ljudski pregovori - cloverleaf-mallcloverleaf-mall.com/knjige/ljudski_pregovori.pdf · 2012. 10....
TRANSCRIPT
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
1
Ljudskipregovori
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
2
BESeDA
LJUDSKI PREGOVORI
To izdajo pripravilFranko [email protected]
ISBN 91-7301-299-8
www.omnibus.se/beseda
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
3
Ali je moÏna modrost brez ti‰ine?
• Alkoholna pijaãa — hudiãeva zvijaãa.
• Amerike se ne da dvakrat odkriti.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
4
Baba je ‰e hudiãa v fla‰o stlaãila.
• Babe, pipca in konja ne posojaj sosedu.
• Beda ljubi druÏbo.
• Bedak ni veã bedak, ko spozna, da je bedak.
• Bedak zna veã vpra‰ati, kakor sedem modrijanovodgovoriti.
• Beseda besedo prinese, maãka pa mi‰.
• Beseda lahko moãneje udari kakor pest.
• Beseda marsikje zaleÏe.
• Beseda ni konj.
• Besede govore eno, dejanja drugo.
• Besede miãejo, zgledi vleãejo.
• Besede minejo, ãrke ostanejo.
• Besede so uboge, ãe jih Ïivljenje ne potrjuje.
• Besede, ki govore resnico, navadno niso prijetne.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
5
• BeÏeãe podgane naznanjajo potop ladje.
• BeÏeãemu neprijatelju zgradite zlati most.
• Biã vesti najhuje kaznuje.
• Bika zgrabi za roge.
• Biti velik, pomeni, biti nerazumljiv.
• Blag odgovor jezo ohladi, surova beseda pa jorazplamti.
• Blagor doma, kdor ga ima.
• BliÏnji pes je najhuj‰i.
• Bodi hvaleÏen vdanemu, a vdan hvaleÏnemu.
• Bodi nezadovoljen s tem, kar si, ako Ïeli‰ postati to,kar nisi.
• Bodi sam priden, pa ti ne bo treba biti zaviden.
• Bodi vragu dober, s peklom ti poplaãa.
• Bodi zima, bodi kres, kadar zebe, neti les.
• Bodimo kritiãni do kritik.
• Bog je najprej sam sebi brado ustvaril.
• Bog je Ïenski iztrgal jezik, ga vsadil in zrasel je hren.
• Bogastvo do tretjega roda ne pride rado.
• Bogastvo iz odrtije se hitro razbije.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
6
• Bogastvo je modremu sluga, neumnemu gospodar.
• Bogastvo ne osreãi ãloveka.
• Bogat je ta, ki je zadovoljen s tem, kar ima.
• Bogat je ta, ki niãesar veã ne Ïeli.
• Bogat v prepiru, ubog v miru.
• Bogatec je toliko zadovoljen s svojim bogastvom,kakor siromak z bera‰tvom.
• Bogati Ïivijo, kakor hoãejo, siroma‰ni, kakormorejo.
• Bogu posojuje, kdor reveÏem daruje.
• Boj se tega, ki rad prisega.
• Boja ne bije svetlo oroÏje, ampak juna‰ko srce.
• Bojim se ãloveka ene knjige.
• Bojmo se Ïivih, ne mrtvih.
• Bojte se jeze potrpeÏljivega ãloveka!
• Bolezen gre v ãloveka z vozom, iz ãloveka po niti.
• Bolezen po vrvi, zdravje po niti.
• Bolj ko je svoj, bolj se ga boj.
• Bolj ko neãisto stvar me‰a‰, bolj smrdi.
• Bolj ko ovca mekeãe, veã volkov se steãe.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
7
• Bolje danes kos kakor jutri gos.
• Bolje dober beg od slabega boja.
• Bolje dober glas kot srebrn pas.
• Bolje drÏi ga kot lovi ga.
• Bolje dvakrat vpra‰ati kakor enkrat presli‰ati.
• Bolje je bosa trnje mleti, kakor pijanca vzeti.
• Bolje je enkrat videti kot tisoãkrat sli‰ati.
• Bolje je funt pameti kakor cent moãi.
• Bolje je imeti hudo letino kakor hudo sosedinjo.
• Bolje je krivico trpeti, kakor storiti.
• Bolje je malo po pravici kakor obilo po krivici.
• Bolje je nositi suh deÏnik, kakor mokro obleko.
• Bolje je s pametnim jokati, kakor z bedakom peti.
• Bolje je sam teãi kakor drugim reãi.
• Bolje je siroma‰no se voziti, kakor gizdavo hoditi.
• Bolje je slabo sedeti kot dobro stati.
• Bolje je slamnata pogodba kakor zlata pravda.
• Bolje je vinar praviãen kakor zlatnik kriviãen.
• Bolje je vrabec v roki kakor golob na strehi.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
8
• Bolje je z mladim praprot Ïet, kakor s starim cekine‰tet.
• Bolje je Ïiv pes kakor mrtev lev.
• Bolje kadarkoli kakor nikoli.
• Bolje malo, pa to dobro.
• Bolje pono‰eno zlato kakor kovano srebro.
• Bolje po‰teno umreti, kakor sramotno Ïiveti.
• Bolje prepreãiti, kakor leãiti.
• Bolje tenak mir kakor tolst prepir.
• Bolj‰a je domaãa gruda kot na tujem zlata ruda.
• Bolj‰a je kratka sprava kakor dolga pravda.
• Bolj‰a prva zamera kakor druga.
• Bolj‰a Ïlica soka v miru kakor polna miza v prepiru.
• Bolj‰a Ïlica zelja v miru kakor peãenka v prepiru.
• Bolj‰e je pri pijancu Ïiveti, kot pri uhrnem umreti.
• Bolj‰e je shranjeno jajce kot sneden vol.
• Bolj‰i je ãlovek, ki svojo neumnost prikriva, kakorãlovek, ki svojo modrost skriva.
• Bolj‰i je majhen pa pogosten zasluÏek, kakor pavelik in redek.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
9
• Bolj‰i je star ãevelj kakor bosa noga.
• Bolnik upa dokler diha.
• Bolniku je vse grenko.
• Brada dorasla, pamet nedozorela.
• Brat bratu najgloblje oãi izkoplje.
• Brat, ki mu pomaga brat, moãnej‰i je kot trdengrad.
• Bratje in sestre se daleã narazen najbolj ljubijo.
• Brez borbe ni zmage.
• Brez dela ni jela.
• Brez enega ãloveka bo lahko semenj.
• Brez glave storjeno, gotovo skaÏeno.
• Brez iluzij bi Ïivljenje ugasnilo od obupa alidolgoãasja.
• Brez joka ni smeha.
• Brez krompirja ni kosila.
• Brez mo‰ke glave ni prave naprave.
• Brez mo‰ke glave pri hi‰i je teÏko Ïivljenje.
• Brez muje se ‰e ãevelj ne obuje.
• Brez muke ni moke.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
10
• Brez potú ni medú.
• Brez poznanja besede moãi, ni mogoãe poznatiljudi.
• Brez prijateljstva ni Ïivljenja.
• Brez setve ni Ïetve.
• Brez sreãe je vsak trud zaman.
• Brez toÏnika ni sodnika.
• Brez uzde strast — gotova propast.
• Brez zdravja ni bogastva.
• Brez znoja in truda usoda je huda.
• Brezdelje utruja.
• Bridko je trpljenje, sladek sad njegov.
• Budalasta moã hitro omaga.
• Budalo, kadar molãi, misli, da modrej‰ega ni.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
11
Cena spoznanja je draga.
• Ceneno blago je zmeraj najdraÏje.
• Ceni steblo po plodu, a ne po listu.
• Cvenk slave ne prevpije.
• Cvetje v Ïivljenju, trnje na grobu.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
12
âas celi vse rane.
• âas ima najbolj ostro dleto.
• âas je najbolj‰i sodnik.
• âas je najbolj‰i zdravnik.
• âas je nezvest tistemu, ki ga ne izkori‰ãa.
• âas je zlato.
• âas ozdravi, kar boli.
• âas setve ‰e ni ãas Ïetve.
• âas vse odkrije.
• âas vse prinese in odnese.
• âas vse v kozji rog uÏene.
• âas za vsakogar drugaãe utripa.
• âasa moã vse premore.
• âast je ãasti vredna.
• âast, zakon in oko ne trpe ‰ale.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
13
• âasti spreminjajo ãloveka.
• âastna obleka sramote ne pokriva.
• âe beseda ne pomaga, palica zmaga.
• âe beseda ne zaleÏe, se s palico ustreÏe.
• âe bi bil vedeÏ, ne bi bil reveÏ.
• âe bi ljudje ne mrli, konj ne drli, bi bili Ïe davnosvet podrli.
• âe bi molãal, bi moder ostal.
• âe bi zavist gorela, ne bi bilo treba drv.
• âe bo‰ med pijanci trezen, te bodo smatrali zapijanca.
• âe ceni‰ sebe, ne omalovaÏuj drugih.
• âe ãlovek nima skrbi, si jih sam naprti.
• âe ãlovek pol sveta obteãe, najbolj‰i kruh doma sepeãe.
• âe deset ljudi o tebi govori, morda le pri enemklevete ni.
• âe dolgo seka‰, mora pasti tudi najdebelej‰i hrast.
• âe dva delata isto, ni isto.
• âe glava ni zdrava, so vsi udje bolni.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
14
• âe golob med orle zajde, gotovo smrt najde.
• âe hi‰a pogori, dolg na vrat leti.
• âe hoãe‰ biti povezan z ljudmi, se mora‰ nauãitiprikrivati svojo premoã.
• âe hoãe‰ druÏaben biti, pomagaj drugim govoriti.
• âe hoãe‰ imeti na stara leta mirne dni, varuj seÏganja, kvartanja in zapeljivih ljudi.
• âe hoãe‰ nekoga spoznati, mu mora‰ oblast dati.
• âe hoãe‰ prijatelja izgubiti, mu mora‰ denarposoditi.
• âe hoãe‰ star se odpoãiti, se mora‰ mlad truditi.
• âe hoãe‰ veliko let ‰teti, mora‰ od mladega zmernoÏiveti.
• âe imajo otroci in norci denar, imajo kramarjisejem.
• âe je ãlovek ‰e tako star, si bo Ïelel, da bi vsaj ‰eeno leto Ïivel.
• âe je kdo bedak, mu ne bodi enak.
• âe je mati spaka, rada je hãi tudi taka.
• âe je novo, ‰e ni lepo.
• âe je oãe junak, bo sin gotovo vojak.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
15
• âe je pridna Ïena, je stava dobljena.
• âe je veã mlinarjev, je manj moke.
• âe jezik molãi, glava ne boli.
• âe kdo krivico vso trpi, si kmalu drugo naloÏi.
• âe koza laÏe, rog ne laÏe.
• âe krava veliko veka, ima malo mleka.
• âe kupuje‰, ãesar ne potrebuje‰, bo‰ prodajal, karpotrebuje‰.
• âe lepo dekle ‰epeta, se sli‰i dalj kot glas zvona.
• âe me enkrat prevara‰, si ti kriv; ãe me pa dvakrat,sem kriv sam.
• âe moÏ je dolgo z doma, rad k drugim Ïenskamroma.
• âe moÏ Ïeno zmerja, jo otroci tepejo.
• âe ne bi bilo mo‰kih, bi se Ïenske ãudovito ujemale.
• âe ne bi bilo tatov, ne bi bilo treba kljuãavnic.
• âe ne bi veter raztrgal pajãevin, bi svet prepredle.
• âe ne more‰ delati to, kar Ïeli‰, Ïeli to, kar more‰delati.
• âe ne more‰ pomagati, vsaj ne zaviraj.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
16
• âe ne more‰ zaspati, zaãni svoje pisanje brati.
• âe ne pride gora k Mohamedu, mora Mohamed hgori.
• âe ne teãe, pa kaplja.
• âe ne zna‰ pametno govoriti, pametno molãi.
• âe ni za biti, je za oditi.
• âe ni, tudi ujma ne vzame.
• âe niã ne vem, me niã ne boli.
• âe nikoli ãasa ni, se najmanj naredi.
• âe nisi v‰eã slabim ljudem, pomeni to tvojo odliko.
• âe pomoãi‰ prst v morje, Ïe ima‰ zvezo z vsemsvetom.
• âe potok slabo teãe, je krivda na izviru, ne nakoritu.
• âe pravica ne pomaga, krivica tudi ne zmaga.
• âe pri sosedu gori, lahko tudi tebi zgori.
• âe pride kdaj zapreka, v naravi i‰ãi leka.
• âe se hoãe‰ veseliti, mora‰ zaãeti pozabljati.
• âe se kmet po lovu klati, ãez kratko drugim mlati.
• âe se kmet z gospodo brati, ne bo imel s ãim orati.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
17
• âe se mo‰kemu kaj pove, gre pri enem u‰esu noter,pri drugem pa ven; ãe Ïenski, gre pri obeh u‰esihnoter, pri ustih pa ven.
• âe se moÏ in Ïena prepirata, je kaãje gnezdo v hi‰i.
• âe se ne bi pametni motili, bi morali norci obupati.
• âe se pravdata dva — izgubita oba, dobi pa samoadvokat.
• âe se sramota izgubi, tudi ãednosti veã ni.
• âe se stari panj vname, dolgo tli.
• âe se utapljata Ïena in mati, mora sin najprej re‰itiÏeno.
• âe si leÏal v mladosti na roÏah, bo‰ leÏal v starostina trnju.
• âe si pijan, si moder, bogat in moãan.
• âe si sreãen, delaj, da sreãen ostane‰; ãe si nesreãen,delaj, da sreãen postane‰.
• âe skoãi kdo v vodo, hoãe‰ tudi ti vanjo?
• âe slepec slepca vodi, padeta oba v jamo.
• âe smrt ustreli, ne zgre‰i.
• âe so otroci dobri, oãeta k moÏu postavijo; ãe so pahudobni, ga na bera‰ko palico pripravijo.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
18
• âe sreãen si, ne pravi svetu, ker je nevo‰ãljiv; ãenesreãen si, ne toÏi svetu, ker je neobãutljiv.
• âe stopi‰ psu na rep, zacvili.
• âe ‰e tako je oster, mu lakota je mojster.
• âe teÏav ni, si jih ãlovek sam naredi.
• âe toÏnik je sodnik, je vsemu zapik.
• âe udari‰ po mizi, se stresejo ‰karje.
• âe urar uro samo pogleda, je Ïe zasluÏil peãenko, ãejo pa odpre, je Ïe zasluÏil teleta.
• âe vesta dva, je med tema; ako trije, je med vsemi.
• âe vleãe eden naprej, eden nazaj, se nikoli ne pridena kraj.
• âe volkovi tulijo, zvesti pes ne zapusti ãrede.
• âe Ïeli‰ biti ljubljen, ljubi.
• âe Ïena kruh peãe, nikogar poleg neãe.
• âe Ïenski ne rastejo roÏe, ji raste plevel.
• âednost je v sredi.
• âemu strmi‰ v daljavo, ko pa sreãa blizu stoji?
• âep ‰e dolgo zadrÏi vonj.
• âesar ãlovek nima, po tem se mu sline cede.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
19
• âesar je polno srce, rado iz ust gre.
• âesar mladi ne vedo, stari povedo.
• âesar ne doseÏemo, po tem udrihamo.
• âesar ne zmore beseda, zmore zlato.
• âesar ne Ïeli‰ sebi, ne Ïeli drugemu.
• âesar ni mogoãe prenarediti, je najbolje pozabiti.
• âesar oko ne vidi, tega srce ne Ïeli.
• âesar se licemerec oãitno ne dotakne, v to skrivajgloboko kremplje vtakne.
• âesar v glavi ni, peta nadomesti.
• âesto je ãlovek sam sebi neprijatelj.
• âesto je hrabrej‰e Ïiveti, kakor umreti.
• âesto se najbolj‰e misli izjalovijo.
• âe‰njevo cvetje in beraãeva molitev ne izdatazadosti.
• âetudi odreÏe‰ svinji rilec, bo ‰e vedno rila.
• âetudi si nesreãno zaljubljen, ‰e vedno si sreãen, dasi lahko zaljubljen.
• âevketanje ima mnogo plev.
• âez sedem let vse prav pride.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
20
• âiã ne da niã, stalo pa malo.
• âigar koko‰, njegovo jajce.
• âigar kruh je‰, tistega pesem poje‰.
• âim bolj hoãe biti pomemben, tem bolj je sme‰en.
• âim bolj si tiho, bolj se te sli‰i.
• âim dalj‰e si od mene, bolj‰a sva prijatelja.
• âim gostej‰a je trava, tem laÏe jo je kositi.
• âim manj bo Ïelja, tem veã bo miru.
• âim veã ãlovek ‰teje let, teÏe ãaka na pomladni cvet.
• âim veã ima, po veã zija.
• âim veã suÏnjev, veã sovraÏnikov.
• âim veãji je ãlovek, tem veãja je ljubeznivost.
• âistemu je vse ãisto.
• âistemu obrazu je malo vode treba.
• âisti raãuni — dobri prijatelji.
• âisto zlato ne rjavi.
• âlovek brez denarja je lok brez tetive.
• âlovek ãloveku volk ali bog.
• âlovek je ãloveku tako potreben kot kruh.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
21
• âlovek je tak, kakr‰no je njegovo pisanje.
• âlovek je to, kar napravi sam iz sebe.
