..... / 99

1

2 3 4

KunstHaus Fanzine No.1 - april MMXICena: cenik je na strani 27

5

KunstHaus Wagen 1939

OHNE LEKTUR!!!

Homo sapiens

4-5

Samostojnislovenski

umetnikby

StaneJagodič

2

12.04.19611967

MMXI12.april

9Was ist Kunst?

10-11Attanasie

Milenković

12

dzonideppokerkuca

byMilutin

Milošević13

KunsthaustSubstitut

Trupe

16-17

KUNSTHAUSSUBSTITUT

TRUPE

DAS PLAKATFOTO: KUNSTHAUS

U kurvese kurac

ne kupuje

18-19Kunsthaus

protokol

20Gratis

Fotoreportage

22,23,24

Zadnje čase je veliko govora o vrednotah, o njihovi odsotnosti in čedalje bolj popularno je razglašati sodobno krizo vrednot. Torej, kje so se te vrednote izgubile, kaj jih je spremenilo, kaj jih ogroža, kje so in ne nenazadnje kam gredo? V odgovor naj izpostavim le delček tega kar nas vsakodnevno obdaja, vpliva na nas in nam zavedno ali nezavedno menja zemljevide osmišljanja ter kažipote, ki nas vodijo po naših življenjskih poteh in stranpoteh.

Vrednotimo medije ali mediji vrednotijo nas?

Današnjemu času pogosto pravimo medijski čas, saj imajo mediji v naši družbi pomembno vlogo. Mediji nam poleg informativne,

izobraževalne in zabavne vsebine prinašajo tudi veliko medijskega diskurza, ki je eden ključnih virov človeškega znanja, stališč in ideologij, pa naj gre za elite ali običajne državljane. Množični mediji dosegajo občinstvo in ustvarjajo reprezentacijo dogodkov, ljudi, stvari in krajev ne glede na njihovo dejanskost ali fikcijo. V današnjem obdobju globalizacije medijske podobe, medijski teksti in programi krožijo znotraj in izven določene kulture. Prav ta konvergenca dovoljuje medijem, da vplivajo na življenje ljudi povsod po svetu. Pri množičnem komuniciranju sodeluje eden ali več oddajnikov, informacijo pa vedno prejme več prejemnikov. Skozi to komuniciranje množični mediji konstruirajo javno mnenje, sooblikujejo stališča ljudi in spodbujajo nekatere aktivnosti kot npr. nakup določenega artikla, védenja ali storitve. Mediji zlahka manipulirajo z individualnimi potrebami, željami in izbirami.

Teoretiki frankfurtske kritične teorije družbe vidijo množične medije kot promotorja interesov industrije, kapitalizma in dominantnega

socialnega reda. Kapitalizem je hitro začel uporabljati nadzorne tehnologije za nadzor potrošnika, saj se mu prilagaja in ga »potiska«, kamor si »sam« želi, oziroma ga zalaga z dobrinami in vsebinami, ki ustrezajo njegovemu izmerjenemu okusu in ocenjenim potrebam. Oglaševalci se morajo vedno znova potruditi, da se njihovi oglasi dotaknejo potrošnikov, kupci pa imajo svoja orodja, s katerimi interpretirajo in reagirajo na oglase. Vendar ni samo to, veliko več je v ozadju. Vedeti moramo, da oglasi niso samo oglasi, ki nas hočejo prepričati, da bi kupili določen izdelek, ampak se v njih skriva ideologija kapitalizma, vrednost načel, morale, etike, vrednot. Oglasi sporočajo, oblikujejo in vsiljujejo veliko več, kot se sami tega zavedamo in iz njih potegnemo marsikateri družbeni vzorec, saj oglaševanje pri svojem ustvarjanju vizualnih podob

in tekstov črpa iz širšega družbenega konteksta, prek katerega sestavlja mozaik oglaševalskega sporočila. In prav tako po drugi strani oglaševanje z roko v roki z množičnimi komunikacijskimi kanali oz. mediji prispeva h konstruiranju družbenega konteksta.

Se spomnite televizijskega oglasa za baterije Duracell? Katerega? Tistega z zajčki, ki mrzlično plezajo na goro, da jo prvi osvojijo,

da zmagajo. Z recenzijo tega oglasa vam želim približati kako poteka proces vplivanja in moč medijev v naši moderni, kompetitivni družbeni stvarnosti. S kritično presojo in oceno analiziran televizijski oglas je le parcialen segment iz medijev, medijskih diskurzov, ki nas vsakodnevno obkrožajo. Navkljub njegovi majhnosti v poplavi medijskih podob in tekstov se močno vtisne v spomin, vpliva na naše razmišljanje, vpne v naše vrednote, ideološke razsežnosti, kulturno osmišljanje sveta okoli nas in v nas samih.

Za bolj lucidno razmišljanje poglejmo ta konkreten primer. Televizijski oglas je narejen v virtualni obliki oz. obliki risanke

in v njem nastopajo zajčki. Baterije Duracell se že desetletja oglašujejo s pomočjo stiliziranega zajčka. Prvi oglas »Drumming Bunnies« so objavili leta 1974 najprej v ZDA, še istega leta pa tudi v Evropi. Od takrat njihov »bobnajoči« zajček nastopa v različnih vlogah, v katerih naj bi ponazarjal predvsem vzdržljivost in kakovost njihovih izdelkov. Vendar pa ta prepoznavna figura v tem oglasu oz. oglas sam, sporoča še marsikaj drugega. Zgodba televizijskega oglasa poteka nekako takole. Na začetku so prikazani zajčki in vsak od njih ima na hrbtu svojo baterijo. Samo eden ima baterijo Duracell. Stojijo v vrsti in zrejo proti visoki gori, ki je pred njimi. To je njihov cilj. Priplezati na vrh gore prvi, premagati vse ostale, zmagati. In tekmovanje se začne! Na tej poti nekateri omagajo,

Moment televizijskega oglasa, kjer zajček stoji na zmagovalnem piedestalu. Oglaševanje kot orodje vrednotenja in vplivanja nam posredno vsiljuje nazore, oblikuje vrednote, poglede

na svet in posameznika

obvisijo na vrveh onemogli, padajo v prepade, umirajo… Samo zajček z baterijo Duracell zmore priplezati na vrh, kjer zmagovalno stoji in zre v daljavo, svetloba zahajajočega sonca ga obsveti. Torej, stoji v soju zmagovalnih luči, luči slave. Iz vrha ima pogled na cel svet, gleda proti horizontu in celotno občestvo je pod njegovimi nogami. Besedilo, barva in ton glasu izbrani, vedno bolj napadalni in stopnjujoči do višav. Glas, ki spremlja emocionalno nabito predstavitev vso to dogajanje samo še napeto potencira. Oglas šokira s svojo agresivnostjo podajanja lastnosti baterij občinstvu, ki ta oglas gleda ali pa se ga vsaj nezavedno dotakne.

In kaj nam takšni oglasi sporočajo? Superiorni zajčki – superiorni ljudje. Vendar v kakšnem smislu? Moramo biti najboljši, najmočnejši,

najuspešnejši…, skratka naj, naj, naj… Pa čeprav preko trupel. Ne oziraje se na druge moramo zmagati, ker potem imamo moč, vpliv, denar, status. Stojimo na vrhu kot bog in vse nam je dovoljeno. Groza! Čisti darvinistični zakon tekmovalnosti. Darvinizem je religija, po kateri se vsak posameznik bori z vsemi za »svoj izplen«, torej s celim svetom in celo poraženci častijo zmagovalca kot boga. »Ljudje smo rojeni borci – volkovi. Kdor ni borec, ni človek, temveč ovca, strahopetec, hrana močnim,« trdi darvinistična znanost. Smo res na svetu samo zato? Smo res

zato rojeni, da brezsrčno drug mimo drugega, drug preko drugega plezamo po hierarhični lestvici moči. Kje je tu pozitivna naravnanost, sočutje, ljubezen, empatija, žrtvovanje in pomoč drugim… Cilji so pomembni v življenju, vendar da jih dosežemo nam niso dovoljena vsa sredstva, vsaj tista nečloveška ne.

Ne morem mimo tega, da me oglas asociira na otroštvo, otroke. Sploh zato, ker se mi zdi da recipienti gledamo risanko, kjer kot

glavni akterji nastopajo zajčki. Res je, da je vrsto let zaščitni znak baterij Duracell zajček, pa vendar menim, da tak oglas pritegne tudi otroke. Glede na to, da oglasi tudi vzgajajo, lahko otroci in seveda prav tako odrasli dobijo občutek oz. vedenjski zapis (ali pa so ga že), da so v oglasu izpostavljene vrednote najpomembnejše v življenju.

