen-zivne panoge. Žive in avtomati-zirane posebne igre na srečo naj se obdavčujejo različno, pri če-mer naj se manjši koncesionar-ji obdavčijo s fiksnim ali progre-sivnim davkom, večji pa z degre-sivnim davkom, pri čemer naj-višja efektivna stopnja ne sme presegati 20 odstotkov.

V Hitu še dodajajo, da mora zakon zaščititi vlagatelje in nji-hove naložbe ter poenostavi-ti upravne postopke, s čimer bi igralnice lahko pospešile svoj tehnološki razvoj.

Igralni saloni obveščeni iz medijevIz Profesionalnega združenja igralnih salonov (Prozis) so nam sporočili, da o morebitnih spre-membah ne vedo popolnoma nič. Da ministrstvo za finance pripravlja novo zakonodajo, so izvedeli iz medijev. Ministrstvo jih kljub večkratnim pozivom ni povabilo k pripravi zakona, po-jasnili so jim le to, da bodo kot strokovna javnost lahko sode-lovali in posredovali spremem-be ob javni razpravi, za katero pa se ne ve, kdaj bo.

Lastniki igralnih salonov si že dlje časa prizadevajo za spre-

membe. Bremenijo jih visoki dav-ki, monopol certificiranja in nad-zora igralnih naprav, kar jim zvi-šuje stroške, že dolgo pa si priza-devajo za to, da bi lahko tudi v igralnih salonih prirejali žive igre na srečo. Motijo jih dolgotrajni in togi postopki pridobivanja dovo-ljenj in obvezno lastništvo igral-nih aparatov, saj zaradi tega igral-ni saloni teh naprav ne morejo na-jeti. Novi aparati pa so dragi, zato igralni saloni tehnološko slabijo.

Država bi morala po njiho-vem mnenju urediti tudi sple-tne igre na srečo ter odpraviti veliko nesmislov, povezanih s samoprepovedjo igranja in li-cenciranja zaposlenih v igral-nih salonih.

Podaljšati koncesijeJože Kojc, direktor podjetja Astraea, pravi, da se od spreje-tja prvega zakona o igrah na sre-čo ni zgodilo praktično nič, ze-lo pa so se spremenili pogoji de-lovanja v Italiji in na Hrvaškem. Petletna koncesijska obdobja so prekratka za resne naložbe in dolgoročno načrtovanje. »Deli-tev na velike in majhne konce-sionarje pa pomeni samo to: tis-tim, ki bi lahko delali in razvi-jali nove produkte, se to ne lju-bi, nimajo sredstev ali so jim po-membnejše politične igrice. Tis-ti, ki imajo motivacijo, znanje in denar, pa tega ne smejo,« opo-zarja Jože Kojc. Prepričan je, da je obdavčitev primerna, saj v nji-hovem podjetju poznajo pomen družbene odgovornosti.

»V Sloveniji so nadzorni infor-macijski sistemi za igralne apa-rate in igralne mize zakonsko predpisani, kar je v svetu pre-cejšnja redkost,« pravi Zlatko Waiss, direktor podjetja Advan-sys, ki razvija sisteme za nadzo-rovanje igralniških naprav. Za-radi te posebnosti in tudi dob-rega poslovanja igralnic in salo-nov se je njegovo podjetje hitro razvijalo. Vendar je danes dru-gače. Prihodki igralnicam in sa-lonom upadajo, zato tudi ni več

veliko vlaganja v sodobne siste-me. Po Waissovem mnenju Slo-venija potrebuje boljše pogoje in znižanje davčnih obremenitev, v največjih igralniških družbah pa bi zakonodaja morala dovo-liti večje deleže gospodarskim družbam in zmanjšati državne lastniške deleže.