• âlovek je toliko velik, kolikor ima v sebi morale intalenta.
• âlovek kaÏe v mladosti, kaj hoãe biti v starosti.
• âlovek mora veselje z nekom deliti.
• âlovek na nevarnost opozorjen, je Ïe napoloboroÏen.
• âlovek ne more zakriti treh stvari: ka‰elj, rev‰ãinoin ljubezen.
• âlovek nerad gleda resnici v obraz.
• âlovek ni nikdar dovolj pameten.
• âlovek obraãa, Bog obrne.
• âlovek s ãlovekom se spravi, gora z goro nikdar.
• âlovek sam sebe najmanj pozna.
• âlovek se do smrti uãi.
• âlovek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje poãloveku.
• âlovek se ne izuãi, dokler Ïivi.
• âlovek se uãi, dokler Ïivi, in vseeno neumen umre.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
22
• âlovek se vedno brusi, kakor kamen v vodi.
• âlovek vsak si to Ïeli, da nekaj spomina za sabopusti.
• âlovek, dokler ne obãuti, ne verjame.
• âlovek, ki je izgubil v ãloveku prijatelja, ga i‰ãe priÏivalih.
• âlovek, ki ne dela napak, obiãajno niã ne dela.
• âloveka pomlad pride le enkrat.
• âloveka uãi, kar trdo molãi.
• âloveku je potrebno veliko pameti, da lahko uãidruge, ãesar sam ne zna.
• âloveku je treba dveh reãi: dobrega slovesa indobre vesti.
• âloveku ni dobro biti sam.
• âloveku preti, da se zaradi lastne nespameti ne boveã zna‰el na svetu.
• âloveku vsak dan preti pogibel od ãloveka.
• ârepinje prina‰ajo sreão.
• ârke ne porumenijo.
• ârne lase in vi‰njevo oko skupaj najti je teÏko.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
23
• ârno na belem nikdar ne izgine.
• âuda se dimi, malo se peãe.
• âudna so pota usode.
• âudovita mojstra: ãas in delo, napravita Ïivljenjezopet veselo.
• âuvaj bele denarje za ãrne dni.
• âuvaj se hudobnega ãloveka! âe se ti usede nasuknjo, ne reci mu, naj se privzdigne, ampak odreÏiin beÏi.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
24
Da ãloveku dolgãas ni, zato Ïe tepec poskrbi.
• Da ima koza denar, gospa bi ji rekli.
• Da prepovedan sad najbolj di‰i, to nas Ïe Adam uãi.
• Da se resnica prav spozna, treba je ãuti dva zvona.
• Daj Ïeni deset dobrih nasvetov, ona se bo drÏalaenajstega.
• »Daj« je umrl, a »nedaj« ga je pokopal.
• Daj, toda komu in zakaj!
• Daleã od oãi, daleã od srca.
• Dan je bolje loviti pri glavi kakor pri repu.
• Dan omili Ïalost.
• Dan se po jutru pozna.
• Dan se zarana lovi.
• Danes ga v nebo kuje, jutri Ïe po njem pljuje.
• Danes gosti, jutri posti.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
25
• Danes meni, jutri tebi.
• Danes Ïalost, jutri radost.
• Darila ljudje pozabijo, dobrote nikdar.
• Darovi so podobni zankam.
• Dekla se po gospodinji vrÏe, ne gospodinja po dekli.
• Dekli‰ki glas gre daleã v vas.
• Dela kaÏejo ãloveka.
• Delaj, kakor da bo‰ veãno Ïivel; misli, kakor da bo‰jutri umrl.
• Delo beli jelo.
• Delo hvali mojstra.
• Delo in mir sta sreãe izvir.
• Delo je revnega last, bogatemu v ãast.
• Delo je sladkost Ïivljenja.
• Delo se samo kaÏe.
• Delu ãast in oblast.
• Denar ceni‰ ‰ele takrat, ko si ga izposoja‰.
• Denar govori, pes pa laja.
• Denar in nabru‰en noÏ lahko v prid in ‰kodoobrne‰.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
26
• Denar in nagoto mora‰ skriti.
• Denar in Ïene, vladarji zemlje.
• Denar je kot plevel na vetru.
• Denar je vladar in svet je slepar.
• Denar le imej, pa glej, da tebe denar ne bo imel.
• Denar leÏi na cesti, ga je treba znati pobrati.
• Denar mora kroÏiti.
• Denar naj ti bo sluÏabnik, ne vladar.
• Denar ne smrdi.
• Denar oãi slepi.
• Denar poide, pamet pride.
• Denar slepar — sveta vladar.
• Denar — sveta vladar.
• Deset ‰tej prej, preden v jezi reãe‰ kej.
• Desetkrat obrni besedo na jeziku, preden jo izreãe‰.
• Devetkrat ustreÏe‰, desetiã ne — Ïe zamera je.
• DeÏ pred sedmo uro zjutraj ima tek stare Ïenske.
• DeÏ za soncem mora biti, za veseljem Ïalost priti.
• Do ãesar se lahko pride, se malo ceni.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
27
• Do petdesetega leta vpra‰ujemo: kaj te boli, popetdesetem pa: kaj te ne boli.
• Do trikrat Bog pomaga.
• Do tu gre slava, a dalje glava.
• Do znanja grenko, z znanjem sladko.
• Dober biti, ali ne sebe pozabiti.
• Dober ãlovek ostane vedno zaãetnik.
• Dober glas ima ãas.
• Dober glas seÏe v deveto vas, grd pa v devetodeÏelo.
• Dober glas seÏe v deveto vas, slab pa ostane rad vesãas.
• Dober izgovor je bolj‰i kakor devet zagovornikov.
• Dober izgovor, ãeprav je iz trte zvit.
• Dober je domek, ãetudi ga ni veã kot za bobek.
• Dober nasvet je zlata vreden.
• Dober nauk do smrti ne ‰kodi.
• Dober premislek je bolj‰e kakor uro hoda.
• Dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna.
• Dober prijatelj je bolj‰i kot denar.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
28
• Dober sosed je bolj‰i kakor deset stricev.
• Dober sosed je bolj‰i kot gotov denar.
• Dober zaãetek je pol dela.
• Dobitek enega je gubitek drugega.
• Dobra beseda pogosto zaleÏe veã kot graja.
• Dobra jed se sama ponuja.
• Dobra levica, ako odreãe desnica.
• Dobra misel — pol zdravja.
• Dobra mladina — sreãna domovina.
• Dobra ni kuga niti vojska.
• Dobra reja lepo nareja.
• Dobra stran zakona je, da ãlovek ni sam; slaba pa,da nikoli ni sam.
• Dobra trgovina ne i‰ãe kupca.
• Dobra volja dar pozlati.
• Dobra volja je pol zdravja.
• Dobra volja mo‰nje kolje.
• Dobra volja pol Ïivljenja hrani.
• Dobra vzreja brani ubo‰tvo pod streho.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
29
• Dobremu ãloveku je teÏko par dobiti.
• Dobri so redki.
• Dobri zakoni nastajajo iz slabih obiãajev.
• Dobri, stari ãasi so dobri zato, ker so Ïe minili.
• Dobro blago pride brez me‰etarja v denar.
• Dobro blago samo kupca najde.
• Dobro blago se samo hvali.
• Dobro delati, prina‰a sreão.
• Dobro doma, kdor ga ima.
• Dobro je vsako stvar prespati.
• Dobro je, dokler moÏ vino nosi, napak, kadar vinomoÏa nosi.
• Dobro jesti, dobro piti, lepo se nositi, niã ne dobiti,dobre volje biti — to ne more biti.
• Dobro jutro Ïganje, zbogom pamet.
• Dobro nakovalo se ne boji kladiva.
• Dobro ni vzeti iz mlina praseta, pa iz gostilnedekleta.
• Dobro orodje delo skraj‰a.
• Dobro orodje — lahko delo.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
30
• Dobro orodje — pol mojstra.
• Dobro plaãuj — hudo kaznuj.
• Dobro se spi le pod odejo.
• Dobro se z dobrim povrne.
• Dobro storiti, pa ne okrog zvoniti.
• Dobro zgrizeno — napol prebavljeno.
• Dobro Ïiveti — dobro umreti.
• Dobro Ïiveti, sreãno umreti — to je hudiãu raãunpodreti.
• Dobro Ïivi, kdor se z malim zadovolji.
• Dobro Ïivi, komur je malo zadosti.
• Dobrodu‰nosti se bedak posmehuje.
• Dobrota je sirota.
• Dobrota najprej razoroÏi.
• Dobrotljiva roka ne obuboÏa.
• Dohtar pravice — prijatelj petice.
• DokaÏi oslu, da ima dolga u‰esa.
• Dokler bo sreãa ‰la s teboj, bo‰ imel prijateljev roj.
• Dokler je ãep pri sodu moker, vsak mi je boter;kadar je ãep suh, je vsakdo zame gluh.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
31
• Dokler je otrok majhen, stopa star‰em na prste, kopa je velik, na srce.
• Dokler je protje mlado, je viti lahko.
• Dokler je rosa, reÏe sama kosa.
• Dokler je sreãa, je dosti prijateljev.
• Dokler konja love, mu ovsa mole, ko ga pa ujemo,mu z biãem dado.
• Dokler lipa cvete, ji ne manjka ãebel.
• Dokler nisi bil nesreãen, ne ve‰, kaj je sreãa.
• Dokler prosi, zlata usta nosi; ko vraãa, hrbet obraãa.
• Dokler so otroci majhni, so z njimi majhne skrbi, koso pa veliki, pa velike.
• Dokler ve eden, ne ve nobeden; ãe vesta dva, jih vemnogo; ãe vedo trije, ve ves svet.
• Dokler Ïenska joka, s solzami pripravlja zasedo.
• Dokler Ïivi‰ — Ïivi!
• Dolg govor — malo prida.
• Dolg in greh rasteta zmeraj.
• Dolg je hud volk.
• Dolg je slab prijatelj.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
32
• Dolg pravi: zaãni me, delal se bom sam.
• Dolga bolezen — gotova smrt.
• Dolga ljubezen — gotova bolezen.
• Dolga zaroka — mala poroka.
• Dolgo potovanje menja dekleta.
• Dolgo Ïivi, kdor dobro Ïivi.
• Dolgoãasje tudi lahko pelje k nezvestobi.
• DolÏan — na srcu bolan.
• Domaãe perilo naj se doma pere.
• Domaãega tatu ne drÏi nobena kljuãavnica.
• Dosti besedi dosti dobrega ne rodi.
• Dosti je uãenih, ali malo izku‰enih.
• Dosti siromakov je od gladu umrlo, beraãev panobeden.
• Dota je zmota, a rev‰ãina ostane.
• Dovolj je bogat, kdor ni nikomur dolÏnik.
• Draginja tepe le reveÏa.
• Drago prodaj, a prav izmeri.
• Drevo ne pade od enega udarca.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
33
• Drevo se na drevo naslanja, ãlovek na ãloveka.
• Drevo se po sadu pozna.
• Drevo se upogne, dokler je mlado.
• Druge opravlja, na sebe pozablja.
• Druge uãi, sam pa ne stori.
• Drugega ni posoditi, kakor star Ïakelj.
• Drugim odpu‰ãaj, sebi ne!
• DruÏi se s sebi enakimi.
• Drva je treba kupiti, kadar so ãe‰nje zrele.
• Drvi iz dima v plamen.
• DrÏi se novega pota in starega prijatelja.
• Dva trda mlinska kamna ‰e nista nikoli dobre mokezmlela.
• Dvakrat premisli, enkrat govori, trikrat preudari,enkrat stori.
• Dve Ïenski Ïivita v miru le takrat, ãe je ena slepa,druga pa gluha.
• Dvema gospodarjema ne more‰ sluÏiti.
• Dvema ljubeznima se ni mogoãe predati.
• Dvema pastirjema volk laÏe ovco ukrade kotenemu.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
34
Elegantna Ïenska je lep‰a kot lepa.
• En dan pouãuje drugega.
• En danes je vreden za dva jutri.
• En norec deset norcev naredi.
• En oblak je dovolj, da sonce zakrije.
• En sam Ïenski las lahko bolje vleãe kot sto parovvolov.
• Ena beseda ãe‰ãe veã ‰koduje kakor toãa po deÏeli.
• Ena garjava ovca vso ãredo okuÏi.
• Ena lastovka ‰e ne prinese pomladi, naznani jo pa.
• Ena laÏ potegne za seboj ‰e drugo.
• Ena mati lahko preÏivi deset otrok, deset otrok nemore ene matere.
• Ena ptica ne more sedeti na dveh vejah.
• Enako vraãaj z enakim.
• Enega list skrije, drugega hrast ne zakrije.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
35
• Enkrat napisano je vredno veã kot desetkratprebrano.
• Enkrat ponevedoma, potem zaporedoma.
• Eno kolo iz blata, drugo v blato.
• Eno leto je dolgo, veã jih pa hitro mine.
• Enostaven je govor resnice.
• Enostavnost je oblika resnice.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
36
Genij je pred svojim ãasom, ne za njim.
• Gizdav beraã — prazna torba.
• Glad je hud tat.
• Glad je najbolj‰i kuhar.
• Glad je slep in gluh.
• Glad lomi Ïelezen grad.
• Gladnemu je vsak kruh kolaã.
• Glava za glavo — najkraj‰e pravo.
• Glej, da ti ne bo glava veãja od klobuka.
• Gliha vkup ‰triha.
• Globoke rane se teÏko ali nikoli ne zacelijo.
• Gola kost ‰e psu ne tekne.
• Golobe izpu‰ãajo iz rok, vrabce pa lovijo.
• Golobradec uãi stare.
• Gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
37
• Gorenj’c iskreno govori, Dolenj’c pa ne laÏe.
• Gorje tistemu, ki ga ljudje pomilujejo.
• Gospoda in zima ne prizaneseta.
• Gospodinja ne sme biti dekli rogata mati.
• Gost je kakor riba, po treh dneh smrdi.
• Gostije praznijo mo‰njo in hlev.
• Govor je slika du‰e.
• Govori, da te spoznam.
• Govoriti je srebro, molãati pa zlato.
• Gozd je kmetova hranilnica.
• Graditi je teÏko, ru‰iti lahko.
• Graja vedno zbudi obãutek krivde.
• Grbec tujo grbo vidi, a svoje ne.
• Grdo je beÏati, pa koristno.
• Gre skozi les, ne vidi dreves.
• Greh kliãe greh.
• Greh se izleÏe in redi v naroãju lenobe.
• Greh se kaznuje zato, da ga v bodoãe veã ne bo.
• Greh se pove, gre‰nika pa ne.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
38
• Grehi mladosti kaznujejo se v starosti.
• Grehi star‰ev se ma‰ãujejo nad otroci.
• Grlo zapravi veã hi‰ kakor vojska, grom in blisk.
• Gruntec pravi: obdeluj me, ãe ne — bom pa jaztebe.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
39
Hãi skopuhova je dostikrat Ïena poÏeruhova.
• Hi‰a ne stoji na zemlji, ampak na Ïeni.
• Hi‰a razdeljena razpada kakor zapu‰ãena.
• Hitra pomoã — dvakratna pomoã.
• Hitri skoki so nevarni.
• Hitro se oãistijo tiste ulice, kjer vsak oãisti predsvojimi vrati.
• Hitro se ujame riba, ki obgrizuje vsako vabo.
• Hitro zaãeto, je dvakrat prijeto.
• Hleb za trebuhom ne hodi.
• Hoãe letati preden so mu peruti porasle.
• Hrasta sneg ne upogne.
• Huda beseda — dobra roka.
• Huda vest je mutast biriã.
• Hude nevihte ne trajajo dolgo.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
40
• Hudega ni treba klicati, ker pride samo po sebi.
• Hudiã je, kjer ni Boga, kjer je pa Bog, je pa kriÏ.
• Hudiã v sili muhe Ïre.
• Hudiãa so znali priklicati, ne znajo pa ga odgnati.
• Hudo je biti priklenjen, pa ãeprav z zlato verigo.
• Hudo kadar pride, pride prezgodaj.
• Hudo neprestano preÏi.
• Hudo ‰e ni sveta obrnilo,
• Hudobnemu konju krepko ostrogo.
• HudobneÏ se boji svoje sence.
• Hudodelca privlaãuje kraj dejanja.
• Humor je re‰ilni pas v reki Ïivljenja.
• Humor je sol Ïivljenja.
• HvaleÏnost dobroto razveseli.
• Hvali morje, a drÏi se kraja.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
41
Imajo oãi, a noãejo videti.
• Ima‰ s ãim, lahko gre‰ v Rim.
• Imeti potrebno in dovoljno, to je meja bogastva.
• Iskra zaÏge velik ogenj.
• Iskren in raven pogled ãisla ves svet.
• Iste ptiãke skupaj lete.
• I‰ãe krivdo vsepovsod, samo tam ne, kjer je.
• I‰ãejo delo, pa prosijo Boga, da ga ne bi na‰li.
• Iver ne pade daleã od debla.
• Iz malega raste veliko.
• Iz mladic se trn ostri.
• Iz neumne dupline neumen veter piha.
• Iz niã ni niã.
• Iz orliãev postanejo ob letu orli.
• Iz tega smeha bo kmalu jok.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
42
• Iz vsake teÏave se najde izhod.
• Izgovor je dober, ãe ga tudi pes na repu prinese.
• Izjema potrjuje pravilo.
