krošnjar junij 2012

Krošnjar junij mmxii 1

št. #25Brezplačni časopis občin Ribnica,

Sodražica, Loški Potok & Velike Lašče5.400 izvodov | junij, mmxii

Anže Kobolakočevskirokodelec

TVKočevje.si Prva slovenska lokalna internetna televizija

Emil Kobolakočevskirokodelec

Uspešni nastopi Gaja Riosse

150

Le

t S

ta

Ro

ne

čk

o h

Ra

ni

dR

už

ina

ko

Bo

La

f

ot

o: t

om

až

Po

dL

og

aR

2 www.e-utrip.si [email protected]

Medijskisponzor:


IZDAJAStudio utRiP d.o.o.tRata XiV/6, 1330 kočeVJe

VPISANI V RAZVID MEDIJEV:1542

UREDILiVan gaBRič

OBLIKOVANJE IN PRELOMgaŠPeR PRemože

OGLASNO TRŽENJEana ŠaBič

UREJANJE VSEBINkataRina tuRkoVič

AVTOR FOTOGRAFIJE NA NASLOVNICItomaž PodLogaR

SOUSTVARJALCIaLenka SomenSaRyBLaž maRinčičdaRJa VaLenčičJože maJeSmateJa toRBaRmiha koLaRičnina ŠtaudohaRPetRa ŠoLaRRok BoSinatina kotniktina ZaJctomaž PodLogaR

TISKkVm gRafika, RiBnica

NAKLADA ČASOPISA KOČEVARUTRIP OBČIN KOČEVJE & KOSTEL6.300 iZVodoV

NAKLADA ČASOPISA KROŠNJARUTRIP OBČIN RIBNICA, SODRAŽICA, LOŠKI POTOK & VELIKE LAŠČE5.400 iZVodoV

ZA OGLAŠEVANJE POKLIČITE:070 899 [email protected] ŠaBič

VSE PRAVICE ZAdRŽANE. PoNATIS CELoTE ALI PoSAMEZNIH dELoV JE doVoLJEN LE S PRIVoLJENJEM IZdAJATELJA.

ZA MoREBITEN oBISK TISKARSKEGA ŠKRATA SE VAM GLoBoKo oPRAVIČUJEMo

PoŠTNINA PLAČANA PRI PoŠTI1330 KoČEVJE

LETNA NARoČNINA ZA doSTAVo NASLoVLJENEGA ČASoPISA JE 12,00€ Z ddV

VoŠČILo

hura, počitnice! kataRina tuRkoVič

Še nekaj dni in začele se bodo poletne počitni-ce. Se sploh zavedate,

da je minilo že pol leta, od tistega veselega polnočnega trenutka, ko ste si ob vstopu v novo leto zada-li nek cilj, ki mu danes sledite? Se je tudi vam zgodilo, da so vas na prihod poletja spomnili otroci, ko so vam z navihanim nasmehom oznanili, da gredo samo še …-krat spat in so že počitnice? Ali pa pove-dali, s katero oceno bo najverjetne-je zaključen nek predmet in kaj si ob koncu, za celoletni trud, želijo. Ali po vas je prešinilo ob tem, ko si v trgovini z oblačili in obutvijo deklice že dober mesec ogledujejo kakšne kopalke, sandalčke, torbice in krilca bi rade kupile, medtem pa fantje izmenjujejo mnenja o tem, katere toplice imajo najboljše to-bogane in kje na morju so super pomoli za skakanje »na glavo«. Vsekakor pa ste se tega zavedli,

ko so domov prinesli naročilnice za učbenike in delovne zvezke za novo šolsko leto… In medtem ko nekateri odrasli še ne razmišljajo toliko o poletni po-čitniški destinaciji, imajo drugi že lep čas vse rezervirano. Eni radi planirajo, drugi pa zaupajo življe-nju in se prepustijo toku, da jih v danem trenutku odpelje na pravo mesto. Sicer pa, ne glede na to, kdaj, s kom in kje boste preživlja-li poletne dni, vam želimo, da jih res dobro izkoristite. Posvetite se svojim bližnjim v celoti, ne nekako na pol in z mislimi na obveznosti. Med igro, pogovorom, objemom in domačimi opravili se osredotočite nanje in na vas. odmislite delo, te-žave in vse, kar bi še morali posto-riti, in si skupaj privoščite, kar vas osrečuje. Ne odlašajte, kajti kmalu bodo odrasli tudi vaši otroci, vi pa boste drugo priložnost lahko dobi-li šele, ko bodo sami postali starši.

SOdELUJTE Z NaMI!Vabljeni k soustvarjanju vsebin časopisa Krošnjar in spletne strani www.e-utrip.si. vse prispevke, vabila in opozorila objavljamo brezplačno! Pridržujemo si pravico krajšanja prispevkov. društvom ponujamo medij sko sponzorstvo.

Za oglaševanjev časopisih Kočevar

in Krošnjar ter naportalu www.e-utrip.si,pokličite ali pišite na:

[email protected] 899 998

Ana Šabič


troštovi akvareli v muzeju Ribnica i.L.

Lani jeseni so Ribničani z razstavo in katalogom ter prireditvami ob občinskem

prazniku počastili 50-letnico ustanovitve tamkajšnjega muze-ja in predvsem odstrli sledi ne-precenljivega dela Janka Trošta, moža s karizmo. Strokovnjak, si-cer profesor, je pustil neizbrisen pečat v deželi suhe robe na po-dročju šolstva, dediščine, likovne ustvarjalnosti, turizma, fotogra-fije. Z likovno in dediščinsko go-

vorico je nagovarjal in označeval, poleg Ribniške, še Kočevsko in Idrijsko dolino. Bil je eden vidnej-ših članov tudi pri ustanavljanju muzeja v Ribnici in Idriji. Trošto-va nečakinja Alojzija Korenčan je Muzeju Ribnica podarila 43 akva-relov in pet sklopov predmetov, ki jih je Trošt uporabljal pri svojemu delu. »Čeprav moj stric ni bil mož ribniških korenin, pa se je vedno imela za »suhorobarja«. Vesela sem, da smo pri pospravljanju

omar našli te akvarele, ki so seve-da povsem Ribniški, zato jih z ve-seljem izročam muzeju,» je dejala Korenčanova. Polona Rigler Grm, direktorica Rokodelskega centra, je poudarila pomen tega plemeni-tega dejanja rodbine Trošt. V mu-zeju bodo nadaljevali z brskanjem spominov po Troštovi zapuščini, in sicer z veliko lutkovno prire-ditvijo, novembra pa bodo ozna-njeni njegovi zapiski o Ribnici in Ribničanih, ki jih bo za objavo pripravila Marjana Starc.

doGodKI

novinarji na Škrabčevi domačiji i.L.

V skednju Škrabčeve doma-čije v Hrovači se je odvrtel skoraj uro in pol dolg po-

govor s tremi znanimi slovenskimi novinarji treh generacij, z naslo-vom Novinarstvo 2.0 – med izzivi in pogoji dela. Vodila ga je Andreja Škrabec. Svoje izkušnje so obisko-valcem odstrli starosta, lahko bi rekli, evropskega novinarstva Ju-rij Gustinčič, poročevalec in kolu-mnist Ervin Hladnik Milharčič in najmlajša med njimi, Nataša Briški, nekdanja novinarka PoP TV, danes urednica spletne postaje Metina Lista. Jurij Gustinčič je v času ak-tivnega novinarstva, upokojil se je pred 25 leti, najdlje delal v beograj-ski Politiki, in še danes veliko piše za številne časopise. delu se ima zahvaliti, pravi, da je še vedno čil in dejaven. Ervin Hladnik Milharčič je zaslovel kot poročevalec z vojnih območji, tudi v nekdanji Jugoslavi-ji. Najdlje v spominu, kot novinar-ju, ki je moral drveti med vojskujo-čimi se stranmi, mu je ostala vojna v Bosni in Hercegovini.

V lončariji so peli i.L.