Oglasi 129x179.indd 1 9/9/13 9:33 AM

Urednik priloge:Vasilij Krivec, FinBizMediaE-pošta: vkrivec@fbm.si

Trženje:Klemen KoštrunTel.: (01) 51 30 826E-pošta: klemen.kostrun@finance.si

Gašper VehovecTel.: (01) 51 30 832E-posta: gasper.vehovec@finance.si

Prelom: Finance

Lektoriranje: Finance

Urednik oglasnega uredništva:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidarsic@finance.si

Igre na srečo so oglasna priloga časnika Finance

Na spletnih straneh Eu­robasketa in v njegovih publikacijah se je poja­vil logotip BWIN, vendar so prireditelji te logoti­pe umaknili. Oglaševanje tujih prirediteljev iger na srečo, ki nimajo konce­sije vlade Republike Slo­venije, namreč ni dovo­ljeno.

Organizator dogodka Ko-šarkarska zveza Slovenije je prek podjetja EP 2013 zago-tovil, da so zaradi prepove-di oglaševanja izbrisali vse logotipe s spletnih strani in z drugih materialov.

Dodali so, da so se ti logoti-pi pojavili, ker je omenjeni po-

nudnik športnih stav pokrovi-telj Fibe, s slovenskimi organi-zatorji pa ni povezan.

Kljub odstranitvi so v ne-katerih publikacijah oznake ostale. Organizator to potrju-je. Oznake so tako ostale na materialih, ki so bili narejeni že pred časom. Teh je po or-ganizatorjevih besedah zelo malo, nikakor pa jih ni na in-ternetu in označevalnih ta-blah za znamčenje pred dvo-rano in v njej.

Takšno oglaševanje je prekršek, ki se kaznuje. Ven-dar je po navedbah Dur sa organizator sam umaknil sporne logotipe omenjene-ga ponudnika, zato sank-cij ni bilo.

Zbrisali nezakonite logotipe BWIN

Thin

ksT

ock

" O vsebini in spremembah, ki jih bo prinesel predlog nove igralniške zakonodaje, v podjetjih ne vedo skoraj nič, želijo pa si le normalne pogoje za delo in razvoj.

Ve se le to, da nov zakon bo

www.finance.si Četrtek, 12. septembra 2013, št. 17622 oglasna priloga

pa so prešle pod ministrstvo za finance.

Prirediteljev nihče ne posluša

Zakaj vlade to področje ne za-nima oziroma kdo je torej tis-ti, ki bo rešil področje igralni-

štvo tako, da bo omogočen ra-zvoj? Zdajšnja vlada je spet na-povedala spremembe v igralni-ški zakonodaji, torej nove smer-nice, ki jih pripravljajo na mini-strstvu za finance. Iz medijev smo izvedeli, da je novi zakon v pripravi, kdo ga pripravlja in na kakšni podlagi, pa nam ni znano. Pojavljajo se stari vzor-ci, kjer novi ljudje v istih pisar-nah pripravljajo novi zakon in ne čutijo potrebe, da se posve-tujejo s stroko niti ne želijo sli-šati o težavah in potrebah ljudi, ki v tej industriji delajo in umi-rajo na obroke.

Ni nam jasen interes, zakaj se to dogaja in ali si zdajšnja dr-žavna podjetja in prireditelji res ne zaslužijo, da dajo svoje predloge, s katerimi bi prepre-čili propad industrije.

Kljub našim vztrajnim proš-njam in predlogom, da se usta-novi ali znova vzpostavi svet za igre na srečo oziroma strateški svet za igre na srečo, ki bi prip-ravil strokovne podlage za nuj-no potrebne spremembe na področju igralništva, ministr-stvo vztrajno vedno znova za-pira svoja vrata.

jih je pripravil, ni znano, po javni

obravnavi se je z nasto-pom vlade Alenke Bra-tušek spet vse pozabilo. Predlagana liberalizaci-ja trga predvsem pa dr-žavnih podjetij in loterij

bi prinesla kaos. Enako kot na Hrvaškem, kjer se lote-rija bojuje za svoj položaj, igral-niški trg pa je uničen.

Križaničevo strategijo, ki bi morala biti še veljavna, je najverjetneje treba prenoviti in gotovo bi bilo treba pripra-viti nove ekonomske podlage glede na zdajšnje razmere na igralniškem trgu. Širši in ožji svet za igre na srečo, ki sta bi-la ustanovljena leta 2009, sta, kot rečeno, razpuščena in ju že davno ni več. Prav tako komi-sija za licence, ki se že več kot desetletje ni sestala oziroma sploh ni bila na novo vzpostav-ljena. Urad za nadzor iger na srečo, ki je bil edini strokovni organ za igre na srečo pri nas, je bil konec prejšnjega leta raz-puščen. Nadzor je prevzel Du-rs, preostale strokovne naloge

Popoldanska akademija: Prodati ali ne prodati delež v podjetju?