• Izkustvo je uãitelj.
• Izku‰nja je kos preroka.
• Izku‰nja je pregovore rodila, potrdila in ohranila.
• Izku‰nje nas uãijo.
• Izmed tisoã uãenjakov je lahko samo eden moder.
• Izreãena beseda ne vrne se nobena.
• Izreãeno izgine, napisano ne mine.
• Izven iskrenosti je umetnost nemogoãa.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
43
Jabolko na dan, odganja zdravnika stran.
• Jabolko ne pade daleã od drevesa.
• Jajce hoãe veã vedeti od koko‰i.
• Jamrovcu vzemi in bahaãu daj.
• Je bolj vidno kakor pridno.
• Je kot maãka: vrzi jo na glavo, pade na noge.
• Jemanja se nikdo ne naveliãa; kdor vse razda — tase prepriãa.
• Jeza se ne zna dobro braniti.
• Jezik je del telesa, ki ãloveka najlaÏe ugonobi.
• Jezik z mo‰njo raste.
• Jutri ne bomo veã to, kar smo bili in kar smo.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
44
Kaãa se skriva v travi.
• Kaãa z ugrizom umori tudi bika.
• Kadar hlapec konja zajaha, ga tudi hudiã ne dohiti.
• Kadar igra najbolj teãe, hitro ji obrni pleãe.
• Kadar je sila najveãja, je pomoã najbliÏja.
• Kadar kupuje‰, ne reci, da zelo potrebuje‰.
• Kadar maãke ni pri hi‰i, ples imajo mi‰i.
• Kadar se ti mudi na delo, se usedi!
• Kadar se ti najbolj mudi, pojdi spat!
• Kadar zlato govori, vsakdo molãi.
• Kaj se bo hvalila sraka s pavovim perjem.
• Kako daje‰, je skoraj veã vredno kot kaj daje‰.
• Kako je Ïenska nepomembna brez Ïenskosti.
• Kako pa naj ãlovek zaupa besedi, ãe ni izza nje resmoÏ beseda.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
45
• Kako se kaj izvr‰i, vse od ãloveka zavisi.
• Kakor jih star‰i uãe, tako mladiãi Ïvrgole.
• Kakor mati prede, tako hãi tke.
• Kakor na kup, tako s kupa.
• Kakor ogovor, tako odgovor.
• Kakor poje stara ptica, tako mlada.
• Kakor pridobljeno, tako izgubljeno.
• Kakor pri‰lo, tako od‰lo.
• Kakor rosa vroãino hladi, tako dobra in lepa besedastori.
• Kakor se daruje, tako se vraãuje.
• Kakor se koscem streÏe, tako jim kosa reÏe.
• Kakor se v gozd kliãe, tako odmeva.
• Kakor se znosi, tako se raztrosi.
• Kakor si bo‰ postlal, tako bo‰ spal.
• Kakor ti meni, tako jaz tebi.
• Kakor ti spo‰tuje‰ svoje star‰e, tako bodo tebespo‰tovali tvoji otroci.
• Kakor Ïivi, tako umrje.
• Kakr‰en gospodar, tak‰en sluga.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
46
• Kakr‰en gost, taka ãast.
• Kakr‰en je ljudem govor, tak‰no jim je Ïivljenje.
• Kakr‰en lonec, tak‰en pokrov.
• Kakr‰en oãe, tak‰en sin.
• Kakr‰en pastir, taka ãreda.
• Kakr‰en pozdrav, tak‰en odzdrav.
• Kakr‰na setev, taka Ïetev.
• Kakr‰no Ïivljenje, taka smrt.
• Kak‰na sreãa, da molãi, da se ga lahko za modregadrÏi.
• Kalna voda je Ïalostna.
• Kamor je ‰el bik, naj gre ‰e ‰trik.
• Kamor je ‰la motika, naj gre ‰e topori‰ãe.
• Kar bo‰ v mladosti sejal, to bo‰ v starosti Ïel.
• Kar ãlovek sam prisluÏi, najbolje obrne.
• Kar ãloveka skrbi, to se skoro pribliÏa.
• Kar daje‰ po‰tenim, odvzame‰ nepo‰tenim.
• Kar danes lahko stori‰, ne odla‰aj na jutri.
• Kar dela desnica, naj ne ve levica.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
47
• Kar dela‰ z dobro voljo, je lahko.
• Kar doma se skvasi, tega ne razglasi.
• Kar je babica nabrala, je vnukinja razdala.
• Kar je bilo dobro za oãete, ni vselej za sinove.
• Kar je Bog dal, vrag ne vzame.
• Kar je dano, je v zemljo zakopano.
• Kar je darovano, je dvakrat kupljeno.
• Kar je dobrega, se teÏko prebija.
• Kar je ljubo oãesu, to je tudi u‰esu.
• Kar je pisano, je zapisano.
• Kar je preveã, ‰e z maslom ni dobro.
• Kar je prirojeno, to ostane.
• Kar je v roki, ni laÏ.
• Kar je v srcu, to je tudi na jeziku.
• Kar je v tebi, se bo pokazalo.
• Kar je za nekoga sme‰no, je lahko za drugega resno.
• Kar je Ïelela, je v sanjah imela.
• Kar lisica pusti v pasti, tega si ne lasti.
• Kar maãka rodi, mi‰i lovi.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
48
• Kar na svetu Ïivi, vse kmet preredi.
• Kar od srca pride, se srca prime.
• Kar pada tako rekoã z neba, zadovoljstva ne da.
• Kar prihaja od srca, najde pot k srcu.
• Kar reveÏ da, trikrat da.
• Kar se je Janezek nauãil, to Janez zna.
• Kar se poãne ponoãi, se razkrije podnevi.
• Kar se pri igri dobi, se pri igri tudi zgubi.
• Kar se v mladosti nauãi‰, to v starosti zna‰.
• Kar se zgodaj ne ukroti, zdivja in zagovedni.
• Kar si ãlovek naprti, to nosi do smrti.
• Kar te muãi, to te uãi.
• Kar te ne peãe, ne pihaj.
• Kar tebi ni drago, ne stori drugemu.
• Kar tepec da, pametni vzame.
• Kar ti v glavi ostane, tega ti nihãe ne vzame.
• Kar trezen misli, pijan pove.
• Kar vsem rabi, se kmalu izrabi.
• Kar zna‰, to velja‰.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
49
• Kasna darila ostanejo brez hvale.
• Kava mora biti ãrna kot hudiã, vroãa kot pekel insladka kot ljubezen.
• Kazen gre kot spremljevalec za grehom.
• Kazen pride vãasih kasno, vendar pride.
• Kdor bolj ljubi denar kakor obraz, izgubi oboje.
• Kdor ãaka, doãaka.
• Kdor dela za stvar, denar mu ni mar.
• Kdor dela, dela tudi napake; kdor ne dela, delanajveãjo napako — ker sploh ne dela.
• Kdor denar priÏeni, svojo voljo zaÏeni.
• Kdor devet rokodelstev opravlja, ne zna nobenega.
• Kdor dobroto izkaÏe, na svojo sreão kolo maÏe.
• Kdor dolgo ka‰lja, dolgo Ïivi.
• Kdor dolgo leÏi, se ga slama drÏi.
• Kdor dolgo obeta, ne stori rad ali ne more.
• Kdor dolgo spi, obira kosti.
• Kdor druge sramoti, se ãesto sam osramoti.
• Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
• Kdor glumi na ves glas, naj ne hodi k ljudem v vas.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
50
• Kdor goni dva zajca, ne ulovi nobenega.
• Kdor govori laÏi, se pogubi.
• Kdor govori, kar hoãe, mora sli‰ati, ãesar noãe.
• Kdor gre na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj.
• Kdor hitro dá, dvakrat dá.
• Kdor hitro se znajde, sreãa ga najde.
• Kdor hitro sodi, se hitro kesa.
• Kdor hoãe preveã vedeti, se hitro postara.
• Kdor hoãe veliko znati, ne sme mnogo spati.
• Kdor hoãe Ïeti, mora tudi sejati.
• Kdor hoãe — temu ni niã teÏko; kdor noãe — vse.
• Kdor ima dar, lahko ima denar.
• Kdor ima kokljo, od tistega so tudi pi‰ãeta.
• Kdor ima moã, ima tudi pravico.
• Kdor ima sreão, ima tudi prijatelje.
• Kdor ima strgano sleme, prosi vedno za lepo vreme.
• Kdor i‰ãe, ta najde.
• Kdor izgubi, ima sto grehov; kdor ukrade, samoenega.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
51
• Kdor izkusi, zna druge uãiti.
• Kdor je hiter pri delu, je tudi pri jelu.
• Kdor je povsod, ni nikjer.
• Kdor je v malem zvest, njemu se dá veliko v pest.
• Kdor je v sredi, ima zlato jabolko v skledi.
• Kdor je za delo, je tudi za jelo.
• Kdor je za stvar, ne i‰ãe denar.
• Kdor je zadovoljen, najmanj potrebuje.
• Kdor je zdoma, ima eno misel; kdor je doma, imajih sto.
• Kdor je znal delati, ta lahko upravlja.
• Kdor je znal molãati, ta tudi lahko govori.
• Kdor jezik ‰para, kruha strada.
• Kdor klevetam naseda, sam sebi preseda.
• Kdor lagati ne zna, za lovca ni ta.
• Kdor lahko z vedrom zajema, ne vpra‰a po korcu.
• Kdor lahko zasluÏi, lahko razru‰i.
• Kdor laÏe, ta krade.
• Kdor le doma tiãi, malo se nauãi.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
52
• Kdor le z glasom pomaga, malo pomore.
• Kdor maha z meãem, bo z meãem pokonãan.
• Kdor matere zemlje ne ãasti, sadu ta njenegavreden ni.
• Kdor materin jezik zaniãuje, tudi matere nespo‰tuje.
• Kdor mlad ne nori, pa star znori.
• Kdor molãi, devetim odgovori.
• Kdor na videz berglo rabi, jo prav rad pozabi.
• Kdor naroãuje, tudi plaãuje.
• Kdor ne dela, mora krasti ali krave pasti.
• Kdor ne dviga nog, se spotakne tudi ob drobenkamen.
• Kdor ne hrani maãke, hrani mi‰i.
• Kdor ne ljubi svoje domovine, ne ljubi tudi tuje.
• Kdor ne ljubi svojega brata, tega bijo tuja vrata.
• Kdor ne ljubi Ïivali, tudi ljudi ne ljubi.
• Kdor ne napreduje, nazaduje.
• Kdor ne popravlja otroka, ki gre‰i, sovraÏi ga.
• Kdor ne poslu‰a, naj izku‰a.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
53
• Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.
• Kdor nekaj zna, ta nekaj velja.
• Kdor ni svoje dni nesreãen bil, pri tem bo‰ malosoãutja dobil.
• Kdor ni uÏil Ïalosti, ne zna ceniti radosti.
• Kdor niã nima, je brez skrbi porok.
• Kdor niã nima, se ne boji tatu.
• Kdor niãesar ne priãakuje, razoãaranjem seoddaljuje.
• Kdor nikoli v Ïivljenju ni bil nor, tudi pameten nibil.
• Kdor nima juna‰kega srca, mora imeti pete.
• Kdor nima v glavi, naj ne sili visoko.
• Kdor nima, kaÏe s prstom na tistega, ki ima.
• Kdor noãe zlepa, mora zgrda.
• Kdor noãe, kmalu izgovor najde.
• Kdor nosi, ne prosi.
• Kdor o meni slabo sodi, ta v moj hram nikar nehodi.
• Kdor opravlja, ugled in ãas zapravlja.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
54
• Kdor otroke preveã ljubi, ta jih pogubi.
• Kdor pamet ima, prav ravna.
• Kdor pameti noãe poslu‰ati, jo mora obãutiti.
• Kdor po sili z domaãega praga hiti, na tujem legloda obrane kosti.
• Kdor po svetu gre, mnogo izve.
• Kdor pogosto jeãi, dolgo mu ne zazvoni.
• Kdor poje rad, ostaja mlad.
• Kdor poje, dvakrat moli.
• Kdor posojuje, si sovraÏnike nakopuje.
• Kdor predolgo meri, ne zadene zveri.
• Kdor prehitro verjame, se rad ukane.
• Kdor prej premisli, kar stori, konca se bati mu trebani.
• Kdor prej pride, prej melje.
• Kdor preveã dokazuje, niãesar ne dokaÏe.
• Kdor preveã obljublja, zaupanje izgublja.
• Kdor preveã zaupa, veãkrat obupa.
• Kdor prijatelja kupuje, ga slano plaãuje.
• Kdor prijatelja odriva, sonce si zakriva.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
55
• Kdor prislu‰kuje, sam o sebi ãuje.
• Kdor rad leÏi, rada ga glava boli.
• Kdor rad potrpi, si roÏe sadi.
• Kdor rad zbada, rad ima.
• Kdor rano vstaja, mu kruha ostaja.
• Kdor sam i‰ãe nesreão, jo najde.
• Kdor sam sebe pestuje, sam sebe kaznuje.
• Kdor sam sebe povi‰uje, prazno glavo oznanjuje.
• Kdor samo na veter gleda, nikdar ne seje; in kdor lena oblake pazi, nikoli ne Ïanje.
• Kdor se brez vzroka smeji, se za norca proglasi.
• Kdor se dela boji, slabo Ïivi.
• Kdor se ga nabere, rad levite bere.
• Kdor se huduje, ta kupuje.
• Kdor se hvali, da nima neprijatelja, samo dokazujesvojo nepomembnost.
• Kdor se hvali, sam se kvari.
• Kdor se igra z ognjem, naj se ne ãudi poÏaru.
• Kdor se iz zgodovine ne uãi, temu tudi pomoãi ni.
• Kdor se je malo uãil, rad bi pamet solil.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
56
• Kdor se je napravil za osla, naj se ne ãudi, ãe gadrugi jahajo.
• Kdor se med otrobe pome‰a, ga pra‰iãi poÏro.
• Kdor se mlad vozi, ta star hodi.
• Kdor se na tujo pomoã zana‰a, v situ vodo prena‰a.
• Kdor se napije, ne pozna nevarnosti.
• Kdor se ne da vpreãi, mora vleãi.
• Kdor se ne joka, se tudi ne smeje.
• Kdor se ne trudi v mladosti, gorjé mu v starosti.
• Kdor se opraviãuje, ta obtoÏuje.
• Kdor se ponuja, se rad skuja.
• Kdor se poroãi, se v kriÏe poloÏi.
• Kdor se preveã poniÏa, tega pohodijo.
• Kdor se rad tepe, je tepen.
• Kdor se uãi brez knjig, zajema vodo s sitom.
• Kdor se utaplja, se oprijemlje tudi za bilko.
• Kdor se vedno pridu‰a, temu vest shuj‰a.
• Kdor se z vinom opije, se strezni; kdor se s kruhom,teÏko.
• Kdor se zadnji smeje, se najslaj‰e smeje.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
57
• Kdor se zna opreti na roke, se lahko tudi na jezik.
• Kdor se Ïeni zaradi blaga, ta nameri se na vraga.
• Kdor seje veter, Ïanje vihar.
• Kdor si je pokvaril Ïelodec, hvali zmernost.
• Kdor si sam ne zna pomagati, mu tudi drugi nemorejo.
• Kdor slabim odpu‰ãa, dobrim ‰kodi.
• Kdor slabim pomaga, se kmalu kesa.
• Kdor slabo vest ima, ljudem se sam izda.
• Kdor spi, rib ne ulovi.
• Kdor star‰e v Ïivljenju ne spo‰tuje, jih na grobuobjokuje.
• Kdor strah pred smrtjo prebrodi, Ïivljenja ta seveseli.
• Kdor svojim star‰em Ïivljenje greni, sam sreãopohodi, v nadloge drvi.
• Kdor ‰iva in para, ima dva kvara.
• Kdor te kara, ta te mara.
• Kdor ti pomaga v sili, se tudi ti ga usmili.
• Kdor trdi, mora dokazati.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
58
• Kdor trdno spi, je brez skrbi.
• Kdor tvega, dobi.
• Kdor v brezno leti, se za robido lovi.
• Kdor v hudem vztraja, ta je rojen za uspeh.
• Kdor v jezi pije in v Ïalosti molãi, nikdar dolgo neÏivi.
• Kdor v kratkem veliko povedati zna, ta nekaj velja.
• Kdor veãkrat i‰ãe razvedrila, mu malo treba jezdravila.
• Kdor vedno kupuje, se kmalu sezuje.
• Kdor veliko govori, veliko ve ali veliko laÏe.
• Kdor veliko misli, malo govori.
• Kdor veliko obljublja, razveseljuje tepce.
• Kdor veliko pije, ga kmalu zvije.
• Kdor veliko tarna, malo trpi.
• Kdor veliko ve, malo verjame.
• Kdor vino me‰a, glavo zme‰a.
• Kdor visoko dviga nos, ta bo kmalu hodil bos.
• Kdor visoko leta, nizko pade.
• Kdor vpra‰a, izve.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
59
• Kdor vpra‰a, ne izgublja ãasa.
• Kdor vpra‰a, ne zaide.
• Kdor z malim ni zadovoljen, velikega ni vreden.
• Kdor za mladih dni ne skrbi, v starosti trpi.
• Kdor zaãenja zgodaj ljubiti, mora zgodaj laseizgubiti.
• Kdor zavida, ne vidi.