Na koncu je potrebno dodati le še to. Baterije Duracell so vsa ta leta prepoznavne po njihovi maskoti zajčku

in z njim se oglašujejo. Paradoksalno je namreč to, da so na črnem seznamu neetičnih izdelkov in trgovskih znamk, ki svoje izdelke še zmeraj preizkušajo na živalih. Saj zajček je tudi žival, mar ne? In tako smo spet pri vrednotah…

Homo sapiens

5

prva ljubezen.štrenasti v luft blond lasje,športna,a nizka postava in hoja po prstih.srečevala sva se na jutranjem vlaku,šolski vozači pač.čeprav sem imela že polnoletnih 18 let,me tipi in vse,kar je povezano z njimi,ni zanimalo.medtem ko so sošolke med odmori divjale na kafe,čike in odmorske randije,sem dobesedno poletela v telovadnico.se je zgodilo,da v taki ihti,da sem se pozabila preobuti.in fasala ukor.še zvonenje,ki je oznanjalo konec glavnega odmora,sem zmogla preslišati in zamuditi nadaljni pouk.znova in spet.nekatere je motilo,mene pa niti najmanj. in pol se pojavi blondinc.ki je obvladal žogo.in posledično s tem tudi mene. spominjam se neke diskoteke.pravzaprav klopce nedaleč stran.tam sva obsedela ob štirih zjutraj,ko mi je s svojo žalostno zgodbo ob izgubi očeta,povsem zrahljal in odprl srce.mislim,da sva se takrat celo držala za roki.prepričana pa nisem.kajti preteklo je še veliko časa preden sva se prvič poljubila.vmes pa veliko izletov,kjer me je lovil za dlan, pa sem se spretno izmikala.kljub polnoletnosti mi je pogled še vedno uhajal v gozd,kjer smo imeli kot otroci svoj indijanski tabor.in bitke,kjer je znala teči kri.tista prava.in tam sem bila in tukaj ostala sivo pero. izjemno počasi se je razvijala prva ljubezen spolne narave.preteklo je veliko vode preden sem prvikrat prespala pri njemu doma.soba z ozko posteljo.sramežljivo sva kradla dotike.oblečena.čez kakšen mesec sem ob vstopu v njegovo sobo obstala kot okamenela.aaaaAAAAAAAA?moj glas in ULALA je prišel bog ve,odkod.sredi sobe ogromna francoska postelja.povsem nova in sveža.gol je padel na sredo postelje,medtem ko sem si prevelike bombažne gate vlekla vse do ušes.svojih,seveda.prepričana sem,da sem takrat oblekla mamine,pomotoma ali pa tudi ne,tako so bile velike in raztegljive.pa ni pomagalo.še preden sem dodobra odprla oči,so že visele nekje na lustru.njegov jezik pa je izpisoval stihe med mojimi bedri.mmmmm..mhmmm..je prav pasalo,če se dobro spominjam.in obrat!njegova bedra so objela mojo glavo,moja pa njegovo.ni bilo časa za razmišljanje.tič je tako napeto utripal pred mojimi očmi,povsem blizu,da sem ga enostavn morala skriti nekam med ustnim nebom.da bom gledala to perverzno gmoto nabreklega mesa direkt pred očmi,ooooo,to pa njeeeeee!v bistvu se rada igram,pa še poskusimo te vrste igro.in tralalalala!tako sva se oralno zadovoljevala mesece,nedolžnost pa je še vedno s polno sapo utripala med nogami.fajn občutek,se mi je najbrž zdelo.no,in nekje v juniju se je šola zaključila,avgusta pa sva šla prvikrat skupaj na morje.lada svetloplave barve,cesta in VUUM VUUUUUUUUUUUUUUUUUUMMMMMMMMM.... in tam pod šotorom,nekje sredi borovcev, mi ga je prvikrat zarinil.ulala!spominjam se uvoda in oblačenja kondoma jugoslovanske proizvodnje.RIS al kak se jim je že reklo.

se spet ne spomnim.dobro se pa spominjam,da sem sedla nanj in se počasi,kot jegulja,zvijala in nasajala na nabreklega tiča,ki je utripal povsod v nožnici.a...a...aa....aaaaaaaaaaa....in že sem ga začutila nekje globoko v grlu.ni bolelo,to sem si uspela detaljno zapomniti.orgazma se pa ne spominjam.čeprav spadam v kategorijo multiorgazmičnih žensk.pizda,sem mela kr slabo vest zaradi navalov orgazmov,ki se niso znali nehati.me je bilo nekaj časa precej sram,da sem takšna.in sem se čudila frendicam,ki so si nabijale kompleks zato,ker jim ne pride.sama sem si ga nabila zato,ker mi je tako množično prihajalo.v bistvu mi pride že tisti trenutek,ko prava energija zadiha nekje v bližini mene.joj,kako nama je enkrat z enim drugim tipom prišlo kar v kavbojkah.noro in nepozabno!ulala! no,sem spet v šotoru in morju.z blondincem.ko sva povsem zašvicana obležala drug na drugem,ga je počasi potegnil ven.in PANIKA! VDF????kje,zaboga,je kondom????????buljila sem v tiča,ki je že povsem uplahnil,kondoma pa nikjer.in PANIKA krat dva.baterija sveti po šotoru.premečeva,kar se je premetati dalo.znova in spet.kondoma pa nikjer.AAAAAAAAAAAAUUUUUUUUUUUUUUUUUČČČČČČČČČČČČČČČČČČČČČČČČČ!!! kaj pa zdaj?????še preden si opomorem od prvega šoka,kot cunami trešči šok št.2 direktno vame.aaaAAAAA?????ležim pod šotorom z razširjenimi nogami.blondinc pa z eno roko drži baterijo,ki osvetljuje mojo vagino,z drugo pa seže globoko,globje,najglobje.....AAAUUUUUUUČČČČČČČČČČČČ! izguba nedolžnosti in ginekološki pregled obenem.auuuč.štejem ovčice na nebu.12...46...129....417...in končno z nižnice potegne zmaličen in razparan kondom.jebemti,kondomi yu proizvodnje!od takrat zame nič več ne obstaja ziher,pa četudi piše ZIHER.karkoli,kjerkoli....ni več ziher v življenju zame! in potem leživa vsa preznojena od postakcije razdevičenja.ne dotikava se,kaj šele objaveva.zgolj globoko dihava.HA-HAA,HA-HAA,HA-HAA....in to glasno dihanje iznenada preseka njegov glas.niti najmanj mi ni bila všeč njegova intonacija: -pizda,ej,ti sploh nis bla nedolžna,nikjer niti kapljice krvi! in mi užaljeno obrne hrbet.še sama se prelevim na bok,hrbet ob hrbtu,in ponovno štejem ovčice.1.....8....15...57...218...375....in tema. v poletnih mesecih sva za tem nadoknadila vse zamujeno in se žgala kot zajca.kjerkoli,kadarkoli..hormoni so zdivjali,greh bi jih bilo krotiti.

ljubezen prvič oz. kako ga je zarinil

EPILOG ljubezni št. 1: jeseni sva šla na faks.vsak na svoj konec podalpske deželice.vpisala sem študijsko smer,ki je ni bilo moč študirati tam,kjer je svoje znanje nabiral blondinc.iz inata!preveč je bil všeč moji mami,sama pa sem delovala po principu,kar je všeč njej,nikakor ni všeč meni.in seveda kljubovala! tudi in predsvem z dejanji. nekje sredi decembra sem se znašla na eni od žurk v študentskem domu.precej opita sem sredi jutra sedla med skupinico neznanih študentk.in glej ga zlomka.debatirale so o mojem tipu.ulala,so ga povzdigovale na pediestal.prav zabavala sem se in nemo poslušala.vse do trenutka,ko mi je ušlo: -pa ka se tulk mente o mojem tipu,se mu bo še kolcal??? -a ti si ta petra?????,me je s pogledom prebadala ena od njih.IJUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUU če ne bi sedela,bi se v trenutku sesedla.kaka petra zaj,men je ime andreja.VDF???????? tako sem v parih minutah zvedela vse o dotični in blondincu. v mariboru,kjer sta oba študirala,sta se zapletla in zaljubila.čez teden torej ona,med vikendi pa moja malenkost. VDF?????????uffff,kot kup nesreče,skrčena do najmanjše možne številke,sem obsedela na tisti postelji,ko so že vsi odšli.in vase vlivala alkohol,kolker ga je še pač ostalo...in tema! blondinc je bil še manjši in še bolj skrčen,povsem izven konfekcijske številke,tudi tiste otroške,ko sem mu resnico že tisto soboto pljunila v obraz.seveda ni imel kaj zanikati.bledel,zelenel,rdečil je v faco,ma ni,da ni.zatrjeval je,da ljubi samo mene in da želi ostati z mano. in da sem en mal tudi sama kriva,ker sem odšla študirat drugam.VDF???????? na novoletno žurko sem šla skupaj z njim.v prijateljev vikend,kjer smo ga zaključena družba itak harali vsak konec tedna.njegovi in kao moji prijatelji.pizde ne pa frendi.skupaj so bili v mb,vse so vedeli,mene pa ni obvestil nihče.res krasni prijatelji! v prvih dvajsetih minutah sem se uspela nažreti do mrtve točke.eks za eksom.padla sem po tleh.spomnim se,da me je nekdo odnesel v zgornji štuk,me položil na posteljo in privzdignil majico. in božal po joškah.ne spommnim se kdo,se pa dobro spomnim blondinca,ki je prišel v kontrolo in božajočega zabrisal po strmih štengah v spodnji štuk.in se nežno sklonil name.in takrat me je zagrabilo.privzdignila sem zgornji del “trupla”in s vso silo bruhnla gosto sirotko nekje z globin pokvarjenega želodca direktno v njegov fris.še preden si je opomogel od šoka,sem v dveh zaporednih intervalih izločila še preostanek,ki je ogabno smrdel in povsem zalil njegov fris. in tema! naslednji dan je bila ljubezen št. 1 končana.DIEND! (AJ)

ena naftalinska in redka ljubezenske narave:)