Kdo in zakaj bi v kriznih razmerah kupil vaše podjetje?

Se sprašujete ali boste našli kupca?

Je možno prodati podjetje v težavah?

Ali boste lahko maksimiraliizkupiËek ob prodaji?

Ponudili vam bomo odgovore na prav ta vprašanja.

Iz vsebine: • Priprava na prodajo• Koliko je vredno podjetje• Kako najti kupca• Prodaja• Najpogostejše napake pri

prodaji podjetjaSeminar bo vodila Mateja Ahej,podjetniška svetovalka.

30. september 2013 Ljubljana,od 16. do 19. ure

VeË na:www.fi nance-akademija.si/prodajapodjetja

Kdo in zakaj bi v kriznih razmerah kupil vaše podjetje?

Se sprašujete ali boste našli Se sprašujete ali boste našli

Le še JUTRI do 15% popusta!

Casino Astraea predvideva širitev storitev predvsem na področje turistične de-javnosti. Projekti bodo za-živeli v začetku prihodnje-ga leta pod skupno blagov-no znamko Astraea Tours.

Kot je povedal direktor Casi-noja Astraea Jože Kojc, želijo zaokrožiti ponudbo za obisko-valce iz bolj oddaljenih krajev in tako zmanjšati odvisnost od lokalnega trga. Cilj je jasen: na Krasu ponuditi vrhunski turi-stični produkt.

Turistične destinacije tudi na spletuNa mejnem prehodu Lipi-

ca/Bazovica z občino in se-žanskim Zavodom za šport, turizem in prosti čas finan-cirajo vzpostavitev turistič-ne informacijske pisarne, pripravili pa bodo tudi sple-tno predstavitev turističnih destinacij. Na tem mejnem prehodu želijo urediti no-vo infrastrukturo za različ-ne prireditve. Obenem so-delujejo pri novih rešitvah in spremembah v Kobilarni Lipica, kjer čakajo na odgo-vor države.

Občina Sežana prisluhnila argumentomNjihova strategija vključu-je tudi vlaganje v prepotreb-

no infrastrukturo, zato so za pripravo novega prostorske-ga načrta občine Sežana da-li nekatere konkretne pre-dloge. Občina je prisluhnila njihovim argumentom za ra-zvoj, naložbe in nova delov-na mesta.

Že dve leti želijo kupiti ali najeti razpadajoči objekt nek-danje mejne policije, za kate-rega so pripravili idejno za-snovo obnove in dejavnosti, vendar ministrstvo za kultu-ro ne izda dovoljenja za od-prodajo objekta, čeprav ga vlada ne potrebuje, prav tako parcela in objekt nista nave-dena kot del zaščitenega ob-močja Kobilarne Lipica.

Jasne načrte ovira birokracija " Casino Astraea želi na Krasu ponuditi

vrhunski turistični produkt.

Igre na srečo so dejavnost, v kateri se država ne znaj-de in se tako igra z vsemi družbami, ki so vanjo vlo-žile velikanska sredstva. Podjetja se ne razvijajo, veliko jih propada.

Ob vsaki zamenjavi vlade se pojavijo novi posamezniki, ki se razglasijo za igralniške strokovnjake in želijo z ukre-pi ustreči posameznim intere-som in z delnimi intervencija-mi ubijajo industrijo. Čeprav je v državi veliko strokovnja-kov, ki delujejo v igralniški in-dustriji po vsem svetu, strate-gije in zakone pišejo isti redno zaposleni profesorji, ki se me-njajo glede na pripadnost aktualni vladi. Večina izmed njih je vrhun-sko opremljena s statističnimi podat-ki, v praksi pa ne razli-kuje slota od žive igre.