• Kdor zbira, zbirek dobi.
• Kdor zgodaj vstaja, mu ãasa preostaja.
• Kdor zlo in krivico mirno trpi, je sebe obdolÏil insebe krivi.
• Kdor zna strune ubrati, more lahko igrati.
• Kdor zna, hitro dokonãa.
• Kdor Ïeli uÏivati sreão, naj se z njo ne hvali.
• Kjer beseda ne zaleÏe, tam se palica ureÏe.
• Kjer glad mori lenuha, pridni najde dosti kruha.
• Kjer gospodar v vsak kot pogleda, tam ni trebabolj‰ega reda.
• Kjer je bogastvo, je en hudiã, kjer je ubo‰tvo, pasedem.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
60
• Kjer je dim, je lahko tudi ogenj.
• Kjer je mnogo besedi, je mnogo laÏi.
• Kjer je mnogo radosti, je tudi Ïalosti.
• Kjer je mnogo snah, je juha preslana.
• Kjer je moãna luã, je tudi moãna senca.
• Kjer je nekdo olje, drugi pa voda, ni soÏitja.
• Kjer je ptiã izvalil, tja rad leti.
• Kjer je sladkost, je tudi grenkost.
• Kjer je sloga, je moã.
• Kjer je svetloba, je tudi senca.
• Kjer je vino, je tudi Ïenska.
• Kjer je volja, je tudi pot.
• Kjer je vsega dosti, pogosto tistega ni, kateremu bise rado dalo.
• Kjer je Ïena pijanka, gre povodenj skozi hi‰o.
• Kjer je Ïenska gospodar, je volk mesar.
• Kjer junaki — ukanje, kjer dekliãi — petje.
• Kjer ljudje v miru Ïive, ptice jim rajske Ïvrgole.
• Kjer matere ni, tam sreãa beÏi.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
61
• Kjer neznanje se ‰opiri, tam hudiã se ne umiri.
• Kjer ni mo‰kega glasu, ni moÏ besede.
• Kjer ni pleha, prijaznost neha.
• Kjer ni zavzetosti za stvar, tja pristopi grobar.
• Kjer niã ni, tudi vojska ne vzame.
• Kjer nobene postave ni, tam veljajo le pesti.
• Kjer oãe kaznuje, mati pomiluje — vzgoja taka jeprazna tlaka.
• Kjer osel leÏi, tam dlako pusti.
• Kjer preneha znanost in umolkne filozofija, tamspregovori umetnost.
• Kjer se maÏe, tam teãe.
• Kjer se ne bojijo hudega, je priãakovati najhuj‰e.
• Kjer se prepirata dva, tretji dobiãek ima.
• Kjer se veliki prepirajo, mali umirajo.
• Kjer smrdi po mrhovini, se zbirajo vrane.
• Kjer so dolÏnosti, so tudi pravice.
• Kjer sta dva petelina na enem dvori‰ãu, je vri‰ã.
• Kjer sta dve babi, tam je trg, kjer so tri, tam jesejem.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
62
• Kjer strast govori, pogovora ni.
• Kjer vidi‰, da je mnogo rok, zaklepaj.
• Kjer vojska vzame, ‰e trava ne raste.
• Kjer vrag ne more, baba zmore.
• Kjer zadostuje brv, ne delaj mostu.
• Kjer Ïena hlaãe nosi, moÏ redko dobro kosi.
• Kjer Ïena hlaãe nosi, si moÏ kruha prosi.
• Klevetnik bodi ‰e tako pretkan, resnica pride le nadan.
• Klin klin izbije, sekira pa oba.
• Klin se s klinom zbije.
• Kmet blizu mesta ima vse napake kmeta inme‰ãana.
• Kmet na strelu, polje v plevelu.
• Knjiga je ãloveku najbolj‰i prijatelj.
• Knjiga, ki ni vredna, da jo dvakrat prebere‰, nivredna, da jo tudi enkrat.
• KnjiÏevno delo naj zori tudi do devet let.
• Ko bi ãlovek veã mater imel, bi bilo preveã potuhena svetu.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
63
• Ko bi mladi vedel, stari mogel in lenuh hotel — bi seãudeÏi godili.
• Ko bi sanje bile vse res, svet bi Ïe davno bil ãez les.
• Ko enemu sreãa vzide, drugemu zaide.
• Ko gredo kure na gredo, lenuh se dela loti.
• Ko hi‰a stoji, Ïe smrt preti.
• Ko oroÏje govori, umetnost molãi.
• Ko se bo‰ pozdravil, se bo‰ pomladil.
• Ko se zaãne konj starati, ga izpregni pravoãasno, ãesi pameten.
• Ko si mlad, je pred teboj odprt ves svet.
• Ko si Ïe na pravi poti, naj potem te niã ne moti.
• Ko stari govore, otroci naj molãe.
• Ko te sreãa Abraham, po malem vedno bo‰ bolan.
• Ko ti zaãenja slaba presti, Ïelijo se te vsi otresti.
• Ko trava valovi, veter piha.
• Ko zlato govori, beseda veã ne drÏi.
• Kogar hoãe sreãa konãati, ga prej razvadi kakorneumna mati.
• Kogar hoãe sreãa uniãiti, ga napravi neumnega.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
64
• Kogar je piãila kaãa, se boji tudi zvite vrvi.
• Kogar ljubim, tega bijem.
• Kogar se boji‰, tega ne ljubi‰.
• Kogar voda objema, se tudi slame oprijema.
• Kogar za le‰nik pridobi‰, ga za oreh izgubi‰.
• Koko‰ji let ne traja dolgo.
• Kol trti, stol starãku.
• Kolikor belih vran, toliko dobrih maãeh.
• Kolikor glav, toliko misli.
• Kolikor krajev, toliko obiãajev.
• Kolikor ljudi, toliko nravi.
• Kolikor ljudi, toliko okusov.
• Kolikor mlinarjev, toliko tatov.
• Kolo ãasa ni mogoãe pognati nazaj.
• Kolo zgodovine se ne da ustaviti niti obrniti nazaj.
• Komaj rojeno, Ïe izgubljeno.
• Komur ni za svetovati, ni za pomagati.
• Komur predobro gre, ta naj oÏeni se.
• Komur se dekle smehlja, tega malo rada ima.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
65
• Konãaj, ko si na vi‰ku.
• Konãanemu delu se pridruÏi veselje.
• Konec delo krasi.
• Konec dober — vse dobro.
• Konja za brzdo, moÏa za besedo drÏijo.
• Konju uzda, oslu biã, neumneÏu pa ‰iba po hrbtu.
• KorajÏnemu je sreãa mila.
• Koreni znanja so grenki, plodovi sladki.
• Koristi ni, ãe mlin stoji in jezik molãi.
• Kovaã ima kle‰ãe, da si rok ne opeãe.
• Krasen je glas molka.
• Kratka je Ïalost, kratko veselje, kratko je tudi na‰eÏivljenje.
• Krava se lovi za roge, ne za rep.
• Krava se pri gobcu molze.
• Krãmarjeva kreda pijancem rada dvojno pi‰e.
• Kri kliãe po ma‰ãevanju.
• Kri ne zataji.
• Kri ni voda.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
66
• Kriãanje ni ne petje, ne dokaz.
• Kritizirati je lahko, bolje storiti teÏko.
• Krivi nos je marsiãemu kos.
• Krivica na mizo, pravica pod mizo.
• Krivica vpije po pravici.
• Kriviãen vinar deset praviãnih poÏre.
• Kriviãno blago nima teka.
• Krtove deÏele se nikdo ne ubrani.
• Kruha ne napravi moka, temveã roka.
• Kruha se je objedel, pa s pametjo se skregal.
• Kuj Ïelezo, dokler je vroãe.
• Kura jajca ne uãi.
• Kuta ‰e ne dela redovnika.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
67
Laãen konj ima najdalj‰e zobe.
• Laãen sitemu ne verjame, siti laãnemu ne zaupa.
• Laãna maãka — tatica, sita maãka — lovica.
• Laãna muha huje pika.
• Laãna vrana se ne zmeni za stra‰ilo.
• Laãna vrana siti ne verjame.
• Laãna vrana sito pita.
• Laãnemu ni noben kruh slab.
• Laãni niso izbirãni.
• Lahka veãerja — dolgo Ïivljenje.
• Lahko dobljeno — lahko zgubljeno.
• Lahko je govoriti, teÏe je storiti.
• Lahko je s kopnega krmariti!
• Lahko je s polnim trebuhom post hvaliti.
• Lahko je z drugimi rokami kaãe loviti.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
68
• Lahko skup spravil — lahko zapravil.
• Lahko tvega, kdor je reva.
• LakomneÏu vedno nekaj manjka.
• Lakota je najbolj‰a kuharica.
• Lakota je uãiteljica umetnosti.
• Lakota nima oãi.
• Lakota sladi bob.
• Lakota ‰e volka iz gozda priÏene.
• Lakota veliko nauãi.
• Lakota, mraz in dim v hi‰i — trije siroma‰ni kriÏi.
• Lanskega snega se ni bati.
• Las glavo krasi, a jed omrzi.
• Laskanju nasede tepec.
• Laskava beseda je rada zaseda.
• Lastna hvala se pod mizo valja.
• Lastna hvala — cena mala.
• Lastna krivda in strah vsakega najbolj muãita.
• Lastne sile bistrijo.
• Lastni vesti ne pobegne‰.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
69
• LaÏ ima kratke noge.
• LaÏ ima plitko dno.
• LaÏ je kljuã h koncu.
• LaÏ je slepa, vendar lepa.
• LaÏ mora imeti obleko, a resnica hoãe biti gola.
• LaÏe je delati slabo kot dobro.
• LaÏe je umirkat mernik bolha, kot babo, ki se samanoãe.
• LaÏe je zbrati kakor obdrÏati.
• LaÏe se prenese ugriz ljubljene osebe, kot poljubneljubljene.
• LaÏniku se ne verjame, ãetudi resnico govori.
• LaÏniku ‰e resnice ne verjamemo.
• Leni vol Ïeli sedlo, a konj Ïeli orati.
• Lenoba je mati vseh pregreh.
• Lenoba je vseh grdob grdoba.
• Lenoba ne dobi lovorike.
• Lenoba slabi — delo krepi.
• Lenobo kmalu dohiti siroma‰ãina.
• Lenuh je sam s seboj nezadovoljen.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
70
• Lenuh je sam sebi na poti.
• Lenuh sam sebi ãas krade.
• Lenuh se zdi sebi modrej‰i od sedmih modrijanov.
• Lenuhu kruli po trebuhu.
• Lep nasmeh ‰e ni greh.
• Lep obraz je nemo priporoãilo.
• Lepa beseda lepo mesto najde.
• Lepa beseda nikomur ne preseda.
• Lepa pesem srce razvedri.
• Lepa Ïenska moÏa zanima, prikupna ga osvoji.
• Lepega vremena in sitega trebuha se ãlovek nenaveliãa.
• Lepo hitro mine.
• Lepo je tam dati, kjer nihãe ne prosi.
• Lepo je vsakemu milo.
• Lepo Ïensko mo‰ki pogleda, a Ïenska jo premeri.
• Lepota brez pameti je kot zemlja brez vode.
• Lepota je brez pameti pusta.
• Lepota je naravna dota.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
71
• Lepota je otrok ljubezni.
• Lepota oslepi.
• Lepota sivih las je prav obrnjen ãas.
• Lepoti se ne more nihãe ustavljati.
• Leskova mast je zdrava.
• Leskova mati — ãudodelna.
• Leta hitijo, dnevi se vleãejo.
• Letal visoko, padel globoko.
• Lice lepo — srce slabo.
• Lisica je volku sluÏila, pa je koÏuh izgubila.
• Lisica tudi na videz spi, da kure ulovi.
• Lisico je treba prelisiãiti.
• Lisjaka prelisiãiti je teÏko.
• Ljubezen bedaka spametuje, modreca pa poneumi.
• Ljubezen dela ãudeÏe.
• Ljubezen gre skozi Ïelodec.
• Ljubezen je kaznovana z ljubosumjem.
• Ljubezen je kot zahajajoãe sonce: ko je najlep‰e,zaide.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
72
• Ljubezen je najsreãnej‰a pot k nesreãi.
• Ljubezen je polna nemirnega strahu.
• Ljubezen je slepa.
• Ljubezen je sreãa brez miru.
• Ljubezen je tiran, ki nikomur ne prizana‰a.
• Ljubezen ne pozna meja.
• Ljubezen nima oãi.
• Ljubezen odrine pamet.
• Ljubezen razume ljubezen.
• Ljubezen rodi ljubezen.
• Ljubezen se hrani z ljubeznijo.
• Ljubezen vse premaga.
• Ljubezen zadu‰ena, ‰e ni poga‰ena.
• Ljubeznivost niã ne stane, a z njo se vse kupuje.
• Ljubeznivost ‰e ni sitost.
• Ljubiti je lep‰e kot pa biti ljubljen.
• Ljubo doma, kdor ga ima; kdor ga nima, za njimkima.
• Ljubosumje je ‰ibkost majhnega duha; zaupanje jevrlina velikega duha.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
73
• Ljubosumje se rodi z ljubeznijo.
• Ljubosumnost megli razsodnost.
• Ljubosumnost Ïenska ‰e oprosti, ravnodu‰nost panikoli.
• Ljudje iz komarja vola narede.
• Ljudje ne poznajo svoje sreãe, toda tuja jim nikoline uide.
• Ljudje radi i‰ãemo trn tudi v tistem oãesu, kjer gani.
• Ljudje radi verjamejo v to, kar Ïelijo.
• Lokav prijatelj je huj‰i od neprijatelja.
• Lonãar zavida lonãarju — drvar drvarju.
• Lonec lonãarja hvali.
• Lovimo muhe, izpu‰ãamo pa bike.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
74
Majhen lonãek hitro vzkipi.
• Majhen ptiã — velik kriã.
• Majhna mi‰ pod kupom ne pogine.
• Majhna Ïaba tudi daleã skoãi.
• Majhnemu pristaja majhno.
• Male stvari zadenejo male ljudi.
• Malo denarja — malo muzike.
• Malo se verjame nesreãnim.
• Malo zna — rad velja.
• Malokdo se s starostjo sprijazni.
• Manj govori, raje stori!
• Marsikateri mo‰ki bi se zopet zaljubil v Ïensko, ãeta ne bi Ïe bila njegova Ïena.
• Marsikateri se s tujim jezikom paãi, z domaãim paberaãi.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
75
• Marsikdo je Ïe dejal: »Jaz sem ti prijatelj zvest,« vpotrebi pa je naredil iz dlani pest.
• Marsikdo poljublja lice, a bi Ïelel odgristi nos.
• Ma‰ãevanje je pijaãa, ki se pije hladna.
• Ma‰ãevanje je sladko.
• Matere ‰e ne naredi rojstvo otroka.
• Materina kletev otrokom hi‰o podira.
• Mati je mati, ãetudi bi bila iz plota spletena.
• Mazivo dobiva kolo, ki najbolj cvili.
• Med ãa‰o in usti se mnogo dogaja.
• Med draãjem vzcveti roÏa.
• Med dvema stoloma se je usedel na tla.
• Med kravami je vol opat.
• Med pravico in krivico ni sredine.
• Med reãi in narediti je celo morje.
• Med voli si je lahko pridobiti veljavo.
• Med volkovi mora‰ tuliti.
• Med vrsticami se mnogokaj prebere.
• Meni luã — tebi kljuã.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
76
• Mera bogastva je v tem: koliko si ‰e vreden, koizgubi‰ denar.
• Mera in vaga v nebesa pomaga.
• Meri se s svojo mero.
• Mesec kaÏe, a rad laÏe.
• Mi o volku, volk na vrata.
• Mine lepo, mine grdo.
• Mirna prebava je pol zdravja.
• Mirna vest je najbolj‰e zglavje.
• Misliti se pravi — niã vedeti.
• Mlad beraã, star brez hlaã.
• Mlad laÏnik — dorasel tat.
• Mlad naj dela, star poseda.
• Mlad pijanec — star uboÏec.
• Mlada kri mirno ne stoji.
• Mlada kri pravi: »skoãiva«, stara pa: »karposediva«.
• Mladi more, a stari mora umreti.
• Mladih ne smemo prezgodaj kovati v zvezde.
• Mladina brez rdeãih lic — pomlad brez cvetlic.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
77
• Mlado drevesce se da zravnati, staro drevo seulomi.
• Mlado drevo se obrezuje, staro ne.
• Mladost ima svoja pota.
• Mladost je norost, ãez potok skaãe, kjer je most.
• Mladost mine, kot cvetje zgine.
• Mladost svobodna — malokdaj dobra.
• Mnoge neprijetnosti v Ïivljenju nas uãijo molãati.
• Mnogo besedi — malo prida.
• Mnogo hrupa za niã.
• Mnogo ljudi strupen jezik pogubi.
• Mnogo mi‰i — maãja smrt.
• Mnogo snega — mnogo sena.
• Mnogo znanja ‰e ne pomeni modrost.
• Mnogo, a ne mnogovrstno se je treba uãiti.
• Moã duha nekaj velja.
• Moã klevete je velika.
• Moãna svetloba daje tudi moãno senco.
• Moãnej‰i bo‰, ko bos nasprotnika pritegnil.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
78
• Moder ãlovek ne pozabi tudi na sebe.
• Modrec vse svoje nosi s seboj.