IMMORTALIS

kjer se končam se začneš ti ki si moj ženski jaz moj vdih in izdih

vedno sveža kaplja krvi na pepelu vsakdana.

ukradeš kdaj usodi mehkejši obraz nesojena mi ljubezen

kjer se konča poezija pišeš ti tiho bolečino s črnilom strasti skrito solzo v vedno svežem

hrepenenju

ukradeš kdaj usodi mehkejši obraz nesojena mi ljubezen

kjer se konča glasba igraš ti

edinstveno simfonijo trnove usode

nikoli dokončano sonato na apolonovih strunah za osamljenim pogledom

ukradeš kdaj usodi mehkejši obraz nesojena mi ljubezen

in kjer se končaš se začnem jaz v magičnem smehljaju zvezd kjer otožno hrepenenje obrača radostno stran in v ukradeni

tišini nad spečim pepelom sveti zvezda ki je dosegljiva

tam te božam

neuslišana ljubezen uslišanega srca

(AJ)

7

SPOROČILO MEDVESOLJSKEGA PRENAŠALCA SPOROČILNAJVIŠJEGA REDA št. 1

OSNOVNI MEHANIZMI POTI IZ STANJA DELNEGA ZAVEDANJA NAZAJ V OSNOVNO STANJE POPOLNEGA ZAVEDANJA ali O RESNIČNI OZ. DEJANSKI

SESTAVI ČLOVEŠKEGA BITJA

NESKLADNOSTI Z NAČELNIMI MEHANIZMI ZAVEDANJA, ČLOVEKA OMEJUJEJO, KER MU JE SKOZI NEOČITNE PASTI, ODVZETA SVOBODA

MISELNEGA PROCESA IN S TEM ZMOŽNOST UPORABE OSNOVNIH NARAVNIH ZAKONOV, NA KATERIH TEMELJI VES OBSTOJ.

OBRAZLOŽITEV: ČLOVEŠKO BITJE(DUŠA & UM), KI NASELJEUJE HOMO SAPIENS(TELO) SE V VEČINI PRIMEROV NE ZAVEDA SVOJEGA OSNOVNEGA

STANJA.

Ko zaprtih oči pomislimo na Neko Stvar, Predmet ali Dogodek, zlahka dojamemo in ugotovimo, da za vsa svoja opažanja(teža, velikost, oblika, barva, vonj, pozicija v prostoru, čas in datum opazovane stvari predmeta

oz. dogodka in čas in datum v katerem kot opazovalec opazujemo zgoraj navedeno) nismo uporabili: ne oči, ne nosa, ne ušes...ali kakšnega drugega

organa ! Iz tega lahko upravičeno sklepamo, da je ČLOVEŠKO BITJE SESTAVLJENO IZ TREH, DELOV:

DUŠE (Jaz / Opazovalec)

UMA (spomin(+, -), standardni/priučeni ukazi(+,-), samostojne odločitve(+,-))

MATERIALNEGA TELESA(čutila, udi, presnovila)

*STALIŠČE KUNSTHAUSA

UMETNOST je najvišja oblika sporazumevanja, ki jo Umetniki, Bitja bolj ali manj zavedajoča se da niso zgolj Telo,

uporabljajo za sporazumevanje.

DOPISNIK IZ LONDONA - UK

12. A

PRIL

196

1 –

1967

– 2

011

12. A

PRIL

MM

XI

Po 50tih letih razkrite podrobnosti…bilo je humorno in sproščeno, oče sovjetskega vesoljskega programa Sergej Koroljov govori

Gagarinu: »Pripravili smo ti večerjo, kosilo in zajtrk. Imaš klobase, sladkarije in marmelado, ki jo užij skupaj s čajem. Vsega skupaj imaš na voljo 63 kosov – zredil se boš! Ko se boš vrnil, pojej vse,« ….

»Pomembno je, da imam klobase. Užil jih bom skupaj z luninimi žarki,« je odvrnil Jurij, ki si je čas tik pred izstrelitvijo krajšal z žvižganjem. .. »Breztežnost je prijetna. Vse plava.«

Potek prve odprave s človeško posadko v vesolje: Kozmonavta Gagarin in Titov, ki je njegova rezerva, se 12. aprila 1961 na kozmodromu Bajkonur oblečeta v oranžna vesoljska skafandra, odpravita se proti avtobusu, ki ju odpelje do izstrelitvene ploščadi. Gagarin se po stopnicah povzpne do dvigala, ki ga odpelje do vrha rakete, kjer vstopi v vesoljsko ladjo. Odštevanje do prvega poleta človeka v vesolje se začne. Ob 09:07 po moskovskem času se aktivirajo raketni motorji prve stopnje in nosilna raketa Vostok poleti v nebo. Dve minuti po izstrelitvi se od druge stopnje, ki še vedno deluje, ločita stranski raketi. Tri minute kasneje se raketni motorji izklopijo in druga stopnja se loči od zadnje raketne stopnje, ki aktivira svoj raketni motor. Vostok 1 ponese v orbito. Jurij kmalu zatem občuti breztežnost. Nepritrjeni predmeti, med drugim tudi kozmonavtovo pisalo, začnejo prosto lebdeti v kabini plovila. Gagarin skozi okence opazuje površje Zemlje, razloči reke in gore ter črnino vesolja, kjer se bleščijo zvezde. Polet Vostoka 1 poteka popolnoma samodejno, Gagarin opazuje različne sisteme na krovu plovila in stanje sporoča na Zemljo preko radijske zveze. Če bi bilo treba, lahko Gagarin ročno upravlja vesoljsko ladjo, vendar mora pred tem na številčnici odtipkati varnostno kodo (1-2-5), ki je shranjena v kuverti. Vesoljska ladja Vostok 1 Zemljo obkrožil enkrat v orbiti med višinama 169 in 315 kilometri. Sporočilo prvega poleta človeka

»Nebo je črno, zemlja je modra«v vesolje sovjetske radijske postaje objavijo ob 10:02, ko je Gagarin še vedno v orbiti. Ob 10:25 po moskovskem času vesoljska ladja pred obalo Angole, približno 8000 km od predvidenega mesta pristanka, vklopi zaviralne

motorje in se začne spuščati proti Zemlji. Nastanejo težave, servisni modul se ne loči od kapsule. Plovilo se začne nekontrolirano obračati v vseh smereh, med vstopom servisni modul končno odpade in kapsula se umiri. Toplotni ščit okroglo vesoljsko kapsulo ščitil med vračanjem skozi gostejše plasti ozračja. Sedem kilometrov nad površjem se na Vostoku odpre loputa in prvi kozmonavt se katapultira iz vesoljske ladje. Poteza je nujna, v nasprotnem primeru Gagarin zaradi verjetnega trdega pristanka lahko utrpi hude poškodbe. 108 minut po izstrelitvi s padalom pristane pri vasi Smolovka 26 km jugozahodno od mesta Engels v Sovjetski zvezi. Prvi vesoljski polet s posadko v zgodovini človeštva je končan.

Tehnični podatki odprave: Prvi nadomesti kozmonavt je bil German Stepanovič Titov in drugi Grigorij Grigorjevič Neljubov. Ime odprave - Vostok 1, klicni znak – Cedra, št. članov posadke – 1, vesoljska ladija – Vostok 3KA-3, trajanje leta - 108 min., dolžina poleta – 41.000 km, masa polnega plovila – 4.725 kg, polet je potekal med višinama 169 in 315 km nad zemljo.

M I L O J K A D R O B N E – K I P A R K AJURIJ ALEKSEJEVIČ GAGARIN – KOZMONAVT

Was

ist

Ku

nst

?Ig

or

Zu

pé j

e n

a A

GR

FT d

iplo

mir

al iz

reži

je,

ven

dar

zase

nik

oli n

e b

o r

ekel,

da j

e r

eži

ser.