V dolenji vasi je v organi-zaciji ribniške oI Sklada za kulturne dejavnosti

potekalo 35. srečanje Pevskih zborov zahodne dolenjske. Pred polno dvorano dC-16 so prepe-vali MPZ Lončar (dolenja vas), MePZ KUd Sveti Gregor, vokalna skupina Anamanka (Ribnica), kvartet Zvon (Rašica), MePZ Lo-ški Potok, Ljudska skupina Graj-ski pevci (Predgrad), Polanski odmev (Stari trg ob Kolpi) in No-net Vitra (Ribnica). Kot je dejala Alenka Pahulje, vodja JSKd Rib-nica, naj bi bilo letošnje srečanje zadnje v takšni zasnovi, že pri-hodnje leto pa naj bi v lončariji, naziv za območje dolenje vasi, prepevalo veliko več zborov. Si-cer je vsak zbor prepeval po dve, njim najljubši, pesmi. Na reviji, ki je bila znova dobro obiskana, sta tudi tokrat nastopila MPZ Lončar, ki na reviji prepeva že od začetka, sicer z novimi člani, ter nonet Vitra, ki se je reviji pridru-žil pet let pozneje.

Zvita pločevina na Ribniškem i.L.

V petek popoldne sta se na državni cesti G-2 106, med Škofljico in Petrino,

v krajema Žlebič in Gornje Pod-poljane v občini Ribnica, pripetili dve prometni nesreči. okoli pol šeste ure je osebno vozilo znamke Megan v Žlebiču iz smeri Škofljice, pri razcepu za vas Breže, zapeljalo v obcestni regulacijski kanal. Vozni-ca vozila se pri tem ni poškodovala, prav tako sta jo brez poškodb odne-sla sovoznik in njun desetletni otrok. »Sreča v nesreči. Seveda. Vsi trije smo bili privezani z varnostnim pa-som, » je dejala voznica. Gasilci PGd Ribnica so vozilo potegnili nazaj na cesto, odklopili akumulator, na ka-nal pa namestili pivnike, ker je iz vozila izteklo nekaj tekočin. Ista ga-silska posadka, ki je sicer izurjena za posredovanje v najhujših nesrečah, je bila na delu pol ure prej na cesti v Podpoljanah. Na rahlem, sicer pre-glednem, ovinku sta osebni vozili, znamke Ford in Golf z nasprotne strani, zapeljali preblizu drug dru-gega in nato trčili. Štirje sopotniki so utrpeli lažje in hujše poškodbe, z reševalnimi vozili Zd Ribnica so jih odpeljali v UKC Ljubljana.


PARKETARSTVO

KLARIČ

Aleš Klarič s.p.Mestni log II/26

1330 Kočevjem 031 681 569m 041 681 569

G.T.S.P. ANDREJ ERJAVEC S.P.KOČEVSKA C. 39 (DOLGA VAS)1330 KOČEVJEM: 041 919 223

SERVISKOLES

- PRODAJA KOLES NOVI IN RABLJENI

- SERVIS KOLES- PRODAJA REZERVNIH

DELOV PLAŠČI, ZRAČNICE, PLETENICE, ZAVORNE GUMICE, MENJALNIKI, ZOBNIKI, VERIGE, ITD

- PRODAJA DODATNE OPREME BATERIJSKE LUČI, KLJUČAVNICE, TLAČILKE, ROGOVI, TORBICE, ŠTEVCI, PVC BLATNIKI, ...

- MOŽNOST NAKUPA KOLES STARO ZA NOVO STARO ZA STARO

- POOBLAŠČEN SERVIS ZA NASLEDNJE ZNAMKE KOLES: NAKAMURA, GENESIS, AUTHOR, DOUGLAS, KALKHOFF, OLPRAN, DOMINATOR, MERIDA, CAMOX, KMALU PA ŠE WHEELER IN FUJI

Alojzij Erjavec s.p. Mahovnik 76, 1330 Ko

tel 01 893 13 66

fax 01 893 13 67

mob 041 736 826 Alojz

mob 041 338 163 Aleš

[email protected]

UNIKATNI KAMNITI IZDELKI

OBNOVA,RESTAVRIRANJE

SPOMENIKI,

PULTI,POLICE,STOPNICE..

KLESANJE IN OBNOVA(ornamenti,

SRE ŠNO 2012

6. julija v ribnici, pred miklovo hišo

7. julija v loškem poToku,

pred osnovno šoloTEKSTIL, OBUTEV,

POSTELJNINa, SVEČE, ... VaBLJENI Od 8 dO 16 UrE

mesečnisejem

gsm: 031 359 976, Maršanič Bojan s.p.Breg pri Kočevju 10, 1332 Stara Cerkev

Prostor zavaš oglas že od

21 € na mesecCena velja ob potrditvi

letne pogodbe

[email protected] 899 998 - Ana Šabič



letne pogodbe


Fotovoltaika(prodaja, izvedba, servis)primerno za bivališča brezelektirčne energijeSvetlobni napisi,reklamne table, 3D znaki...Elektro storitvegsm: 031 451 105,[email protected]

KAJU

HOVO

NAS

ELJE

7, 1

330

KOČE

VJE

Elektra d.o.o.


Praznik občine Velike Lašče i.L.

V Velikih Laščah so, v spomin na rojstni dan Primoža Trubarja, rodil

se je 8. junija 1508 na Rašici, že sedemnajstič praznovali občinski praznik. Na osrednji prireditvi v Levstikovem domu, z naslovom Evropa v Sloveniji - Slovenija v Evropi, je zbrane nagovoril žu-pan Anton Zakrajšek, o sveto-vljanu Primožu Trubarju je ne-kaj dodal tudi evropski poslanec in predsedniški kandidat Milan Zver, odmeven nagovor pa je imel britanski veleposlanik v Sloveniji Andrew Page. Žlahtni del prire-ditve so bile podelitve priznanj in nagrad. Priznanji občine sta prejela France Pečnik, kulturni ustvarjalec s Turjaka, ter znana Gostilna pri Kuklju, ki promovira občino Velike Lašče. Pohvale žu-pana so šle v roke nogometni eki-pi oŠ Primoža Trubarja za naslov državnih prvakov, učencu te šole Galu Škulju ter zakoncema Mariji in Francetu dolšak za veliko lju-bezen do življenja, ki sta jo poda-rila dvanajstim otrokom. Število, ki je njima osebno lahko povsem samoumevno, a večini nekaj ne-predstavjivega. Franc in Marija nimata mnogo, a ker njuni otroci mnogo so, imata starša ogromno. »Najlepše darilo življenja so seve-da otroci in to, da sem opravljala oziroma še opravljam poklic –mame,« je dejala med dvanajsti-mi otroci in 25 vnuki dolšakova Marija.

doGodKI

gaj Riossa z zmago postavil nov mejnik v svoji karieriugaR equeStRian team; foto: aRhiV PoSeStVa ugaR

Gaj Riossa, najmlajši član Ugar Equestrian Team je nadvse uspešno zaključil

tudi drugi zaporedni mednarodni turnir v preskakovanju ovir v San Giovanni in Marignanu, Italija. Po zmagoslavju na višini ovir 120 cm prejšnji teden, sta se Gaj in njegov trener, Maks Riossa odločila, da na tokratnem turnirju Gaj prvič tek-muje tudi na višini ovir 130 cm. Že v svojem prvem nastopu v tej kategoriji je Gaj s konjem Unanie-mom parkur odjahal brez napake, vendar nekoliko zaostal za najbolj-šimi. Na nedeljski finalni tekmi na višini 130 cm, kjer je nastopilo 70 tekmovalcev, je Gaj osnovni par-kur odjahal brezhibno in se uvrstil v nadaljnje tekmovanje, t.i. baraž. V baražu je nastopilo 18 tekmoval-cev, ki so osnovni del opravili brez napak in v dovoljenem času, Gaj pa je tokrat napadel brezkompromi-sno ter brez podrte ovire in z naj-hitrejšim časom baraža senzacio-nalno prevzel vodstvo, do konca pa ga ni prehitel več nihče. Za slabo sekundo je za njim zaostal drugo-uvrščeni Luca Maria Moneta (ITA), ki je teden prej zmagal na tekmi za veliko nagrado. Zmaga v konku-renci vrhunskih tekmovalcev iz 17 držav je za mladega Gaja zagotovo eden največjih uspehov v doseda-nji karieri in odlična popotnica za avgustovski nastop na evropskem prvenstvu za otroke do 14 let.Na turnirju je slovenske barve za-stopala tudi Lidija Grum, ki je v konkurenci sedemletnih konj s ko-bilo Fragile van't Meullenhof dose-gla 4. mesto, s šestletno kobilo LG Balladora pa je v nedeljo priborila 2. mesto. obema čestitamo!

