LP 2008ZA LETO 2010
Letno poroilo 2010
VSEBINA
PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE 1 POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU 3 PREGLED POMEMBNEJŠIH DOGAJANJ V LETU 2010 4 PREGLED POMEMBNEJŠIH DOGAJANJ V ZAETKU LETA 2011 9 POROILO NADZORNEGA SVETA 11 SPLOŠNI PODATKI 13 1. OSEBNA IZKAZNICA 13 2. UPRAVLJANJE DRUBE IN SKUPINE 13 3. ORGANIZIRANOST IN SESTAVA SKUPINE CIMOS 15 4. LASTNIŠKA STRUKTURA 15 POSLOVNO POROILO 17 5. POSLANSTVO, VIZIJA IN STRATEŠKE USMERITVE 17 6. GOSPODARSKA GIBANJA 18 7. LETNI OPERATIVNI NART 24 8. REORGANIZACIJA 25 9. BLAGOVNE ZNAMKE SKUPINE CIMOS 26
9. 1. Blagovna znamka CIMOS 26 9. 2. Blagovna znamka LITOSTROJ POWER 27 9. 3. Blagovna znamka TPS 28 9. 4. Blagovna znamka CIMAT 28
10. PRODAJA 29 10. 1. AvtomobilskI steber 29 10. 2. Energetski steber 31 10. 3. Steber kmetijske opreme 32 10. 4. Steber strojegradnje in orodjarstva 34
11. RAZVOJ 35 11. 1. Avtomobilski steber 35 11. 2. Energetski steber 37 11. 3. Steber kmetijske opreme 38
12. NABAVA 39 13. PROIZVODNJA 41 14. NALOBE 43 15. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI 43 16. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA 44 17. UPRAVLJANJE S TVEGANJI 45 18. ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA 48 19. NARTI IN POGOJI POSLOVANJA V LETU 2011 53 20. DRUBENA ODGOVORNOST 56
20. 1. Zaposleni 56 20. 2. Naravno okolje 59 20. 3. Širša drubena skupnost 60
RAUNOVODSKO POROILO 61 21. POVZETEK RAUNOVODSKIH USMERITEV 61
21. 1. Podlaga za sestavo raunovodskih izkazov 61 21. 2. Vpliv sprememb raunovodskih standardov 69 21. 3. Uskupinjevanje 70
22. DELNIŠKA DRUBA CIMOS 72 22. 1. Raunovodski izkazi 72
Letno poroilo 2010
22. 2. Pojasnila k raunovodskim izkazom 78 22. 3. Druga razkritja 99 22. 4. Izjava poslovodstva 104
23. SKUPINA CIMOS 105 23. 1. Raunovodski izkazi 105 23. 2. Pojasnila k raunovodskim izkazom 111 23. 3. Druga razkritja 130 23. 4. Izjava poslovodstva 135
PREDSTAVITEV DRUB V SKUPINI CIMOS 137
Letno poroilo 2010
Spoštovani delniarji, poslovni partnerji, zaposleni, širša javnost!
V letu 2010 smo v skupini Cimos ustvarili prihodke v višini 445 milijonov evrov, kar pomeni poveanje prihodkov za ve kot 15 % v primerjavi z letom 2009. To nas uvrša med najveja slovenska podjetja, tako po celotnem obsegu prodaje kot tudi po obsegu prodaje na trgu Evropske unije. Delovali smo v okviru svojih štirih strateških stebrov, od katerih sta najveja avtomobilski steber in steber energetike, steber kmetijske opreme ter steber strojegradnje in orodjarstva pa predstavljata manjši del, a s tendenco rasti. Ustvarjen poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je preko 70 milijonov evrov in je primerljiv s konkurennimi podjetji v Evropski uniji.
V obdobju krize so napovedovali zelo teke ase za avtomobilsko industrijo. Le najveji optimisti so upali napovedati hitro okrevanje. Mi smo bili med njimi. Ocenjujemo, da avtomobilska panoga ne bo doivela dolgoronih pretresov. Priakujemo lahko le malo upoasnjeno rast prodaje in nekoliko spremenjene razvojne trende na podroju mobilnosti. Zato smo v letu 2009 in tudi v letu 2010 še naprej vlagali v razvojne projekte in nadaljevali z uresnievanjem razvojne strategije. Svoj optimizem gradimo na zaposlenih in njihovem znanju, ki lahko še posebej pride do izraza prav v skupini Cimos. Rezultati, ki smo jih dosegli v letu 2010, kaejo, da je bila naša usmeritev pravilna, saj beleimo rast tako avtomobilskega stebra kot tudi celotne skupine Cimos.
e v letu 2009 smo opozarjali, da se bo val krize nadaljeval tudi v letu 2010, kar se je odrazilo v spirali nelikvidnosti, ki je zajela veji del gospodarstva. Radikalne spremembe v finannem sektorju so to globel samo še poveale. Nekatere vlade so hitro spoznale narašajoo nevarnost in so z ustreznimi sistemskimi ukrepi rešile veji del gospodarstva. Druge drave so se odzvale medlo, prepoasi in z neustreznimi ukrepi krizo samo še poglobile. V panogi je prišlo do trganja dobaviteljskih verig, kar je v mnogih primerih ogrozilo proizvodnjo vozil. Stopnja tveganja se je v dobavni verigi poveala in zato je ustrezna kapitalska struktura gospodarskih drub postala premisa za banke in tudi kupce. Z uvajanjem novosti in pronim odzivanjem na naroila kupcev smo upraviili sloves zanesljivega poslovnega partnerja ter obdrali obstojee kupce in pridobili nove. Naša zanesljivost dobav je v letu 2010 dosegla zavidljivih 99 % in kakovost dobav je bila 18 ppm, kar se lahko primerja z najboljšimi svetovnimi dobavitelji v panogi.
Kapitalska struktura naše drube Cimos je logina posledica intenzivnega razvoja, saj smo veliko vlagali v obstojee in nove proizvodne zmogljivosti na razlinih geografskih obmojih. Veliko smo vlagali v raziskave in razvoj, informatiko, sodobne tehnologije ter seveda v obratna sredstva, ki jih je zahtevala visoka rast poslovanja. Ta pretekla vlaganja so danes naša prednost, saj imamo ustrezno infrastrukturo, ustrezne razvojne in proizvodne zmogljivosti za uresnievanje strateških ciljev.
Ker je bil delniški (osnovni) kapital v celotnem obdobju rasti nespremenjen, kapital pa se je veal le z zadranimi dobiki, smo velik del vlaganj realizirali z izposojenimi viri, kar je bilo v obdobju konjunkture povsem normalno. S pojavom krize pa se je gledanje na kapitalsko ustreznost spremenilo. Ni dovolj le razvojna in proizvodna odlinost, potrebno je imeti tudi ustrezno razmerje med kapitalom in izposojenimi viri. In ta naloga nas aka v naslednjem obdobju.
Predvidena strateška rast je ambiciozna in adrenalinska. In taka tudi mora biti, da lahko zaposleni pokaemo vse svoje vrednote in znanja. Pri skoraj vseh avtomobilskih proizvajalcih smo nominirani kot razvojni dobavitelj in ta status bomo v prihodnje še okrepili z dokazano odlinostjo na vseh podrojih poslovanja. Zavedamo se, da smo prehodili dolgo pot - od skromnega zaetka, ko smo bili izkljuno proizvajalci enostavnih delov, do razvojnega dobavitelja. Prehojena pot še ni porok za uspeh v prihodnosti. Imamo ambiciozne narte tudi znotraj sistema. elja po procesni
Letno poroilo 2010
2
organiziranosti je realna potreba. Gre za evolucijo v delovanju in razmišljanju. Proces »od konca do konca« (E2E) v Cimosu razumemo kot proces od raziskav in razvoja do denarja na transakcijskem raunu.
V letu 2011 priakujemo rast na vseh podrojih delovanja in dobre poslovne rezultate.
Franc Krašovec,
predsednik uprave
v evrih 2010 2009 2010 2009
Poslovni prihodki 444.782.399 385.810.234 362.015.116 320.323.156
Prihodki od prodaje 419.749.668 367.467.199 356.620.838 319.760.817
Dobiek iz poslovanja (EBIT) 36.260.389 32.338.983 17.090.070 13.420.057
Dobiek iz poslovanja in amortizacija (EBITDA)
72.873.477 66.251.058 28.845.836 25.690.480
isti dobiek 4.059.738 3.832.594 2.392.306 2.006.542
v evrih 31.12.2010 31. 12. 2009 31. 12. 2010 31. 12. 2009
Dolgorona sredstva 472.186.880 444.790.055 247.945.661 238.372.320
Kratkorona sredstva 263.470.906 266.723.771 219.066.981 221.027.871
Kapital 133.130.504 121.335.729 112.802.420 112.172.437
Dolgorone obveznosti 283.232.211 278.399.502 149.323.227 161.370.588
Kratkorone obveznosti 311.005.299 304.666.658 203.048.524 185.421.807
Knjigovodska vrednost delnice - - 7,82 7,77
2010 2009 2010 2009
isti dobiek v prihodkih od prodaje 0,97 % 1,04 % 0,67 % 0,63 %
EBIT v prihodkih od prodaje 8,64 % 8,80 % 4,79 % 4,20 %
EBITDA v prihodkih od prodaje 17,36 % 18,03 % 8,09 % 8,03 %
Donosnost kapitala (ROE) – letna raven 3,19 % 3,20 % 2,12 % 1,80 %
Donosnost sredstev (ROA) – letna raven 0,55 % 0,55 % 0,51 % 0,46 %
Obveznosti/kapital 4,63 4,94 3,15 3,10
31.12.2010 31. 12. 2009 31. 12. 2010 31. 12. 2009
Število zaposlenih 6.864 7.127 995 1.046
Letno poroilo 2010
JANUAR
Optimizacija procesov
Uprava je opravila vrsto pogovorov z vodstvenimi ekipami v posameznih tovarnah z namenom poenotenja pogledov na obvladovanje stroškov in optimizacije procesov na vseh ravneh poslovanja.
Novo vodstvo v P. P. C. Buzet, d. o. o., Buzet
Za direktorja podjetja P. P. C. Buzet na Hrvaškem je bil imenovan Franko Viintin.
FEBRUAR
Cimos sodeloval na informativnem dnevu koprske srednje tehniške šole
Cimosova kadrovska sluba se je v Kopru udeleila informativnega dneva tamkajšnje srednje tehniške šole. Predstavila je podjetje in monosti zaposlitve v njem. V Kopru se za vzgojo tehniškega strokovnega kadra obetajo boljše monosti z izgradnjo novega srednješolskega centra v neposredni bliini koprske tovarne.
Rokometni klub Cimos Koper prejel priznanje Mestne obine Koper
Mestna obina Koper je mestnemu rokometnemu klubu (katerega pomemben pokrovitelj je Cimos) in nekaterim posameznikom, ki v njem delajo, podelila posebna priznanja za vidne doseke v preteklem letu.
Usposabljanja »naše interne šole vitkosti«
Namen usposabljanj z naslovom Vitka proizvodnja je bil seznaniti udeleence z osnovnimi orodji, metodami in filozofijo proizvodnega sistema, ki ga je v minulem stoletju razvila Toyota, in ki v sodobnem industrijskem svetu velja kot primer najboljše prakse na številnih podrojih nartovanja, organiziranja in upravljanja procesov. Na usposabljanju so predstavljene teoretine osnove, ki jih nato udeleenci preizkusijo s simulacijami v uilnici in s praktinimi vajami na realnih primerih v Cimosovi proizvodnji.
MAREC
Dan inovatorjev
Na Dnevu inovatorjev so bili nagrajeni najuspešnejši inovatorji v letu 2009, iz vsake tovarne po dva. Izbrani so bili sodelavci, ki so s svojimi inovacijami in koristnimi predlogi prispevali podjetju najveje gospodarske uinke. Prijavili so kar 4135 koristnih predlogov, kar je v povpreju 1,16 predloga na zaposlenega v tovarnah, kjer deluje sistem inovacij TiNS.
Društvo IV v novih prostorih
V prostorih tovarne Koper, kjer je bila neko menza, je sedaj telovadnica in prostor za aktivnosti društva za zdravo ivljenje – IV. V tem prostoru nudimo zaposlenim monost izvajanja telesnih vadb. Prizadevamo si, da bi im ve zaposlenih obiskovalo organizirano vadbo.
Brez alkohola na delovnem mestu
V drubi je bil objavljen notranji splošni akt, ki ureja postopke za ugotavljanje alkoholiziranosti in prisotnosti ter vpliva psihoaktivnih substanc pri zaposlenih. Namen pravilnika je predvsem spodbuda za preventivno delovanje pri zagotavljanju varnega in zdravega dela.
