ZAKAJ JE PREHOD NA VEGANSKO PREHRANO TAKO POMEMBEN?Kmetijstvo, ki temelji na živinoreji, je glav-ni povzročitelj številnih okoljskih problemov, vključno z erozijo in izčrpavanjem tal, uniče-vanjem tropskih deževnih gozdov in drugih dragocenih habitatov, naglim izginjanjem vrst, širjenjem puščav ter onesnaževanjem vode.

„Skrbno obdelana zemlja zagotavlja hrano brez prelivanja krvi.” Ovid

(43 pr.n.š. - 17 n.š.)

PODNEBNE SPREMEMBE (PORABA ENERGIJE IN IZPUSTI CO2)Veliko ljudi je še vedno zmotno prepričanih, da je promet glavni krivec za učinek tople grede. Leta 2006 je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) objavila poročilo, ki ocenjuje, da ži-vinoreja na globalni ravni proizvede več toplogrednih plinov kot ves svetovni transport. Zaradi dejavnosti člo-veka živinoreja ustvari vsaj 14,5 % toplogrednih plinov, po nekaterih ocenah celo 51 %, vsa prevozna sredstva skupaj pa jih proizvedejo 14 %. Poleg tega živinoreja proizvede več kot 65 % vsega dušikovega oksida in 37 % metana, ki zemelj-sko atmosfero segrevata 300-krat oziroma 23-krat bolj kot ogljikov dioksid.

Ogljični odtis različnih načinov prehranjevanja enega človeka v enem letu, predstavljen enakovredno dolžini vožnje z avtomobilom:

Vpliv pridelave hrane na porabo naravnih virov:

14 x manjša poraba

4 x manjša poraba

10 x manjša poraba

281 km

629 km

1978 km

2427 km

4377 km

4758 km

Vsejed torej od 10- do 20-krat bolj prispeva k ogrevanju ozračja kot vegan.

Za potrebe živinoreje se 65–70 % izkrčenega amazonskega pragozda uporablja za pašnike. Pragozd pa vedno bolj ogroža tudi naraščajoča pridelava soje, ki je v več kot 80 % name-njena krmi živali. Evropa pri tem nosi velik del krivde, saj je druga največja uvoznica brazilskega govejega mesa in druga največja uvoznica brazilske soje.

Krčenje amazonskega pregozda:

PORABA VODEProizvodnja kilograma mesa zahteva ogromne količine vode

– približno 50.000 litrov. Tako vsak Evropejec samo za konzu-miranje mesa letno porabi okrog štiri milijone litrov vode. Po drugi strani za pridelavo kilograma zelenjave potrebujemo le 500 litrov vode. Za domačo rabo se na leto potroši do 70.000 litrov vode na prebivalca. Z vsemi možnimi ukrepi varčevanja (tuširanje namesto kopanja, zapiranje pipe med umivanjem zob ali šamponiranjem, uporaba varčnih pralnih in pomivalnih strojev ...) lahko prihranimo največ 50 litrov vode na dan. Če pa si namesto zrezka privoščimo zelenjavo, takoj prihra-nimo 8.000 litrov vode. Zato je veganstvo edina zares učin-kovita rešitev za varčevanje z vodo in s tem zaščito vodnih virov.

Živinoreja 65–70%

Družinske kmetije 5–10 %

Ostalo 1–2 %

Gozdarstvo 2–3 %

Obsežno kmetijstvo 5–10 %

20 veganov

POMANJKANJE HRANEZa proizvodnjo kilograma gove-dine se v povprečju porabi 10 ki-logramov krme. Zato je krmljenje živali za hrano ljudi izjemno neučin-kovito. Če bi količino zemlje, energije in vode, ki se uporablja za proizvodnjo mesa, namenili za pridelavo hrane neposredno za človeka, bi nahranili veliko več ljudi in ustvarili precej manj odpadkov. Z naravnimi viri, ki so potrebni za hrano enega vse-jeda, bi po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) lahko nahranili 20 veganov.

Za živinorejo se uporablja kar 30 % zemeljske povr-šine, ki ni pokrita z ledom. Naravnost škandalozno je dejstvo, da je več kot tretjina žita, pridelanega po svetu, namenjena za krmo živali, namesto za ljudi. Danes strada milijarda ljudi. Milijarda krav je obda-na s hrano. Vsak dan zaradi lakote umre 27.000 otrok, mlajših od pet let. NEČLOVEŠKO RAVNANJE Z ŽIVALMILjudje se večinoma ne zavedajo grozljivih razmer, ki so jim podvržene živali na industrijskih farmah, prav tako tudi ne poznajo načinov njihove usmrtitve. Ne razumejo, da z vsakim nakupom mesa, rib, jajc in mlečnih izdelkov neposredno sodelujejo v sramotnem sistemu živinorej-ske industrije, ki živali obravnava kot predmete. Vsaka žival si kot čuteči Zemljan želi živeti svobodno, do česar ima vso pravico. Odvzem svobode nemočnim bitjem, ki životarijo v ujetništvu, zapiranje v kletke, kjer se ne morejo niti premakniti, in na koncu krut zakol so skrajno nemoralna dejanja, ki ne sodijo v civilizirano družbo.

1 vsejedec

7 vegetarijancev

Vsako leto je neizmerni krutosti izpostavljenih skoraj 60 milijard rejnih živali, zaklanih po svetu. Največ je rejenih na industrijskih farmah v prenatrpanih razmerah, kjer nimajo zagotovljenih niti osnovnih potreb.

Samo v Sloveniji zaradi mesa letno umre preko 70 milijo-nov kopenskih in morskih živali. To pomeni, da Slovenci vsako leto pobijemo vsaj 35-krat toliko živali, kot je nas samih.

Veganstvo ni stvar vsakega posameznika – če želimo naš ogroženi svet popeljati na pot trajnostnega razvoja, je družbena nuja. Ukrepi, kot so ugašanje luči, uporaba varčnih naprav, vožnja s kolesom namesto z avtomobilom in varčeva-nje z vodo nimajo nobenega smisla, če iz svojega vsak-dana ne izločimo živalskih proizvodov. Samo besede, da nas skrbi za usodo planeta, niso dovolj. Podkrepi-mo jih z dejanji, izberimo hrano na rastlinski osnovi. To je najpomembnejša stvar, ki jo lahko naredimo za lepši svet, za naše otroke, vnuke in vse prihodnje ge-neracije.

Pat rik Baboumian,dvigovalec uteži, nesel 550 kilogramov 10 metrov in podrl svetovni rekord

Serena Williams,večkratna zmagovalka turnirjev za Grand Slam in ena najboljših tenisačic vseh časov

Mac Danzig, borec mešanih borilnih veščin, zmagovalec mednarodnih turnirjev

Carl Lewis,tekač na kratke proge, večkratni olimpijski zmagovalec in dobitnik nagrade »Atlet desetletja«

VEGAN.SI

Veganska prehrana zmanjšuje možnosti za nastanek šte-vilnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti ...) in je primerna za ljudi v vseh ži-vljenjskih obdobjih, tudi za nosečnice in športnike. To – v nasprotju z neutemeljenimi miti in mnenji mnogih sloven-skih zdravnikov in nutricionistov – s številnimi neodvisnimi raziskavami dokazujejo ugledne mednarodne prehranske organizacije. Največje med njimi so:

• American Dietetic Association (ADA),• Dietitians of Canada (DC), • Australian National Health and

Medical Research Council (NHMRC), • Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), • British Dietetic Association (BDA), • British Nutrition Foundation (BNF).