uspešni nastopi gaj Riosse v manerbiuugaR equeStRian team; foto: aRhiV PoSeStVa ugaR

V italijanskem Manerbiu, ne-daleč stran od Gardskega jezera, je minuli vikend

potekalo nacionalno tekmovanje v preskakovanju ovir.Turnir je bil izjemno dobro obi-skan, na prizorišču se je namreč zbralo okoli 700 konj, tudi na ra-čun zelo močnega italijanskega prvenstva za mlade konje. Gaj Riossa, član konjeniške eki-pe Ugar Equestrian Team, je na turnirju tekmoval s tremi konji ter znova zabeležil nekaj odličnih uvrstitev med deseterico. Še po-sebej velja omeniti 5. in 7. mesto, ki ju je Gaj dosegel z Unaniemom v konkurenci 70-ih jahačev na višini ovir 130 cm. Uspeh je do-polnil še s tremi uvrstitvami med prvih 10 v nižjih kategorijah in sicer s konjema Close Contakt in Acordi. Čestitamo!

vabilo pranGerpredGrad 2012Kulturno športno društvo Predgrad in Občina Kočevjevas vabijo na 6. Pranger – Predgrad v soboto, 14.07.2012 v Predgrad. Program:15.00 tekmovanje harmonikarjev za pokal Pranger – Predgrad 201215.00 srednjeveška tržnica(sejem domače in umetnostne obrti )19.30 srednjeveška povorka20.00 osrednji program21.30 družabni večer z ansamblom Dolenjskizvoki & Manco ŠpikLepo vabljeni!


Srečanje folklornih skupin i.L.

V vrsti prireditev, ki so se letos v Ribnici zvrstile v organizaciji območne

izpostave Javnega sklada za kul-turne dejavnosti, je bilo regijsko srečanje odraslih folklornih sku-pin zagotovo najbolj prestižno. Tudi zaradi prvega javnega ve-čjega nastopa domače folklorne skupine Grmada, ki ima od lani strokovnega mentorja, in seve-da drugih skupin, z več desetle-tno tradicijo plesov. Tako so se občinstvu predstavili folklorna skupina KUd Javorje iz Šmartne-

ga pri Litiji, Mladinska folklorna skupina Račna, Folklorna sku-pina Emona iz Ljubljane, Fol-klorna skupina Račna, Folklorna skupina Rožmarin iz Vnanjih Goric, Folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični, Folklorna skupina Klas iz Horjula in Aka-demska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Izbor nasto-pajočih je pripravil Vasja Samec, nastope pa sta z budnim strokov-nim očesom spremljali Nina Volk in Neva Trampuš. Izročila sloven-skih pokrajin so brez dvoma vir iz katerega tudi folklorne skupine črpajo navdih za svoje delo, je povedal dr. Bojan Knific, ki je pri Skladu zadolžen tudi za folklorno dejavnost.

Izročila slovenskih

pokrajin so brez dvoma

vir iz katerega tudi

folklorne skupine črpajo

navdih za svoje delo


NOTRANJA OPREMASVETOVANJE, PROJEKTIRANJE, PRODAJA, MONTAŽA

MJ JERNEJ MEJAČ S.P.GRAJSKA POT 1, 1310 RIBNICAGSM: 031 349 [email protected]

• NOTRANJA VRATA G.D. DORIGO• NOTRANJA VRATA DOORSPLANET• PROTIVLOMNA VRATA BAUX• DRSNA VRATA ALU LES STEKLO• VGRADNE OMARE• POHIŠTVO PO NAROČILU• ALU VRATA - PREGRADNE STENE• STEKLARSKE STORITVE

• OTROŠKA IGRALA WWW.HY-LAND.EU• OB NAKUPU PETIH OKEN, PRIZNAMO 15% POPUST NA CELOTNO STORITEV

NOVO

• Izdelava toplotnihin izolacijskih fasad(Jub, Rofix, Weber)

• Sanacija fasad• Izdelava napuščev

Fasaderstvo Skan d.o.o.Gorenje 50, Stara Cerkev

[email protected] GSM 041 656 627

• Izdelava predelnihsten in mansardnihstanovanj (Knauf, Rigips)

• Izdelava strojnihtlakov in strojni ometi

ROČNA AVTOPRALNICA

ADNAN SALIHOVIĆ S.P.SLOVENSKA VAS 181332 STARA CERKEV

- PRANJE- POLIRANJE- KEMIČNO ČIŠČENJE- IZPIRANJE- PRANJE MOTORJA - NOTRANJE ČIŠČENJE- PRIPRAVA VOZILA

ZA POROKE IN PRODAJO

PE HROVAČA 13B1310 RIBNICAPRI TRGOVINI SPARGSM 040 570 611

OPTIKA CENTER, MARINKA TROPE S.P.KIDRIČEVA ULICA 2, 1330 KOČEVJE

DELOVNIKI SOBOTE

dop doppop

12

8

12

8

19

15

PE TZO 22, NAMA CENTERGSM: 051 641 770TEL: 01 893 14 86

SAMOPLACNIŠKI OKULISTIČNI PREGLEDI

KONTAKTNE LEČE IN TEKOČINE

DIOPTRIJSKA IN SONČNA OČALAPRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK

STROKOVNO SVETOVANJE

WWW.OPTIKACENTER.EU


NOva MOžNOSt za PaCieNte BIOrESONaNca

Bioresonančne metode zdravljenja se v evropi upravičeno drži sloves najuspešnejše metode odkrivanja vzrokov in zdravljenja različnih vrst akutnih in kroničnih obolenj.

Številni bolniki jo najbolj poznajo kot najučinkovitejšo metodo za zdravljenje alergij, sicer pa v rokah izkušenega terapevta daje izvrstne rezultate pri zdravljenju:

– vseh vrst kožnih alergij, astme in bronhitisa – bolečin sklepov in hrbtenice – ginekoloških, hormonskih, urinarnih obolenj – prebavnih obolenj – vrtoglavice, migrenskih glavobolov ter nevralgij – depresij, kardiovaskularnih težav itd.

Diagnostika je hitra in zanesljiva, sloni na preizkušeni tehnologiji, zdravljenje pa poteka brez bolečin in stranskih učinkov. Glede na to, da je metoda naravna, je nadvse primerna tudi za nosečnice in dojenčke.

za vse diagnostične obravnave in terapije se je potrebno predhodno naročiti po telefonu 07/33 25 840 oz. 031/247-044. več informacij o naših rezultatih zdravljenja in bioresonančni metodi na splošno dobite tudi na spletni strani www.izvirzdravja.com. terapije izvajamo vsak petek v Kočevju, tomšičeva c.13 (poleg OGv).N.M.