Letno poroilo 2010
Nagrada za najboljšega dobavitelja
Ameriško podjetje Eaton Corporation je Cimosu d. d. podelilo nagrado za najboljšega dobavitelja. Nagrade so namenjene dobaviteljem, ki so se leta 2009 najbolj izkazali na podrojih upravljanja stroškov, inovativnosti, kakovosti in dobav izdelkov ter tako v najveji meri prispevali k njegovemu uspehu.
30 let delovanja tovarne AD Krušik precizni liv, Mionica
Tovarna Krušik precizni liv v Mionici (Srbija) je proslavila 30. obletnico obstoja. Tovarno so zgradili leta 1980 in vanjo preselili del proizvodnje iz valjevskega Krušika. Tako kot številna druga srbska podjetja se je v devetdesetih letih tovarna znašla v velikih teavah. Leta 2007 se je tesneje navezala na Cimos in postala del njegove skupine. Sedaj 135 zaposlenih uspešno proizvaja nove izdelke s podroja avtomobilske industrije. V Livarni je vgrajena oprema z letno zmogljivostjo 400 ton preciznih jeklenih in nodularnih odlitkov.
APRIL
Nov »Wind« izhaja tudi iz koprskega proizvodnega centra
V novomeškem Revozu je bil predstavljen nov model avtomobila Renault Wind, za katerega, kot edini dobavitelj, koprski proizvodni center izdeluje pedalne sklope, rone zavore in teaje pokrova motorja.
Razvojne strategije stebrov in nartovana reorganizacija
Nadzorni svet delniške drube Cimos je razpravljal o razvojnih strategijah stebra kmetijske opreme ter stebra strojegradnje in orodjarstva. Seznanil se je tudi z dinamiko nartovane reorganizacije, ki naj bi zaivela v letu 2011.
MAJ
Intenzivnejša prisotnost stebra energetike na skandinavskem trgu
Litostroj Power je s finskim partnerjem sklenil pogodbo za obnovo dveh kaplanovih turbin na HE Pyhäkoski, vsake z mojo 49.820 kW.
V Mariboru imamo »Druini prijazno podjetje«
Cimosova tovarna v Mariboru je prejela certifikat »Druini prijazno podjetje« in se s tem pridruila podjetjem, ki so se zavezala k boljšemu usklajevanju dela in druine ter k še veji drubeni odgovornosti. Prednosti aktivne, druini prijazne, politike v podjetju so vsestranske in prispevajo k boljšemu poutju zaposlenih.
Hišni sejem in poslovno sreanje s lani Obrtno-podjetniške zbornice v Kopru
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je v sodelovanju s Cimosom v Kopru pripravila sejem in poslovno sreanje. Cimos je zainteresiranim lanom zbornice predstavil svoje nabavne potrebe na podroju struenja, hladnega kovanja, preoblikovanja cevi, izdelave vzmeti, brizganja plastike, izdelave gumijastih delov in izdelkov na podlagi jeklenih pletenih ic, površinske zašite in kovanja v toplem stanju. Zanimanje je bilo precejšnje in stkale so se nove poslovne vezi.
Dan znanja v Mariboru
V mariborskem proizvodnem centru so se e etrto leto zapored zaposleni zbrali v okviru prireditve »Dan znanja«, na kateri imajo predvsem sodelavci, ki se izobraujejo ob delu, prilonost predstaviti svoje seminarske, raziskovalne, diplomske in magistrske naloge ter tako kot pomembno dobrino in vrednoto predstaviti še eno prilonost za promocijo uenja in znanja.
Letno poroilo 2010
V prostorih ljubljanskega Gospodarskega razstaviša je potekal 3. festival obmone gospodarske zbornice - Inovativnost. Na prireditvi smo za inovacijo "Uporabniški vmesnik za komunikacijo med MES (Manufacturing Execution System) in ERP (Enterprise Resource Planning) sistemom" prejeli priznanje za inovativnost.
JUNIJ
Priznanje za najboljše inovatorje
Primorska gospodarska zbornica Koper je e deseti zapored razglasila najboljše inovatorje iz regije in jim podelila priznanja za prijavljene inovacije. Iz Cimosa je bil nagrajen sodelavec razvojnega oddelka Toma Opara za inovacijski predlog »Industrijsko oblikovanje nosilca filtra goriva DV euro5«.
Vihar odkrival strehe
V Mionici je stoletni vihar s hudim nalivom odkril precejšen del ploevinaste strehe tovarne in s tem povzroil veliko materialno škodo ter zaustavitev proizvodnje. S hitrim ukrepanjem zaposlenih in s pomojo civilne zašite so omilili škodljive posledice na opremi in izdelkih.
Usposabljanje za vodstvene vešine
Potekalo je usposabljanje vodij za vodstvene vešine pod strokovnim vodstvom. Namen usposabljanja je bil nadgradnja vešin vodenja s ciljem uspešnega upravljanja ter povezovanja zaposlenih, stroke, izkušenj in procesov.
JULIJ
Prestino priznanje direktorju Cimosove livarne
V Sarajevu je direktor Cimosove livarne iz Zenice, Razim Lušniki, prejel eno od šestih nagrad »Šampioni biznisa«, ki so jih podelili na tradicionalnem izboru najuspešnejših direktorjev in drub iz jugovzhodne in srednje Evrope. S tem je Cimos TMD Casting okrepil svoj poloaj v regiji.
Dan odprtih vrat tovarne Senoee
V Senoeah so ob krajevnem prazniku odprli vrata tovarne številnim obiskovalcem, ki so bili s sodobnostjo tehnologije in zahtevne proizvodnje prijetno preseneeni. Posebej so se veselili obiska druinskih lanov zaposlenih, upokojencev in nekdanjih zaposlenih Cimosa.
Energetska pridobitev v mariborskem Cimosu
Na strehi, na okrog 25 tiso kvadratnih metrih površine, ene izmed Cimosovih mariborskih proizvodnih hal so namestili najvejo strešno solarno elektrarno v Sloveniji. Letno bo proizvedla 1124 megavatnih ur elektrine energije in bo pokrila potrebe po elektrini energiji za ve kot 400 gospodinjstev.
AVGUST
Desetlanska skupina predstavnikov nemškega BMW je e drugi obiskala Livnico Kikinda. Potem, ko se je na dvodnevnem obisku seznanila z zmogljivostmi, opremljenostjo, proizvodnim procesom in strokovno usposobljenostjo delavcev, je pohvalila urejenost te Cimosove proizvodne enote in svojo pripravljenost za poveevanje naroil.
Letno poroilo 2010
Sreanje partnerjev projekta EUREKA
V Buzetu je potekala letna skupšina projekta Eureka E!4177 “Ubiquitous oriented embedded systems for globally distributed factories of manufacturing enterprises” (UES), ki jo je letos organiziralo Cimosovo podjetje P. P. C. iz Buzeta. Splošno preprianje udeleencev sreanja je bilo, da lahko uinkovitost raziskovanja, ki bo koristilo evropskemu gospodarstvu, doseemo le s povezovanjem ter usklajevanjem medsebojnih naporov in dejavnosti.
Prva delavnica energetikov v Cimosovih livarnah sive litine
V Zenici je bila prva Cimosova delavnica energetikov v livarnah sive litine. Njen namen je bil spoznati in prenesti primere dobre prakse med livarnami, predstaviti nekaj praktinih primerov izboljševanja energetske uinkovitosti ter se dogovoriti o skupnih dejavnostih za izboljševanje energetske uinkovitosti.
Mesi obiskal Cimos v Gradacu
Nekdanji predsednik Republike Hrvaške, Stjepan Mesi, je v okviru svojega obiska Tuzle in Gradaca obiskal tudi Cimosovo drubo, kjer mu je skupina naših strokovnjakov predstavila doseke naših drub na obmoju Bosne in Hercegovine.
OKTOBER
Poar na proizvodni liniji
V proizvodni hali v Zenici je 10. oktobra popoldne izbruhnil hujši poar, ki je povzroil materialno škodo na formarski liniji. Delavci so ustrezno ukrepali in poar hitro omejili ter ga zaustavili. Zaradi poara je prišlo do dvotedenske zaustavitve proizvodnje. Zaradi varnostnih zalog in drugih alternativnih rešitev dobava kupcem zaradi tega dogodka ni bila ogroena.
Delavnica energetikov v Cimosovih livarnah aluminija
V Buzetu je bila druga delavnica Cimosovih energetikov, tokrat iz livarn aluminija. Potekala je pod geslom »So izgovori in so rešitve« z namenom spoznavanja in prenosa dobrih praks med livarnami. Predstavili so nekaj praktinih primerov izboljševanja energetske uinkovitosti in se dogovorili o skupnih dejavnostih na tem podroju.
Cimosova restavracija prepoznavna po svojih kulinarinih specialitetah
Restavracija Radniki dom v Kikindi se je s svojimi kulinarinimi specialitetami predstavila na sejmih v ilni (Slovaška), Bihau (BiH) in Romuniji. Gostovali so tudi v programu srbske nacionalne televizije, ko so v Kikindi organizirali »Dneve ludaje«. Restavracija je na predlog Regionalne gospodarske zbornice v Kikindi prejela tudi prestino nagrado zbornice za kakovost gostinske in turistine dejavnosti v kategoriji gostinskih objektov za leto 2010.
Sistemski dan informatike
Cimosovi informatiki, odgovorni za tehnino podporo, so pridobivali nova znanja in izmenjavali izkušnje na e tradicionalnih letnih delavnicah.
NOVEMBER
2. delavnica o orodjarstvu in vzdrevanju
Na lokacijah Kikinde in Senja je potekala e druga delavnica orodjarstva in vzdrevanja. Njen namen je bil veje sodelovanje ter povezovanje strokovnjakov z razlinih lokacij na podroju orodjarstva in vzdrevanja.
Letno poroilo 2010
Osem uveljavljenih slovenskih podjetij s podroja razvoja in proizvodnje komponent ter sistemov za avtomobilsko industrijo, Cimos, Hidria, Iskra Avtoelektrika, Iskra Mehanizmi, Kolektor Group, MLM, Polycom in TPV, je podpisalo konzorcijsko pogodbo za projekt SiEVA. Cilj partnerstva SiEVA, katerega ime je kratica za »Sinergijski Ekološki Varen Avtomobil«, je zdruevanje kompetenc, potencialov in razvojne infrastrukture za razvoj novih rešitev na podroju naprednih motorjev z notranjim izgorevanjem, hibridizacije in elektrifikacije vozil, varnosti in udobja ter proizvodne odlinosti.
Obisk predstavnika VW v Kikindi
Livarno Kikinda je obiskal predstavnik nemškega podjetja Volkswagen. Spoznal se je s proizvodnim programom in tehnologijami Cimosovih tovarn v Srbiji ter nam zagotovil sodelovanje v prihodnosti.
DECEMBER
Zakljuek humanitarne akcije “Pomagajmo Galu!”
S humanitarno akcijo smo eleli zbrati sredstva za nego in nabavo dodatne opreme za šestletnega Gala, sina našega mariborskega sodelavca, ki ga je prizadela cerebralna paraliza. V Cimosu nam ni vseeno za soloveka in veseli smo, e lahko pomagamo.
Razvojni center SIMIT
Konzorcij sestavljajo podjetja iz podravske, savinjske, osrednjeslovenske ter gorenjske regije, in sicer: Talum, Cimos, Iskra ISD, LTH Ulitki, SwatyComet, Unior, Amit, Ortotip, Robotech, TC Livarstvo, HTS IC, Tecos, Zavod za livarstvo Ljubljana ter Telkom OT. Partnerji bomo predvsem usmerjeni v raziskave ter razvoj novih, sodobnih in ekološko sprejemljivih novih materialov ter tehnik in tehnologij.
Livnici Kikinda plaketa narodnega gledališa
Livnica Kikinda je ob 60. obletnici dela Narodnega gledališa v Kikindi prejela posebno priznanje za doprinos h kulturnemu ivljenju in delu gledališa.
Letno poroilo 2010
JANUAR
Predstavili Steber Strojegradnje in orodjarstva
V Kopru je bil predstavljen Steber Strojegradnje in orodjarstva, ki je pravno-formalno zaivel oziroma zael operativno delovati s 1. januarjem 2011. S tem namenom je bila ustanovljena nova druba CIMAT d. o. o. Naziv drube je izpeljanka CImos Machine And Tools. Steber je bil ustanovljen z namenom doseganja sinergijskih uinkov znotraj skupine Cimos, krepitve konkurenne prednosti avtomobilskega stebra in boljšega izkorišanja lastnega »know-howa«.