Od

kar

ga p

ozn

am

je s

tar

32

let

in j

e v

ed

no

v a

kci

ji;

piš

e s

cen

ari

je,

reži

ra,

snem

a,

telo

vad

i, t

eče

, ig

ra n

og

om

et

in k

oša

rko

. Z

ase

pra

vi,

da i

ma n

ajb

olj

ši p

okli

c n

a s

vetu

z z

ad

ržko

m …

tre

ba j

e d

ela

t. P

red

kra

tkim

sm

o g

a n

jeg

ovi

bližn

ji p

rog

lasi

li z

a

um

etn

iško

delo

: n

ima u

po

rab

ne v

red

no

sti.

To

rej,

gle

de n

a t

o,

da j

e o

n s

am

Ku

nst

, je

to

kra

t re

s id

eale

n s

og

ovo

rnik

…

Igor

, ve

dno

kada

r na

jin p

ogov

or z

aide

k u

met

nost

i, om

eniš

špo

rt .

.. š

e ve

dno

igra

š za

Bar

celo

no?

Ja.

Sku

paj

z In

iest

o.

S š

port

om s

krbi

š za

zdr

avo

telo

in z

anim

a m

e, k

aj v

idiš

, ko

se

pogl

edaš

v o

gled

alu?

S

eb

e in

vse

, kar

je v

mo

ji g

lavi

.Je

sta

nje

tvoj

ega

tele

sa in

fizi

čne

prip

ravl

jeno

sti,

kot

neke

vrs

te p

revo

zneg

a sr

edst

va z

a tv

oj m

ind,

rav

no t

ako

pom

embn

o, k

ot s

krb

za n

jego

vo v

sebi

no?

Ja,

kako

r avt

o/

avi

on

za t

elo

. Fi

lma

Was

ist

Kun

st,

nisi

del

al t

i, si

se

pa s

igur

no z

vpr

ašan

jem

Was

ist

Kun

st u

kvar

jal?

Ne.

Do

gn

al p

a s

em

, d

a s

e u

metn

ost

začn

e t

am

, kje

r se

ku

ltu

ra n

eh

a.

Z I

rwin

i sod

eluj

eš ž

e pr

ecej

čas

a. V

aš z

adnj

i sku

pni p

roje

kt je

bil s

tand

-art

film

, Žen

ini.

Pred

kra

tkim

ste

v B

erlin

u sn

emal

i pre

dajo

Drž

ave

v ča

su n

jeni

m d

ržav

ljano

m.

Lahk

o v

bliž

nji p

riho

dnos

ti p

riča

kuje

mo

nov

film

in h

krat

i sev

eda

tudi

izna

jdbo

nov

ega

žanr

a?N

ov

film

vse

kako

r. G

led

e ž

an

ra š

e n

e v

em

.Tv

oj lo

ng p

lay

film

Gla

sba

je č

asov

na u

met

nost

, se

je

vrte

l na

kaki

h 40

fes

tiva

lih p

o sv

etu.

V S

love

niji

pa n

i bil

prev

eč o

dmev

en -

med

ijsko

odm

even

. Se

s so

dela

vci z

anal

ašč

nist

e uk

varj

ali s

pro

moc

ijo?

S č

im?

Prom

ocija

in s

amop

rom

ocija

zat

e ne

obs

taja

ta,

če p

a že

obs

taja

ta p

a se

poj

avlja

ta v

teb

i-la

stni

h ob

likah

. Sko

raj ni

koli

svoj

ih s

tvar

itev

ne

podp

išeš

z im

enom

in p

riim

kom

; ra

je

upor

ablja

š ps

evdo

nim

e, p

ustiš

praz

en p

rost

or …

…

pu

stim

pra

zen

pro

sto

r …

od

visn

o o

d o

ko

lja,

mest

a,

drž

ave

… p

roje

kta

, m

ed

ija …

Po

nag

rade

tud

i ne

hodi

š. N

o, v

saj sa

m n

e …

… o

dvi

sno

od

oko

lja,

mest

a,

drž

ave

… p

roje

kta

, m

ed

ija …

Si e

den

tist

ih u

stva

rjal

cev,

ki d

o ra

zlič

nih

med

ijev

nim

a di

skrim

inat

orne

ga o

dnos

a in

lotiš

se r

azni

h pr

ojek

tov

nad

kate

rim

i bi m

nogi

, ki

se

imaj

o za

tež

ke u

met

nike

vih

ali n

os.

Sod

eluj

eš t

udi s

tel

eviz

ijam

i, de

lal s

i raz

ne g

lasb

ene

odda

je,

tudi

PO

MP,

ki j

e na

pre

stiž

nem

TV fes

tiva

lu G

olde

n Ros

e v

Mon

treu

x-u

dobi

l pos

ebno

nag

rado

žirije

- č

e se

ne

mot

im

nas

je t

akra

t pr

emag

al R

obbi

e W

illia

ms,

ki m

u pa

teg

a ne

mor

emo

zam

eriti.

Rež

iral

si t

udi H

RI-

BAR-j

a, p

osta

vil r

ežijs

ki k

once

pt o

ddaj

e A s

i ti t

ut n

ot p

adu?

, ve

liko

rekl

am,

korp

orat

ivni

h fil

mov

in g

lasb

enih

vid

eov

…

Inte

rdis

cip

lin

arn

ost

je k

ot

kam

en

mo

dro

sti.

Nik

oli n

i ta

m,

kje

r g

a išč

eš.

Leto

s si

, ko

t I1

in I

2, z

asta

vil v

izua

lno

podo

bo in

odr

ežiral

tud

i slo

vens

ki E

uros

ong,

EM

O 2

011.

Tvo

ja a

mbi

cija

je

bila

nar

editi n

ajbo

ljši T

V s

how

v E

vrop

i …M

hm

…

Za

zmag

oval

ko t

renu

tno

snem

aš s

pot

- sp

ot,

ki g

a bo

do p

o sv

etu

gled

ali E

urov

isio

n fa

ni in

fan

atik

i, ka

k m

esec

naz

aj,

pa je

bil n

a na

cion

alni

TV p

rem

iern

o pr

ikaz

an t

voj sp

ot

slov

ensk

e pr

ired

be G

ains

bour

ghov

ega

kom

ada

»Je

t'ai

me

...

moi

non

plu

s«,

ki s

i ga

nare

dil z

a m

lado

um

etni

co A

phro

Tes

la.

Del

aš s

pote

zas

e al

i im

aš v

mis

lih k

ončn

ega

upor

abni

ka?

Ob

oje

. A

mp

ak o

d k

on

čneg

a u

po

rab

nik

a p

riča

ku

jem

, d

a p

rist

an

e n

a t

o,

da j

e p

op

ko

nce

ptu

aln

i p

od

alj

šek v

seb

insk

e z

asn

ove

, ki jo

po

stavi

m s

am

. La

hko

pa j

e t

ud

i d

rug

ače

(g

lej

vpra

šan

je o

sku

pin

i Ir

win

) …

Tvoj

i vid

eosp

oti s

o bi

li pr

edva

jani

tak

o pr

i nas

, ko

t na

tuj

ih T

V p

osta

jah.

Spo

t in

film

i, ki

si j

ih d

elal

za

UN

ICEF

so

bili

svet

ovni

usp

eh.

Gle

dali

smo

jih p

o ce

lem

sve

tu in

pra

v sp

omni

m s

e, d

a se

m v

edel

a, d

a so

film

i tvo

ji, č

epra

v se

m jih

gle

dala

na

norv

eški

nac

iona

lni t

elev

iziji

… B

oš p

oved

al k

aj o

for

mi,

vseb

ini i

n čr

tici

na

e?G

led

e č

rtic

e n

a e

, ti

je v

se p

ove

dala

že t

voja

bab

ica.

Form

a?

Beau

tifu

l. S

pra

skan

a lep

ota

. P

op

oln

ost

im

ple

men

tira

ne n

ap

ake.

Vse

je f

orm

a.

A le p

od

po

go

jem

, d

a

je s

am

a v

seb

i za

okro

žen

a,

da j

e s

am

oiz

po

po

lnju

joča

se p

rero

kb

a.

Vse

bin

a?

Form

a.

Zg

od

ba.

Pa š

e ne

kaj m

e za

nim

a, p

rede

n te

spu

stim

naz

aj n

a ig

rišč

e …

Pre

d kr

atki

m s

i baj

e po

stal

vod

ja k

rdel

a in

si u

speš

no p

odre

dil 5

kos

mat

ih s

valjk

ov s

kat

erim

i živ

iš (

poim

ensk

o:

Sko

ki,

Poco

, D

ebel

a Ber

ta,

Đin

gisk

an in

Pop

i);

so o

ni t

voja

insp

irac

ija o

z. o

d ko

d čr

paš

idej

e? V

em,

da t

i to

vpra

šanj

e ni

vše

č, a

mpa

k za

nim

a m

e, k

ako

se b

oš iz

muz

nil.