Rokodelca anže in emil kobola kataRina tuRkoVič

Le kdo v našem mestu še ni slišal za družino Kobola? Upam si trditi, da že vsi. No, skoraj vsi. Če pa kdo zanje res še ni slišal, jih bo spoznal prav v tem portretu. Morda rokodelske družine ne poznate osebno, prepri-čana pa sem, da poznate njihove iz-delke. Prva asociacija, ki se mnogim poraja ob njihovem priimku, je med-ved. In ravno ta, na Ribniško-Koče-vskem območju najbolj prepoznana zver, je njihov prepoznavni znak. Obrt v Šalki vasi negujejo oče Matija ter sinova Emil in Anže. Rokodelstvo oz. ljubezen do ustvarjanja iz lesa se v njihovi družini prenaša iz roda v rod. Tokrat vam bom predstavila delo mlajše generacije, za katero sta zaslužna tako oče Matija kot prade-dek Viktor.

anže kobola

Z Anžetom sva se srečala na njihovem domu, kjer mi je najprej razkazal

prostore v katerih ustvarjajo. Vse od velike »delavnice« s stroji in ostalimi pripomočki, izdelki, polizdelki in materiali oz. kosi lesa, ki še čakajo, da ji pridne roke s pomočjo domišljije vdah-nejo življenje, novo obliko in zgodbo. Za tem sem si ogledala še laser za graviranje, ob koncu srečanja pa še sobo polno unika-tnih izdelkov različnih vrst lesa, v kateri je našla svoje mesto tudi dedkova rezbarija. Police sobe, z izrazitim vonjem lesa, krasijo po-sode, skodelice, nečke, rezbarije, medvedi, lesene žlice in še vrsta drugih čudovitih izdelkov. Anžetova ljubezen do lesa je ra-sla skupaj z njim. Že kot majhen deček je rad opazoval rezbar-jenje dedka in nato še očeta, ko se je pri Anžetovih devetih letih, potem ko je izgubil službo, in-tenzivneje posvetil lesu. V tistih rosnih letih je v roke dobil žeblje, kladivo in »dilo«, sčasoma se je naučil še ustvarjanja z motorko, skozi leta pa se je igra nadaljevala in postala Anžetova strast, hobi in poklic, v katerem neizmerno uživa. Znanje, bolj teoretično, je dopolnil z izobraževanjem na

srednji lesarski šoli v Kočevju, ki se nadaljuje s študijem lesarstva na Biotehnični fakulteti. Sicer pa je Anže bolj samouk, saj je veliko uporabnega znanja dobil v druži-ni ter z intenzivnim ukvarjanjem z lesom. Sicer pa se rad udeležuje tudi predavanj o lesu, prebira re-vije s tematiko lesa, se udeležuje sejmov in tekmovanj, ki še doda-tno bogatijo njegove veščine.Ljubezen do lesa se je torej poro-dila kar doma. Eden od razlogov, zakaj ravno les, je tudi Kočevska, izrazito bogata dežela z lesom, vsekakor pa njegova najboljša lastnost - toplina. Kot ljubitelj lesa se veliko sprehaja po gozdu, naravnem prostoru večnega nav-diha. Narava velikokrat kar sama poskrbi za neko obliko in poseb-nost lesa oz. izdelka, za katero Anže točno ve, kako je nastala in zakaj. Pri lesu je torej vsak kos drugačen, saj ga prvovrstno izobliku-je že mati narava. de-blo ali kakšen drug kos lesa dobro ogleduje in obrača ter pri tem pazi, da ga čim bolje izkori-sti, je izdelek čim lepši, zanimiv in privlačen. In ker Anže sam razvi-ja ideje čisto po svoje, je vsak njegov izdelek drugačen, unikaten. Ideje se torej porajajo v vsakodnevnih stvareh, ob budnem opazova-nju narave, izdelkov in predmetov iz drugih materialov, sam pa se nato loti izdelovanja podobnega izdelka iz lesa ter ob tem preverja svoje sposobnosti. Anžetu je izredno zanimivo izdelovati pomanjša-ne stvari, npr. majhen avto, po vzoru pravega, pri čemer so po-membni vsi detajli in ne glede na zahtevnost dela, neizmerno uži-va v tem. Izredno aktiven mladenič – ro-kodelec, gasilec, potapljač in še kaj, pravi, da so pomembne lastnosti rokodelca prav volja, ki žene naprej v nova ustvarja-nja, odkrivanja novih načinov

in uresničevanja idej; pozitiven odnos do lesa ter veselje, saj meni, da lahko vsak naredi kaj lepega, samo če se loti dela z dobro idejo ter voljo. Je pa res, da čisto vsaka ni v celoti izve-dljiva in se je ne da uresničiti, na način, kot se je sprva zamisli. Z izrazito željo po raziskovanju se tako Anže se rad loteva no-vih stvari, včasih za kakšno si-cer zmanjka časa, vedno pa je pripravljen naučiti še kaj nove-ga. Zato poizkuša vse, kar se le da narediti iz lesa, se ob tem še zabava in kot pravi sam, igra. Med drugim je očetu za rojstni

dan podaril pomanjšano »mo-torko«.Pri svojem delu se Anže srečuje z različnimi ljudmi, dobro oza-veščenimi in tistimi malo manj. Nekateri naravnost obožujejo le-sene izdelke ter dopolnjujejo svo-je domače zbirke ali jih podarjajo za rojstne dneve. Spet drugi pa se jih »izogibajo«. Glede na to, da je vse bolj ekološko, spet prihaja nazaj les… Se najdejo tudi takšni, ki npr. Anžetove posode ne vza-mejo, ker je v njej grča, drugi pa

PoRTRET


jo stiskajo in občudujejo, ker je tako naravna. Že nekaj let z očetom po vrtcih in šolah izvajata rezbarske delav-nice za otroke od petega razreda dalje ter izvajata vodene oglede domačije kočevskih in drugih osnovnih in srednjih šol, nad ka-tero so otroci navdušeni. Izdelki družine Kobola, name-njeni promociji in prodaji, so predstavljeni v Turističnem centru Kočevje, galeriji Zakladi lesa, redno pa tudi na raznih sej-mih kot so Lesarijada, sejem TIP, … Anže se s svojimi unikatnimi izdelki rad udeležuje natečajev,

v srednji šoli je bila to Lesarija-da, v zadnjih letih pa je trikrat prejel priznanje na natečaju Naj spominek Kočevske, ko je izdelal stojalo za prtičke z medvedom, solnico medveda in obesek za ključe. Pravi, da bo izziv sprejel tudi letos. Anže je (skupaj z bratom in oče-tom) rokodelsko ponudbo obo-gatil še z laserskimi izdelki, ko se je pred dvema letoma začel ukvarjati z laserskim gravira-njem. Zaradi izjemnega navdu-

šenja nad tem delom, je v delav-nici preživel tudi po dvajset ur. Laser je v bistvu samo pomoč, da lahko gravira napise na npr. les, kozarce, plastiko, marmor, dodela nekatere izdelke. Po-membno pri tem delu je pozna-vanje računalniških orodij in programov, lastnosti stroja. V dveh letih je dobro preučil stroj in z vajo dodobra osvojil laser-sko graviranje, povpraševanje je tako tudi po teh izdelkih. Žaži, kot mu pravijo prijatelji, šte-vilne izdelke ustvarja prav zanje ter jih podarja za rojstni dan. Tu so seveda še mnogi izdelki, ki jih

naredi po naročilu. Kot zanimi-vost naj povem, da je prav Anže avtor pokalov teniškega turnirja Kočevje open. In kakšne so želje in izzivi mla-dega rokodelca za v bodoče? Anže počasi prevzema družinsko dejavnost, katere nosilka dejav-nosti je trenutno mama Slavica. Hkrati si želi, da bi se vse dejav-nosti lepo razvijale še naprej ter tako omogočale zaslužek, saj je prav rokodelstvo to, čemur želi posvetiti svoje življenje.