Livarna Kikinda Ai najveji izvoznik
Po podatkih Regijske gospodarske zbornice Kikinda za leto 2010 je bila druba skupine Cimos, natanneje Livnica Kikinda Ai, najveji izvoznik v regiji.
Društvo IV praznovalo eno leto delovanja
V podjetju Cimos d. d. smo uspešno prestali prvo leto delovanja društva IV za zdravo ivljenje v Cimosu. Slogan društva je “ili in zdravi na delo”. Namen delovanja društva je osvešanje zaposlenih za zdravo ivljenje in aktivne odmore ter druge dejavnosti, ki pripomorejo k ugodni klimi zaposlenih in zmanjševanju bolniških odsotnosti.
FEBRUAR
Uspeli na razpisu za Razvojne centre slovenskega gospodarstva
Ministrstvo za gospodarstvo nam je posredovalo sklepe, da se vlogam konzorcijev za projekte SiEVA - Sinergijski Ekološki Varen Avtomobil, SIMIT - Sodobni materiali in inovativne tehnologije ter ZEL-EN - Razvojni center obnovljive in trajnostne energetike, v katerih kot partner sodelujeta ali Cimos d. d. ali Litostroj Power, ugodi. Na javni razpis je prispelo 42 vlog, na osnovi kakovosti posameznih vlog pa je bilo ugodeno 17 konzorcijem. SiEVA je bil najboljše ocenjeni projekt na podroju avtomobilske industrije, ZEL-EN na podroju energetike in SIMIT iz podravske regije.
Projekt COMOS za razvoj poprodajne dejavnosti na podroju energetike
Litostroj Power je pripravil projekt za nadgradnjo klasinega odnosa kupec – dobavitelj industrijske opreme v nov partnerski odnos med obema stranema, s ciljem uinkovitejše podpore obratovanju hidroelektrarne tudi po izteku garancijske dobe. Doba delovanja teh strojev je namre izredno dolga, lahko tudi 30 in ve let. Z novim odnosom bosta pridobila kupec in dobavitelj, kar se bo izkazovalo v višji izkorišenosti opreme, manj odpovedih, veji razpololjivosti, optimalnem obratovanju hidroelektrarne ter bolj predvidljivem odpravljanju napak. S tem namenom je bil leta 2010 prijavljen in pridobljen Eureka projekt COMOS* – E!5343 – Razvoj platforme, namenjene sodelovanju za vodenje obratovanja delovnih strojev. Projekt bo izveden do leta 2012.
MAREC
Dan inovatorjev
Na Dnevu inovatorjev so bili nagrajeni najuspešnejši inovatorji v letu 2010, iz vsake tovarne po dva. Izbrani so bili sodelavci, ki so s svojimi inovacijami in koristnimi predlogi prispevali podjetju najveje gospodarske uinke. Prijavili so kar 7521 koristnih predlogov, kar je v povpreju 1,47 predloga na zaposlenega v tovarnah, kjer deluje sistem inovacij TiNS.
Dobrodelna akcija naših rokometašev
Humanitarnost je del ivljenja koprskih rokometašev. Naši prvoligaši vsako leto skupinsko darujejo kri v izolski transfuzijski postaji. Letos pa so obiskali tri društva, ki pomagajo
Letno poroilo 2010
10
hendikepiranim osebam: Zvezo društev Sonek na Markovcu, Društvo slepih in slabovidnih v Kopru ter Sklad Silva v Fijerogi pod Pomjanom. Varovancem in lanom omenjenih društev so predstavili rokomet in delo v koprskem prvoligašu ter jim s tem nekoliko popestrili njihov vsakdan.
3. delavnica o orodjarstvu in vzdrevanju
V Gradacu v Bosni in Hercegovini je potekala e tretja delavnica orodjarstva in vzdrevanja. Namen delavnic je vzpostaviti veje sodelovanje in povezovanje strokovnjakov z razlinih Cimosovih lokacij na podroju orodjarstva ter vzdrevanja.
Cimos je prejel nagrado »Premier Supplier Award«
Industrijski proizvajalec Eaton Corporation je 29. marca v Clevelandu (ZDA), e šesto leto zapored podelil izbrani skupini globalnih dobaviteljev, prestino nagrado »Premier Supplier Award«. V drubi 35. nagrajencev je bil tudi Cimos, ki je od Eatona prejel priznanje v kategoriji »Direct Material supplier for the Vehicle Group«.
APRIL
Projekt HE Krško
V aprilu se bo zakljuila vsa izdelava opreme za projekt HE Krško, ki zajema izdelavo, nadzor in montao treh Kaplanovih turbin. Poplave v mesecu novembru in gradbenikove zamude so terminski nart aktivnosti zamaknile za priblino štiri mesece.
Ustanovitev drube SiEVA d. o. o.
Predstavniki osmih uveljavljenih slovenskih podjetij s podroja razvoja in proizvodnje komponent in sistemov za avtomobilsko industrijo - Cimosa, Hidrie, Iskre Avtoelektrike, Iskre Mehanizmi Lipnica, Kolektor Group, MLM, Polycoma Škofja Loka in TPV - so 12. aprila v Spodnji Idriji podpisali drubeno pogodbo, s imer je bilo tudi uradno ustanovljeno podjetje SiEVA d. o. o. Ustanovitev skupnega podjetja, ki bo imelo svoj sede v severnoprimorski regiji, predstavlja nov korak v razvoju slovenske avtomobilske industrije.
Letno poroilo 2010
Letno poroilo 2010
Skrajšana firma: CIMOS d. d.
Telefon: + 386 5 66 58 100
Telefax: + 386 5 66 58 250
Sede: Koper, Cesta Mareganskega upora 2
Prevladujoa dejavnost: Proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila
Šifra dejavnosti: C29.320
2. UPRAVLJANJE DRUBE IN SKUPINE
Vodenje in nadzor drube temeljita na veljavni zakonski ureditvi, njenem statutu ter pravicah in odgovornostih organov.
Z razvojem upravljalsko-nadzornih mehanizmov prispevamo k rasti in razvoju podjetja ter njegove skupine. V drubi je uveljavljen dvotirni sistem vodenja z upravo in nadzornim svetom. Druba, ki sicer ni delniška druba, katere delnice so uvršene na organiziran trg vrednostnih papirjev, na podroju upravljanja uporablja Kodeks upravljanja javnih delniških drub, ki je bil sprejet 18. 03. 2004, s spremembami in dopolnitvami z dne 14. 12. 2005 in 05. 02. 2007 (v nadaljevanju: Kodeks). Kodeks je javno dostopen v slovenskem in angleškem jeziku na spletnih straneh Ljubljanske borze d. d., Ljubljana, na naslovu http://www.ljse.si.
Predsednik uprave in njegov oji kolegij izvršnih direktorjev imajo sklenjene pogodbe o opravljanju svojih funkcij. Pogodbe doloajo njihove obveznosti, pristojnosti in odgovornosti ter plailo za delo. Druba razkriva prejemke uprave v skladu s predpisi, ki to podroje urejajo. Predsednik uprave in izvršni direktorji opravljajo tudi dolnosti lanov nadzornih organov v Cimosovih odvisnih drubah, v posameznih primerih pa tudi dolnosti lanov uprav. V drubi za to ne prejemajo plail.
Naloga lanov najvišjega vodstva pri nadzoru vodenja in upravljanja teh drub je, da svetujejo njihovim vodstvom pri doloanju strateških in razvojnih usmeritev ter pri ukrepih poslovne politike drube, da redno spremljajo nartovanje poslov in tekoe poslovanje drub, dajejo mnenja in stališa k predlogom sklepov za organe drub ter redno poroajo upravi delniške drube Cimos in organom odvisnih drub o svojem delu, ugotovitvah, predlogih in mnenjih. Izvršni direktorji ter tudi drugi Cimosovi strokovnjaki te naloge opravljajo v razvojno-revizijskih odborih obvladujoe drube.
VODSTVO
Nadzorni svet delniške drube Cimos je 7. decembra 2006 imenoval upravo za naslednje mandatno obdobje petih let. Ta mandat je zael tei 1. aprila 2007, ko se je izteklo predhodno
Letno poroilo 2010
14
petletno mandatno obdobje tedanji upravi. Za edinega lana uprave, ki je hkrati tudi njen predsednik, je bil ponovno imenovan Franc Krašovec.
Predsednik uprave imenuje izvršne direktorje posameznih podroij, ki sestavljajo oje vodstvo drube:
Zorko Kenda pomonik predsednika uprave in izvršni direktor za nartovanje in nadzor
Miroslav Škapin izvršni direktor za razvoj procesov in proizvodnjo
Vladimir Bukvi izvršni direktor za finance in raunovodstvo
Dario Šik izvršni direktor za raziskave, razvoj, nabavo in prodajne aktivnosti
NADZORNI SVET
Nadzorni svet po doloilih statuta šteje pet lanov, ki zastopajo interese delniarjev. Skupšina ga je imenovala 28. avgusta 2008 za mandatno dobo štirih let.
Nadzorni svet sestavljajo:
Andro Ocvirk predsednik
Franc Herman Šimnovec lan
Nadzorni svet nadzira delo uprave v okviru pooblastil in pristojnosti, doloenih s splošnimi predpisi in statutom drube. Med letom namenja najve pozornosti poslovnemu ter finannemu razvoju drube in skupine, pomembnim poslovnim dogodkom ter uresnievanju strateških in splošnih poslovnih usmeritev, zlasti s sprejemanjem letnega narta in spremljanjem njegovega uresnievanja.
Nadzorni svet je pri svojem delu samostojen in neodvisen, deluje v korist drube ter spoštuje pravila v zvezi z varovanjem notranjih informacij.
SKUPŠINA DELNIARJEV
Skupšina delniarjev odloa o vseh zakonsko in statutarno doloenih zadevah. Skupšina odloa na svojih rednih zasedanjih enkrat letno. Uprava drube zagotavlja pravilen sklic skupšine.
Delniarji sodelujejo na njej neposredno ali preko pooblašencev, ki v skladu z zakonom zbirajo pooblastila za odloanje. To omogoa izraanje volje zlasti malih delniarjev, ki se zasedanj praviloma ne udeleujejo. Taka oblika je spodbuda delniarjem za uresnievanje njihovih glasovalnih pravic, hkrati pa jim zagotavlja bistveno boljšo obvešenost o sklicu zasedanja skupšine in vsebini odloitev, ki jih bo sprejela.
SPREMEMBE STATUTA
Spremembe statuta drube so urejene z ZGD-1. Za spremembo statuta je potrebna veina (tri etrtine) pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
Letno poroilo 2010
3. ORGANIZIRANOST IN SESTAVA SKUPINE CIMOS
Skupina Cimos je bila na dan 31. 12. 2010 sestavljena iz obvladujoe drube Cimos d. d. in 29 odvisnih drub s sedei v devetih dravah.
Odvisne drube v skupini Cimos na dan 31. 12. 2010:
CIMOS d.d., Koper (SI)
CIMOS TAM Ai, d.o.o., Maribor (SI)
LIVARNA VUZENICA, d.o.o., Vuzenica (SI)
P.P.C. BUZET, d.o.o., Buzet (HR)
CIMOS TMD Ai, d.o.o., Gradaac (BA)
LIVNICA KIKINDA, AD, Kikinda (RS)
LABINPROGRES TPS, d.o.o., Labin (HR)
TPS, d.o.o., Novi Kneevac (RS)
CIMOS SREBRENICA, d.o.o., Srebrenica (BA)
NT FORGING, d.o.o., Novi Travnik (BA)
LIVNICA KIKINDA Ai, d.o.o., Kikinda (RS)
FAM SEANJ Ai, d.o.o., Seanj (RS)
LIP, d.o.o., Ljubljana (SI)
CIMOS TMD CASTING, d.o.o., Zenica (BA)
KD BLANSKO ENGINEERING, a.s., Blansko (CZ)
LIRA, d.o.o., Kikinda (RS)
LIVNICA MAŠINOGRADNJA, d.o.o., Kikinda (RS)
LIRADOM UGOSTITELJSTVO, d.o.o., Kikinda (RS)
December 2010
CIMAT d.o.o., Koper (SI)
4. LASTNIŠKA STRUKTURA
Osnovni kapital delniške drube Cimos znaša 69.480.250 evrov. Opredeljen je v statutu drube in registriran na sodišu. Osnovni kapital je razdeljen na 16 650 247 navadnih, kosovnih delnic. Druba ima v lasti 2 221 189 lastnih delnic v vrednosti 13.384.021 evrov, za katere ima oblikovan sklad lastnih delnic v enaki višini.