Imaš

vn

apre

j pr

ipra

vlje

ne fl

osku

le z

a tist

e, k

i spr

ašuj

ejo

neum

nost

i, al

i vsa

kič

spro

ti u

živa

š v

prip

ravi

nov

e. P

a pr

osim

ne

omen

jaj so

nca,

nje

govi

h ža

rkov

in p

rizm

e sk

ozi k

ater

o po

tem

si

ješ

…O

d k

rdela

, va

ljd

a.

Od

vse

h v

rst

krd

el.

Z o

men

jen

imi p

a s

mo

ust

an

ovi

li v

okaln

o-i

nšt

rum

en

taln

o s

ku

pin

o V

ese

li t

un

eli.

Dru

go

leto

bo

do

nast

op

ili n

a z

nam

en

item

g

lasb

en

em

fest

ivalu

naci

on

aln

i Eu

roso

ng

s s

kla

db

o »

Ku

žki H

en

gajo

«.

Sko

ki p

a ž

e p

leše

s s

veto

vno

zn

an

o p

lesn

o s

ku

pin

o -

ost

ro o

ko

ga j

e lah

ko

op

azi

lo ž

e

na leto

šnji

EM

I, k

o j

e n

are

dil š

tru

del.

Malo

clu

msy

, p

a v

en

dar

… P

oco

že r

azm

išlj

a,

da b

i g

a p

rija

vil n

a leto

šnji

tale

nt-

sho

w.

Je p

a B

ert

a p

rece

j sh

ujš

ala

, sa

j d

em

on

stra

tivn

o z

avr

ača

no

vo m

ačj

o h

ran

o iz

jag

nje

tin

e.

Fuck

! Bi r

ad š

e ka

j do

dal?

Mog

oče

kate

ri d

an v

ted

nu t

i je

najlj

ubši

?N

ed

elj

a,

ker

je G

osp

od

ov

dan

…

p.s

. D

ob

ra v

pra

šan

ja,

by

the w

ay!

Pri

zma L

P o

d s

on

ca!

11

ATANASSIE Milenkovic, Rovereto (Italija) 23 oktobar 2003

Peto dete, od ukupno sedam, Zorana Milenkovica. Zivi u Italiji gde pohadja drugi razred osnovne skole i studia muziku. Ukupno je osvojio petnaest prvih nagrada sa svojim osnovnim instrumentom violoncelom, a nagradjivan je i na svim nacionalnim i internacionalnim natjecanjima na kovima je ucestvovao, svirajuci i ostala tri gudacka instrumenta: violinu, violu i kontrabas.Prve nagrade: CORTEMILIA (CN) ottobre 2008 - Concorso Internazionale “Vittoria Caffa Prize”2 volte I Premio, NAPOLI aprile 2009 - Concorso Nazionale “Flegreo” - 2 volte I Premio, SAN BARTOLOMEO (IM) luglio 2009 - Concorso Internazionale “Giovani talenti” - 2 volte I Premio,PIOMBINO (LI) aprile 2010 - Concorso Nazionale “Riviera Etrusca” - 4 volte I Premio, LEGNAGO (VR) aprile 2010 - Concorso Internazionale “Antonio Salieri” - I Premio, SAN MARCO DI CASTELLABATE (SA) agosto 2010 - Concorso Mondiale “Giovani talenti”I Premio , MONCALIERI (TO) Dicembre 2010-12-09 - 2 volte Primo premio, QUINTO VICENTINO (VI) Febbraio 2011 - I Concorso Internazionale Mozart - Primo premioUkupno: 15 prvih nagrada na osam konkursa

Atanassie Milenković – Stane D., artist na čelu

1. Sta ti najviše smeta kod svetskih virtuoza na čelu, što bi promenio? -Sto su bolji od mene, ali nece jos dugo…2. Kako se koncentriraš prije ozbilnog nastupa; sa jiohgom, vežbama disanja, meditacijom…?-Obicno idem u WC, a onda mi tata kaze da je bolje tamo napraviti sto vise sranja, nego na odru…3. Da li je po tvome pametna poteza, da Hrvatska uđe u Evropsku uniju?-Sta, nije jos usla? A sto mora? Jas am vec tamo ulazio, ali sam odmah izlazio… u toj uniji samo veliki sviraju celo4. Dali si se ikada na pozornici izrazio tačno onako kako si ti zamislio prije toga?-Nikad, jer pre koncerta i ne mislim, nego za vreme… a i to ne uvek5. Šta je ljubav?-Uuuuu jebo te… jedna lepa stvar, ali samo kada ne pricas naglas6. Da li te ikad tvoja vlastita muzika koju sviraš privede do suza, da zaplačeš?-Ja zaplacem samo kada ne odsviram nesto dobro, ili posecem prst sa zicom. Ali kada sviram dobro, onda vidim da neko drugi zaplace. Na primer, moj drug Nani, kada sviram “Tamo daleko” jebo te… dva puta sam ga video7. Kad si video ova dva čelista na You tubu (Sulic & Hauser - Smooth Criminal ), koje je tvoje mišlenje. Šta je to za tebe umetnost ili neka zajebancija?-Kakva zajebancija?! Strasni su, sviraju bolje i vezbaju vise od mene… ali ne znam, mozda smo isti kada sviramo “Tamo daleko…”

DOPISNIK IZ ROVERETA - ITALIJA12

Omnibus kratkih priča srbskog glumca Milutina MiloševićaDzonidepja sam glumac imam 29 godina .igram u ukupno 4 predstave sto mesecno u proseku ispadne od 3do5.da bih bio u nekakvoj kondiciji ja se trudim da u vecerima kad nemam predstavu ,sto je dakle 27 u boljem slucaju 25noci ,odlazim da setam i prolazim tehnicki i emocionalno kroz neke od nji .kroz dve.posle jedne takve seanse sa samim sobom u drugom obliku sreo sam dzonija depa. bio je sa jednom devojkom koju poznajem ,nisam mogao da verujem da sam ga prepoznao zato sto nije mnogo licio na sebe.mislim licio je on to je bio dzoni dep al nekako stariji okrigliji ,valjda zbog naocara i kape.pozvao sam ih na pice jer nista pametnije nisam mogao da smislim u trenutku bio sam malo van sebe van sobe .oni nisu imali mnogo vremena kako su mi objasnili ali su obecali da ce doci na predstavu koju sam imao sutra dan………………………………………………………………………………………………ja sam ubio tu devojku koju sam video sa dzonijem depom nekoliko dana kasnije da se nikada ne sazna da je prevario zenu .to je najmanje sto sam mogao da uradim za dzonija sa kojim sam imao toliko toga zajednickog.

Pokerja sam glumac imam 29 godina i san o tome da postanem slobodan i pravi nacin da zasenim.poker.to je moj joker adut moj as poker je moja strast i spas moj osmeh i strah .ne spavam poslednjih dana zato sto sam osvojio hiljadu i dvesta eura u cetvrtak uvece ,u jednoj partiji u jednoj kafani .bio bih sada vec u rimu da nisam saznao da moram da vratim taj novac jer veliki deo mog dobitka je lova od nekog nervoznog lika koga sam odro.jedna moja poznanica u zelji da pomogne savetovala mi je da dojem ponovo u tu kafanu u cetvrtak i igram i izgubim te pare u duelu sa tim tipom.otisao sam u London da se malo fokusiram i ipak distanciram, nisam navikao na toliku naklonost devojaka cije pravo ime ne poznajem.nisam se pojavio u cetvrtak nisam ni otisao u London jer sam se probudio u svojoj hotelskoj sobi u Rimu i mislio da je danas prekjuce.

Kucaili kad babe balvani plivaju po recija sam glumac imam 29godina i bivsu kucu u bivsem gradu preko puta bivse komsinice koja se pojavila tu u svom bivsem dvoristu i telefonira ,ja je vidim kroz prozor mahnem tako da mi samo vidi ruku a onda izadjem da joj se javim .prilepim se za nju kao da hocu nesto ne znam sta samo mi je privlacna i udjemo u tu kucu, koja je kao spaljena ali samo ruinirana i dalje ocuvanog mirisa na cigare kao neki jak muski parfem ona se slozi kad to kazem i ugledam sobu sa plavim dusekom na podu ispod prozora .ona ima posekotinu na ruci i dok pravi sebi sumecu tabletu ja joj gledam vrat i kosu .slusam o njenom sinu mateji i tome kako hoce da se vrati u kucu svojih roditelja.pokusavam da je zagrlim i poljubim u vrat nista vise od toga da budemo malo bliski ona me odgurne kroz plavo svetlo i kaze da to nisu moje reci .na vratima se pojavljuje julliete kao binos koja je moja zena pored nogu joj protrci dete nase dete koje se ispod svih nas zalece na stara neka kolica i zaigra se .polako mateja kaze juliet nasoj devojcici sa vrata svoje nove kuce u kojoj sam sada ponovo dugo posle detinjstva

DOPISNIK IZ BEOGRADA - SRBIJA

Milutin v filmu ”Sveti Georgije ubiše Aždahu”, treba je pomenuti I njegovu glavnu ulogu u igrano dokumentarnom filmu Beogradski Fantom, interaktivnom filmu Über Lajf...