emil kobola

Vse skupaj se je začelo pred več kot petnajstimi leti, ko se je oče, zatem

ko je izgubil službo gozdnega tehnika, bolj intenzivno začel ukvarjati z lesom. Prav kmalu sta se mu pridružila sinova, naj-prej Emil, nato še Anže. Stik s prvinskostjo narave, z lesom ter opazovanje dedka in očeta pri delu so razlogi, ki so Emila nav-dušili nad rokodelstvom. Bolj kot formalno izobraževanje o lesu, je Emila privlačilo delo z lesom ter spoznavanje le-tega

skozi lastne roke, iz-delke in izkušnje, ki jih je pri ustvarjanju dobi-val, dragocene nasvete pa prejemal od očeta. Ideje za izdelke se Emilu porajajo v vsa-kodnevnih aktivno-stih. Navdih pide kar sam od sebe, medtem ko dela, se pogovar-ja, opazuje, potuje in raziskuje, saj je po duši avanturist. Vedno pripravljen na nove iz-zive, dogodivščine in spoznavanje krajev ter njihovih ljudi. Ker je Emil ljubitelj narave, med drugim tudi stra-sten gobar in jamar, se kakšna zamisel po-rodi, kje drugje, kot v gozdu in njegovem podzemlju. Seveda pa se včasih porajajo v so-delovanju z drugimi ali pa pridejo kot predlogi za izdelke po naročilu.Emil najraje ustvarja iz lesa, ker je topel, se ga

da oblikovat in kot pravi sam, lahko iz lesa narediš čisto vse. Pri delu je pomembno dobro poznavanje lesa, izbira prave vrste, najustreznejši letni čas za posek in še kaj. Navsezadnje, niso vse vrste lesa primerne za vse izdelke, za kar so potrebne večletne izkušnje. osredotoča-jo se predvsem na češnjo, slivo, hruško in oreh. Sicer pa družina skrbno hrani tudi kakšno skriv-nost, do katere je, s pridnim delom in raziskovanjem različ-


nih možnosti, prišla skozi vsa ta leta. Tako se npr. medvedki izdelujejo iz lipe, posode veči-noma iz hruške in oreha, žlice in »kelihi« (krigli) pa iz javor-ja. Lahko bi rekli, da je izbira najprimernejšega lesa res pra-va umetnost. Vsi izdelki, tako Emilovi, Anžetovi kot očetovi, so unikatni, saj niti dva nista enaka, čeprav se nekateri delajo »serijsko«. delo si doma poraz-delijo, vse je v bistvu stvar do-brega dogovora, praviloma pa se drug drugemu v samo delo ne vtikajo.Emil pri ustvarjanju zagovar-

ja obstoj pristnosti naravnega materiala, ki ga je ustvarila že narava, npr. prisotnost grče ali neke druge posebnosti. Njego-va naloga oz. poslanstvo pa je iz tega narediti še nekaj več. Izdelku dati piko na i, dodano vrednost in uporabnost. Vedno se rad loti novih izzivov, za kar pa včasih zmanjka časa, saj je stalno v akciji. Več projektov in službene obveznosti je težko izvajati hkrati, a se kljub temu potrudi in izpelje marsikaj, saj

ga vodi ljubezen do ustvarjanja, zato zanj res ni nič težko, le ka-kšna stvar pride na vrsto malo kasneje, kot bi sicer.Izdelek na katerega je Emil nadvse ponosen, je vsekakor trenutni projekt v sodelovanju s prijateljem iz prestolnice, saj izdeluje posodice (niti dve nista enaki) namenjene za nemški trg. Produkt bo tudi certifici-ran. Vsekakor so želje ponujati izdelke še na druge trge. To po-letje se bo z izdelki predstavil po otokih sosednje Hrvaške in tako na oddihu združil prije-tno s koristnim. otočanom so

bili ob zadnjem obisku izjemno všeč kelihi za vino, saj je zanje dobil kar nekaj naročil. Morda pa njegovi izdelki dobijo svoje mesto tudi kot prodajno blago na turističnih ladjicah… Na vprašanje, kdo bolj ceni nji-hovo delo, domačini ali tujci, je odgovor pričakovan, kar se do-gaja mnogim ustvarjalcem raz-ličnih panog. Kot je za Slovenijo že znano, moraš najprej uspeti v tujini, da te cenijo še doma. Kljub temu so izdelki družine

Kobola poznani po vsej Slove-niji, saj je povpraševanje po domačih, slovenskih, unikatnih in pristnih izdelkih, v poplavi cenenih izdelkov iz daljnih de-žel, v porastu. Njihova vrednost pa toliko večja. Skratka nepre-cenljiva. Preteklost se, kot pravi Emil, kar se tiče lesa, vrača na-zaj. Sami so npr. začenjali z neč-kami, iz česar so se nato razvili še številni drugi izdelki, veliko teh je certificiranih.Tudi Emil se je, kot ostali člani družine, udeleževal raznih sej-mov, ponujal družinske izdelke v ljubljanski trgovini, ki je da-

nes samo še spletna. odzivi lju-di na njihove izdelke so večino-ma pozitivni, je pa moč opaziti, da je zanimanje za nakup njiho-vih izdelkov, razen za medved-ke, npr. v Ljubljani in drugod po Sloveniji, večje kot v Kočevju. Izrazita vrlina Emila je iznaj-dljivost. Verjetno se bo kar ve-čina bralcev strinjala z mano, da je to izredno pomembna la-stnost za uspeh pri delu. In če k temu dodamo še zgovornost, sproščenost, ljudskost in vztraj-

PoRTRET


nost, so dobri rezultati na dla-ni. Številni Emilovi izdelki so ustvarjeni kot darilo in podar-jeni za posebna obeležja, roj-stne dneve in druge priložnosti, a je izdelke vsekakor treba znati tudi prodati, da se lahko dela naprej.družina ustvarja izdelke v so-delovanju z občino tudi v pro-tokolarne namene. Lani je Emil npr. izdelal pladnje za medalje za Mladinsko gasilsko olimpijado. Na vprašanje o letošnjem sodelo-vanju na natečaju Naj spominek Kočevske Emil v šali pove, da raje ne, ker bi potem pobrali vse na-

grade in doda, da je to bolj v Anžetovi domeni, saj ima sam še veliko drugega dela ter hkrati pohvali pripravljenost občine za sodelovanje. družina Kobola rada ustvarja za svoje mesto in ljudi ter ga navzven ponosno predstavlja. omeniti moram tudi izredno gostoljubnost vseh članov družine, ki sem je ob srečanju bila deležna. In ravno ob najinem pogovoru v centru mesta, opaziva radovedne turiste mo-toriste, mi Emil pove zgodbo mladega fran-coskega para, ki je z obiskom Kočevske ter čisto naključnim sre-čanjem z njim, doživela najlepše doživetje po-potovanja po Evropi. Glas o naši deželi in družini Kobola je lani po vsem svetu ponesla gospa z reportažo o na-ših krajih, prevedeno v

osem svetovnih jezikov. Ker je Lime, kot mu pravijo pri-jatelji, zaprisežen jamar, je svoj pečat pustil tudi pri Francetovi jami v Ribnici. Tam je ustvaril medveda, ki še kar raste iz hlo-da. Sicer pa vsestranski Kočevar rad kuha in se že veseli prvega tekmovanja v podpeki. S svoji-mi kulinaričnimi spretnostmi in dobrim poznavanjem narave pa bo to poletje razvajal mlade na taboru v Kočevskem Rogu, ki ga organizira Klub mladih Kočevje.

EKoLoGIJA

Območno združenje rdečega križa ribnica Zdravstveno letovanje otrok 2012OZrK rIBNIca

Območno združenje Rdečega Križa Ribnica tudi letos organizira zdravstveno letovanje za 80 otrok starih od 7 do 14 let na Debe-lem rtiču. zdravstveno letovanje bo potekalo:od 30.7. do 9.8.2012vse zainteresirane obveščamo, da zbiramo predloge otroškega zdravnika do 22.6.2012. Dodatne informacije vsak dan med 9 in 12.00 uro na tel št. 01 836 20 56 ali po e-pošti na [email protected] ta namen zbiramo dodatna finančna sredstva, zato obvešča-mo podjetnike in posameznike, ki bi želeli pomagati , da svoj prispevek nakažete na ttR 02321 1001 1113 634 » DONaCIJa za DeBeLi RtiČ«.vsem, ki se boste odzvali se že v naprej najlepše zahvaljujemo.