Novele so bile le šminkaSlovenski zakon o igrah na sre-čo je bil sprejet leta 1995 in od takrat petkrat kozmetično no-veliran, korenitih sprememb ni bilo. Prireditelji že od leta 2008 opozarjamo na težave zaradi zastarelega zakona, vendar žal neuspešno. Zakon povzroča te-žave tako prirediteljem kot dr-žavnim nadzornim organom.

Temu primerni so upadajo-či prihodki v slovenskem igral-

Prozis: Država kocka z igralništvom

ništvu, propadla je večina dr-žavnih igralniških družb, v glavnem mestu Slovenije že več let ni živih iger. Zato je vse več ilegalnih igralnic, ki ne pla-čujejo nobene koncesije in po-slujejo po svoje. Država nadzi-ra kave v lokalih, tukaj pa odte-kajo milijoni.

Igralni saloni se zaradi toge zakonodaje ne morejo razvijati. Ob velikih spremembah na itali-janskem igralniškem trgu se za-ostrujejo razmere v obalno-kra-ški regiji, kjer se ustvarijo skoraj štiri petine igralniških prihod-

kov. Če bo šlo tako naprej, se bo ta industrija v prihodnjih petih letih zmanjšala za 80 odstotkov.

Kljub davčnim in konce-sijskim prihodkom naši drža-vi še vedno ni jasno, kaj bi sto-rila s tem gospodarskim se-gmentom.

Vlade pa se menjajoV času ministra Franca Križani-ča so na ministrstvu za finance ustanovili širši in ožji svet za ig-re na srečo. V njih so bili pred-stavniki države, zasebnih in državnih prirediteljev ter ne-odvisni ekonomski in pravni

strokovnjaki. Naredili so eko-nomske analize in raziskavo trga ter sprejeli strategijo za razvoj prirejanja iger na srečo in spremembo zakona o igrah na srečo. Popravek zakona, ki je izšel v času tedanje vlade, ni bil skladen s predlogom strate-škega sveta. Tako je igralniška industrija obstala.

Janševa vlada je lani obja-vila nove smernice za razvoj igralništva. Te so predvideva-le popolno liberalizacijo trga iger na srečo, česar ni nikjer na svetu. Kdo in na kateri podlagi

www.finance.si Četrtek, 12. septembra 2013, št. 176 igre na srečo 23

Podjetje Advansys se že deset let ukvarja z razvo-jem, proizvodnjo, trže-njem, nameščanjem in vzdrževanjem igralniških informacijskih sistemov. Ti nadzirajo delovanje in poslovanje igralnih apara-tov in igralnih miz ter zbi-rajo in obdelujejo podat-ke o igralnih napravah in igralcih. Na podlagi infor-macij vodstva igralnic in igralnih salonov podpirajo poslovne procese in spre-jemajo odločitve.

Podjetje ima 22 redno zapo-slenih in 10 zunanjih sodelav-cev, pri projektih pa vključuje številne podizvajalce. Od za-četka poslovanja je bila njiho-va glavna konkurenčna pred-nost v inovativnem združeva-nju igralniškega znanja in na-prednih tehnoloških znanj.

Veliko stavijo na nov produktAdvansys želi postati eden iz-med največjih specializira-nih in neodvisnih ponudni-kov nadzornih igralniških in-

formacijskih sistemov na sve-tu. »Z inovativnim združeva-njem informacijskih in igral-niških znanj razvijamo in pro-dajamo slovenske tehnološke produkte ter povezane stori-tve na tujih trgih. Z njimi za-dovoljujemo najzahtevnej-še kupce in ob tem dosega-mo visoko dodano vrednost,« pravi direktor podjetja Zlatko Waiss in dodaja, da postavlje-no vizijo in poslanstvo uspeš-no uresničujejo že deseto leto.

Do konca leta bodo na trg poslali povsem novo genera-cijo produkta, katerega delov-no ime je Gen-2. Z njim bodo rasli na zdajšnjih trgih, dose-gali nove segmente kupcev in prodrli na povsem nove trge.