KunstHaus Märchen nummer 1.

Nekoč je živel pod vodo majhen delfinček. in je srečal malo srdelico. vprašal jo je “zakjaj ne greš danes v vrtec? jaz grem danes v vrtec” “ Nočem danes v vrtec. skrila se bom v morsko travo ki ne speče.” “Zakaj se skrivaš? potem te mamica in ati ne bosta našla” potem se je ribica odločila da bo šla z delfinčkom v vrtec. mami in ati sta jo zelo iskala in sta jo odpeljala v njen vrtec…in so se zbudili.Neža, 2010 (2006)

KunstHaus Märchen nummer 2.

Je bil en vesoljček. bil je zelene barve, imel je zelo žabjo glavo, sive lase, špičasta ušesa in srajčko. drugi vesoljčki so bili rumeni, sivi, oranžni, sivo rumeni...norčevali so se iz vesoljčka in so mu rekli “zelenček”. bil je žalosten in je šel od doma. na poti je srečal velikana. ta je bil prijazen in mu je ponudil jabolko. vesoljček je bil vesel, saj je bil lačen. “šel sem od doma ker so se mi smejali” ko je pojedel jabolko je šel naprej iskati prijatelje in velikan je šel z njim. vesel je bil ko je zagledal vesoljsko ladjo, a to je bila tista, njegova ladja in je šel naprej. potem je srečal zajčka. zajček se je skril v luknjo ko ga je zagledal. potem sta ven pokukala smrček in še ušeska. “kdo si zelenček?” “ne me tako klicati. ime mi je Keni, iščem prijatelje “Zajček se je odločil da bo šel z njim in velikanom. po dolgi poti so srečali vesoljsko ladjo ker so ga imeli radi in je tam ostal. novim prijateljem je povedal da mu je ime Keni in nihče več ga ni klical zelenček.Neža, 2011 (2006)

KunstHaus - KINDHEIT

Mojo pozornost vedno pritegnejo nenavadne zgodbe, ki me prevzamejo in dajo energijo za ustvarjanje. To so pripovedovanja ljudi, z lastnostmi ideologov, podjetnikov in inovatorjev, o svojih doživetjih ter pogledih na svet. Zato sem spoznal veliko uspešnih ljudi-polnih energije. Nekaj od njih je bilo tudi medijsko znanih oseb. Formula kako priti do ljudi , ki so ti simpatični, je enostavna. Ko začutiš priložnost, jo maraš izkoristiti. Enako kot pri ženskah.

Odgovor na vprašanje zakaj me ljudje s takšnimi lastnostmi privlačijo, je preprost. Ne zanima me namreč politiziranje, ampak dejanja, s katerimi osrečuješ sebe in druge. K sreči sem hitro spoznal, da v politiki ne bom našel sreče, zato ni naključje, da se s politiki nikoli nisem družil. Njihovo delo me spominja na verze iz pesmi Lipe cvatu, »… baš me briga nisi dijete, sve u kortist tvoje štete …«. Težavo vidim v tem, da nam mladim takšna dejanja starejših, dajejo občutek, da se s poštenim delom ne da živeti. Vedeti moramo, da lep cilj ne opravičuje pokvarjenih sredstev, ki smo jih uporabili za dosego le- tega.

Bližje so mi verzi Đorđe Balaševiča, katerega velik oboževalec je moj oče, iz pesmi Ne lomite mi bagrenje, »… ne može samo da se udje, da se ruši tudje ...«. Te misli me spremljajo od srednje šole, ko sem se začel spraševati, kaj bom v življenju počel. Pri izbiri fakultete so mi pomagala vprašanja, ki sem si jih postavil. Kaj delam ob prostem času, kakšni ljudje so mi všeč, kdo so moji vzorniki, kaj me razveseli in osrečuje? Ugotovil sem, da me zanima delo v timu, da so mi všeč ljudje, ki imajo ogromno energije, ljudje, ki

so ekstravertirani, zagnani, ki vidijo priložnosti in delajo svoje delo z ljubeznijo. Do izbire fakultete in potrditve moje življenjske filozofije, so mi pomagali moji somišljeniki, katerih lastnosti rad posnemam. Tudi sam sem bil na trenutke skeptičen do svojega mišljenja. Zakaj me zanimajo težje poti, zakaj bi rad premikal meje že ustvarjenega, zakaj je moj izziv izigrati sistem.

Včasih se mi je zdelo, da je to nemogoče. Vse dokler nisem spoznal zgodbe gospoda Petra Florjančiča, ki je nekaj

neverjetnega. Želel sem ga spoznati, zato sva se s sošolcem s faksa odločila, da ga obiščeva na Bledu. Gospod Florjančič naju je prijazno sprejel. Na dvournem obisku nama je pripovedoval o svojem življenju in izumih. S svojim razmišljanjem je tako vplival name, da nekaj noči nisem

mogel spati mirno. Kar naprej sem razmišljal o izumih in njegovem razmišljanju. Odločil sem se, da ga ponovno obiščem. Dolgo časa sem rabil, da sem zbral pogum in ga poklical. Kljub svojemu že drugemu obisku, sem bil ponovno prevzet takoj ,ko sem vstopil v pisarno. Ob njegovem pripovedovanju nisem mogel ostati ravnodušen, povabil sem ga k sebi na obisk. Res je človek, ki razmišlja izven okvirjev. Vesel sem, da sem bil, da sem ga imel možnost spoznati in da ga bom lahko gostil v naših krajih. Poln nove energije sem se odpravil domov in vsem vneto pripovedoval o moji novi dogodivščini. Zvečer preden sem šel spat sem pregledal elektronsko pošto. Nisem mogel verjeti pisal mi je g. Peter Florjančič.

Za KunstHaus Nejc Kunst

Poslušati ideologe, podjetnike in inovatorje je zdravilo za vse bolnike.

* Pismo Petra Florjančiča je objavljeno na strani 28 – 29.

Od leve: Marko, sekreterka Tanja, Nejc Kunst und heren Peter Florjančič besuhen HunstHaus

15

KU

NST

HA

US

SUB

STIT

UT

TRU

PE

DA

S P

LAK

AT

FOTO

: KU

NST

HA

US

Pesniški večer narodnih pikantnosti Galerija Račka, 14.4. 2011 ob 20.uri

Narodne pikantarije iz Jugoslavije. 1861 erotičnih pesmi, verzov in kratke proze iz vseh koncev takratne Jugoslavije je leta 1936 zagrebški književnik Mičun M. Pavičević zbral in izdal kot rokopis v 50-ih izvodih v izključno znanstvene namene. To redko delo je dragoceni del zbirke Ljudskega muzeja Rogaška Slatina.

Zagovor Pavićeviča ob izdaji: ,, Ta knjiga je nastala kot plod dolgega in mukotrpnega dela, velikih materialnih žrtev in krutega trošenja duhovne energije. Kajti vse to, poiskati, ugrabiti, iztrgati in zbrati v en koš, je zmogel le ljubitelj resnice in fanatik znanosti.’’

6.

U kurve se kurac ne kupuje.

14.

Sjedi na moga, da odjebeš ćaću svoga.

20.

Idi, ženo, iz kafane,

Ima dosta kurvi za me.

25.

Mrdni seko guzovima,

Kao čika brkovima.

39.

Da sam znala da je nedelja blizu,

Ja bih svoju naviksala pizdu.

80.

Mila majko, jela bih rebara,

lažeš kurvo ti bih se jebala.

94.

Mare, kako rodi sina Paja,

Kada ti je muž bez jaja.

149.

Moja mala šila na mašinu,

Sašila je pizdu materinu.

153.

Pičke željan a krajcara nema,

Mora jadnik, da desnicu sprema!

227.

Janez vesel hlače odpel

Klinac van vzel i fukat začel.

333. (čolić)

Jebem danju, jebem noču,

Jebem curu koju hoču.

406.

/župnik govori sa prepovedaonice/

Zvonove ste prodali, denar zapili,

Zdej boste pa s kurcem zvonili.

470.

Cankar pisal je romane,

Culukafer žre ljudi,

Cipa si jo rada mane,

Cura svet pokonc, drži.

491.

Idi u pizdu materinu,

Ne gazi mi detelinu,

Detelina suva

Puna pička buva!!!

509.

Aoj curo, da mi daš,

Bio bi ti tamburaš,

Tvoja pica tamburica,

A moj kurac trzalica.

561.

Uhvatio čiča babu,

Pa natego s guza,

Jadnoj babi od radosti

Pune oči suza.

593.

Preljuba moja draga

Pridi k meni naga,

Tam boš vidla vraga,

Ki sedem centov vaga.