rokodelski center ribnica v letu 2012/13 razpisuje izobraževanja za odrasle • letnik PLETARSKE ŠOLENaučili se boste osnovnih znanj pletarstva. Osnovna materiala pri uporabi bosta vrbovo šibje in leska. Naučili se boste vseh postopkov pletarstva, od tega, kako poiskati les v gozdu, kako ga pravilno skladi-ščiti in obdelati s pomočjo orodij, do samega pletenja v končni izdelek. Pod vodstvom štirih mentorjev se boste naučili izdelati sedem različnih izdelkov: košaro, košek, holandarico, peharček, cekar, otroško košari-co ter pladenj. Šola bo potekala od oktobra 2012 do marca 2012, enkrat tedensko, dan in ura pa bodo določili po dogovoru z udeleženci na infor-mativnem sestanku. • letnik PLETARSKE ŠOLE Je namenjen nadgradnji znanja, ki so ga udeleženci že pridobili v lanskem letu Pletarske šole. zopet bo potrebno obnoviti znanje izdelovanja leskovih viter, naučili pa se boste pletenja zahtevnejših oblik košev. tudi iz vrbovega šibja boste izdelali večje pletarske izdelke, obema gradivoma in tehnikam pa bomo dodali še pletenje izdelkov iz ličkanja. Šola bo potekala od oktobra 2012 do marca 2012, enkrat tedensko, dan in uro pa bomo določili po dogovoru z udeleženci na informativnem sestanku. •letnik LONČARSKE ŠOLE Udeleženci lončarske šole se boste seznanili z različnimi vrstami gline, barvami za glino, ornamenti ter postopki ročne obdelave gline (obliko-vanje iz kačic, trakov, valjanih plošč). Posamezne glinene dele boste pod vodstvom mentorice sestavljali v celoto. Naučili se boste izdelati 10 različnih izdelkov. Šola bo potekala od oktobra 2012 do marca 2013, enkrat tedensko dan in uro pa bomo določili po dogovoru z udeleženci na informativnem sestanku. • letnik LONČARSKE ŠOLEUdeleženci lončarske šole se boste seznanili z oblikovanjem gline na lon-čarskem vretenu ali kolovratu. Naučili se boste osnovnih tehnik obliko-vanja od oblikovanja osnovne forme – cilindra in iz tega razvili še druge, kompleksnejše oblike izdelkov.

za več informacij in prijave na vse šole, ki jih zbiramo do 15. septembra, smo vam na voljo na elektronski naslov [email protected] ali na telefonsko številko 01/8361-104.


tVkočevje.si – Prva slovenska lokalna internetna televizija kataRina tuRkoVič

Prvega aprila 2010 je v ko-čevski medijski prostor pogumno zakorakal nov

medij - lokalna internetna tele-vizija TV Kočevje.si. Če je kdo takrat pomislil, da gre za dobro prvoaprilsko šalo, je kaj kmalu ugotovil, da se je pošteno zmotil. V dveh letih se je medij vsestran-sko uspešno razvijal in danes se ustvarjalna ekipa lahko pohvali s številnimi projekti, o katerih sem se pogovarjala s pobudni-koma ideje o spletni televiziji Juretom Bradeškom in Igorjem Rančigajem. 1. Kaj je vodilo k ustanovitvi no-vega medija na Kočevskem in ka-kšen je namen spletne televizije?Igor: Kočevje je bilo v preteklo-sti z multimedijskimi vsebinami zelo podhranjeno. Nacionalna in druge televizije, o naših krajih in ljudeh niso poročale. Izjema so bile negativne vsebine. No-vinarji so prihajali k nam le po zgodbe črne kronike, v primeru prometnih nesreč, nasilja med občani, neizpolnjevanja obve-znosti delodajalcev do zaposle-nih ipd. Pohvalimo se lahko s tem, da nimamo črne kronike. Naša zgodba je ta, da si želimo Kočevje predstaviti v pozitivni luči in dat na plano vse mlade posebneže, umetnike in vse, ki tu ustvarjajo. Jure: Ugotovili smo, da ima me-dijski prostor na Kočevskem ve-liko luknjo in bi bilo resnično možno nekaj narediti na tem po-dročju. V naših krajih se je naj-prej pojavil tiskan medij, potem radio in vprašali smo se, zakaj ne bi imeli še spletne televizi-je, ki bi poročala o dogajanju v našem mestu. Razmišljali smo globalno in ker nam zadeva na lokalni ravni ni bila dovolj, smo se odločili za splet. druge tele-vizije zasledimo pri nas ob eks-cesih, veledogodkih. drugače pa ni nikogar, ki bi poročal o tem, kaj si ljudje želijo, kaj ustvarjajo in dosegajo, kakšne so možnosti ustvarjalcev z našega konca, … Vse negativno, kar se prek me-dijev ponese o našem kraju, je

zgolj izkrivljena slika. Mi dogod-kom in zgodbam nastavljamo drugačno ogledalo. 2. Kako dolgo se je razvijala ide-ja o nastanku televizije, vse od želja, prvih pogovorov, izbire so-ustvarjalcev in sodelovanja z nji-mi do same uresničitve? So ljudje sploh verjeli v vaš projekt?Igor: Ideja se je v naju razvijala že dolgo, še preden sva se spo-znala z Juretom. Zgodilo se je pri ostermanu, ko je Jure rekel, da Kočevje nima dovolj video vse-bin in zgodba se je odvila v hipu. Zanimivost naše TV je tudi ta, da je ve-čina soustvarjalcev glasbenikov. Želela sva delat bolj zabav-ne teme, povezane z glasbo in kulturo nasploh in niti pred-stavljali si nismo, da bo zadeva postala tako resna, kot je da-nes. No, midva sva že verjela v pomemb-nost in resnost tega projekta, v katerega se je splačalo vlagati. In tudi občinstvo je verjelo v nas. Začetni informativni pogon nam je dala novinar-ka Petra Šolar, skupaj smo se tudi odločili za tednik Svet pred domačim pragom. Z novimi ustvarjalci smo vseskozi rasli. Prišel je Gorazd, Sti-pe, Nebojša, Sašo, Žarko, Maru-ša, Miha, … Smo kot mlado dre-vo, ki še raste. Njegove veje pa z leti dobivajo nove poganjke. Naša prednost je bila v tem, da je bila to iskrena želja, zato smo vsi dobro leto in pol delali brezplač-no, ker smo verjeli v to.Jure: Želja je bila, da bi kdor koli, ki ima željo, lahko kaj naredil za naš medij. Zadeva je bila namreč v začetku čisto odprta. Na srečo smo že v prvih mesecih dobili evropska sredstva, ki so omogo-čila dve zaposlitvi in tako smo se premaknili naprej. Vsak je imel

svoj vidik, s katerim je prispeval k razvoju in nadgradnji televi-zije, s čimer se je ustvarila ure-dniška politika, ki se izvaja še danes. 3. Kakšni so bili prvi odzivi na vaše delo, lokalno in globalno? Igor: odziv občinstva je bil ne-verjeten. Ljudje so verjeli v nas. Kar me radosti je npr. to, da nas spremljajo ljudje, rojeni v Kočev-ju, preseljeni po vsem svetu, v Kanadi, Braziliji, Veliki Britaniji. Pred letom nam je pisal g. Jože Colnar, kako lepo je izvedeti, kaj se dogaja v rodnem kraju. ogro-mno dobrih povratnih infor-macij smo dobili od ljudi, ki ne živijo več v Kočevju, so se pre-

selili v druge kraje po Sloveniji ali na drugi konec sveta. Prav ti radi slišijo, kaj je novega pri nas. Naša prednost je vsekakor v vi-deo vsebini, ki pove mnogo več od besede slišane z radijske po-staje ali zapisane v časopisu. Jure: Naš prvi cilj je bil doseči toliko ogledov, kolikor je imel takratni lokalni časopis izvodov (8 tisoč). To številko smo dosegli že v prvih štirih dneh in več kot očitno je bilo, da je treba s tem nadaljevati. Že v samem startu nam ni bila dovolj neka lokalna zadeva in klasična televizija, ko


so gledalci vezani na neko dolo-čeno uro za ogled vsebin, ampak smo se takoj odločili za splet, kjer so informacije dosegljive ve-dno. danes imamo na naši stra-ni registriranih več kot 40 tisoč uporabnikov (IP). Seveda so k tej statistiki pripomogle tudi špor-tne vsebine, kot je Mladinska ga-silska olimpijada in Longboard camp v osilnici, o katerem se je poročalo v angleškem jeziku. Vsekakor je odziv mnogo večji od pričakovanega. 4. Kako so na TV Kočevje.si kot verodostojen medij gledale domače institucije, društva in posamezniki, o katerih ste po-ročali?