• Modri glavi je eno oko zadosti.
• Modri je zadovoljen s svojo usodo.
• Mojster lahko brez ‰kode pozablja pravila.
• Mojster se pokaÏe v omejenih moÏnostih.
• Mojstri ne padajo z nebes.
• Moj‰kra Klara ponoãi ‰iva, podnevi para.
• Mokri se deÏja ne boji.
• Molãanje je zlato.
• Molãati in dalje delati.
• Molãati ni nobena umetnost, pa vendar je teÏko.
• Molãeã pes rad popada.
• Molk je najbolj‰i odgovor na kleveto in opravljanje.
• Molk je najpopolnej‰i izraz prezira.
• »Morda« — se pravi niã vedeti.
• Morje je odprt grob.
• Most ni samo za enega.
• Mo‰kega zme‰ajo Ïene in vino.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
79
• Mo‰ki brez Ïene je kakor soba brez stene.
• Mo‰ki gledajo Ïenske, da bi jih videli; Ïenskegledajo mo‰ke, da bi bile videne.
• Mo‰ki ne jokajo s solzami, temveã s kapljicami krvi.
• Mo‰ki ni nikoli dovolj previden pri izbiri ta‰ãe.
• Mo‰ki so vzrok, da se Ïene ne marajo.
• Mo‰ki tako dolgo za Ïensko beÏi, dokler ga ne ulovi.
• Mo‰kim najbolj zanesljivo pomagajo naprej Ïenske.
• MoÏ beseda se rodi, pa tudi vzgoji.
• MoÏ beseda veã velja kakor kup srebra.
• MoÏ ima v zakonu prav toliko sreãe, kolikor imapameti.
• MoÏ je glava, Ïena pa tava.
• MoÏ kraljuje, Ïena vlada.
• MoÏ ni ãlovek, dokler ga Ïena ne krsti.
• MoÏ se meri od nosa gori.
• MoÏa je laÏe dobiti, kakor obdrÏati.
• MoÏiti se je tri dni pred smrtjo dovolj zgodaj.
• Mrzla roka — gorka ljubezen.
• Mrzla roka — toplo srce.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
80
• Mu‰ji pik ne zadrÏi konja v diru.
• Mutec mutca najbolj razume.
• Muzika je kljuã do Ïenskega srca.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
81
Na delu se pozna delavec.
• Na domaãem pragu se petelin lahko repenãi.
• Na hudo rano — hudo zdravilo.
• Na jeziku med — v srcu led.
• Na jutri odloÏeno — v blato poloÏeno.
• Na leski nikdar jabolko ne zraste.
• Na mladih raste svet.
• Na most in k materi ni nikdar predaleã.
• Na napakah se uãimo.
• Na nizkega osla se vsakdo popne.
• Na poti pride vse naproti.
• Na pro‰nji svet stoji.
• Na srcu treznih, na jeziku pijanih je resnica.
• Na starem ognji‰ãu rado gori.
• Na starost se pripravi kakor na poklic.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
82
• Na svet pride‰ z jokom, odide‰ s stokom.
• Na svetu je veãkrat lice daleã od resnice.
• Na svetu se le prerado zgodi, da cvenk pravicoprevpije.
• Na ustih bedaka je obilo smeha.
• Na ustih molitev, v srcu greh, to je pri mnogihljudeh.
• Na visoki vrh lete iz neba strele.
• Na volka kriãé, lisico redé.
• Na zablodah drugih se rodijo napake tretjih.
• Na zunaj meden, na znotraj strupen.
• Nad medveda se ne gre s ‰ilom.
• Nadloge so povsod, kjer je ãlove‰ki rod.
• Naglica ni nikdar prida.
• Naglo storjeno — gotovo skaÏeno.
• Naj vam volja ne razgraja, ko od vas Ïe moã odhaja.
• Najbogatej‰i otrok je siroma‰en brez glasbenevzgoje.
• Najbolj neumnemu kmetu zraste najdebelej‰ikrompir.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
83
• Najbolj ogaben je prevzeten beraã.
• Najbolj‰a je ravna pot.
• Najbolj‰i gost — tri dni zadost’.
• Najcenej‰i luksus je dober okus.
• Najdi sam sebe, pa bo dobro.
• Najhuj‰e je, ãe si kaznovan s ãlovekom.
• Najlep‰a hi‰na oprema je knjiga.
• Najlep‰e za umetnikovo oko je Ïensko telo.
• Najlep‰i cvet je cvet deklet.
• Najmoãnej‰e Ïensko oroÏje sta postelja in kuhinja.
• Najprej pometi pred lastnim pragom, potem ‰ele nasosednjega pokaÏi.
• Najprej sebi pomagaj iz nadlog, potem drugimnaokrog.
• Najprej ‰talica, potlej kravica.
• Najslab‰a sprava je bolj‰a kakor najbolj‰a pravda.
• Najsreãnej‰e ljudi po‰tenje rodi.
• Najveã ve ta, kdor sebe pozna.
• Najveãje bogastvo ãloveku je varãnost, najhuj‰abeda pa razsipnost.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
84
• Najveãji laÏnivec je: »Pravi se ...«.
• Najveãji slepci bi radi vidce vodili.
• Najveãjo napako stori‰, ko si svoje napake taji‰.
• Napad je najbolj‰a obramba.
• Napake starih ma‰ãujejo se na mladih.
• Napake velikih ljudi so uteha za tepce.
• Napredek prihaja po kapljicah.
• Napuh hodi pred padcem.
• Napuh spravlja v nesreão.
• Narava ne dela skokov.
• Narava zdruÏuje enake.
• Narava — izravnava.
• Naravi naproti — sreãa na poti.
• Naravo obvladamo s tem, da se ji pokorimo.
• Naredi iz komarja vola, iz mu‰ice slona.
• Narejenost je sme‰na, naravnost pa lepa.
• Nasprotnika mora‰ poznati, ãe se hoãe‰ z njimspopasti.
• Navada je ena muka, a odvada dve.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
85
• Navada je lahka, odvada je teÏka.
• Navada se vraãa rada.
• Ne besede, temveã dejanja govore.
• Ne bi bilo velikih, ãe ne bi bilo majhnih.
• Ne boj se psa, ki laja, ampak tistega, ki molãi.
• Ne boj se tistega, ki govori, ampak tistega, ki molãi.
• Ne daj volku koze pasti.
• Ne govori vedno, kar ve‰, vedno pa vedi, kajgovori‰.
• Ne gre vse po enem kopitu.
• Ne gredo jasli k volom, ampak voli k jaslim.
• Ne hvali dneva pred veãerom.
• Ne i‰ãi kruha nad potico.
• Ne i‰ãi sreãe ‰irom sveta, najlep‰a sreãa je doma.
• Ne kaÏi volku poti v gozd.
• Ne kupuj maãka v Ïaklju.
• Ne more‰ z glavo skozi zid.
• Ne praskaj se tam, kjer te ne srbi.
• Ne prevzemi se v sreãi, ne poniÏaj se v nesreãi.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
86
• Ne priãakuj sence od drevesa, vãeraj zasajenega.
• Ne trudite se, da tepcem pametno govorite.
• Ne vemo, kaj imamo, dokler ne izgubimo.
• Ne verjame, dokler ne objame.
• Ne veseli se vselej ta, ki se smeje.
• Ne zadene ravno vsaka krogla.
• Ne znamo ceniti vode, dokler se vodnjak ne posu‰i.
• »Ne« na ustnicah Ïene ‰e ni — ne.
• NehvaleÏnost je plaãilo sveta.
• Nemarni ljudje ne obogate.
• Nepo‰teno pridobljeno, ne pride na drugo koleno.
• Nepotrebno je najdraÏje.
• Nepovabljenemu gostu je mesto pred vrati.
• Nepremi‰ljenosti se ne da popraviti, da se ledeloma ublaÏiti.
• Neprijatelja bij z njegovim oroÏjem.
• Nered in prepir sta pogube izvir.
• Neredov je veliko, red je pa samo eden.
• Nesreãa bedaka je opomin za pametnega.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
87
• Nesreãa hodi po raznih potih.
• Nesreãa ne orje ne seje, a zmeraj Ïanje.
• Nesreãa ne pride nikoli sama.
• Nesreãa nikoli ne poãiva.
• Nesreãa prvega pomaga drugemu.
• Nesreãa v ljubezni — sreãa pri igri.
• Nestalnost i‰ãe stalnost.
• Neumni jezik napravi mnogo teÏav.
• Nevarnosti se re‰i‰ s tem, da se ji izogne‰.
• Nevedni smo in nevedni bomo ostali.
• Nevesta bogata je rada rogata.
• Nevo‰ãljivec bi rad blagor drugemu z oãmi uniãil.
• Nevo‰ãljivost nikoli ne miruje.
• Nezmernost hrani zdravnika.
• Neznanje bi rado vladalo.
• Neznanje hoãe prevpiti znanje.
• Neznanje je mati predrznosti.
• Nezvestoba Ïene v pogubo Ïene.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
88
• Ni bolj praznega ãloveka od tistega, ki je sam sebepoln.
• Ni ãloveka, ki ne bi vsaj enkrat za‰el z zakonskesteze.
• Ni dan tako dolg, da bi ne bilo veãera.
• Ni dobro s pametjo se skregati.
• Ni filozofa, ki bi lahko potrpeÏljivo prena‰alzobobol.
• Ni grdo, ãe niãesar ne zna‰, ampak, ãe se noãe‰nauãiti.
• Ni lahko proti toku plavati.
• Ni lepo ne dobro goniti Ïivali, da se vedejo kotljudje.
• Ni ljubezni brez spo‰tovanja.
• Ni metati bisere svinjam.
• Ni metati vsega v en ko‰.
• Ni moder, kdor ni o pravem ãasu neumen.
• Ni nesreãe brez sreãe.
• Ni nujno, da upihnemo tujo svetilko, da sveti na‰a.
• Ni podreti za seboj vse mostove.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
89
• Ni pravila brez izjeme.
• Ni prijetno kapi na ple‰asti glavi.
• Ni se ‰e rodil, ki bi vse zadovoljil.
• Ni ‰e vsak, ki nosi hlaãe — moÏ.
• Ni tako neumnega ãloveka, da ne bi za nekaj bil.
• Ni tatov volje.
• Ni teÏko Ïabo nagnati v vodo.
• Ni tisti tvoj prijatelj, ki te hvali, ampak tisti, ki tegraja.
• Ni uzde, ki bi brzdala strasti.
• Ni vaÏno, kaj se ti dogodi, vaÏno je, kaj bo‰ iz teganapravil.
• Ni vaÏno, kako dolgo Ïivi‰, temveã, kako Ïivi‰.
• Ni vina brez pelina.
• Ni vrtnice brez trna.
• Ni vsak dan nedelja.
• Ni vsak les za tesanje in rezljanje.
• Ni vse za vse ljudi.
• Ni vse zlato, kar se sveti.
• Ni vseeno, kdo kaj reãe.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
90
• Ni za gos seno.
• Ni zdravila za bolnika, ki se ima za zdravega.
• Niã je dobro za oãi.
• Niã ni bolj neumestno od neumestnega smeha.
• Niã ni novega pod soncem.
• Niã ni samo belo ali ãrno.
• Niã ni stalnega.
• Niã ni tako skrito, da bi ne bilo oãito.
• Niã ni tako teãno, da bi bilo veãno.
• Niã ni teÏko, kar radi storimo.
• Niã ni z vseh strani sreãno.
• Niã se hitreje ne posu‰i kot solza.
• Niãesar ni tako neznosnega kot bogata Ïena.
• Nihãe ne gre‰i proti svoji volji.
• Nihãe ne ljubi domovine zato, ker je velika, temveãzato, ker je njegova.
• Nihãe ni brez napak.
• Nihãe ni po nakljuãju dober.
• Nihãe ni prerok v svoji domovini.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
91
• Nihãe ni svoboden, kdor ni svoj gospodar.
• Nihãe ni uãen rojen.
• Nihãe ni zadovoljen s svojo usodo.
• Nihãe se ne igra z vragom nekaznovano.
• Nihãe se ne more dolgo pretvarjati.
• Nihãe si ne pi‰e dobrih del v dolÏni‰ke knjige.
• Nihãe ‰e ni padel uãen z neba.
• Nikdar ne govori narava eno, a modrost drugo.
• Nikdar ni bilo tako, da ni bilo kako, in nikdar ne botako, da ne bo kako.
• Nikdar ni noã tako dolga, da bi ne pri‰el dan za njo.
• Nikdar ni tako dobro, da ne bi moglo biti ‰e bolj‰e.
• Nikdar ni tako hudo, da ne bi moglo biti ‰e huj‰e.
• Nikdar ni tako slabo, da ne bi moglo biti ‰e slab‰e.
• Nikdar niso ljudje toliko dobri ali slabi, kakor sonjihova mi‰ljenja.
• Nikdo ne vpra‰a, kdo je molãal, ampak, kdo jegovoril.
• Nikomur ni prizane‰eno.
• Nisem konj, da bi godel zastonj.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
92
• Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval.
• Noben ãlovek ni ob vsakem ãasu pameten.
• Noben dan ni tako dolg, da ne bi bilo veãera.
• Noben vinar ne prileti sam od sebe.
• Nobena juha se ne poje tako vroãa, kot se skuha.
• Nobena pesem ni tako dolga, da bi se ne izpela.
• Nobena smreka ni tako roglata, da ne bi stekla pogrlu.
• Nobeno drevo ne pade od prvega udarca.
• Nobeno drevo ne zraste v nebo.
• Noã ima svojo moã.
• Norca nikoli ne sreãa pamet, pametni pa veãkratznori.
• Norec je norec, ta pa ‰e veãji, ki ga poslu‰a.
• Norec vrÏe v vodo kamen, ki ga ne more desetmodrecev izvleãi.
• Nosi se ko srna, pa nima ne zrna.
• Nova ljubezen preÏene prej‰njo.
• Nove postave — nove zme‰njave.
• Nujnost je zadnje in najmoãnej‰e oroÏje.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
93
O komur dela govorijo, ni treba, da on o njih.
• O umrlih niã slabega.
• Obetati in dati — je preveã.
• Obiãaji starine so ‰ãit domovine.
• Obleka ‰e ne dela ãloveka.
• Obliã mizarju, kopito ãevljarju.
• Obljuba dela dolg.
• Obljubiti in dati je dvoje.
• Obrekovanje potare modrega in mu stre moã srca.
• Obstaja vidno in nevidno delo; razmi‰ljanje ‰e nibrezdelje.
• Oãe skopuh — sin goljuf.
• Oãi vse vidijo, same sebe pa ne vidijo.
• Od hvale je ‰e pes poginil.
• Od lepote ni kaj vzeti, jo pa hoãe vsak imeti.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
94
• Od lepote se ne da Ïiveti.
• Od miru glava ne boli.
• Od obljub ‰e ni bil nihãe sit.
• Od osla ne more‰ priãakovati volne.
• Od po‰tenega dela ti ne bo krona z glave padla.
• Od prisiljenega ni niã prida.
• Od rok do ust je dolga pot.
• Od svojih Ïuljev je malokdo obogatel.
• Od vsake klevete nekaj ostane.
• Od znanega k neznanemu, od lahkega k teÏjemu.
• Od zunaj lepo, od znotraj gnilo.
• Oddaljenost poveãuje spo‰tovanje.
• Odjenjaj, pa bo‰ od‰el kot zmagovalec.
• OdloÏeno delo obtoÏuje, zamujeno kaznuje.
• Odpu‰ãanje je tudi ma‰ãevanje.
• Ogenj in slama naj sta — sama.
• Ogenj in voda dobro sluÏita, slabo gospodarita.
• Ogledalo Ïenski pove, kako se oblaãiti sme.
• Ognji‰ãe ni ognji‰ãe, ako ni Ïenske poleg.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
95
• Oholega uniãi napuh.
• Oko in lice kaÏeta vrednost device.
• Oko — v srce okno.
• Okoli zlatega teleta svet na sapo ple‰e.
• Opica ostane opica, ãetudi nosi zlate okraske.
• Oprosti tistemu, ki prizna.
• Orel muh ne lovi.
• Osel gre le enkrat na led.
• Osel je vodo nosil, pa je od Ïeje poginil.
• Osel pohodi najlep‰e cvetlice.
• Osel pravi: naj raste potlej trava ali ne, ko mene nebo.
• Otroci in stari ljudje brÏ jok iztresejo.
• Otroci nikdar ne odloÏijo na jutri, kar jih lahkonocoj re‰i postelje.
• Otroci, norci in pijanci govore resnico.
• Otroãek naj se Ïe uãi, da z jokom niã ne pridobi.
• Otrok in pijanec imata sreão.
• Otroka ni teÏko roditi, ampak vzgojiti.
• Otrokom je potrebna vzgoja — starim pomoã.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
96
• Otroku na voljo, sebi v Ïalost in nejevoljo.
• Ovadba marsikomu draga je, plaãilo zanjo je gorje.
• Ovca cela, volk pa sit, to ne more bit’.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
97
Pahni ga v vodo, pa naj plava.
• Pajek, ribiã in Ïenska pletejo nevarne mreÏe.
• Palica ima dva kraja, dobili pa smo jo iz raja.
• Pamet je bolj‰a kot Ïamet.
• Pameten ãlovek zna poceni kupiti denar.
• Pametnej‰e je jutro od veãera.
• Pametnej‰i odneha.