Med desetimi najnaprednejšimi na svetuAdvansys je vodilni ponudnik igralniških nadzornih infor-macijskih sistemov v Sloveni-ji, kjer njihov tržni delež prese-ga 60 odstotkov. Velik delež so dosegli predvsem v prvih petih letih delovanja, v zadnjih petih letih pa se je Advansys intenziv-no usmeril na tuje trge in v sve-

tovnem merilu sodi med deset tehnološko najnaprednejših podjetij v svoji panogi. Trenu-tno na tujih trgih ustvarijo dve

tretjini prihodkov, od tega ve-čino na trgih zunaj EU. S svoji-mi produkti so navzoči na več kot 120 lokacijah v 24 državah v Aziji, Evropi, Južni in Srednji Ameriki ter Afriki.

Razvoj je na prvem mestuProdukte razvijajo z lastno 12-člansko ekipo razvojnih in-ženirjev. V razvoju tako dela več kot polovica njihovih zapo-slenih. Svoje produkte oziro-ma module stalno izboljšujejo in dopolnjujejo, nove produkte pa razvijajo v okviru večjih razvojnih projektov.

Kakovostna programska oprema mora biti stabilna, zanesljiva in zmogljiva. Zlat-

ko Waiss pri tem poudarja tu-di uporabnost. Seveda mora-jo biti kakovostne tudi storitve. Vsebinsko morajo biti pravilno opravljene, naročniki pa zahte-vajo tudi kakovost in hitro od-zivnost. »Stalno zagotavljanje kakovosti programske in stroj-ne opreme ter storitev je precej zapleteno in kompleksno,« pravi Waiss in pri tem opozarja, da gre za nenehen proces v vseh fazah njihovega delovnega procesa.

Posebno poglavje je strojna oprema. Začnejo z njenim ra-

zvojem in nato nadaljujejo s pre-izkušanjem in nadzorom. Pri programski opremi je proces podoben, vendar so izboljšave in odpravljanja napak ter vno-vična testiranja bolj intenzivni kot pri strojni opremi. »Najzah-tevnejše je zagotavljanje kako-vosti storitev, saj tudi najbolj do-delani sistemi radi odpovejo. Po-membno je, da se posameznik dobro znajde v različnih situa-cijah, zato zaposlujemo strokov-ne, samoiniciativne in iznajdlji-ve ljudi,« še pravi Zlatko Waiss.

Advansys se bo širil na nove trge

V tujini ustvarimo dve tretjini prihodkov in smo med desetimi tehnološko najnaprednejšimi podjetji v naši panogi.

" Zlatko Waiss, direktor Advansysa

Enobarvna varianta I. Sivinska varianta I. Barvna varianta I.

Enobarvna varianta II. Sivinska varianta II. Barvna varianta II.

Enobarvna varianta III. Barvna varianta III.

Barvni sistem

Blackc0m0y0k100

Whitec0m0y0k0

Black 50%c0m0y0k50

Pantone Red 032c0m100y100k0

Kako nam blagovne znamke prinesejo več prihodkov?

25. septembra 2013, Ljubljana, od 9. do 16. ure

Marketinški fokus tokrat prinaša še več vsebine! Čaka vas 17 govornikov, 11 praktičnih primerov, dobrih zgodb in njihovih ozadij, še več možnosti za nove ideje in časa za druženje.

www.finance-akademija.si/mf

59.

Začeli bomo z recepti slovenske marketinške stroke. Znanim osebnostim slovenskega marketinga

Kako zgraditi blagovno znamko brez denarja?Kako naj se moja znamka bojuje proti konkurenci, ki znižuje cene?

Kako naj razvijamo svojo znamko v okolju B2B? Kaj vse moramo početi?Kaj moramo narediti, da bomo v online svetu osvojili novo državo?

Barbara Modic (Pristop Media)

Rok Hrastnik (Iprom)

Maja Golob (Spago)

Zenel Batagelj (Valicon)

smo postavili naslednja vprašanja:

Primeri dobrih zgodb blagovnih znamk | Izkušnje marketinga “med podjetji” | Izzivi repozicioniranja, oživitve blagovne znamke(Radenska IN, Live Active, Lušt, Avto Triglav, Lisca) (Simobil, Helios) (Donat Mg, Land Rover)