31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2009 31. 12. 2010
Število delnic 16.650.247 16.650.247 16.650.247 16.650.247
Knjigovodska vrednost delnice v evrih 7,40 7,65 7,77 7,82
Letno poroilo 2010
DELNIARJI v %
BANKA KOPER d. d. 20,44
CIMOS d. d. 13,34
POTEZA NALOBE d. o. o. 3,04
MERKUR, d. d. 3,00
SAVA, d. d. 1,78
OSTALI 9,90
SKUPAJ 100,00
Lastniška struktura kapitala na dan 31. 12. 2010 po segmentih.
Banke 21%
Podjetja 27%
5. POSLANSTVO, VIZIJA IN STRATEŠKE USMERITVE
Cimos je globalno in hitro rastoe podjetje, ki je s svojo ustvarjalnostjo in pronostjo kos vsakdanjim izzivom.
Cimos spoštuje potrebe na ravni posameznika in skupnosti, nanje odgovarja ter se tako vzpostavlja kot vzorno podjetje in skupina podjetij, ki uvajajo novosti ter izboljšave na materialni, medosebni in okoljski ravni.
POSLANSTVO
Temeljno poslanstvo drube sta aktivna navzonost na trgu in utrjevanje ustvarjenega poloaja v mednarodnih gospodarskih tokovih. To dosega z visoko strokovnim in razvojno-ustvarjalnim delom, saj skrbi za dvig ravni znanja ter za nenehno usposabljanje in šolanje vseh sodelujoih v poslovnem procesu. S tem ustvarja pogoje za zaposlenost in ponuja ustvarjalne monosti za uresnievanje strateških ciljev, ki jih neprestano dopolnjuje in prilagaja tehnološkemu razvoju.
VIZIJA
Cimos bo soustvarjalec globalnih procesov.
Postal bo ustvarjalec procesov v avtomobilski industriji in ena najuspešnejših gospodarskih skupin na ciljnih trgih v vseh dejavnostih, s katerimi se ukvarja. Hkrati eli postati pomemben gospodarski subjekt z zdruevanjem znanja, kadrov, opreme in kapitala ter hkrati podjetje z jasno izraeno odgovornostjo do drube in okolja.
STRATEŠKE USMERITVE
Cimos si iz leta v leto postavlja višje in ambicioznejše cilje, s katerimi uresniuje strategijo donosne rasti. Dolgoroni strateški dokument usmerja razvoj podjetja k naslednjim ciljem:
konsolidaciji strateško zastavljenih podroij delovanja;
rasti nosilnih strateških stebrov in rasti celotne skupine;
visoki trni odzivnosti;
dvigu tehnološke ravni;
odgovornosti do okolja.
Strateški poslovni nart skupine Cimos je postavil pred dvema letoma temelje delovanja skupine do leta 2016. Z oblikovanjem novih strateških ciljev in doloanjem novih strategij za njihovo doseganje smo nadgradili razvojne korake, ki jih je skupina naredila v preteklem obdobju, predvsem pa opredelili mehanizme, poti in naine, ki bodo skupini Cimos dali poslovni zagon, ki ga v prihodnjem obdobju nujno potrebuje.
Analitinost, kritina ocena monosti in zmonosti ter sinteza poslovnega odloanja tvorijo e leta nepretrgan, vedno ustvarjalen in uspešen proces prestrukturiranja ter prilagajanja matine drube in celotne skupine Cimos zahtevam donosnosti ter poslovne odlinosti.
Letno poroilo 2010
18
V novem osemletnem obdobju bo razvijal svoje programe s ciljem doseganja njihovih ciljnih vrednosti:
Avtomobilski steber bo razvijal s poudarkom na konsolidaciji poslovanja in uinkovitega upravljanja s sredstvi. Pred sabo ima številne nove projekte, ki so plod razvojnih sposobnosti in zagotavljajo okrepitev svojega poloaja med svetovno priznanimi avtomobilskimi proizvajalci;
Energetski steber bo sledil cilju postati vodilna regijska druba na podroju hidroenergije. Projekti bodo izvajani tako, da bodo zagotovljeni optimalni stroški gradnje in obratovanja v ivljenjskem ciklu objekta;
Steber kmetijske opreme z nalobami bo usmerjen v rast poslovanja in uveljavljanja na trgu jugovzhodne Evrope z razvojem mone in prepoznavne blagovne znamke;
Cimos verjame v steber strojegradnje, ki bo zdruil parcialne orodjarske centre in izdelovalce strojev v skupini Cimos ter postal vodilni regijski ponudnik avtomatizacije proizvodnje in izdelave prototipnih izdelkov.
Na teh temeljih je oblikoval tri strateške cilje, ki so med seboj neloljivo povezani. V obdobju od leta 2008 do leta 2016 jih namerava uresniiti z izvajanjem strategij na zgoraj omenjenih štirih kljunih poslovnih podrojih.
Skupina Cimos bo v letu 2016:
ustvarila 2 milijardi evrov prihodkov;
zagotovila 8-odstotno donosnost lastniškega kapitala (ROE);
poslovala na štirih stabilnih in dobro uveljavljenih poslovnih podrojih.
Na poti do strateških ciljev bo neprestano pozorno spremljala štiri kljune vidike poslovanja:
navdušenost kupca;
donosnost poslovanja;
varno in zdravo okolje.
Razvoj Cimosa bo tudi v prihodnosti kompleksen in celovit, saj vkljuuje povezanost Cimosa z okoljskimi in drubenimi viri ter okolišinami. Ob umešenosti v globalno situacijo se usmerja k soutju do soloveka – delavca, sodelavca, kupca, poslovnega partnerja in somešana. Cilj konstruktivne obutljivosti za loveški znaaj in potencial se realizira preko naela dvosmernega simetrinega komuniciranja.
6. GOSPODARSKA GIBANJA
Svetovno gospodarstvo, ki je bilo v krizi e vse od sredine leta 2008, se po monejšem gospodarskem oivljanju v nekaterih azijskih dravah po zadnjih ocenah mednarodnih inštitucij, tudi OECD, e popravlja.
Padec svetovne trgovine, upoasnitev in znianje vseh elementov poslovanja od proizvodnje, naroil, nalob, prihodkov, in še posebej mednarodnih blagovnih in storitvenih tokov, so v prvi polovici leta 2009 spremljali veliki padci bruto domaega proizvoda.
SVETOVNO GOSPODARSTVO
Svetovno gospodarstvo okreva. Obseg svetovne trgovine je bil v prvih desetih mesecih leta 2010 medletno veji za 16,7-odstotkov, kljub temu da se je rast v zadnjih mesecih upoasnila. Po zadnjih ocenah se je svetovni bruto domai proizvod (BDP) poveal za 4,4 odstotka. Dvoštevilno
Letno poroilo 2010
19
rast je zabeleila zgolj Kitajska, in sicer 10,3-odstotno, eprav ji je bila zelo blizu tudi Indija z 9,7- odstotno rastjo. Razvijajoe se drave, Japonska in Rusija so imele višjo rast kot evroskupina, ki je zabeleila 1,8-odstotno rast.
Tabela 1: Napovedi gospodarske rasti.
2009 2010 2011 2012
Svet -0,6 5 4,4 4,5 razvite drave -3,4 3 2,5 2,5 ZDA -2,6 2,8 3 2,7 evroskupina -4,1 1,8 1,5 1,7 Nemija -4,7 3,6 2,2 2 Francija -2,5 1,6 1,6 1,8 Italija -5 1 1 1,3 Španija -3,7 -0,2 0,6 1,5 Japonska -6,3 4,3 1,6 1,8 razvijajoe se drave 2,6 7,1 6,5 6,5 Rusija -7,9 3,7 4,5 4,4 Kitajska 9,2 10,3 9,6 9,5 Indija 5,7 9,7 8,4 8 Vir: IMF, januar 2011.
Svetovno gospodarstvo še naprej okreva, vendar je okrevanje dveh hitrosti: razvijajoe se drave (s povpreno 6,5-odstotno rastjo) rastejo zelo hitro in se vraajo k popolnemu izkorišenju svojih zmogljivosti. Po drugi strani je rast v razvitih dravah (povpreno 2,5-odstotna) precej poasnejša, s še vedno veliko brezposelnostjo. Razvitejše drave, zlasti nekatere lanice evroobmoja, se bodo letos še naprej ukvarjale s fiskalnimi teavami, ki se kaejo v velikih primanjkljajih in dolgovih.
EVROPSKA UNIJA
Leta 2010 je gospodarstvo evrskega obmoja zaelo okrevati po »tekem« letu 2009. Okrevanje gospodarstva se je konkretneje poznalo v drugem kvartalu leta in se nekoliko bolj umirjeno nadaljevalo vse do konca leta:
BDP se je v evrskem obmoju na medletni ravni poveal za 1,8 odstotka. Rast v naših kljunih trgovinskih partnericah je bila celo višja od povpreja evrskega obmoja. Evropska Centralna Banka in Evropska komisija v zadnjih napovedih v naslednjih dveh letih priakujeta poasno okrevanje evropskega gospodarstva, in sicer napovedujeta za leto 2011 rast med 0,7 % in 2,1 % ter leta 2012 med 0,6 % in 2,8 %;
upoasnjevanje rasti svetovne trgovine bo vplivalo na izvoz evrskega obmoja, ki naj bi se po visoki rasti v letu 2010 (10,7 %), v letu 2011 poveal za 6,1 %;
ob šibkem okrevanju gospodarske aktivnosti ostaja stopnja brezposelnosti visoka in je decembra v evrskem obmoju znašala 10,0 %, v EU pa 9,6 %;
medbanne obrestne mere se v zadnjih mesecih leta niso bistveno spremenile. Vrednost 3- mesenega EURIBOR-ja je v povpreju meseca decembra leta 2010 znašala 1,023 %, kar je 34 bazinih tok ve kot januarja leta 2010. V prvih mesecih leta 2011 pa so se zaele rahlo poviševati. Kljune obrestne mere najpomembnejših centralnih bank pa se tako kot v preostalih mesecih leta 2010 tudi decembra niso spremenile;
v povpreju celotnega leta 2010 je evro izgubil vrednost proti najpomembnejšim svetovnim valutam. V povpreju leta 2010 je vrednost dolarja glede na evro znašala 1,3257 USD za 1 EUR, tako da se je v letu 2010 dolar glede na evro okrepil za 5,0 %. Glede na evro sta se v
Letno poroilo 2010
20
letu 2010 najbolj okrepili vrednosti japonskega jena (za 10,8 %) in švicarskega franka (za 8,6 %). V letu 2011 pa se je evro nekoliko okrepil v primerjavi z najpomembnejšimi svetovnimi valutami, z izjemo britanskega funta;
cene surovin na svetovnih trgih so se v letu 2010 mono povišale, povišanje pa je bilo podobno tistemu v letih 2007 in 2008. Indeks cen surovin (izraen v USD) je bil decembra 2010 medletno višji za 23,4 %, znotraj njega pa so najvišjo rast beleili indeksi cen kmetijskih surovin (34,5 %), industrijskih surovin (31,3 %) in hrane (26,8 %). Cene neenergetskih surovin so tako dosegle najvišjo raven doslej;
povprena cena nafte Brent je v letu 2010 znašala 79,6 USD/sod, kar je 28,7 % ve kot v letu 2009), izraeno v EUR pa 60,6 EUR/sod, kar je 35,9 % ve. Kljub precejšnem zvišanju so bila povprena nihanja cen nafte v letu 2010 nija kot v letu 2009. Cene energetskih in neenergetskih surovin so v zaetku letošnjega leta še narašale, cena soda nafte Brent pa je februarja prvi po septembru 2008 presegla 100 USD/sod.