• Pametnemu se z nekoliko besed lahko veliko pove.
• Pametni se pri ognju ogreje, nespametni opeãe.
• Pametni se uãi ob izkustvih drugih, nespametni oblastnih.
• Papir vse prenese.
• Par para najde.
• Pasti ni sramotno, sramotno je obleÏati.
• Pava lep‰a perje, Ïeno — moÏ.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
98
• Peãeni golobje ne lete nobenemu v usta.
• Perilo se lepo su‰i, ãe moÏ zvestobo drÏi.
• Pes je ãloveku zvest prijatelj.
• Pes laja zaradi sebe, ne zaradi tebe.
• Pes, ki laja, ne grize.
• Pes, ki ne laja, zobe zasaja.
• Pesem preganja ãloveku skrbi.
• Petelin najlep‰e zapoje na gnoju.
• Pevec — pivec.
• Pij, pa pameti ne zapij!
• Pijaãa rahlja dom.
• Pijaãa vleãe denar iz Ïepa in pamet iz glave.
• Pijanca ne more‰ meriti s treznimi oãmi.
• Pijancu se ogni s senenim vozom.
• Pijanec se ne spreobrne, dokler se v grob ne zvrne.
• Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne.
• Piruj, ali miruj.
• Piti in peti si je v rodu.
• Pitje in kajenje kraj‰ata Ïivljenje.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
99
• Pivski bratje v mladosti, siroma‰tva svatje v starosti.
• Plitka voda se hitro skali.
• Po ãem pride, po tem preide.
• Po delu plaãilo.
• Po glasu se ptica pozna.
• Po izgovorjeni besedi nisi veã ti njen gospodar,temveã je ona.
• Po izgubi po‰tenja mine radost Ïivljenja.
• Po navadi hvalimo zato, da bi nas hvalili.
• Po opravljenem delu je sladek poãitek.
• Po prvem zlu ni treba klicati ‰e drugega.
• Po sedemdesetemu letu ti je vsak dan darovan.
• Po slabi druÏbi rada glava boli.
• Po ‰tiridesetem letu zaãnejo leta beÏati.
• Po toãi zvoniti je prepozno.
• Po treh dneh se naveliãa‰ Ïene, gosta in deÏja.
• Po vojni je dosti junakov.
• Po Ïeni se moÏ pozna.
• Poãasi raste smreka, pa hitro se poseka.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
100
• Poãasi se daleã pride.
• Poãitek je izmenjava dela.
• Pod koÏo smo vsi krvavi.
• Pod odejo se vse izravna.
• Podari ciganki vsak dan, samo ne v petek, rekla bo,da nikdar ni niãesar dobila.
• Podarjenemu konju se ne gleda na zobe.
• Podkupnina na vrata, a toÏba na okno.
• Podkupnina Ïelezna vrata prebije.
• Podpore od otrok se nadejati, je naravno, a varljivo.
• Poezija ob vodi zvodeni, ob vincu se pa obdrÏi.
• Pogosta hvala je pridnosti slana.
• Pogosto se zgodi, da ti mati neprijatelja rodi.
• Pogum Ïivljenje zalj‰a, previdnost pa ga dalj‰a.
• Pohlep je koren vsega zla.
• Pohlep po denarju je koren vsega zla.
• Pohlevnih ovãic gre veliko v en hlev.
• Pokrivaj se s tak‰no odejo, kakr‰no ima‰.
• Pokvarjenemu je malo treba.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
101
• Pol sveta na dobrih ramah sloni.
• Poleti je treba imeti v glavi, pozimi pa v hlevu.
• Poletje je mati reveÏev.
• Poln sod ima dosti prijateljev.
• Poln Ïelodec nerad ‰tudira.
• Poln Ïelodec se smeji.
• Poln Ïelodec — prazne govorice.
• Poloviãarstvo je vedno nevarno.
• Polresnica je nevarnej‰a od laÏi.
• PolÏ roge pokaÏe, kadar ga nihãe ne vidi.
• Pomagaj z dejanjem, ne z besedami.
• Pomisli, kaj uãi nas rek: »âe si ãevljar, ne bodi pek!«
• Pomisli, preden kaj reãe‰, tudi beseda ãloveka ubije.
• Pomlad in mladost sta si podobni.
• Ponoãi je vsaka krava ãrna.
• Ponoãi so skoraj vse misli ãrne.
• Ponos kaj slabo ti svetuje, ko ti popraviti napak nedovoljuje.
• Poplava besed — su‰a v glavi.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
102
• Popravljaj majhne okvare, da ne pride do velikih.
• Popustljivi star‰i zagrenijo si starost, otrokom pa vÏivljenju pripravijo bridkost.
• Poredni otroci pa slaba maãka naredijo pridnogospodinjo.
• Porok je do srnrti — otrok.
• Poroka je korak v neznano.
• Poroka je prvi korak do razporoke.
• Poslednja lisiãja zvijaãa je, ko se stegne.
• Poslednji krvave pete odnese.
• Poslu‰aj me, ne glej me! Predolg jezik tepe.
• Poslu‰aj, glej in molãi, ako Ïeli‰ Ïiveti v miru.
• Poslu‰ajmo ‰e drugo plat zvona.
• Posojilo se povraãila veseli.
• Postave so kakor pajãevine: muhe drÏe, ãmrljeizpuste.
• Po‰lji osla kriÏem svet, vrne se uhat ko pred.
• Pot slave je s trnjem posuta.
• Potreba je mnogo izna‰la.
• Potreba prebije Ïelezna vrata.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
103
• Potrebo mosta spozna‰ ‰ele, ko ga voda odnese.
• Potrkaj na les in ne obe‰aj na veliki zvon.
• PotrpeÏljivost odpre Ïelezne duri.
• Potrpljenje je boÏja mast.
• Potrpljenje je odlika modrih.
• Potrpljenje zmaguje.
• Poturica je huj‰i od Turka.
• Pouãevati norca je toliko kot zdraviti mrliãa.
• Povsod je lepo — doma najlep‰e.
• Povsod je vrag raznesel nevo‰ãljivost.
• Povsod so dobri in slabi ljudje.
• Pozna ga samo takrat, kadar ga potrebuje.
• PoÏre‰nost pogubi jih veã kakor kuga, glad in meã.
• Prava snaga — preko praga.
• Prava sreãa se le enkrat ponuja.
• Prava ta‰ãa vnukom pomaga, ne pa snahi teÏavenalaga.
• Prava Ïalost pozna samoto.
• Prave ljubezni sklep je moãnej‰i kakor Ïelezenoklep.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
104
• Prave pohvale so tiste, ki nam uidejo.
• Pravica je umrla, resnici pa so oãi izkopali.
• Pravica komolcev in pesti nikoli dolgo ne vzdrÏi.
• Pravica oãi kolje.
• Pravico na pravo mesto.
• Pravico vsak hvali, pa vsak ne brani.
• Praviãnost je vãasih slepa.
• Pravo boleãino pokazujejo skrite solze.
• Pravo reci, pa teci.
• Pravo veselje je resno.
• Prazen klas visoko glavo nosi.
• Prazen sod bobni.
• Prazen sod ima moãan glas.
• Prazen Ïakelj ne stoji pokonci.
• Prazne buãe moãno donijo.
• Prebrisana glava pa pridne roke, bogastvo so bolj‰ekot zlate gore.
• Pred samim seboj ne more nihãe pobegniti.
• Pred tatom je to varno, ãesar ne doseÏe.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
105
• Pred vestjo beÏi, v pogubo hiti.
• Pred zakonom golobica, v zakonu orlica.
• Pred Ïenitvijo imej odprte oãi, po Ïenitvi jih panapol zapri.
• Predanega stvari zlato ne omami.
• Preden neumni opazi, ga zviti pregazi.
• Preden sede‰, poglej na sedeÏ.
• Predober in tepec — dva rojena brata.
• Predober — norcu podoben.
• Predsodek je otrok neznanja.
• Pregnana ãednost se v strast spremeni.
• Prehitra Ïenitev je dolga grenitev.
• Prej se nauãi poslu‰ati, ‰ele potem bo‰ lahkozapovedoval.
• Prekletstvo zlata te tre‰ãi ob tla.
• PremoÏenje gre curkom dol, po niti pa gor.
• Prenapeti lok rad poãi.
• Prepir rodi prepir.
• Prepir z debelim koncem neha.
• Prepovedan sad ima ãudno slast.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
106
• Prepovedan sad najbolj di‰i.
• Preprost doÏivi starost.
• Prerezane niti ne more‰ veã sceliti.
• Presneto je hud iz kmeta — gospod.
• Prestrogi zakon je ãesto nepraviãen.
• Preveã besedi, glava boli.
• Preveã dobrega ‰koduje, premalo pa tudi.
• Preveã ponujano blago — smrdi.
• Preveã ponujano izgubi vrednost.
• Preveã spanja, najveã sanja.
• Prevelika ljubezen vãasih ‰koduje.
• Prevelika sila in prevelika prijetnost ne trpita dolgo.
• Prevelika sila se sama uje.
• Previdnost je mati modrosti.
• Previdnost nikdar ne ‰koduje.
• Previdnost ‰e ni bojazljivost.
• Prevzetnost in napuh ne vesta, kako se sluÏi kruh.
• Prevzetnost je ãrv bogastva.
• Pri denarju se vse neha.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
107
• Pri hudobnih ljudeh gre vse na smeh.
• Pri jaslih je najbolj‰e.
• Pri po‰tenem ãloveku beseda drÏi, pri nepo‰tenempa ‰e pisano zbeÏi.
• Pri vinu sta se ‰e hudiã in svetnik bratila.
• Pri vsakem ubo‰tvu je pol lenobe.
• Pri zadnji hi‰i se ogenj ustavi.
• Priden bi bil, ko bi za kaj bil.
• Priden ãlovek ima kruha, glad mori samo lenuha.
• Pridna gospodinja je najbolj‰a gotovina.
• Pridnemu nesreãa vseh kosti ne zlomi, lenuha patako ob tla vrÏe, da obleÏi.
• Pridnost ima zlata tla.
• Prijatelj je ãlovek, ki te ima rad, ãetudi te pozna vdno du‰e.
• Prijatelj je kot drugi jaz.
• Prijatelj je ta, ki sam zaãuti, kdaj nam je potreben.
• Prijatelj, ki vse potrjuje, je nevaren, ki poslu‰a, ‰ebolj.
• Prijatelja je laÏe najti kot obdrÏati.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
108
• Prijatelja na samem grajaj, a javno ga hvali.
• Prijatelja spozna‰ v nesreãi.
• Prijatelja Ïaliti, pomeni prijatelja zgubiti.
• Prijateljev prepir si sam najde mir.
• Prijatelji so tatovi ãasa.
• Prijateljstvo je lahko samo med dobrimi.
• Prijateljstvo se lahko konãa z ljubeznijo, ljubezen sprijateljstvom teÏko.
• Prijateljstvo skleni s sebi enakimi.
• Prijateljstvo, sklenjeno ob kozarcu, je najveãkratstekleno.
• Prijaznost prijaznost najde.
• PriloÏnost greh dela.
• PriloÏnost naredi tatu.
• PriloÏnost zamujena, ne vrne se nobena.
• Prisiljen stan je zaniãevan.
• Prisiljeno ni dobro.
• Pristop h glasbi je mogoã samo z glasbo.
• Privo‰ãi kuharju in ne apotekarju.
• Proti toku je teÏko plavati.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
109
• Prst mu ponudi‰, roko zagrabi.
• Prva koko‰, ki zakokodajsa, znese jajce.
• Prva slava ‰e ni prava.
• Prvi liter vina je najdraÏji.
• Prvi otrok je bolj za poku‰ino.
• Prvi otrok je igraãka, drugi je ãaãka, tretji je ‰eleotrok.
• Prvi otrok je zlato, drugi srebro, tretji pa blato.
• Prvo je grunt, potem pridejo postave, zadnji je Bog.
• Prvo mora‰ nekaj znati, ãe hoãe‰ kaj veljati.
• Psi lajajo, karavana gre dalje.
• Ptiãa po perju spozna‰.
• Ptiãa po perju, psa po kosminju, ãloveka pa poprijatelju spozna‰.
• Pustimo ãasu ãas.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
110
Rahla beseda srd utolaÏi.
• Raj za tepca, je pekel za pametnega.
• Raje preveã kakor premalo.
• Raje sli‰i sladko laÏ kot pa bridko resnico.
• Rana se zaceli, beseda nikoli.
• Rana ura — zlata ura.
• Rani uspehi poveãujejo boleãino kasnej‰ihneuspehov.
• Ranjeni se pogosto skrivajo za besedami.
• Raven ravnemu — tovari‰.
• Razgovor dveh zaljubljencev je molk.
• Razumnemu je treba malo besed.
• Razvoj ne skaãe, temveã polaga mostove.
• Rdeãa brada rada zbada.
• Rdeãa zora, mokra gora.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
111
• Reãeno je — reãeno.
• Redki so prijatelji v nadlogi.
• Redko je drago.
• Redko ume gospodariti, kdor se ni uãil sluÏiti.
• Resnica je gospodar sveta.
• Resnica je vedno najmoãnej‰i dokaz.
• Resnica leÏi v vodnjaku.
• Resnica ne pusti niã nase obesiti.
• Resnica ni veselica.
• Resnica o resnici bo ta, da ji nikoli ne pride‰ do dna.
• Resnica v oãi bode.
• Resnica vedno pride na dan.
• Resnice ni mogoãe kupiti.
• Resnico povej, pa Ïe je — ojej.
• Resnicoljubnost je srce morale.
• Resniãni prijatelji so redki.
• Reven je ta, kdor razen zlata niãesar nima.
• ReveÏ je vedno reveÏ.
• ReveÏ je vedno vsega kriv.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
112
• ReveÏ se otepa z rev‰ãino.
• ReveÏi se najbolj sovraÏijo.
• Rev‰ãina je neizãrpna — ãim veã odvzame‰, boljraste.
• Riba mora plavati trikrat: v vodi, v olju in v vinu.
• Riba pri glavi smrdi, ãisti se pa pri repu.
• Riba ribi grize rep.
• Rim ni nastal v enem dnevu.
• Roka roko pere, obe pa obraz.
• Roka roko umije, noga nogo spodbije.
• Roka ‰e ne naredi otroka.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
113
S ãasom postajamo pametnej‰i.
• S ãasom se ‰e ãas obrne.
• S ãimer se pregre‰i‰, s tem bo‰ kaznovan.
• S ãvrsto voljo se vse lahko doseÏe.
• S hrupom ni niã storjenega.
• S hudiãem ni ãe‰enj zobati.
• S klobukom v roki pride‰ po vsem svetu.
• S priznanjem greha je Ïe napol odpu‰ãeno.
• S slogo rastejo male stvari, a z neslogo propadajovelike.
• S starim se novo hrani.
• S tem, da ne popravi‰ napake, napravi‰ novonapako.
• Sam najbolj‰e ve‰, kje te ãevelj Ïuli.
• Sam sebe muãi, kdor sreãnim zavida.
• Sam sebe Ïali, kdor Ïeli Ïaliti drugega.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
114
• Sam sebi je vsak mil sodnik.
• Sam sebi se smili, kdor je bil mili.
• Samo bedaki prosijo Ïenske, naj molãe o tem, oãemer so govorili.
• Samo ãas prinese nasvet.
• Samo eno muho je Bog ustvaril, druge pa hudiã.
• Samo s tepeÏem se malo doseÏe.
• Samo tepec si misli, da tudi drugi ne misli.
• Samo tisto je ãvrsto drevo, ki ga ãesto vetrovi tepo.
• Samo v starih Atenah je bilo prijetno biti star.
• Sanje — prazne marnje.
• Sãasoma vse mine.
• Shramba, strani‰ãe in klet ‰ele pokaÏejo red.
• Shranjen raãun je shranjen denar.
• Sila hraste ruje.
• Sila je moãnej‰a od prava.
• Sila kola lomi, potreba jih pa nareja.
• Sila kola lomi.
• Sila moã premaga.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
115
• Sila silo goni.
• Sila zakon menja.
• Sinoãnje vode ne izlivaj, dokler ‰e dana‰nje ni.
• Siromak je tisti, ki je imel, pa je izgubil.
• Siromak nima prijateljev.
• Siromak pomaga rad, bogati pa nerad.
• Siromaka povsod tepo.
• Siromaku manjka mnogo, skopuhu vse.
• Siroma‰tvo in ka‰elj se ne dasta zakriti.
• Sita vrana laãni ne verjame.
• Sitemu nudijo, laãnemu ne dajo.
• Siti ne razume laãnega.
• Siti se lahko posti.
• Skopost in razsipnost pripeljeta ãloveka na ko‰ãekkruha.
• Skopost je hãi norosti, varãnost hãi modrosti.
• Skopost s kupom raste.
• Skopuh bogati, ko se dela siroma‰nega; razsipneÏsiroma‰i, ko se dela bogatega.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
116
• Skopuh in rejena svinja postaneta ‰ele s smrtjokoristna.
• Skopuh je zraven velikega bogastva siromak.
• Skopuh ni do nikogar dober, do sebe pa je ‰enajslab‰i.
• Skopuh obãuti hkrati vse skrbi bogata‰a in vseteÏave siromaka.
• Skoraj ni prepira, ki od Ïene ne izvira.
• »Skoraj« ni nikoli zajca ujel, »komaj« ga pa je.