597.

Faraon je jedel z žlico,

Fantič hodi k ljubci v vas,

Far poriva kuharico,

Fuk je krajncem v kratek čas.

632.

Juni, julij in avgust

Pičko le pri miri pust.

Tam do meseca oktobra

Pa postane zopet dobra.

650.

Izidor ovčice pase,

Italijane črnc mendra,

Ivan Grozni drl je mase,

Idiot urin grgra.

661.

Strgane hlače,

Penezov nič,

Noter pa skače,

Brez perja ptič.

794.

Jebala se Kuzmanova Mara,

Sedam dana za sedam dinara,

Više Mara na pičku dobila

Nego Kuzman za godinu dana,

Ratujuči po »Hercegovini«

805.

Djeva je sanjala,

Da je išla s muškim spavati,

U ruci je držala muški aparat.

Kad se probudi sva se začudi,

U ruci je držala sveče komad.

865.

Kad sam bio mali

Spavao sam sa divojkami,

A sad – kad sam veči

Ne daju mi leči

Bože mili, ča če reči

Kad mi kurac bude veči?

917.

Često veli otac sinu:

»Marš u pizdu materinu,

Ako imaš kurac oštar,

A ti, brate, hajd u Kloštar,

Jebi sestre opatice

Rastegni jim tesne pice.

Priporočamo še naslednje: 851, 853, 911, 916, 930, 946, 958, 973, 977 in 1000. Od 1001 do 1861 pa ob drugi priložnosti.

19

Velika otvoritev – nova pridobitev!»KunstHaus Top Sekret Galery« - 8. april, MMXI. ob 18.08h

1. obmesečnica KunstHausaTehnični podatki:»KunstHaus Top Sekret Galery« meri natanko 2,002 m2, prostornina 4,654188 m3, galerija odišavljena v orientalskem duhu, talna keramika je identična, kot v Hiši Cvetja na Dedinju, školjka ni iz porcelana dinastije Ming in pri njeni izdelavi niso trpeli otroci iz četrtega sveta.Cilj opravičuje sredstva: popolnoma navadno stranišče ali še z drugimi besedami: WC, sekret, hajzl, toalet, toaleta, banjo…Stranišče je postalo družabno stičišče ali »KunstHaus Top Sekret Galery«, ker se ljudje radi družijo, debatirajo o umetnosti ter srkajo svoje urinske koktejle ter jedo kanapeje z imitacijo človeškega blata…

Zaradi »prisotnosti« svetovnih pomembnežev z originalnimi podpisi se obiskovalec počuti veličastno in pomembno. Zaradi trenutne krize je

poskrbljeno, da si mojstrovine (reprodukcije) največjih umetnikov lahko ogledamo na enem mestu in ne rabimo potovati v NY ter plačati dragih vstopnin, letalskih kart, hotelskih namestitev…Zaradi enostavnosti in pripovednih naukov posameznih inštalacij se lahko vsak posamezen obiskovalec ojunači in postane inštalater.

Zaradi omembe nekaterih ključnih osebnosti lahko tudi vsak posamezen in še tako enostaven obiskovalec dobi upanje, da bo tudi sam nekoč del zbirke v kateri se trenutno nahaja.Zaradi prisotnosti določenih originalnih umetniških del se že sedaj pojavljajo pritiski določenih avtorjev zakaj niso prisotni v zbirki…še je čas! Zaradi trenutnega stanja duha, izgub identitete osebnosti, so nujno potrebni tudi razni reki in parole, ki odpirajo psihoanalitična stanja do svobode posameznika, ki je

obiskal »KunstHaus Top Sekret Gallery«.Foto: Marcel Pernat

Več fotografij avtorja si MORATE!!! ogledati na WWW.MARCEL - PERNAT.BLOGSPOT.COM

V Zbirki »KTSG« se nahajajo:* Filografski biseri sveta in domovine: Gadafi – Honeker - Čaušesku…Kučan, Drnovšek, Broz.

* Reprodukcije miniatur muzeja Metropolitan NY vseh pomembnih svetovnih avtorjev* Instalacije: Rizenrad, Mati čaja bi – Molči sin in trpi!, Karl Marx - Das Kapital, DaLi? – NeLi!...

* Posthumna Avenija kvadratov zvezd, ki so zaznamovale KunstHaus: Elizabeth Tejlor, Janez Jungar, Omica in Ata Stanko, River Phoenix, Milka Planinc, Jackie Coogan, Nikola Tesla, Bred Renfro, Kasja Grašer, Petar II. Karađorđević, Ita Rina, Tomaž Hostnik, Mati Tereza, Toše Proevski, Janis Joplin, Jurij A. Gagarin,

Rade Končar, Evita Peron in Marija Nablocka.* Originali priznanih avtorjev: Marko Lavrenčič, Timossena Milenkovich, Luka Popič, Nani Poljanec, Frenk Fidler, Ciril Zobec, Milojka Drobne, Bogo Čerin in

drugi.* Dela se navezujejo na erotične psihoanalize kot npr:

Sexualitet macht frei, Der orgazmus i das ziel der Liebe, Wenn die Liebe vergeht, Liebesverlust…

20

KunstHausTop Sekret Gallery - 8. april MMXI – 18.08h

REMITANTNA DISKURZIVNOST OZIROMA IMPLEMENTACIJA RAISON D’ÊTRE EX NIHILO

Fluidna identiteta avtentično tradicionalnih formatov progresivnih, do sedaj še nedoseženih, ‘’must see- jev’’ v disperzivni horizontalni funkciji, h kateri ogledu vas vabim, me še toliko bolj navdušuje,

kajti gre za appropriacijo multikulturalistične matrice, ki pa v izmikanju vertikalnim unificirajočim kodeksom transcendira pričakovano konvencijo in nas navaja na misel o distinktivnih postopkih protagonista v konstalaciji projekta. Seveda se razume, da v kontekstu Marchejevskega funkcionalizma (Marche, 2003), vsak subjekt projicira lastne perlokutarne načine izrekanja skozi time-sensitivne hipertekstualne mreže - posledično bi torej pričujoče delo lahko označili kot premičnega označevalca, kot mimobežnico dispozitiva imaginacije. V jukstapoziciji pa nedvomno

zareže v družbeno sredico konstanta, ki jo je definiral Le Clerc ( Le Clerc, 2010). Naj citiram:’’Il n’y a pas une choose qu’on devient quelq’un.’’ Procesualnost epistemoloških konceptov nam v navezavi na izrečeno da vedeti, da to resnično ne more biti tako. Kajti subverzivni postfordizem, ki iznika iz videnega se permanentno izmika komodifikaciji. Kako naprej? Smoter je iskati v evalvaciji regresije oz. resignaciji evalvacije. Nenazadnje je objektivizacija na ta način brez dvoma vedno na pravem mestu, kar Agambena, Rancierja, Deleuzea in Bourdieuja meče v koš, vsaj na področju efemernih znanosti. Občutki so seveda fragmentarni. Tu se je enostavno potrebno opreti na estetske norme, ki so jih apropriirale participatorne prakse, dasiravno matrica konstante kodificira konvencijo. Visokoleteč epilog zaključka vsem razumljivo segregira platformo s pasusom: ‘’Reprezentacija dispozitiva je omniprezentna, zato velja podčrtati slednje.’’

®© 2011 Jani PirnatOpozorilo:Vse pravice pridržane. Glagol BITI v vseh svojih oblikah in v vseh jezikih sveta in širše je s tem tekstom zaščiten kot intelektualna lastnina Janija Pirnata z zakonom o avtorskih pravicah (ZASP-UPB3, UL RS, št. 16/2007). Vsako neavtorizirano kopiranje, razpečevanje in javna nepooblaščena raba glagola BITI bodo sodno preganjani.