SLOVENIJA
Leta 2010 je bila gospodarska rast tako reko izkljuno rezultat rasti izvoza. Ker bo oivljanje investicij podjetij in prebivalstva zelo poasno, hitrega razcveta slovenskega gospodarstva ne gre priakovati. Po besedah strokovnjakov smo lahko med letoma 2004 in 2007 dosegli povišanje gospodarske rasti s 4,3 na 6,8 odstotka na raun poveanja investicij s 5,6 na 11,9 odstotka. Soasno je rast porabe drave upadla s 3,4 na 2,5 odstotka, rast porabe prebivalstva se je poveala z 2,7 odstotka na 5,00 odstotkov, rast izvoza pa se je poveala z 12,8 na 13,1 odstotka. To potrjuje, da so za slovensko gospodarsko rast odloilne investicije. Tudi leta 2009 je rast BDP zaustavil 12-odstotni padec investicij:
v letu 2010 se je BDP v Sloveniji realno poveal za 1,2 %. Lansko okrevanje slovenskega gospodarstva je bilo poasnejše kot v povpreju evrskega obmoja (1,8 %), raven BDP pa po 8,1-odstotnem realnem padcu v letu 2009 še vedno precej zaostaja za ravnijo iz leta 2008;
izvoz se je nominalno poveal za 13,7 %, kljub visoki rasti pa se v primerjavi z veino drav EU poasneje pribliuje predkriznim ravnem;
proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je poveala za 6,8 %, v EU-27 pa za 7,2 % (oba del. dnem prilagojeno) in za ravnijo iz leta 2008 zaostaja manj (za 8,6 %) kot v Sloveniji (za 12,7 %);
stopnja registrirane brezposelnosti je leta 2010 v povpreju znašala 10,7 %, kar je 1,6 o. t. ve kot leta 2009 (9,1 %). Tekom celega leta je upadalo število formalno delovno aktivnih. Decembrsko poveanje števila registriranih brezposelnih pa je bilo najvišje v letu 2010. Število registriranih brezposelnih je bilo konec leta 110.021;
cene ivljenjskih potrebšin so se v letu 2010 povišale za 2,2 % (HICP), kar je toliko kot v evrskem obmoju. Relativno nizka rast cen je bila predvsem posledica šibke gospodarske dejavnosti, ki je vplivala na umirjeno osnovno inflacijo, najve pa so k njej prispevale višje trošarine in ostale dajatve ter podraitve energentov;
RAZMERE NA AVTOMOBILSKEM TRGU
Prodaja vozil je, po ocenah zdruenja CLEPA, v letu 2010 na svetovni ravni dosegla 9,2-odstotno rast. Prodanih je bilo 69,6 milijona lahkih vozil, od tega dobrih 90 % oz. 62 milijonov t. i. osebnih vozil. Najbolj se je poveala prodaja na novih trgih (kitajski in azijski trg) in najmanj oz. celo zmanjšala se je prodaja vozil na zahodnoevropskem trgu.
Letno poroilo 2010
66.0 million
63.8 million
1.12 million
3.1 million
1.2 million
334,000356,000 304,000135,000
+9.2%
180,000
V prvi polovici leta 2010 so tudi prodajni rezultati vozil v Evropi nakazovali izhod iz krize. A v bistvu je bilo to le zaasno okrevanje. S shemami za subvencioniranje nakupa okolju prijaznih novih avtomobilov je precej evropskih drav, med njimi tudi veliki avtomobilski trgi, le pomagalo avtomobilski panogi v asu najgloblje gospodarske krize. Ravno zato so v številnih dravah v letu 2009 in v prvi polovici leta 2010 beleili celo rekordno prodajo osebnih vozil, še posebej v nijih cenovnih razredih. V drugi polovici leta pa je prišlo do preobrata. Postopno so se zaele iztekati omenjene sheme in vpliv na prodajo vozil ni mogel ostati neopazen. Prišlo je do novega padca.
Slika 2: Gibanje prodaje vozil v Evropi od leta 2003 do leta 2010.
A ug-03
N ov-03
Feb-04 M
ay-04 A
ug-04 N
Last Data Point Aug 2010
Padec prodaje so v zadnjih petih mesecih zabeleili na vseh osrednjih zahodnoevropskih avtomobilskih trgih. Leta 2010 je bilo v Evropi registriranih 13.360.599 novih vozil, kar pomeni za 5,5 % manj v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2009.
V nasprotju s trendom prodaje vozil je proizvodnja vozil v Evropi zrasla za skoraj 10 odstotkov. Vseh zalog vozil, ki so nastale v asu pred krizo in so zato kljuno poslabšale poloaj dobaviteljev, danes ni ve. Proizvodnja vozil je ponovno v porastu.
Napovedi v avtomobilski industriji so sicer zelo zadrane. A kljub nihanju prodaje v zadnjem letu se predvideva obdobje poasnega okrevanja. Na evropskem trgu se napoveduje okoli 3-odstotno rast prodaje vozil, medtem ko naj bi se globalna prodaja poveala za slabih 5 odstotkov ali morda celo za nekoliko ve.
Letno poroilo 2010
Sa le
s in
M ill
io ns
hange
Še bolje pa kae evropski proizvodnji vozil. V letošnjem in prihodnjem letu se predvideva 3- odstotno rast proizvodnje, leta 2013 pa naj bi bila rast e 7-odstotna.
RAZMERE NA TRGU ENERGETIKE
Po daljšem obdobju konjunkture je bilo preteklo poslovno leto leto, v katerem smo se sooili z eno najhujših recesij po letu 1929. Poraba elektrine energije v industrijskih dravah se je prvi po drugi svetovni vojni zmanjšala. Zmanjšana poraba je povzroila preseke elektrine energije na trgu, kar je mono vplivalo na cene. Pred recesijo je cena elektrine energije v Evropi znašala 80 EUR/MWh, leta 2009 pa je padla pod 50 EUR/MWh. Takšno stanje na trgu je zaustavilo številne nove energetske projekte v industrijskih dravah, kar je seveda mono prizadelo industrijo energetske opreme. Investicijsko neaktivnost se uti tudi na trgih, kot so: Slovenija, Hrvaška, BiH, Srbija, Makedonija, rna gora itd.
Gospodarska kriza je najbolj prizadela Evropo in Ameriko, medtem ko Azija ni bila tako prizadeta in še vedno dosega visoke stopnje gospodarske rasti.
Predvsem v azijskih deelah hitro rastoega gospodarstva (Kitajska, ki ji sledi Indija) je zaznati, da tako kot v ostalih razvitih deelah stremijo k temu, da mora biti energetska politika drav zastavljena tako, da zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo z energijo, da zagotavlja cenovno konkurennost, pa tudi okoljsko sprejemljivost. Obnovljivi energetski viri imajo kljuno vlogo v sistemu uravnoteene trajne oskrbe z energijo.
Izmed obnovljivih virov elektrine energije ima hidroenergija najdaljšo tradicijo. Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije in kar 21,6 % vse elektrine energije na svetu je proizvedene z izkorišanjem vodne energije. Prednost izkorišanja vodne energije je predvsem v tem, da tu ni emisij toplogrednih plinov, zelo pomembna pa je tudi dolga ivljenjska doba, visoki izkoristki in relativno nizki obratovalni stroški vodnih elektrarn, kar dolgorono tej panogi napoveduje svetlo prihodnost. Zaradi mono poveanega delea obnovljive energije v strukturi proizvodnje, ki je znana po tem, da je odvisna od vremenskih razmer, se nartuje tudi vrsta rpalnih HE kot rezerva za varno in zanesljivo delovanje elektroenergetskega sistema.
Po napovedih mednarodne energetske agencije (IEA) se do leta 2030 napoveduje porast proizvodnje elektrine energije do 70 %, pri emer naj bi hidroenergija imela dele 14 %, kar dolgorono pomeni pozitivno napoved za naš energetski steber. Ne smemo pa pozabiti, da mora biti konkurennost v vsakem primeru v ospredju našega prizadevanja za ohranitev poloaja na trgu. Konkurence je iz dneva v dan ve. Opaamo pojav novih konkurentov (Kitajska), kar narekuje potrebo po vejem sodelovanju z lokalnimi drubami po naelu: “Proizvajam, kjer prodajam”.
Investicijske prilonosti so v deelah z visokim hidroenergetskim potencialom; vsekakor še naprej v Evropi na podroju Alp ter v Skandinaviji. Danes je na tem podroju ve kot polovica obstojeih
Letno poroilo 2010
23
hidroelektrarn srednje velikosti starih preko šestdeset let. Prav faktor starosti pravi, da so le-te zrele za obnovo, kar je ena izmed naših poslovnih prilonosti. Monosti se odpirajo tudi na hitro rastoih trgih Azije in Turije.
RAZMERE NA TRGU KMETIJSKE OPREME
Evropska unija s svojo proizvodnjo kmetijske opreme pokrije 40 % celotne svetovne proizvodnje. Ocenjeni letni prihodek Evropske unije na tem podroju je v letu 2008 znašal 28 milijard evrov. V tej industriji aktivno sodeluje 4.500 podjetij proizvajalcev kmetijske opreme. Neposredno zaposlenih je 135 tiso ljudi, posredno pa še 125 tiso. Dobrih 20 % proizvodnje kmetijske opreme Evropske unije se izvozi.
Na trgu kmetijske mehanizacije danes vlada velika konkurenca. Konkurenne prednosti imajo podjetja oz. proizvajalci opreme in strojev, ki ponujajo uporabniku vejo raven varnosti, uinkovitosti in udobja. V zadnjem asu je prišlo do spremembe v sami strukturi proizvodov na trgu. edalje veje je povpraševanje po traktorjih višje moi, z novimi in specializiranimi t. i. pametnimi prikljuki ter po hobby programu, medtem ko ostali proizvodi, poleg motokultivatorja, poasi izginjajo s trga.
Trendi v segmentu kmetijske opreme na evropskem, in tudi globalnem trgu, so naslednji:
specializirani stroji in oprema visoke tehnologije;
posebne potrebe in optimizacija dela (hitreje, bolje, ceneje);
veje dimenzije in veje moi kmetijskih strojev;
novi stroji za trne niše in multifunkcijski stroji.
Na svetovni ravni se je v letu 2010 prodaja kmetijske mehanizacije še naprej zmanjševala. V letu 2009 je prodaja v svetu padla za 16 % na 58 milijard evrov, medtem ko naj bi bil padec prodaje na evropskem trgu celo višji, in sicer 22 %.
Na osnovi podatkov Unacom je prodaja v letu 2010 v primerjavi z enakim obdobjem leta prej padla, in sicer: traktorji za 17 %, kombajni za 17 %, motokultivatorji za 10 % ter prikolice za 3 %.
Ne glede na negativen trend v zadnjih dveh letih, analitiki priakujejo, da se bo trg kmetijske opreme in strojev stabiliziral še do konca letošnjega leta.
RAZMERE NA TRGU STROJEGRADNJE
V zadnjih dveh letih smo pria velikim spremembam v poslovnem okolju, ki so posledica globalne krize. Zaradi obutnega zmanjšanja obsega poslovanja v praktino vseh industrijskih panogah, so se zaele spreminjati zakonitosti, na katere smo prisegali v zadnjem desetletju. Ena bolj prizadetih panog je proizvodnja vozil, predvsem tovornih. V zaetnih mesecih krize so podjetja v panogi mono upoasnila razvojne dejavnosti in posledino vlaganja. Ob pomanjkanju novih projektov in zmanjšanem povpraševanju po serijskih orodjih in strojih, se je tudi strojegradnja znašla v globoki krizi. Dejstvo je, da zmogljivosti presegajo povpraševanje.
Poleg tega se na globalnem trgu sreujemo z novo konkurenco, ki dodatno zaostruje pogoje za poslovanje. S svojimi rešitvami moramo svoje ponudbe braniti pred konkurenti, ki prihajajo iz Kitajske, June Koreje, Turije, Španije, Italije, Portugalske, Mehike itd. V tem seveda ni ni spornega. Sporno pa je, da veliko kupcev vse rešitve, kljub dejstvu, da poznajo prednosti posamezne ponudbe, primerjajo med seboj, kljub temu, da vse ne dajejo enako kakovostnih rešitev.
Kriza je v veliki meri vplivala tudi na razvojne cikle v industriji. Ob upoasnitvi v letih 2008 in 2009 smo v zadnjem asu pria ponovni pospešitvi razvojnih aktivnosti in hitrejšemu lansiranju novih projektov. V asu krize so podjetja optimirala stroške, posledino tudi svoje zmogljivosti, ki so jih usmerila v njihove kljune dejavnosti. Kupci od svojih dobaviteljev priakujejo: aktivno
Letno poroilo 2010
24
sodelovanje pri razvojnih dejavnostih, kratke pretone ase, fleksibilnost in primerno ceno. Kakovost ne moremo šteti med priakovanja, ampak zgolj kot dejstvo. Priakovanja kupcev se v tujini dosega z ozko specializacijo in posledino s predajo projektov »na klju«.
Gospodarske drube iz panoge strojegradnje v Sloveniji ustvarijo priblino 55 % dodane vrednosti celotne panoge ter dobrih 6 % dodane vrednosti vseh predelovalnih dejavnosti. V zadnjih petih letih je njihova dodana vrednost narašala hitreje od povpreja v predelovalni dejavnosti, temu primerno se je poveal tudi njihov dele v dodani vrednosti.