Igor: Ker nas niso še poznali, so bili nekateri v začetku manjši zadregi, včasih je prihajalo do smešnih situacij. Naša težava je bila v tem, da nič nismo vlagali v promocijo. S časoma so ljudje dobili zaupanje v nas in vedno so pripravljeni sodelovati in podati izjavo.Jure: Ljudje so vedeli, kdo in kaj smo. Slišali so, da obstajamo, a niso vedeli, ali smo kvalitetni, ali poročamo objektivno, ali smo morda »občinsko trobilo«. Po več kot 500 narejenih video prispevkih nam danes zaupajo.

Menim, da smo se zelo dobro usidrali v ta medijski prostor. 5. Na kakšen način izbirate do-godke za informativno oddajo Svet pred domačim pragom in ostale vsebine, objavljene na spletni strani ter katere so naj-bolj gledane?Igor: Prvim objavljenim prispev-kom še dandanes gledanost ra-ste. Zanimivo je, da so najbolj gledani ravno tisti iz naših za-četkov, še bolj nenavadno pa se mi zdi to, da je bil članek o nas gledan kar šest tisočkrat, to je druga najbolj gledana vsebina. (Rekord drži prispevek o avtu na drva s petnajst tisoč ogle-di.) Poudarek pri ustvarjanju je

na avtorstvu. Nobenih novic ne povzemamo, ampak smo sami avtorji in k temu bomo stremeli tudi v prihodnje.Jure: Selekcija pri objavi dogod-kov je vsekakor pomembnost. odločamo se za dogodke, za katere menimo, da so dobri za gledalce, za naš prostor. Včasih pa se zgodi, da se, zaradi več do-godkov na isti dan, celo uro, ne moremo udeležiti vseh. Večkrat se je že zgodilo, da smo naredili dogodek, ki ga sploh ni bilo, ker je bil organizator malce »nero-den« in se je istočasno dogajalo

več stvari. Mi pokrijemo dogo-dek, ki je nam nekako bolj va-žen in o njem poročamo. Npr. na predstavitev knjige za otro-ke pride deset ljudi, prek naše spletne strani pa si prispevek ogleda vsaj tristo ljudi. Kot sva z Igorjem že omenila, nimamo črne kronike, saj rajši odkriva-mo vzroke, ki ustvarjajo posle-dice. Po prometni nesreči pred dvema letoma smo prišli npr. do tega, da je prometna varnost v Kočevju na nizki ravni, zato smo se odločili, v sodelovanju z AMd Kočevje in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, poročat o teh stvareh mnogo bolj, kot bi bilo s stališča nekega

medija primerno, ker se nam zdi, da je to potrebno izpostavit in podprt. To so naša vodila. Podprt, kar je za podprt, pokazat vse, kar je pozitivne-ga in pograjat tisto, kar je potrebno.6. Katera je, poleg osveščanja, glavna odlika spletnega me-dija? Igor: Vsi prispev-ki so na voljo vsak trenutek in tako bo tudi v bodoče. delo, ki ga ustvarjamo da-nes, bo dobilo pravo ceno in veljavo čez dvajset let, morda že prej. Vsekakor smo pionirji na področju spletne televizije v Sloveniji.Jure: Naš medij ima torej informativno in

kulturno veljavo s katerim zago-tavljamo dediščino in javni arhiv za Kočevsko. Vsakdo bo lahko kadarkoli poiskal informacije iz preteklosti. druga zanimivost je ta, da smo kot prvi v Sloveniji začeli prenašati občinske seje v živo. Sejo si je znalo v živo ogle-dati od štirideset do osemdeset ljudi, včasih tudi sto. Posnetek na naši strani pa si v enem tednu ogleda do petsto ljudi, v dveh tednih od tisoč do tisoč petsto. V dveh letih smo na podlagi sta-tistike oz. kazalcev prišli do iz-računa, kako dolge prispevke je


dobro delati, da so gledani do konca, koliko naj bo dolga te-denska oddaja. Slednja se je ob-nesla s šestimi vestmi, dolga do osem minut. Gledalci tako dobro vedo, kaj jih čaka.7. Kot drugi večji projekt Centra za mladinsko kulturo, ki je usta-novitelj elektronskega medija, in ga je širša množica že spoznala, je kulturno dokumentarni film Kulturnič. Kakšno je sporočilo filma in načrti?Igor: Takšne zgodbe, kot je Kul-turnič, Jarmova pot, Rokenrol smeti, sva si z Juretom vedno že-lela delati. Če ne bi bilo Petre in Žareta, bi verjetno delali samo to. Film predstavlja kulturo iz »druge vrste" in zgolj poskuša zapolniti vrzel, ki je nastala za-radi odrivanja ob rob in pomanj-kanja kulturne infrastrukture v našem mestu. V veliko čast nam je, da je film, kot umetniški projekt, kupila Galerija Miklova hiša. Kulturnič želimo poslat še na več festivalov, opremljen je s podnapisi, v angleščino ga je prevedla Lela B. Njatin.Jure: Kulturno dokumentarni film, kot je Kulturnič, terja zelo veliko časa za domislit, posnet, zmontirat, … Ideja o drugačnem praznovanju 8. februarja se je porodila Romanu Zupančiču. Mi smo naredili film, on pa je orga-niziral dogodek oz. projekcijo filma. Imeli smo čast pokazat ustvarjalce, katerih dela širši krog ne pozna. Projekt je vse-kakor edinstven in neponovljiv. Film je na naši strani v celoti po-gledan več kot tisoč petstokrat. 8. S katerimi projekti se CZMK še lahko pohvali?Igor: Mnogi ne vedo, da smo de-lali montažo filma Huda jama z Rosvito Pesek in Mitjo Feren-cem. Ne vedo, da smo delali za Slovenian times, Guest star 2010. Pomagali smo pri izdaji knji-ge Izgubljene Kočevarske vasi, izdali smo tudi tri knjige. Smo glasbeni založnik trem koče-vskim glasbenim skupinam. Na-redili smo še film Jarmova pot. Skratka delamo res veliko, pa nekateri tega sploh ne vedo, ker se nič ne promoviramo. Jure: Eno največjih priznanj je ta, da smo s sklepom ministr-

stva za kulturo postali društvo s statusom posebnega pomena v kulturi. Zelo dobro sodelujemo s kočevsko Gimnazijo. Za njihov projekt Kolesarska pot po Koče-vskem Rogu smo posneli promo-cijski film, s celotnim projektom pa so potem zmagali na razpisu Turistične zveze Slovenije in ministrstva za šolstvo na nate-čaju Več znanja za več turizma. dobro sodelujemo tudi s Srednjo medijsko šolo v Ljubljani in vse-mi kočevskimi institucijami. Po-nosni smo še na koledar dogod-kov na našem portalu, kjer vsem dajemo možnost objave dogod-kov in projektov. 9. Kako se spletna televizija oz. vsi projekti CZMK financirajo?Igor: Želimo biti neodvisni od finančnih prilivov in v prvi vrsti delati s srcem.Jure: Financiramo se zgolj s sredstvi, ki jih dobimo za pro-jekte. drugače pa stalnega finan-ciranja, razen redkih sponzorjev in podpornikov, nimamo.10. Kakšni so načrti TVKočevja in CZMK-ja v bodoče?Igor: Želimo poročati samo o pozitivnih stvareh. Kmalu bo na voljo tudi nova spletna stran. Trenutno jo še testiramo. Z no-vim portalom želimo postati medij, ki bi dogodke tudi naja-vljal in ne samo o njih poročal. Želimo, da bi koledar zaživel in postal napovednik za Kočevje in okolico. 25. maj 2013 je na ko-ledarju že zaseden, kajti zgodil se bo Kočevski rokenrol, v or-ganizaciji KUd Godba Kočevje in CZMK-ja. delamo še projekt o Kočevarskih vaseh. Skratka, v načrtu je še veliko projektov, ki jih želimo uresničiti.Jure: Koledar bo imel zelo po-membno vlogo in bo na novi spletni strani takoj druga stvar, ki se bo zagledala. Sicer pa snu-jemo dokumentarni film o ko-čevski železnici, za katerega so prvi kadri že narejeni. Trudili se bomo ustvarjati še mnogo več, saj je to naše poslanstvo.