GR

ATI

S FO

TOR

EPO

RTA

GE:

SEI

TE 2

2, 2

3 u

nd

24

KunstHaus Foto: Blaž Lah

KunstHaus Foto: Blaž Lah

KunstHaus Foto: Blaž Lah

Plača se na izhodu…Znanstveniki,kakor tudi navadni smrtniki,se pogosto sprašujemo,ali smo zemljani edina kozmična civilizacija in ali je to,neodvisno od odgovora, prednost za človeško raso,ali pa razlog njenega bodočega žalostnega konca.Gledano s stališča trenutne točke ljudske evolucije,sem prepričan,da bi bili morebitni prišleki iz vesolja,razočarani,ko bi nas odkrili,še huje za njih pa bi bilo,če bi jih odkrili zemljani.Toda nekaj lahko trdimo z gotovostjo: glasbeniki nasploh,še posebno pa violinisti,so edina kozmična vrsta,ki uspešno prenaša vse tuzemeljske tegobe in ne samo to,temveč se na srečo sedanjih in bodočih generacij,razvija in raste.Mogoče tudi izvenzemeljskih…Že na svojem začetku,preden se je sploh izražala kot umetnost,je glasba v obliki tona in zvoka,predstavljala specifičen način komuniciranja in prenašanja čustev,skoraj pri vseh zemeljskih vrstah ,od insektov do ptic,od delfina do ljudi.Violina na drugi strani,kot inštrument,ki ga je najlažje igrati-slabo in s katerim se je najtežje umetniško izraziti,dokazuje svojo popolnost že s samimi dejstvom,da je edini klasični inštrument,ki se ni spremenil niti izpopolnjeval,od trenutka,ko je nastal,torej dobrih petsto let. Celo vsa prizadevanja,da se ji izboljša ton,so ostala neuspešna,zaradi česar tudi cena dobre klasične violine,ki doseže tudi do milijon dolarjev,večkratno preseže ceno bilo katerega drugega glasbenega inštrumenta.Že v času antične Grčije je imela beseda glasba poseben večplasten pomen in je zajemala vse duhovne aktivnosti človeka,za razliko od drugih,fizičnih,ki so spadale v gimnastiko.Zato ni slučajnost,da je že Platon govoril,da sta država in družba takšni,kakršna jim je glasba. Z druge strani,kriteriji vrednotenja v sodobni družbi,že dolgo niso na strani umetnosti in glasbe in to bo trajalo vse dotlej,dokler bo en nogometaš stal več od celega orkestra,ali dokler bo lastnik dobrega dirkalnega konja zaslužil več,kot zasluži dober glasbenik.To seveda ni problem umetnikov,ker oni ne morejo spremeniti sveta,lahko ga samo polepšajo.Umetniki vidijo življenje kot čudežni oder božanskega teatra,v katerega vsi stopajo brezplačno,a na izhodu plačajo samo tisti,ki niso imeli pojma kaj se je v teatru dogajalo.Pravzaprav v nebesih ne boste srečali niti enega glasbenika,saj so vrata Raja in Pekla za njih za vedno zaklenjena.Misija umetnika zvoka in tona se začenja in konča tu,na Zemlji……..”vse ostalo je tišina” Profesor

kupaona u 5 ujutro

hoču da znaš da te volim i vjeruj,da ču kroz tebe ubiti sebe.

znam da znaš, da če biti ova priča vrlo kratka,

12 možda 15 strana,12 možda 15 strana krvi, tvoje i

moje,na bijelom papiru sreče.

i znaš da vidim kraj ove vrlo kratke priče.

12 možda 15 strana krvi,12 možda 15 strana krvi u kupaoni u

5 ujutro.

E.K.

Stane JagodičK

unst

Hau

s bra

lna

znač

ka

pom

lad/

pole

tje

2011

25

RN št. 747, 18.3.2011

Rozinca: Sergei Rachmaninoff

27

od :Peter Florjančič za: Nejc Kunstdatum : 11. marec 2011, 14:54zadeva: H vala za tvoj

Dragi Nejc, zelo sem bil vesel, da sta me obiskala! V daljšem razgovoru sem šele videl kakšno energijo, še več pa vizije je v tvoji glavi. K meni jih je prišlo že ogromno z različnimi izumi in idejami, ampak ti si na pravi poti, ker točno veš kje so tržišča. Bodi siguren, da te bom v najkrajšem času obiskal. Bom prišel s Tanjo. Siguren sem, če bom ostal zdrav, da bomo nekaj skupno naredili! Delo nam bo dalo veselje do življenje pa tudi denar za zapravljati. Prejmi lepe pozdrave! Enako želim tudi tvoji družini, ki je še ne poznam. Upam, da se res v najkrajšem času vidimo! Peter

Pisma bralcev ...

Was is Kunst?:

Umetnost je po navadi opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost. Preko umetniških del človek po navadi izraža svoja čustva in svoje dojemanje okolice, odnos do sveta. Umetnost se obrača k sedanjosti in izraža odnos do svojega časa. Umetnost se obrača tudi v preteklost in uporablja zgodovinske ideje. Umetnost se obrača tudi v prihodnost in razmišlja o človekovi usodi v času, ki šele prihaja. Občutljivost umetnikov je razlog za tolikokrat potrjeno ugotovitev, da se v umetnosti preroško razkazuje prihodnost.Človek, ki se ukvarja z umetnostjo, je umetnik.

Bei Wikipedia

Spoštovani Sandi

Na temo stranišča (WC Kunst) je bilo v preteklosti kar nekaj artističnih projektov. Spomnimo se najbolj razvpitega pisoarja Marcela Duchampa (Urinor, Fountain- radymade 1917) in ostalih provokacij na stranišču (školjka, iztrebek, urin, izplakovalnik, toaletni papir, zadnjica, ...). Tudi sam sem leta 2002 na Ljubljanskem gradu razstavil prenosno kovinsko posodo (mornariško “školjko“), ji v ospredju montiral kompas in na dno posode položil ogledalo. Satirično-humorni motiv sem naslovil “Globalistični poslovnež”. Poetična provokacija.Tvoj projekt na to temo je zanimiv, predvsem v tistem segmentu, ko nameravaš stene stranišča opremiti z reprodukcijami del, ki so predstavljena v Muzeju Gugenheim, New York in s podobnimi idejami kot je fotografija “Breinmount”. Parodija! Tudi časopisni izrezki iz sedanje tranzicijske stvarnosti bi ustreazali, kar si nakazal s konfekcijsko reklamo v dopisu. V tem primeru gre za nostalgijo, zanimivejša in bolj udarna je slovenska tranzicija (bombastična in skoraj nedojemljiva sporočila iz politične in črne kronike). Lahko dodaš tudi moj Pravopis I. II., nikakor pa montaže “Slovenski svoboden umetnik “. Idejno prenatrpane tingl tangl kičaste inštalcije so odvratne. V primeru WC Kunst je najboljše, da nastopi samo en avtor: Sandi Jurkovič ! V zaokroženem idejnem sporočilu: WC Gugenheim, New York-Rogaska Slatina.

Pozdrav! Vardzop!

Enats Čidogaj

2.4.2011 – 08.55

28

Zadnji izpit “2069” Majgis-terija Ljudskih ustvarjalnosti bo predvidoma opravljen avgusta 2011. PRIDI !

Pišete nam lahko na naslov, kjer sprejemamo tudi naročila

za KunstHaus FanZine:

“KunstHaus” Poste Restante

3250 Roitsch SauerbrunnSlowenien - Europa

Kontakt bei Post

29

KunstHaus uredniški odbor:

Nani PoljanecKatja Sinković

Ernest Klančnik

Nastopajo:

Dejan UlagaStane Jagodič - Enats Čidogaj

Homo sapiens - Karmen ŠrimpfA.J. - Andreja Jug

Aljoša Kovačič - dopisnik iz LondonaJurij Aleksejevič Gagarin

Milojka DrobneIgor Zupe

Maja StergarAttanassije Milenković - Stane Dolanc

Milutin MiloševićNeža Kvesić Janjić

Nejc KunstKunstHaus Substitut Trupe

Mičun M. PavičevićMarcel Pernat

Rozinca - Katja SinkovićJani Pirnat

Blaž LahProfesor - Zoran Milenković

E.K. - Ernest KlančnikPeter Florjančič - izumitelj iz Bleda

Marjan ZlobecTara Sinković

Lidija SinkovićLuka Krmpotič

prof. Maja KrmpotičFrenk Fidler

Podoba: Matija, Davor, Primož, Marko, Ines, Bizhub PRO C5501, Skre-Ring HäftklammerFoto Zorin: Janko Zorin, Vito Korbar, Tine Zorec

Zavod Ljudski muzej Rogaška Slatina v ustanavljanju: Nani Poljanec, Aleksander S. Jurkovič

Prosimo, da FanZine KunstHaus kopirate v čimvečji nakladi !

Glasujte za izbor logotipa, katerega številko pošljete na naslov:

KunstHaus” Poste Restante

3250 Roitsch SauerbrunnSlowenien - Europa

NAGRADA:Brezplačni organiziran izlet

na Janino.Obvezna oprema:

Pingo sokSendvič s poliko

DaljnogledŠportno elegantna obleka

Kunstlerische Liebeskraft: Jezdec je padel, konj pa jaha kar sam od sebe.

Na svetu je na milijone ljudi, a na koncu je najbolj važen le KunstHaus.Vzami kolikor hočeš (rabiš) ostalo naj gre v KunstHaus.

Več dobrega lahko naredi kultura v sranju, kakor sranje v kulturi.Eine forze gebächt alles nur keine Nähmaschine.

“Veliko ti lahko pove o svoji punci,njen fant.” Je rekel Akažu Rozinci.

Für mich ist Gađijev wie Gottfür die Katholiken.

Rozinca

KUNSTHAUS!

30

Sisyphus Arbeit: Foto Frenk Fidler

Kunsthaus Fotoausstellung, Gallerie Racka, 14.04.2011, 20.00 bis 23.00 uhr

32