Slovenske drube s podroja strojegradnje postajajo vse bolj izvozno usmerjene in dosegajo zelo visoko tehnino kulturo. e zdaj so mono prisotne na svetovnem trgu, saj izvaajo skoraj 70 % svoje proizvodnje, veinoma pod lastno blagovno znamko.
7. LETNI OPERATIVNI NART
Letne operativne cilje poslovnih procesov, tovarn in poslovnih funkcij ter sprotno spremljanje njihovega doseganja se v Cimosu iz leta v leto spremlja s Planom napredka. V minulem letu je avtomobilski steber skupine Cimos dokonal temeljito prenovo procesa oblikovanja in oblike Plana napredka. S prenovo je zagotovil tesnejšo povezavo med strateškimi in letnimi cilji ter vejo usklajenost med poslovnimi funkcijami in tovarnami, njihovimi cilji ter aktivnostmi. Prenovo bomo v prihodnjih letih izvedli tudi v ostalih treh stebrih skupine Cimos. V letu 2010 smo s prenovo zaeli v energetskem stebru.
Vsakoletni Plan napredka izhaja iz sprejete strategije do leta 2016, saj morajo biti letni cilji usmerjeni v doseganje srednje in dolgoronih strateških ciljev. Izhajajo iz sodobnih nael o uravnoteenosti ciljev vseh udeleenih v poslovanju, smo oblikovali srednjerone strateške cilje do leta 2012:
poveati obseg prodaje,
poveati dobiek iz poslovanja, dosei vejo donosnost vlaganj in poveati neto denarni tok;
posodobiti in razširiti obstojee druine izdelkov ter razviti in uvesti nove programe s poudarkom na zagotavljanju odlinih in naprednih sistemskih rešitev za kupce;
zagotoviti brezhibne, zanesljive, varne in pravoasno dobavljene izdelke in storitve, ki navdušujejo kupce in uporabnike;
zagotoviti varno, zdravo in spodbudno delovno okolje, ki ponuja ustvarjalno in dinamino delo ter omogoa zadovoljstvo zaposlenih in njihov osebni ter strokovni razvoj;
poveati uinkovitost rabe energije ter zmanjšati vse vrste obremenitev okolja.
Srednjerone cilje smo oblikovali, ker menimo, da se moramo dolgoronim ciljem priblievati po etapah, ki presegajo kratkorona, enoletna obdobja. Navedeni srednjeroni cilji so izhodiše za kratkoroni plan, tako imenovani Plan napredka, ki obsega eno leto in pokriva letne cilje. Strateški cilji predstavljajo »KAJ elimo dosei na dolgi rok«, letni cilji pa »KAJ elimo dosei v tekoem letu«. Kljuno je seveda »KAKO dosei letne cilje«. Odgovor na to vprašanje ponujajo konkretni letni projekti in dejavnosti, ki predstavljajo glavno vsebino Plana napredka. Vsaka dejavnost ima opredeljen svoj namen in merljivi cilj, nosilca ali nosilno poslovno funkcijo, ekipo oziroma sodelujoe poslovne funkcije ter terminski plan. Nekatere od dejavnosti so kompleksnejše in razdeljene na poddejavnosti, ki se lahko izvajajo v posameznih tovarnah ali posameznih oddelkih poslovnih funkcij ali tovarn; vse skladno z usmeritvami krovne dejavnosti. Na ta nain smo razvili paleto ciljev, od najvišjih, dolgoronih in srednjeronih ciljev drube, doloenih s strategijo, do letnih ciljev poslovnih funkcij in tovarn ter ponekod še nie do ciljev oddelkov ali celo posameznikov v njih. Pomembno je, da so cilji medsebojno usklajeni in razvršeni po prednostih, kar zagotovimo v procesu doloanja ter sprejemanja dejavnosti in ciljev,
Letno poroilo 2010
ki poteka na delavnicah z udelebo vseh izvršnih direktorjev, direktorjev poslovnih funkcij in direktorjev tovarn.
Opisani Plan napredka predstavimo s shemo, ki se imenuje X-matrika. Gre za preprosto, pregledno in izrazno predstavitev, s katero ima vodstvo hiter in preprost pregled nad: kam, kako, kaj, kdo, koliko in kdaj. X-matrika vodstvu omogoa uinkovit pregled nad povezanostjo delovanja s cilji ter nad potekom izvajanja aktivnosti, zaposlenim pa sporoa, kako z izvajanjem zaupanih aktivnosti prispevajo k doseganju strateških ciljev drube.
Kljub temu, da je Plan napredka le prvi korak znanega kroga P-D-C-A, to je »P«-nartuj (iz angleške ustreznice »plan«), za dosego ciljev in uresniitev Plana napredka. Veliko pozornosti namenjamo tudi ostalim aktivnostim iz kroga PDCA: »D«-naredi, »C«-preveri in »A«-ukrepaj, ki jih lahko vse zajamemo znotraj rednega upravljanja. Upravljanje obsega izvajanje dogovorjenih poslovnih dejavnosti in dejavnosti iz Plana napredka (»D«), sprotno spremljanje tega izvajanja (»C«) ter ustrezno ukrepanje ob morebitnih odstopanjih (»A«). Pomen izraza »sproti« je odvisen od ravni, na kateri se spremlja dejavnosti Plana napredka. Vodstvo Cimosa v širšem smislu opravlja preglede stanja dejavnosti in kazalnikov, tako imenovane vodstvene preglede, vsake štiri mesece, medtem ko izvršni direktorji najmanj enkrat meseno preverjajo dejavnosti in kazalnike poslovnih funkcij ali tovarn. Podobno v tovarnah in poslovnih funkcijah direktorji preverjajo prednostne dejavnosti iz Plana napredka vsak mesec, medtem ko operativne dejavnosti in kazalnike najmanj tedensko. Vodje oddelkov v tovarnah preverjajo operativne aktivnosti dnevno, medtem ko vodje skupin to ponejo enkrat na izmeno. Preverjanju na kateri koli ravni mora seveda slediti ustrezen odziv: korektivni ukrep v primeru negativnega odstopanja ali standardizacija in prenos dobre prakse v primeru pozitivnega odstopanja od cilja.
Zavedamo se, da je za dosego ambicioznih strateških ciljev potrebno uspešno izvajati vse 4 »rke« kroga PDCA: Zartati prave in usklajene cilje, projekte in dejavnosti za napredek, jih zavzeto izvajati skladno s plani, sproti in dosledno spremljati njihovo izvajanje ter ukrepati ob odstopanjih od plana in ciljev.
8. REORGANIZACIJA
Prizadevanje za vejo uinkovitost poslovanja nas je pripeljala do reorganizacije poslovanja avtomobilskega stebra v letošnjem letu. Aktivnost ni bila mišljena kot formalnost, temve kot trajen proces, ki se bo uveljavljal skozi ve faz: reorganizacija, optimizacija in racionalizacija.
Prenova ni nepremišljeno rezanje stroškov, temve izziv, donosna rast skupine Cimos. Cilj je mogoe dosei le s prehodom iz tradicionalno organiziranega poslovanja na procesnega. Namesto strogih vertikalnih funkcij, kjer so natanno doloene meje, je z reorganizacijo ustvarjena mrea venamenskih skupin oz. ekip in informacij, ki potekajo horizontalno znotraj podjetja.
Optimizacija treh glavnih procesov:
proizvodnja: reorganizacija se osredotoa na proizvodne procese. Vitka proizvodnja je uvedena v standardne proizvodne procese, organizirane znotraj štirih regij. Vse ostale funkcije podpirajo proizvodni proces;
logistika: centraliziran proces pravoasne dostave izdelkov v zadovoljstvo kupcev.
Glavni cilj reorganizacije je tako znianje stroškov z odpravo potrat – nepotrebnih dejavnosti. Hkrati bo zagotovila jasen pogled nad izpolnjevanjem dveh osnovnih ciljev: zadovoljstvo kupcev in dobiek delniarjev.
Letno poroilo 2010
9. BLAGOVNE ZNAMKE SKUPINE CIMOS
Boj za obstanek in ohranitev poloaja na trgu je še posebej v asu gospodarske recesije neizprosen. Zahteve in potrebe kupcev so se spremenile. Kakovost izdelkov in odlina storitev še vedno ostajata glavni dejavnik pri izbiri poslovnih partnerjev. Veliko vlogo odigra tudi blagovna znamka.
9. 1. BLAGOVNA ZNAMKA CIMOS
Pod okriljem blagovne znamke CIMOS se e vrsto let trijo razvojne storitve in proizvodnja komponent za svetovno avtomobilsko industrijo. Blagovna znamka je v avtomobilski panogi poznana kot kakovostna in zanesljiva ter usmerjena v prihodnost.
European Automotive Components Expo 2010, Nemija
Cimos se vsako leto udelei sejma European Automotive Components Expo v Stuttgartu. Tudi preteklo leto je v asu od 22. do 24. junija Cimos sodeloval v vlogi razstavljavca.
Najhitreje rastoa razstava v Evropi je odlino okolje za nove prilonosti dobaviteljev komponent in materialov. Razstava poteka istoasno s sejmi Automotive Testing, Vehicle Dynamics in Engine Expo, kar prinaša dodatne sinergije. Na sejmišu je razstavljalo okoli 600 razstavljavcev od velikih multinacionalk z naprednimi rešitvami v avtomobilski industriji pa vse do podjetij, ki prihajajo iz nizkostroškovnih drav (Low-Cost-Countries), npr. dobavitelji s Kitajske, Mehike, Brazilije, Indije in Makedonije.
Cimos se je na razstavnem prostoru predstavil s celotnim razvojnim in proizvodnim programom. Razvoj motornih delov v skladu s standardom EURO6 in ob uporabi novih materialov ter tehnološko-proizvodnih procesov je pritegnil veliko zanimanje obiskovalcev.
Autoindustry Autocomponents 2010, Rusija
Cimos se je predstavil na 4. mednarodni specializirani razstavi Autoindustry Autocomponents 2010, ki je potekala od 29. 09. do 01. 10. v mestu Togliatti v Ruski federaciji. Gre za najhitreje rastoi sejem v Rusiji in odlino okolje za nove prilonosti dobaviteljev komponent in materialov.
Omenjena razstava je bila pomembna kooperacijska platforma za avtomobilske inenirje, vodje razvojnih oddelkov, raziskav, nabav in inovacij. Soasno z razstavo so potekale tudi številne poslovne dejavnosti (poslovna konferenca, okrogle mize, sooenja s potencialnimi kupci in podobno), kar je dodatno obogatilo dogodek.
Cimos se je na svojem razstavnem prostoru predstavil z lastnim proizvodnim programom, poseben poudarek pa smo namenili izdelkom iz programskega podroja Podvozje, kamor uvršamo pedalne sklope, pomone zavore ter zavorne diske in bobne. To je za ruski trg perspektivno in trno zanimivo programsko podroje, za Cimos pa prvi »paket« izdelkov, s katerimi se je v dobaviteljevi vlogi poizkusil na ruskem trgu.
SEE Auto Compo Net 2010, Srbija
Kragujevac je v asu od 19. do 21. maja prvi gostil Mednarodni sejem proizvajalcev avtomobilskih komponent jugovzhodne Evrope. Osrednji sejemski dogodek je temeljil na »spoznavanju kupcev«. Preko 70 razstavljavcev se je imelo monost osebno sreati s predstavniki mednarodnih avtomobilskih proizvajalcev, kot so skupine: VW, GM ter PSA. Številni razstavljavci so izkoristili prilonost za prve pogovore o morebitnem sodelovanju. Sejem naj bi predstavljal prvi korak k uresnienju vizije Zahodnega Balkana kot »avtoregiji«.
Cimos je s svojimi programom predstavljal na sejmu enega vejih in bolj izkušenih podjetij v avtomobilski industriji na omenjenem podroju.
Letno poroilo 2010
9. 2. BLAGOVNA ZNAMKA LITOSTROJ POWER
Blagovna znamka LITOSTROJ POWER povezuje podjetja in aktivnosti v našem stebru energetike. Nadgrajuje reference Litostrojevih dosekov.
2. regionalna konferenca za kupce in poslovne partnerje, Bosna in Hercegovina
V letu 2010 smo nadaljevali z izvedbo regionalnih konferenc za naše kupce. Konference so se udeleili poslovni partnerji s podroja Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, rne gore in Slovenije.