• Skrhan ãlovek ne joka, temveã krvavi.
• Skrivnost ãlove‰kega bitja ni v tem, da Ïivi, temveã,za kaj Ïivi.
• Skromnost je lepa ãednost.
• Slab ãlovek vse obraãa na slabo.
• Slab glas ima peroti, dober pa komaj leze.
• Slaba gospodinja je kakor koko‰: veã ko ima, veãrazkopa.
• Slaba novica ima peruti kot ptica.
• Slaba sekira ‰e nikoli ni bila s tnala ukradena.
• Slabo je, kadar se glad na Ïejo oÏeni.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
117
• Slabo orodje je cesta k zamudi: mojstra okrade indelavca utrudi.
• Slabo zaãeto — slabo konãano.
• Slabotnega leva tudi zajci naskakujejo.
• Slava mojstra dela.
• Slava prednikov je svetloba potomcem.
• Slavo zavist spremlja.
• Slednjega ãloveka jeza obnori.
• Sleparstvo je treba poznati, ali ne imenovati.
• Slepca za pot in bedaka za svet ne vpra‰uj.
• Slika mora peti.
• Slikar nari‰e umetnino lahko v treh urah, za to pa jepotreboval tudi do trideset let.
• Sloga jaãi, nesloga tlaãi.
• SluÏba ni druÏba.
• Smeh kaÏe znaãaj ãloveka.
• Smet vidi‰ v oãeh drugega, bruna v lastnem ne.
• Smola ne pride nikdar sama, tudi ãe obi‰ãe najvi‰jeglave.
• Smola smolo lovi za pete.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
118
• Smrdljiv sod najbolj‰e vino pokvari.
• Smrt je slepa — od kraja pobira, niã ne izbira.
• Smrt niã ne vpra‰a, po svoje se obna‰a.
• Smrt pokoplje vse sovra‰tvo.
• Smrt vse ozdravi, kar boli.
• Smrt vse poravna.
• Smrt, biriã in zima usmiljenja nima.
• Smrti nihãe ne uteãe.
• Smrti uiti, se pravi: znova se roditi.
• Snaga in red je pol zdravja.
• Snaga in red vzdrÏujeta svet.
• Snaga ne sega samo do praga.
• So resnice, ki niso za vse ljudi niti za vse ãase.
• So tri resnice: sonce za vsakogar enako greje,nobena Ïenska ne more roditi namesto druge,vsakdo mora umreti.
• So tudi krivi preroki.
• Sonce ne sije tako lepo kakor materino oko.
• Sorodstvo nam je dano; na sreão pa sami lahkoizbirarno prijatelje.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
119
• Sosed brez soseda ne more Ïiveti.
• Sosed soseda potrebuje, pa ãe je ‰e tako bogat.
• Sosedov hlebec ima veãji krajec.
• SovraÏnika bo‰ takrat pregnal, ko bo‰ njegovooroÏje poznal.
• Spanec je bolj‰i kot pi‰ãanec.
• Spanje pred polnoãjo dvakrat zaleÏe.
• Speci — pa teci!
• Speãa lisica koko‰i ne ujame.
• Spomin je ãloveku najzvestej‰i prijatelj.
• Spomin je edini kraj, iz katerega nas ne more nihãepregnati.
• Sposoben ãlovek vse dela dobro.
• Sposoben krmilar pluje tudi z raztrganimi jadri.
• Sposobnim je treba prepu‰ãati prihodnost.
• Sposobnost ãloveka se pokaÏe tudi vnajneznatnej‰ih stvareh.
• Sposobnost raste v teÏavah.
• Spo‰tovanje Ïivljenja je najvi‰ji zakon vsega Ïivega.
• Spra‰uje starost, kje je bila mladost.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
120
• Spredaj z medom maÏe, zadaj fige kaÏe.
• Sprememba razveseljuje.
• Srajca je bliÏja kot klobuk.
• Srajca nikoli ne skrije znaãaja.
• Srce ne stari.
• Srce se ne oãisti s solzami.
• Srditost je kratko brezumje.
• Srebrn las je starosti kras.
• Srebrno sedlo ‰e ne naredi dobrega konja.
• Sreãa ãloveka le sreãa, ujeti se ne da.
• Sreãa ãloveka sreãa.
• Sreãa je opoteãa.
• Sreãa nesreãe je up, nesreãa sreãe je dolgoãasje.
• Sreãa poãiva v srcu.
• Sreãa se ne da kupiti.
• Sreãa, grajena na nesreãi drugega, ni prava sreãa.
• Sreãe veliko, pameti malo.
• Sreãen je, kdor svoj poklic doseÏe.
• Sreãen si, ako ne Ïeli‰, ãesar imeti ne more‰.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
121
• Sreãneje Ïivi, kdor o svoji sreãi molãi.
• Sreãnej‰i je ta, ki daje, kakor tisti, ki jemlje.
• Sreãnemu tuji prihajajo, nesreãnemu domaãiodhajajo.
• Sreão ustvarja to, kar smo, a ne to, kar imamo.
• Srednja pot, najbolj‰a pot.
• Sr‰eni, ose in ãebele bodo vedno prepir imele.
• Star ãlovek je kot kaplja na veji.
• Star ãlovek je sam sebi napoti.
• Star ãlovek — drugiã otrok.
• Star prijatelj — staro vino.
• Star si ‰ele takrat, ko spozna‰, da nisi veã mlad.
• Stara glava — pusta glava.
• Stara ljubezen ne zarjavi.
• Stara ljubezen — ãe ne gori, pa tli.
• Stara navada — Ïelezna srajca.
• Stare melodije — lepi spomini.
• Stare vrane ne pobirajo ãrvov blizu brane.
• Starega ãloveka ne moremo prevzgojiti.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
122
• Starega drevesa ni mogoãe presaditi.
• Starega konja ne nauãi‰ jahati.
• Starega vina, starih prijateljev se drÏi.
• Starej‰im se pridruÏi obrednost.
• Starih ‰eg ne vseh zatreti, novih pa ne vseh sprejeti.
• Starim ljudem gre nerado iz pesti.
• Starost je Ïe od prirode dovolj klepetava.
• Starost lahko postane najbolj prijeten ãas Ïivljenja.
• Starost ne pride sama.
• Starost ni rada sama.
• Starost ni radost.
• Starost prihaja, moã odhaja.
• Starost se neopazno pritihotapi.
• Starost — slabost.
• Star‰i nabirajo, sinovi tratijo, vnuki stradajo.
• Stil je obleka misli.
• Sto glav — sto misli.
• Sto glav — sto veljav.
• Sto ljudi — sto ãudi.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
123
• Stojeãa voda se usmradi.
• Strah ima velike oãi.
• Strah — dobra reã pri hi‰i.
• Strahopetec se ima za opreznega, skopuh zavarãnega.
• Strasti, ki polnijo denarnico, praznijo srce; strasti, kipolnijo srce, praznijo denarnico.
• Strela ne udari v koprivo.
• Strela udarja v vrhove.
• Strupene zveri beÏe od ljudi.
• Stvari se tako dotakne, da se bistvu zmakne.
• Svet se ponavlja.
• Svet se vrti okoli denarja in Ïenske.
• Svoja hi‰ica — svoja svobodica.
• Svoji k svojim.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
124
·e Bog bi dobre volje bil, ãe bi vino pil.
• ·e cesarju je bera‰ka palica namenjena.
• ·e kol je lep‰i, ãe se dene nanj lepa obleka.
• ·e medveda nauãijo z lakoto plesati.
• ·e od pastirja se kaj znanja terja.
• ·e pametni ljudje vodo kale.
• ·e pes ima rad pri jedi mir.
• ·e pes na spolovini rad crkne.
• ·e pismene obljube so pogosto samo nepomembnekrpe papirja.
• ·e sam sebi nisi vselej zvest, kako bi ti drug bil.
• ·e tak lisjak se nazadnje ujame.
• ·e tako dolga pot se zaãne s prvim korakom.
• ·el je za druge po kostanj v ogenj.
• ·ele vzgojeni star‰i vzgojijo otroke.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
125
• ·iba novo ma‰o poje.
• ·iba ‰e nobenemu ni kosti zlomila, alimarsikaterega zmodrila.
• ·koda modri.
• ·koda uãi ãloveka.
• ·kodoÏeljni nevo‰ãljivec je svoje sreãe morilec.
• ·kodoÏeljni nevo‰ãljivec je svoje sreãe morilec.
• ·olanje je drago, ne‰olanje ‰e draÏje.
• ·pot ne gre dalje kot od ust do nedrij.
• ·tednja je velik dohodek.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
126
Ta reãe, oni obrne, vse skupaj pa se v jamo zvrne.
• Ta se ‰e ni rodil, ki bi vse zadovoljil.
• Tak je ãlovek: tistim najbolj zavida, katerim najveãdolguje.
• Takrat bo hudo, ko bo motika pisala in kopalo pero.
• Talent se oblikuje v ti‰ini, znaãaj med ljudmi.
• Tam ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo.
• Tam, kjer je ãas, se ura ustavi.
• Ta‰ãa in snaha — stalna zdraha.
• Ta‰ãa je huda, lahko pa bi bila ‰e huj‰a.
• Tat pred svojo senco beÏi.
• Tat v hi‰i se ustra‰i ‰e mi‰i.
• Tat Ïivi, tatiã visi.
• Tek pride z jedjo.
• Teorija brez prakse je kakor kolo brez osi.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
127
• Teorija brez prakse je kot sedlo brez konja.
• Tepcu je morje do kolen.
• Tepec je sreãen, da ne zna veã, kot zna.
• Tepec odgaja nove tepce.
• Tepec se briga za tuje stvari, a svoje v nemar pusti.
• TeÏava, ki jo lahko nekomu zaupa‰, je Ïe na pollaÏja.
• TeÏje je obvladati samega sebe kakor neprijatelja.
• TeÏko je breme lastne vesti.
• TeÏko je staremu pameti iskati, ako jo je izgubilmlad.
• TeÏko je tistemu, ki noãe.
• TeÏko je, ãe je isti ãlovek toÏnik in sodnik.
• TeÏko njemu, ki se na otroke opira.
• TeÏko prisluÏen kruh je slaj‰i.
• TeÏko ukroti‰ psa, ãe ga spusti‰ z verige.
• Ti meni, jaz tebi, najkraj‰a je pot in malo zmot.
• Ti oãeta do praga, sin tebe ãez prag.
• Ti sebi med, meni pa pelin.
• Tiha voda bregove dere.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
128
• Tihe Ïelje navadnih smrtnikov so: postati nesmrtni.
• Tisti denar je gotov, ki ga ãlovek v pesti drÏi.
• Tisti mi je brat, ki bi mi dobro storil rad.
• Tisti, ki Ïakelj drÏi, je prav toliko kriv kot tisti, ki gapolni.
• To ãloveka uãi, kar trdo drÏi.
• To je pribita resnica: Ïenska je bolj zvita kot lisica.
• To nekaj velja, kdor si iz neprijatelja prijateljanapraviti zna.
• To nekaj velja, kdor v kratkem veliko povedati zna.
• To so predpisi prava: po‰teno Ïiveti, drugega neÏaliti in vsakemu svoje dati.
• Toãa ne naredi ne draginje ne cene, ampak reveÏe.
• Toãnost je lepa ãednost.
• Toliko ãasa je boter, dokler je bokal moker.
• Toliko imej velika usta, kolikor lahko poje‰.
• Toliko si star, kolikor se poãuti‰.
• Toliko znamo, kolikor v glavi imamo.
• Topla beseda pogreje tri mesece zime.
• Trda mladost — mehka starost.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
129
• Trdna roka — Ïelezna roka.
• Treba je sli‰ati obe plati zvona.
• Treba piti in oditi.
• Trebuh je uãitelj du‰evnih sposobnosti.
• Trebuh, kakor zlodej, starih dobrot ne pomni.
• Tresla se gora, rodila se mi‰.
• Tretjiã gre rado.
• Trikrat mora imeti ãlovek pomoã: ko se rodi, ko seÏeni in ko umre.
• Trikrat premi‰ljeno, ‰e rado skaÏeno.
• Trikrat se seliti, je enkrat pogoreti.
• Tudi drobna kaplja izdolbe ‰e tako trd kamen.
• Tudi hudiã je bil lep, ko je bil mlad.
• Tudi kar je dobro, takoj ne obvelja.
• Tudi las ima senco.
• Tudi modri moÏje vãasih gre‰e.
• Tudi molk je lahko laÏ.
• Tudi najbolj‰a mati ne more nadomestiti oãeta.
• Tudi najhuj‰o kaão premaga mnoÏica mravelj.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
130
• Tudi neprikupen otrok je v oãeh svoje matere lep.
• Tudi po slabi Ïetvi je treba sejati.
• Tudi preprosti jo znajo zagosti.
• Tudi reveÏ ima svoje veselje.
• Tudi slavãek vãasih zaãivka.
• Tudi slepa koko‰ zrno najde.
• Tudi star osel je osel.
• Tudi v joku je radost.
• Tudi v koãi se lahko rodi velik ãlovek.
• Tudi voda ima zobe.
• Tudi zidovi imajo u‰esa.
• Tuja koza nosi polnej‰e vime.
• Tuja peka nima teka.
• Tuja polja zaliva‰, svoja zanemarja‰.
• Tuja ‰ega — domaãa zbega.
• Tuje navade so sme‰ne.
• Tuje peãe.
• Tuje peãi so mrzle.
• Tuji koti so ozki, tuje klopi trde.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
131
• Tvoja glava — tvoj svet.
• Tvoje najgloblje spoznanje je izkljuãno tvojanajveãja last.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
132
Ubogi vrag krade, bogat pa noben.
• Uãiteljev sin je navadno slabo vzgojen.
• Udarec, ki ni smrten, te naredi moãnej‰ega.
• Ugaja, kar je redko.
• Uganka vzgoje je v spo‰tovanju uãenca.
• Ujmi ne uide‰; su‰a poÏre en hleb kruha, moãa padva.
• Ukradena reã za gospodarjem vre‰ãi.
• Umetnik je po svoji smrti veãji, drÏavnik manj‰i.
• Umetniku je marsikaj dovoljeno.
• Umetnosti se razvijajo tam, kjer jih cenijo.
• Umni kletar potrka samo na sod in ve, ãe je poln aliprazen.
• Umreti je zakon, a ne kazen.
• Ura teãe, niã ne reãe.
• Ura zamujena, ne vrne se nobena.
• Usodno je verovati v usodo.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
133
V bera‰ki obleki je najveã prevzetnosti.
• V dobri druÏbi ni ãas izgubljen.
• V dolgi pravdi odvetnik dobi.
• V druÏbi mladih se ne stara.
• V hi‰i obe‰enca ne omenjaj vrvi.
• V koprivo ne treska.
• V krãih starega se rojeva novo.
• V krãmi in mlinu se ne Ïeni.
• V kupici se jih je veã utopilo, kakor v morju utonilo.
• V laskavih besedah je strup.
• V ljubezni je beg edina zmaga.
• V loncu se vedno najde hrana ‰e za enega.
• V mladosti so solze brez boleãin, v starosti paboleãine brez solz.
• V mlinu in od otrok se vse izve.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
134
• V mo‰nji ni brata ne sestre.
• V nesreãi si sam.
• V njegovih rokah je svinec postal zlato.
• V novo hi‰o naj se prvo leto vseli tvoj neprijatelj,drugo leto prijatelj in ‰ele tretje leto se sam vseli.
• V pesek vpi‰i grenke ure svoje, a v kamen ukle‰i,kar zvonãek sreãe poje.
• V premislekih bodi podoben polÏu, v dejanjih ptici.
• V slogi bo takrat svet, ko se bosta hodila muha spajkom na sonce gret.
• V sredi, v zlati skledi.
• V ‰ali je tudi nekaj resnice.
• V umetnosti je enostavnost teÏko doseãi.
• V upu je re‰itev.
• V visoka drevesa rado treska.
• V vojni vihri zakoni molãijo.
• V vsakem Ïitu je tudi plevel.
• V zaporu je za vsakega vzidana ena opeka.
• V zvezde meri, v blato zadene.
• V Ïivljenju je zdravje prvo poglavje.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
135
• V Ïivljenju je Ïe tako, da bi vsi radi imeli lepo.
• V Ïivljenju se moramo neprestano boriti sprotislovji.
• Vaja dela mojstra.
• Varãevanje je velik dohodek.
• »Va‰a gnada« kruha strada.
• Vãasih imajo solze teÏino besed.
• Vãeraj skrito, danes oãito.
• Vdan prijatelj je redek.
• Veã bab pri porodu, bolj kilavo dete.
• Veã ãe ima, bolj mrmra.
• Veã ãe ima, manj da.
• Veã glav veã ve.
• Veã glav, veã zme‰njav.
• Veã je ljudi pomrlo od jedi in pitja kakor od gladuin Ïeje.
• Veã je vreden lep glas ko srebrn pas.
• Veã je vredna ena priãa, ki je videla, kakor deset, kiso sli‰ale.
• Veã ko da‰, veã ima‰.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
136
• Veã kot je laÏnikov, laÏe izve‰ resnico.
• Veã lahko osel zanika, kakor filozof dokaÏe.
• Veã ljudi je nesreãno zaradi pomanjkanjaodveãnega, kakor pa pomanjkanja potrebnega.
• Veã ljudi ubije alkohol kakor meã.
• Veã oãi veã vidi.