Udeleencem konference smo predstavili današnji Litostroj Power, povezan v skupino, kakor tudi posamezna podjeta v skupini, njegovo mednarodno vpetost in sodelovanje na projektih po celem svetu, Hidravlino raziskovalni center na eškem in naše razvojne zmonosti. Širša predstavitev skupine Litostroj Power se je v pogovorih z udeleenci konference izkazala za koristno, saj kljub poslovnemu sodelovanju same organizacijske spremembe znotraj skupine Litostroj Power izpeljane v zadnjih letih, rast podjetja in razširjene monosti sodelovanja med kupci niso bile dovolj poznane. S strokovnega podroja pa so bile udeleencem predstavljene teme: Saxo turbina, rpalne turbine, druina regulatorjev DTRx in naši novi pristopi k obnovi in nadgradnji hidroelektrarn.
Neposreden stik s kupci ob obravnavanju strokovnih tem se je tudi tokrat pokazal za uspešno obliko graditve odnosov z njimi.
Konferenca Hydro 2010, Portugalska
V asu od 27. do 29. 09. 2010 je potekala v Lizboni na Portugalskem mednarodna konferenca Hydro 2010, z naslovom »Meeting Demands for a Changing World«, ki se je je udeleilo okoli 1.300 udeleencev iz 85 drav sveta. Litostroj Power se je udeleencem predstavil na obkonferenni razstavi, na kateri se je predstavljalo okoli 100 podjetij in s prispevkom Jindicha Veselyia iz naše drube na eškem z naslovom »Theoretical and practical results of hydraulic research of stochastic blade passage application in Hydrodynamic machines«.
Z znanimi in potencialnimi kupci in poslovnimi partnerji smo se sreevali tudi na drugih strokovnih konferencah in dogodkih tekom leta. Pomembnejši so bili: IPPBC Vancouver – sejem in konferenca proizvajalcev opreme in privatnih investitorjev s podroja ZDA in Kanade, tradicionalni HydroVision 2010 v mestu Charlotte v Severni Carolini, ravno tako za severno ameriško triše in Kanado.
Na gradbenih lokacijah v Sloveniji in tujini, kjer trenutno sodelujemo na projektih, smo tudi z napisnimi tablami oznaili svojo prisotnost in sodelovanje.
Kongres IAHR EU, Škotska
Prvi kongres IAHR EU v Edinburghu na Škotskem je obravnaval tematiko teoretinega in eksperimentalnega modeliranja hidrostatinih in hidrodinaminih pojavov v inenirstvu. Poseben poudarek je bil na izkorišanju energije morskih valov, ki ga EU mono podpira. Na kongresu smo imeli odmevno predavanje z »naslovom« Modeliranje dinaminega odziva zranih ventilov med prehodnimi pojavi v cevovodih (angl. Modelling of dynamic response of air valves during pipeline transients).
Konference s podroja vodnih turbin Wasserkraftanlagen, Avstrija
Udeleili smo se konference s podroja vodnih turbin Wasserkraftanlagen na Dunaju. Predstavili smo odmeven prispevek s podroja projektiranja in uporabe turbin SAXO z naslovom »Kompaktna vertikalna aksialna turbina SAXO« (angl. Compact vertical axial turbine SAXO).
Letno poroilo 2010
Blagovna znamka TPS pod svojim okriljem zdruuje aktivnosti kmetijskega stebra.
Leta 2010 je Labinprogres TPS samostojno nastopil na sejmu Eima v Italiji, medtem ko so bili Labinprogresovi
distributerji zelo dejavni in so proizvode predstavili na mnogoštevilnih, natanneje trinajstih, sejmih v Italiji, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji ter na Hrvaškem in v Maroku.
Proljetni in Jesenski meunarodni bjelovarski sajam, Hrvaška
Na sejmih, ki sta se odvijala v Bizovakih toplicah, sta blagovno znamko zastopala pooblašena distributerja, in sicer druba Entrada d. o. o. in PMT Poljoopskrba d. o. o. Prvi, tekom Pomladnega sejma (26. – 28. 03. 2010), je bil javnosti predstavljen traktor Tuber 40 s kabino. Zanimanje med obiskovalci za novost, traktor s kabino, je bilo veliko.
V asu trajanja Jesenskega sejma (10. – 12. 09. 2010) pa je zaela, v sodelovanju z Zagrebako banko, prodajna akcija kmetijske mehanizacije, ki je omogoala nakup mehanizacije s kreditom po ugodnih pogojih.
SIAM – Salon international de l'agriculture au Maroc, Maroko
Med pomembnejšimi sejmi, na katerih se je predstavil Labinprogres TPS v letu 2010, je sejem kmetijske mehanizacije SIAM, ki se je odvijal v asu od 28. aprila do 02. maja v Maroku. Na sejmu je Labinprogres TPS sodeloval skupaj s še osmimi hrvaškimi podjetji pod okriljem Zdruenja kmetijske mehanizacije.
Zanimanje za izdelke je bilo veliko, kar potrjuje tudi dejstvo, da so bili vsi razstavljeni izdelki tudi prodani. S tem se je pokazala dobra poslovna prilonost za vstop na maroški trg ter soasno poskus vstopa tudi v Alirijo in Tunizijo.
Meunarodni poljoprivredni sajam, Srbija
Labinprogres TPS je na sejmu, ki se je odvijal od 15. do 22. maja v Novem Sadu, predstavljal pooblašeni distributer za srbski trg, in sicer druba Šaptovi d. o. o. Kljub gospodarski krizi je na sejmu razstavljalo okoli 1.300 podjetij, od tega je bilo 30 % tujih, iz ve kot 20 drav. Kljub velikemu številu organiziranih dogodkov in razstavljavcev je bil obisk nekoliko skromnejši od priakovanega, kar gre delno pripisati tudi slabim vremenskim razmeram.
EIMA, Italija
Novembra je Labinprogres TPS samostojno nastopal na najpomembnejšem kmetijskem sejmu v Italiji. Sejem se vsako leto odvija v Bologni in Labinprogres TPS se ga, skupaj s pooblašenim distributerjem za Italijo, tudi redno udeleuje. Prisotnost na sejmu se je tudi letos izkazala za dobro poslovno potezo, kajti navezani so bili številni novi stiki ter dogovorjeni posli, ki se bodo poznali e na prodaji v letu 2011.
9. 4. BLAGOVNA ZNAMKA CIMAT
CIMAT je nova blagovna znamka znotraj skupine. Cimos je kot skupina podjetij vse bolj prepoznaven v odnosu do svojih javnosti in uveljavljen kot urejen poslovni sistem. Je zanesljiv in v prihodnost usmerjen
globalni partner. Temu primerno so v zadnjih nekaj mesecih potekale priprave na oblikovanje nove blagovne znamke, blagovne znamke, ki gradi in povezuje Cimosov steber strojegradnje in orodjarstva, njegove drube in ljudi. Nadgrajuje reference Cimosovih dosekov. Cimosova rdea barva ter podpis ji dajeta stabilnost in jo umešata v poslovni sistem. Osnovne poslovne aplikacije so e v pripravi, tekom leta 2011 pa bo v novi podobi pripravljen tudi propagandni material.
Letno poroilo 2010
10. PRODAJA
Prodajna strategija, ki temelji na preprianju, da je njena uspešnost neposredno odvisna od zadovoljstva kupcev, botruje presoji ob vsaki poslovni odloitvi. S poslovnimi partnerji tako razvijamo korektne odnose, potrebe kupcev pa sproti ugotavljamo s spremljanjem dogajanja na trgu.
Leta 2010 smo bili sooeni z razmerami, ki so pomenile nadaljevanje krize iz predhodnega leta. A hiter odziv in prilagoditev na razmere sta se odrazila tudi v višji prodaji. Delniška druba Cimos je leta 2010 dosegla 356,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar pomeni 11-odstotno rast glede na predhodno leto. Rast prodaje je bila, zahvaljujo raznolikosti programov, nekoliko višja v skupini, ki je leta 2010 ustvarila 419,7 milijona evrov konsolidiranih istih prihodkov od prodaje.
Prihodki od prodaje po stebrih v letu 2010:
Kmetijski steber 1%
Energetski steber 15%
10. 1. AVTOMOBILSKI STEBER
Prodaja avtomobilskih komponent se je v letu 2010 povzpela na 343 milijonov evrov. Prodaja je iz meseca v mesec poasi, a vztrajno rasla. Zaeti so bili novi projekti, ki so bili zaradi previdnosti kupcev za nekaj asa »na akanju«. Gre veinoma za projekte s pridihom ekološke mobilnosti.
IZDELKI
Dve programski podroji od štirih, Turbo in Motor/menjalnik, sta neposredno vezani na iskanje inovativnih rešitev na podroju ekološke mobilnosti. V skladu z najnovejšimi okoljskimi zahtevami bomo z razvojem komponent za nove generacije motorjev za vozila, skladna s standardom EURO 6, prispevali k zmanjševanju emisij CO2, optimizaciji uinkovite rabe energije in širjenju rabe obnovljivih virov energije. Komponente zaradi prilagajanja novim ekološkim smernicam stremijo k manjši delovni prostornini motorjev na notranje izgorevanje, manjšemu številu valjev, manjšemu trenju med manjšim številom sestavnih delov nijih mas in k uporabi novih materialov z boljšimi mehanskimi in terminimi lastnostmi. Vse to in še ve se e uresniuje na sedeu matine drube ter po ostalih razvojnih centrih skupine Cimos in v njenih številnih tovarnah.
S strateškim razvojnim partnerjem Cimos intenzivno sodeluje na projektih bencinskih turbopolnilnikov, ki zahtevajo nova znanja, predvsem povezana z zahtevnejšimi materiali ter zahtevnejšimi proizvodnimi procesi za njihovo pripravo. Cimos je eden najvejih evropskih proizvajalcev celotne palete komponent turbopolnilnikov nove generacije.
Letno poroilo 2010
30
Prihodki od prodaje po programskih podrojih avtomobilskega stebra v letu 2010.
Turbo 35%
Podvozje 19%
Karoserija 9%
Ostalo 10%
Prizadevamo si tako za ekološko kot tudi za varno mobilnost. S programskima podrojema Podvozje in Karoserija elimo prispevati k veji varnosti v cestnem prometu.
Cimos je dolgoletni razvojni dobavitelj sistemov iz programskega podroja Podvozje za razline kupce, kjer je kot strateški partner vkljuen e v najzgodnejši fazi konceptualne zasnove novega modela vozila oz. njegovega zavornega sistema (pedalnih sklopov, pomonih zavor, elektrine pomone zavore, zavornih diskov in bobnov). Sistemi nove generacije bodo v skladu z najnovejšimi varnostnimi in okoljskimi zahtevami prispevali k veji varnosti v cestnem prometu, vejem udobju voznika in potnikov.
S teaji za aktivno varnost pešca, ki spadajo v programsko podroje Karoserija, si prizadevamo tudi k veji varnosti pešca v primeru trka. Gre namre za sistem, ki ob trku ublai udarec pešca in tako zmanjšuje tveganje za poškodbe le-tega. Danes tovrstne teaje e serijsko vgrajujejo v nemške premijske blagovne znamke vozil.
Optimizacija enega izmed glavnih procesov, in sicer, prodaje in razvoja izdelkov nas vodi v spremembo organizacije programskih podroij. Z letom 2011 se bodo programska podroja nekoliko spremenila. Dodano bo podroje z nazivom Med-industrijski izdelki.
KUPCI IN NOVA NAROILA
Cimos dosega s svojimi nosilnimi druinami izdelkov ve kot 10-odstotni evropski trni dele. Izdelki, ki jih je v letu 2010 Cimos v povpreju dnevno dobavil 260.000, so vgrajeni v številne modele naslednjih blagovnih znamk: BMW, Mini, Citroen, Peugeot, Renault, Audi, Ford, Toyota, Volvo, Fiat, Opel, VW, Aston Martin, Daimler in nenazadnje tudi ruski Avtovaz. Iz leta v leto teje sreamo blagovno znamko vozil, prisotno v Evropi, v katero Cimos ne bi vgrajeval svojih izdelkov.
Na podroju novih projektov se mono uti oivitev avtomobilske industrije. Veina avtomobilskih proizvajalcev intenzivno dela na novih projektih, na novih modelih vozil. Kupevim aktivnostim uspešno sledimo tudi sami. In s to dinamiko uspešno uresniujemo tudi naše narte. Najve naroil za nove razvojne in proizvodne projekte smo dobili od e obstojeih kupcev, a ne gre zanemariti nekaj, sicer koliinsko manjših, projektov s strani novih kupcev iz t. i. segmenta premium vozil.
NOVI TRGI
V letu 2010 je opazno predvsem izboljšanje poslovanja tistih avtomobilskih proizvajalcev, ki so v zadnjem letu mono poveali svojo navzonost na rastoih trgih. Globalizacija trgov in proizvodnje, ki je v zadnjih letih prinesla blaginjo v mnoge do tedaj nerazvite drave, je ustvarila
Letno poroilo 2010
nove potrebe po poveani mobilnosti posameznikov. Posledino so nastali novi trgi z izjemnim potencialom za avtomobilske proizvajalce.