• Veã postav, veã zme‰njav.
• Veã snah, preslana juha.
• Veã velja uãena glava kakor kup zlata.
• Veã Ïensk je v hlaãah kot v krilih.
• Veãerno jezo pusti za zjutraj, jutranjo za zveãer.
• Veãina odloãuje, ne manj‰ina.
• Veãino ljudskih dejanj spremlja sreãa.
• Veãkrat je domaãi kos kruha manj‰i, je pa zatoslaj‰i.
• Veãkrat tisti temni, ki naj sveti.
• Vedrost je nebo, pod katerim uspeva vse, razenstrupa.
• Veleva, kdor more; uboga, kdor mora.
• Velik umetnik postane s ãasom ‰e veãji.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
137
• Velika boleãina ne pozna solz.
• Velika je stvar znati molãati.
• Velike misli prihajajo v veliki ti‰ini.
• Velike misli, postavljene v prakso, postanejo velikadela.
• Velike resnice so enostavne; podobno je tudi zljudmi.
• Velike ribe Ïro male.
• Veliki ljudje in psi ne zapirajo vrat za seboj.
• Veliko besedi malo naredi.
• Veliko blagostanje ni edini pogoj za sreão.
• Veliko bogastvo, velika skrb.
• Veliko dima, malo ognja.
• Veliko govorice, malo resnice.
• Veliko grmenja, malo deÏja.
• Veliko hrupa za prazen niã.
• Veliko ima marsikdo, a dosti nihãe.
• Veliko je poklicanih, malo izvoljenih.
• Veliko mesto, velika samota.
• Veliko skrbi glavo sivi.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
138
• Veliko sreão spremlja zavist.
• Vera vase je prva skrivnost uspeha.
• Verige iz zlata ali Ïenskih las so ‰e vedno verige.
• Verjemi, ali pazi — komu.
• Vesel je tudi resen ãlovek.
• Veselica je vesela, dokler ni raãuna.
• Veselje in Ïalost si roko podajata.
• Veselo bera‰tvo je brez denarja bogastvo.
• Veselo na delo — uspeh bo imelo.
• Veselo srce kaÏe mirno vest.
• Veselo srce — pol zdravja.
• Videz veãkrat vara.
• Vino hoãe imeti ãiste roke.
• Vino in Ïene store, da modri obnore.
• Vino je mleko starih.
• Vino je najbolj‰e zdravilo.
• Vino ne laÏe.
• Vino ni rado samo.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
139
• Vino pravi: sem dobro, dokler ti mene zmore‰;kadar pa jaz tebe, gorje ti.
• Vino ‰e modreca znori.
• Vino tudi pametne poneumi.
• Vino utopi skrbi.
• Vinski kljuã vse odpira.
• Visokim smrekam vihar vrhe lomi.
• Vi‰e ko si, bolj si izpostavljen napadom.
• Voda vse opere, samo sramote ne.
• Vol je vol, ãe mu tudi roge odbije‰.
• Vol se veÏe za rogove, a ãlovek za jezik.
• Volk dlako menja, ãudi pa ne.
• Volk izza mladja kolje.
• Volk malo hvale ve, ko ovco poje.
• Volk v eni noãi devet far obi‰ãe.
• Volk volka ne ogrize.
• Vrag vragu rogov ne izbije.
• Vrana vrani ne izkljuje oãi.
• Vrat odkriva leta.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
140
• Vrã hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se nerazbije.
• Vrednost pepela spozna‰ ‰ele, ko pade‰ nazaledenelem.
• Vrtnica ne zraste iz koprive.
• Vsak beraã svojo malho hvali.
• Vsak ãlovek ima svoj prav.
• Vsak ãlovek je sam sebi najbolj‰i zdravnik.
• Vsak ãlovek prena‰a svoj kriÏ.
• Vsak deÏ ima svoj ãas.
• Vsak hvali to, kar je dobro, ali se vsak tega ne drÏi.
• Vsak je sebe vreden.
• Vsak je sebi najbliÏji.
• Vsak je svoje sreãe kovaã.
• Vsak je svojega denarja vreden.
• Vsak je svojega imena vreden.
• Vsak mlinar vodi vodo na svoj mlin.
• Vsak naj na svojem pomete, pa bo po vsem ãisto.
• Vsak naj svojo vero moli, vsak svoje denarce tro‰i.
• Vsak ni za vse.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
141
• Vsak otrok velja mater en zob.
• Vsak po sebi svojo sodbo sodi.
• Vsak po sebi vatle meri.
• Vsak po svoje Boga moli.
• Vsak sam najbolje ve, kje ga ãevelj Ïuli.
• Vsak se meri po svoji meri.
• Vsak se sam varuj, drugi te ne bo.
• Vsak si pomore kakor more.
• Vsak svojo kozo dere.
• Vsak za tem sledi, kar ga veseli.
• Vsak zaãetek je teÏak.
• Vsaka generacija se posmehuje stari modi, alidosledno sledi novi.
• Vsaka hudobija se prej ali kasneje kaznuje.
• Vsaka krivica je kakor na oba kraja oster meã.
• Vsaka medalja ima dve plati.
• Vsaka nova metla v zaãetku dobro pometa.
• Vsaka pesem se enkrat izpoje.
• Vsaka povodenj se uteãe.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
142
• Vsaka resnica ima dva obraza.
• Vsaka rit pride enkrat na sekret.
• Vsaka skrb naj te ne pla‰i, nezgoda vsaka ne ustra‰i.
• Vsaka stvar ima svoj konec.
• Vsaka ‰ola nekaj velja.
• Vsaka vas ima svoj glas.
• Vsaka voda je pri izviru ãista.
• Vsakdanje zgubi vrednost.
• Vsakdo po svojih sposobnostih, vsakomur ponjegovem delu.
• Vsakdo se rad zapira v svojo polÏevo lupino.
• Vsakdo ve, kako je treba odgajati druge otroke.
• Vsake oãi imajo svojega slikarja.
• Vsakemu je svoje najmilej‰e.
• Vsakemu je svoje najmilej‰e.
• Vsakemu njegov znaãaj ustvarja usodo.
• Vsako ãudo za tri dni.
• Vsako ãudo za tri dni.
• Vsako delo ima svoje sonãne in senãne strani.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
143
• Vsako hudo ima nekaj dobrega.
• Vsako hudo vzeti za dobro.
• Vsako obleko je treba ukrojiti po meri.
• Vsako Ïivljenje pi‰e svoj roman.
• Vse dobre stvari so tri.
• Vse je odvisno od sreãe.
• Vse je res, ãe ni laÏi vmes.
• Vse klanja se denarju, najveãjemu sleparju.
• Vse pride na dan, ãe ne prej, pa ãez sedem let.
• Vse razumeti, pomeni, vse oprostiti.
• Vse reke teãejo v morje.
• Vse se more, ãe se hoãe.
• Vse skrito postane oãito.
• Vsem ni mogoãe ustreãi.
• Vsi ljudje vse vedo.
• Vzemi tam, kjer ni, dodaj tja, kjer Ïe je — Ïal,veãkrat tako tudi je.
• Vzemi Ïenico, sebi vrstnico.
• Vzgoja mladine je temelj drÏave.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
144
• Vzgojeni lahko vzgaja.
• Vztrajnost utegne kronati uspeh.
• VÏigalice in ‰karje niso za otroke.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
145
Z dobrim se hudo povraãuje.
• Z dobro voljo zaãni delo, pa bo lep uspeh imelo.
• Z izgubo ãasti ãlovek veliko izgubi.
• Z lastnimi Ïulji je malokdo obogatel.
• Z laÏjo pridobljeno ni blagoslovljeno.
• Z laÏjo se ne pride daleã.
• Z leti postajamo starej‰i, ne pa vedno tudipametnej‰i.
• Z malim se zaãne, z velikim neha.
• Z nahodom gre devet bolezni.
• Z rojstvom smo Ïe zapisani smrti.
• Z velikimi gospodi ni varno igrati, ‰e manj jimposojevati.
• Z Ïlico medu ujame‰ veã muh, kakor s polnimsodom kisa.
• Z Ïlico pita, z drÏajem v oãi dreza.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
146
• Za dobrim konjem se pra‰i.
• Za eno in isto stvar se ne vznemirjaj dvakrat.
• Za izreãene besede ti lahko je Ïal, za neizreãenenikoli.
• Za kogar ti ni mar, posodi mu denar.
• Za konjem naj gre ‰e uzda.
• Za krta ni treba plota okoli vrta.
• Za lenuha ni kruha.
• Za misli ni nobene uzde.
• Za moÏitev, smrt in davke ni nikoli prepozno.
• Za neke je ves svet komedija, za neke pa tragedija.
• Za plemenito srce je ves svet domovina.
• Za prepir morata biti dva.
• Za pridnega je za vsakim grmom kos kruha, podvsakim kamnom denar.
• Za pridnega je za vsakim grmom petica.
• Za siromakom vsak pes laja.
• Za skrbi je ‰e tudi jutri ãas.
• Za sreão ni nikdar prepozno.
• Za ‰parovcem gre cirovãek.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
147
• Za tele se pravdajo, pa kravo zapravdajo.
• Za trgovca je domovina njegov Ïep.
• Za vsak greh je odpu‰ãanje.
• Za vsakega raste ‰iba.
• Za zakletve zaljubljencev ni kazni.
• Zaãetek ljubezni je sladek, konec pa ãesto grenak.
• Zaãetek vsake stvari je majhen.
• Zaãne v zlatu, neha v blatu.
• Zadovoljstvo ãe‰ãe prebiva v koãi, kakor v palaãi.
• Zadovoljstvo srca sreão ti da.
• Zakon brez otrok je kot dan brez sonca.
• Zakon je grob ljubezni.
• Zakon narave je tak, da z malega raste veliko.
• Zakon pravice in ãlove‰ka narava zahtevata svoje.
• Zakonska zveza je kot z medom namazan kriÏ —med se poje, kriÏ pa ostane.
• Zaljubljencu ni niãesar teÏko.
• Zaljubljenec se je poslovil od pameti.
• Zaman je graditi sreão na nesreãi drugega.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
148
• Zamolãana resnica se rada ma‰ãuje.
• Zamolãano ni pisano ne brano.
• Zamujeno ‰e ni prepozno.
• Zanesljiv prijatelj je jasna pogodba.
• Zapored se tudi v mlinu melje.
• Zaradi dreves ne vidi gozda.
• Zaradi ene muhe si pajek ne prede mreÏe.
• Zaradi lenobe se pod useda.
• Zardevanje je barva kreposti.
• Zareãenega kruha se najveã poje.
• Zase ne poznajo steze, a drugim kaÏejo cesto.
• Zato smo suÏnji zakonov, da smo lahko svobodni.
• Zaupanje se vraãa z zaupanjem.
• Zaupanje v zdravnika veã pomore kakor zdravila.
• Zaverovanost v lepoto narave je vsakomurpotrebna.
• Zavist cilja na druge, a zadene sebe.
• Zavist in strah sta strasti brez uÏitka.
• Zavist je najbolj zakoreninjena strast v ãlove‰kemsrcu.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
149
• Zavist je neka vrsta pohvale.
• Zavist je sestra sovra‰tva.
• Zavist Ïe od zametka propada.
• Zavist, ki molãi, je nevarnej‰a od glasne.
• Zavistnik huj‰a, ko vidi, da se bliÏnji redi.
• ZaÏgati je lahko, ogenj pogasiti pa teÏko.
• Zdrav ãlovek ima sto Ïelja, bolnik pa eno le ima.
• Zdravilo za nepo‰tenje je za nekatere pozabljenje.
• Zdravim je vse zdravo.
• Zdravnik zdravi, narava ozdravi.
• Zelje Ïelodec samo nastelje.
• Zemlja nam odvzame vse nadloge.
• Zemlja se brani smrti z brstenjem, ãlovek zrojevanjem.
• Zgodnja danica, pridnim zlatica.
• Zgubil si denar, nisi zgubil niãesar; zgubil si ãast,zgubil si pol; zgubil si pogum, zgubil si vse.
• Zidarju ni poleti nobena peãenka premastna,pozimi pa nobena suha hru‰ka pretrda.
• Zima rada z repom bije, ãe dolgo toplo sonce sije.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
150
• Zima, gosposka in smrt ne prizanesejo.
• Zjutraj se nikogar ne boji, zveãer pa pred lastnosenco beÏi.
• Zlat kljuã vsaka vrata odpre.
• Zlata veriga ne da svobode.
• Zlatemu maliku se vse klanja.
• Zlato ne govori, premore pa vse.
• Zlato oroÏje — gotova zmaga.
• Zlato rado srce okameni.
• Zlato se v ognju preizku‰a.
• Zlo dejanje ne more pomagati k dobremu.
• Zlo rodi zlo.
• Zlo se z dobrim ne odganja.
• Zlo zatri v kali.
• Zloba sama popije najveãji del svojega strupa.
• Zloben ãlovek misli, da ti dela dobro, ãe ti ne delaslabo.
• Zlobni nimajo miru.
• Zlobo rodi nemoã, nemoã pa neznanje.
• Zloãinec se rad vraãa na kraj zloãina.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
151
• Zmaga ima sto oãetov, poraz pa je sirota.
• Zmaga nad duhom je popolnej‰a kot zmaga zoroÏjem.
• Zmanjka vina, ni razgovora; zmanjka denarja, niprijatelja.
• Zmota ãloveku ne da videti resnice.
• Zmotiti se, je ãlove‰ko.
• Znamenje dobrega srca je veder obraz.
• Znanja ne zajemamo s korcem.
• Znanje je bogastvo.
• Znanje je moã.
• Znanje molãi, neznanje kriãi.
• Zob za zob, kri za kri.
• Zrak napihne mehur, o‰abnost pa norca
• Zrela hru‰ka sama pade z drevesa.
• Zrelo jabolko samo pade.
• Zrno do zrna pogaãa, kamen do kamna palaãa.
• Zunaj lep, znotraj slep.
• Zunaj lepota, znotraj praznota.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
152
• Zveãer s kurami spat, zjutraj s ptiãki vstat, dan jetreba iskat.
• Zveãer se dan hvali.
• Zvijaãa je sili kos.
• Zvitost se pobija z zvitostjo.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
153
Îaba bo skakala v moãvirje, ãetudi bi jo postavilna prestol.
• Îalitvi se najbolj ma‰ãuje‰ z nasmehom.
• Îalost in tuga je strupena kuga.
• Îalosten je svet, ki oblaãi obleãene in slaãi sleãene.
• Îalosti ne more‰ deliti.
• Îe rano zaãne Ïgati, kar misli kopriva postati.
• Îe staro je pravilo, da delo zahteva plaãilo.
• Îe velja, kamor srce pelja.
• Îena deli z moÏem dobro in slabo.
• Îena drÏi hi‰i tri vogale in ‰e ãetrtega moÏupodpira.
• Îena je re‰itev ali pogubitev druÏine.
• Îena moÏa naredi, ali ga pa skazi.
• Îena pusta, moÏ gotovo pijanec.
• Îena se v moÏu vidi.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
154
• Îene umetnikov bi morale ostati vedno lepe inmlade, a ker tega ni, zato to boli.
• Îeni se tam, kjer bo‰ imel klobuk obesiti kam.
• Îeniti se je treba z u‰esi, ne pa z oãmi.
• Îenska brez moÏa je kot hi‰a brez strehe.
• Îenska brez neÏnosti je nemogoãa, kakor mo‰kibrez smelosti.
• Îenska je zlo, ali nujno.
• Îenska od nezvestobe veliko priãakuje, malo padobi.
• Îenska prevzame srce, petje razveseli, vino pa utopiskrbi.
• Îenska samo tega ne pove, ãesar ne ve.
• Îenska vladarica sveta, a suÏenj Ïelja.
• Îenska zamolãi, kar v glavi veã ni.
• Îenska zato izbira, da izbrano rodi.
• Îenska, ki hoãe, vedno delo najde.
• Îenska, ki iskreno ljubi, ne more biti ne zlobna, nenezvesta.
• Îenske in zdravniki vedo, kako je laÏ potrebnaljudem.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
155
• Îenske solze so najuspe‰nej‰a vodna sila.
• Îensko oroÏje je lepota in solze.
• Îivali pred smrtjo molãe, ljudje se upirajo.
• Îivali rade umirajo same.
• Îivemu ãloveku se vse pripeti, mrtvemu samo jama.
• Îiveti in pustiti Ïiveti.
• Îivi naj Ïivijo, mrtvi naj poãivajo.
• Îivi primerno svoji Ïetvi.
• Îivi prosto, doÏivi‰ let sto.
• Îivi se samo enkrat, pravita modrijan in bedak.
• Îivi tako, da bo‰ sanjal lepo.
• Îivi, kakor more‰, ãe ne more‰, kakor hoãe‰.
• Îivljenje ãloveka izuãi.
• Îivljenje je nesreãnemu dolgo, sreãnemu kratko.
• Îivljenje je preveã kratko in ãlovek si ga ne smesam sebi greniti.
• Îivljenje nas naredi mehke, kjer smo trdi, in trde,kjer smo mehki.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
156
• Îivljenjske teÏave nam pomagajo prena‰ati miselna smrt, a misel na smrt nam pomaga prena‰atiÏivljenjske teÏave.
• Îlahta je raztrgana plahta, ki se pa ne da za‰iti.
BESeDALJUDSKI PREGOVORI
157
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-299-8