V podjetju smo se tega zavedali, zato smo ob pravem asu vstopili na ruski trg. Uspešno smo sklenili partnerstvo z ruskim avtomobilskim dobaviteljem na podroju zavornih sistemov. e v letu 2010 smo zaeli s proizvodnjo in dobavo pedalnih sklopov ter ronih zavor najvejemu ruskemu proizvajalcu vozil. Omenjenim poslom na ruskem trgu pa so se tekom leta pridruila še nova naroila za razvoj in proizvodnjo, ki bo stekla v drugi polovici leta 2011.
Vzporedno pa se koncu pribliujejo pogajanja za sklenitev partnerstva s podjetjem, specializiranim za aluminijaste odlitke in proizvodnjo plastike, s katerim bi pokrili veliko povpraševanje na podroju razvoja in proizvodnje komponent za »zelene« motorje.
10. 2. ENERGETSKI STEBER
V okviru stebra energetike spremljamo razvijanje posameznih trgov, se poskušamo v kar najveji meri prilagoditi njihovim zahtevam in ohraniti mono prisotnost na lokalnih triših. Nadaljevati elimo intenzivno ciljno usmerjenost do kupca, se osredotoiti na triša, kjer imamo mone reference ter tudi na hitro rastoe nove trge. Osnovno strategijo predstavlja ponudba opreme po sistemu »water to wire«, torej zakljueno celoto opreme za hidroelektrarne, zato poleg opreme, ki jo proizvajamo sami, v svojo ponudbo vkljuujemo tudi kupljen generator, transformator in upravljanje, ali pa s proizvajalci te opreme nastopamo v konzorciju.
Leta 2010 je vrednost prodaje znašala 63,7 milijona evrov, od tega na domaem trgu 32 %, na tujih trgih pa 68 %. Najveji dele prodaje na tujem trgu se ustvari v Ameriki (30 %), pa na ozemlju nekdanje Jugoslavije (18 %), azijskem trgu (11 %) in v nekaterih dravah zahodne Evrope (8 %).
Pregled realizacije po programskih podrojih:
veji del prodaje smo realizirali na programskem podroju turbin na obmoju Evrope in Azije: v tem obdobju smo dobavili preostanek turbinske opreme za projekt Bhavani II in III v Indiji, lopute za projekt Limberg II v Avstriji, gonilnike za hidroelektrarno Dubrava na Hrvaškem ter za hidroelektrarno Peruica v rni gori in zaeli z dobavo opreme za projekt Sv. Petka v Makedoniji. Dobavili smo tudi opremo za prvo izmed dveh enot obnovljene hidroelektrarne Edsforsen na Švedkem. Na domaem trgu pa smo nadaljevali z dobavo delov za hidroelektrarno Krško ter konali z obnovo hidroelektrarne Moste;
manjši del prodaje smo realizirali na programskem podroju turbin na obmoju Severne in srednje Amerike: dobavili smo preostanek turbinske opreme za kupca Ontario Power Generation iz Kanade ter tako v roku konali s projektom ter dobavili opremo za kupca Ville de Saguenay, prav tako iz Kanade. Projekt za slednjega je še v teku in konec je predviden tekom leta 2011;
slab odstotek prodaje pa smo realizirali z dobavo rpalk iz naslova rezervnih delov.
Letno poroilo 2010
32
Prihodki od prodaje po programskih podrojih stebra energetike v letu 2010:
Turbine Evropa in Azija 69%
Turbine Amerika 30%
rpalke 1%
NOVA NAROILA
Po trdem delu na pripravah in predstavitvah ponudb, iskanju novih kupcev in partnerjev, izboljšanju odnosa do kupca, integraciji produkta, iskanju novih poslovnih modelov, znievanju stroškov itn. smo uspeli v letu 2010 pridobiti, kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, ve naroil kot v zadnjih dveh letih. Nova naroila so pridobljena preteno na tujih trgih. Uspešni smo bili predvsem v Indiji, Iranu in skandinavskih dravah. Konec leta pa smo uspeli prodreti tudi na trg ZDA. al med novimi naroili skoraj ni projektov za domai trg ter trg nekdanjih jugoslovanskih republik.
Z eljo po okrepitvi naše servisne dejavnosti in ohranjanjem stika s kupci ter tako poveanjem monosti za pridobivanje novih poslov, smo v letu 2010 zaeli s projektom COMOS. V sklopu projekta smo ponovno vzpostaviti poslovne odnose s kupci, ki so pri nas e pred ve leti naroili turbinsko opremo.
10. 3. STEBER KMETIJSKE OPREME
Leto 2010 so, poleg velikih naporov, vloenih v pospeševanje prodaje, zaznamovala vlaganja v notranje prilagajanje organizacije proizvodnje, zalog in optimizacijo proizvodnih nartov ter znianje stroškov. Organizirali smo prodajne akcije na vseh pomembnejših trgih, med drugim tudi za zaposlene skupine Cimos. V veliki meri smo oglaševali in drugae spodbujali prodajo izdelkov in dejavnosti ter se udeleili številnih regionalnih in mednarodnih sejmov. Sodelovanje smo razširili na veje število novih kupcev in obseg trenja na novih trgih obutno poveali. Vse naštete dejavnosti ter vloeni napori so pri veini programskih podroij stebra kmetijske opreme obrodili sadove. In kljub temu, da je bil padec prodaje programskega podroja Deli kmetijske mehanizacije velik, se je celotna vrednost prodaje zvišala za 4 %.
Letno poroilo 2010
Ineniring; 31,62
v %
Medtem, ko je prodaja kmetijske opreme (traktorji, prikljuki, motokultivatorji, …) zrasla za ve kot 21 %, je prodaja delov za kmetijsko mehanizacijo, ki se prodajajo in vgrajujejo v kmetijsko opremo nemške blagovne znamke, padla za 19 %. Padec slednjega programa je posledica odloitve nemškega kupca, da seli del proizvodnje komponent v Indijo, drugi del pa v Nemijo, kjer so se zaradi nije gospodarske dejavnosti pojavile pri »domaih« dobaviteljih proste proizvodne zmogljivosti.
Prihodki od prodaje stebra kmetijske opreme po programih:
Osnovni stroji 46,1%
Deli kmetijske mehanizacije
6,7%
Strukturnim spremembam na programskih podrojih navkljub ostaja struktura prodajnih trgov brez bistvenih sprememb. Še naprej ostaja najpomembnejši hrvaški trg; kljub temu, da se je prodaja na tem trgu leta 2010 nekoliko zmanjšala. Kreditni pogoji so se poslabšali in nekatere subvencije ukinile, kar je za posledico imelo manjšo prodajo traktorjev. Ravno nasprotno pa je bilo na turškem trgu, kjer se je prodaja precej poveala. Tradicionalna trga Bosne in Hercegovine ter Srbije je zaznamovala skromna rast in še to predvsem zahvaljujo akcijskim prodajam, cenovnim popustom in drugim spodbudam k vejim vlaganjem.
Letno poroilo 2010
34
A kljub še vedno oteenim gospodarskim razmeram smo v letu 2010 uspeli s prodorom na nekatera nova triša, ki nam predstavljajo dober obet za prihodnost. Tako so bili naši izdelki prvi dobavljeni na Madarsko, Portugalsko in v Belgijo. Z naroilom je bilo potrjeno tudi lani vzpostavljeno sodelovanje z Iranom ter Dansko, kjer je veliko zanimanje za traktorje. Dobre napovedi pa prihajajo tudi iz ostalih skandinavskih drav.
Razmere so na trgu kmetijske opreme zelo spremenljive in precej nepredvidljive. Splošne gospodarske razmere, tako na najvejem, hrvaškem, trgu kot tudi na drugih trgih, bodo bistveno vplivale na prihodnje rezultate. Pripravljeni ostajamo na spremljanje in prilagajanje trgu, tako v obliki aktivnosti za poveanje prodaje kot tudi širitvi palete izdelkov. Veliko priakujemo tudi od lani zaetega razvoja monejšega traktorja, t. i. Tuber 50, ki bo kmalu lansiran na trgu.
10. 4. STEBER STROJEGRADNJE IN ORODJARSTVA
Vrednost prodaje stebra strojegradnje in orodjarstva je v letu 2010 znašala 8,1 milijona evrov. Izdelali smo stroje in specialna orodja za naše proizvodne lokacije. Soasno s pokrivanjem potreb svojih proizvodnih lokacij smo proizvedli in prodali stroje za kupce iz Rusije in Indije. Še naprej vidimo velike monosti rasti na ruskem trišu in nasploh na trgih nekdanje Sovjetske zveze.
Prihodki od prodaje po programskih podrojih stebra strojegradnje in orodjarstva v letu 2010.
Stroji 64%
Orodja 36%
V letu 2010 so bile izpeljane številne dejavnosti za nadgradnjo delovanja Stebra strojegradnje in orodjarstva. Postavljene so bile strateške usmeritve - od segmentacije trga, pozicioniranja na trgu, do nartov razvijanja prepoznavne blagovne znamke, novih izdelkov, novih storitev, povezav in naina uresnievanja rasti. Koncept oivljanja je bil pripravljen predvsem z namenom krepitve konkurenne prednosti avtomobilskega stebra, podpore strategiji vertikalne integracije in koncentrine diverzifikacije skupine Cimos, iskanja izdelkov in storitev z vejo dodano vrednostjo, boljše izkorišenosti proizvodnih zmogljivosti strojegradnje in krepitve lastnega »know-how-a«, saj je ugotovljeno, da orodjarne trenutno delujejo zelo lokalno. Nobeden od strojegradnih centrov do sedaj tudi ni bil organiziran kot samostojna pravna oseba, saj so delovali v okviru in za proizvodni center, kjer so locirane. Glede na to, da niso pod stalnim pritiskom zunanje konkurence, se to odraa na njihovi konkurennosti, kakovosti, rokih dobave in fleksibilnosti. Dodana vrednost Stebra strojegradnje se priakuje predvsem na podrojih izdelave priprav, izdelave orodij in izdelave strojev.
Letno poroilo 2010
11. 1. AVTOMOBILSKI STEBER
Z razvojnega stališa je bilo leto 2010 intenzivno in uspešno. Obseg dela se je pri veini kupcev poveal, zato novih prilonosti in izzivov ni manjkalo.
Sposobnost raziskav in razvoja lastnih izdelkov predstavlja za podjetja v avtomobilski panogi osrednjo konkurenno prednost. Brez lastnih razvojnih sposobnosti in pristojnosti v današnjih razmerah ni mogoe delovati v avtomobilski panogi, ki je trenutno na tehnološki in produktni prelomnici.
Vozila kot jih poznamo danes, bodo v prihodnosti zaradi socialnih, klimatskih in drugih sprememb popolnoma drugani izdelki - bolj uinkoviti, ekološki, varni in popolnoma informatizirani. Tudi Cimosovi standardni izdelki se bodo bistveno spremenili in se predvsem zelo »mehatronizirali«, zato v Cimosu e danes intenzivno vlagamo v nove razvojne in proizvodne tehnologije, ki nam omogoajo, da uspešno sledimo trendom ter jih tudi dejavno sooblikujemo.
Cimosova usmeritev na podroju avtomobilske industrije sledi razvoju varnih, energetsko in stroškovno uinkovitih rešitev znotraj štirih programskih podroij:
DELI MOTORJA IN MENJALNIKA:
v sodelovanju s kupcem BMW so glavne dejavnosti potekale na razvoju nosilca motorja za novo vozilo MCV. Cilj je razviti polimerni nosilec in dosei 30 – 50 % nijo maso v primerjavi s »klasinimi« aluminijastimi nosilci ter 30 % nijo ceno. Gre za izjemen tehnini izziv, saj morajo nosilci z izredno omejeno prostornino in maso zagotoviti funkcijo nošenja in obremenitve pri trku, ki se zgodi v zelo kratkem asu;
za kupca BMW smo nadaljevali tudi dejavnosti razvoja drugih nosilcev motorja, pri emer bomo v procesu razvoja prvi uporabili napredne funkcije, tako imenovane "digital muckup", v CATIA V5. Gre za virtualno sestavljanje vozila oz. preventivno preverjanje kolizij med izdelkom in okoljem. Pomemben je tudi projekt razvoja nosilca motorja za motorje prihodnje EURO6 generacije;
pri najvejem partnerju na tem programskem podroju, koncernu PSA, smo konali z