Kočevsko televizijo lahko kadar-koli gledate ne naslovu www.Tv-Kocevje.si, svežo tedensko oddajo Svet pred domačim pragom pa pri-čakujte vsak ponedeljek zjutraj.

V Ribnici o sodelovanju z Japonsko i.L.

V podjetju Yaskawa Ristro iz Ribnice je potekal fo-rum z naslovom Kako

uspešno sodelovati z Japonsko. Pripravili so ga društvo slovensko--japonskega prijateljstva, ki deluje že dvajset let in ga vodi nekdanji veleposlanik na Japonskem, sicer podjetnik Miran Skender iz Koste-la, Japan-Slovenia Business Coun-cil, Yaskawa Ristro - Yaskawa Slo-venija, ministrstvo za gospodarski

razvoj in tehnologijo ter zunanje zadeve in Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z velepo-slaništvom Japonske v Sloveniji. Foruma, ki je nakazal možnosti večjega vlaganja japonskih podje-tji v Slovenijo, se je udeležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav ter delegacija japonske raziskovalne agencije NEdo. »Čeprav danes ni bil sklenjen noben posel, je forum nedvomno nakazal smer, v katero bi morali več vlagati,« je poudaril Žerjav. Gostitelj foruma, podjetje Yaskawa Risto, ki zaposluje 85 de-lavcev, v kratkem pa, kot je dejal direktor Hubert Kosler, namerava zaposliti še nekaj visoko izobraže-nega kadra strojne in elektro stro-ke, je v novo naložbo visokih teh-nologij vložilo dva milijona evrov.

Podjetje, ki zaposluje 85 delavcev,… namerava

zaposliti še nekaj visoko izobraženega kadra strojne in elektro stroke, …v novo naložbo visokih tehnologij vložilo dva milijona evrov.


druga kulturna promenada v Ribnici i.L.

V območni izpostavi Jav-nega sklada RS za kul-turne dejavnosti Ribni-

ca so si omislili projekt Kulturna promenada, ki je ponudil tekočo kulturno produkcijo v ribniški dolini. Vso dogajanje, z več kot 200 nastopajočimi, je bilo ume-ščeno za zidovi ribniškega gra-du, lanska prva promenada pa se je odvrtela tudi v okolici Mi-

klove hiše. Rdeča nit srečanja je odsevala v veliki želji številnih društev na širšem Ribniškem, da se med seboj še bolj povezu-jejo in prenašajo izkušnje. Kot je povedala Alenka Pahulje, vodja območne izpostave sklada, jim je tokrat na roko šlo tudi vreme, prireditve, zlasti zaključne na odru ribniškega gradu, pa so bile dobro obiskane.

Slatniški izseljenci v domačem kraju i.L.

V Slatniku na Ribniškem, naselju s 33 hišami in 110 dušami, so se marca

letos dogovorili, da bodo drugo junijsko soboto pripravili sreča-nje Slatniških izseljencev. Snidenju, ki se je začelo z mašo pred kapelo Marije pomočnice, vodil ga je ribniški dekan An-ton Berčan, se je odzvalo 240 povabljenih. Po maši je sledilo odkritje spominske plošče na županovi hiši ob 90-letnici smr-ti rojaka, patra Avguština Čam-pe, po katerem ime nosi ulica v Ljubljani.Slatničani za izseljence štejejo tudi tiste, ki živijo v nekaj sto metrov oddaljenemu Žlebiču ali Sušju, kot seveda tudi tiste v daljnih državah. S šilčkom žga-nja in sladkimi priboljški so po-vabljeni stopili na prireditveni prostor pri Šuštarjevih, kjer se je po kulturnem programu za-čelo rajanje. Vsak udeleženec je prejel brošuro tiskano za to pri-ložnost, in sicer z naslovom Sla-tnik poje. Za Slatnik je značilno tudi to, da ima skoraj vsaka hiša gospodarsko poslopje: kozolec, skedenj in hlev. Imajo tudi dve kapelici in več drugih zanimivih objektov. A so duša vasi ljudje, njihovi običaji in pristnost.

MEdIJSKI SPONZOr

Šola tenisa v ribniciŠola tenisa se izvaja od 15.10.2011 do 01.05.2012 v novem teniškem šotoru na obstoječih igriščih Eurotenis, Ob železnici 1, Ribnica. eurotenis Dejan Čavž s.p. Šumberška c. 44 1230 Domžale, gsm: 041 635 038več informacij na www.eurotenis.si


že štirideset let abstinence i.L.

Pred štiridesetimi leti je bilo v Kočevju ustanovlje-no društvo za boj proti

alkoholizmu. Pobudo, da bi or-ganizirano in seveda predvsem strokovno pomagali odvisnikom od te opojne substance, je dal ta-kratni zdravnik dr. Tomić. dru-štvu je v tem čas uspelo ozdraviti (nehali so piti) okoli sto zasvo-jencev, predvsem pa so imele od tega koristi številne družine, ki so ostale skupaj. Leto po usta-noviti, je v društvo prišel Vlado Hočevar, ki že 39 let ni poskusil niti kapljice alkohola. Tudi drugi člani si ne želijo tega, nekateri so prezrli tudi uživanje brezalko-holnih pijač. Pijejo le vodo, kot to že 29 let počne Janez Klun iz Nemške vasi pri Ribnici. danes je v terapevtski proces vključenih 18 zdravljencev, tudi iz ribniške občine; med člane štejejo tudi njihove svojce, ki so pomem-ben člen v procesu zdravljenja. Vseh skupaj je več kot trideset. V društvo vsako leto pridejo tri-je ali štirje novi člani, čeprav je na Kočevskem oseb, ki alkohol redno uživajo dlje časa, resnici na ljubo, veliko več. Med njimi so moški in prav tako ženske, al-kohol je kajpak zelo zasvojil tudi mladino.

doGodKI, ŠPoRT

Predstavitev knjige Prva kočevska fotografinja margit VerderberkataRina tuRkoVič

Kočevska je bogatejša za še eno domoznansko gradivo, in sicer knjigo z

naslovom Prva kočevska foto-grafinja Margit Verderber, av-torja Matjaža Matka. Margit je s svojim delom, v času pred drugo svetovno vojno, narodom, ki je pripadala, zapustila bogato fo-tografsko dediščino. Ker je bila razpeta med Rabom in Kočev-jem in je bila v tistih časih edina šolana fotografinja, ji pravimo tudi rabska fotografinja. Prav zato sta bili izdani dve knjigi, saj vsebina obeh ni povsem ista, ker so bila različna tudi pričeva-nja ljudi. Avtor knjig pravi, da je bilo iz-redno težko ugotoviti avtorstvo njene fotografske dediščine, saj je najprej delovala pri foto-grafskem procesu v očetovem ateljeju (Rudolf Verderber). Na Rab je odšla pri dvajsetih letih z bratom Rudolfom, zato je nje-na zapuščina na Rabu bogatejša kot pri nas. Knjiga je nastajala relativno kratek čas, samo dve leti, vendar to ne pomeni, da je zbirka o Margit in ostalih ko-čevskih fotografih končana, saj avtor prihaja do vedno novih spoznanj.

Rokometaši Ribnice Riko hiš osmi i.L.

S tekmami 22. kroga se je konča-lo letošnje državno prvenstvo v rokometu.

Ekipa Ribnice Riko hiš, ki se je borila v skupini za uvrstitev od 7. do 11. me-sta, je osmo mesto zagotovila že pred gostovanjem v Izoli. Čeprav srečanje ni odločalo o ničemer, so ga gostje vzelo zelo resno. S strnjeno obrambo ter, v tej sezoni večkrat preizkuše-nim receptom, hitrimi protinapadi, so Izolo povsem nadigrali. Izid je bil 37:31, v polčasu pa 19:14.odločilno prednost so si Ribničani, ki so tokrat zaradi poškodb nasto-pili brez nosilca igre srednjega zu-nanjega Marija Bašiča in krožnega napadalca Zvoneta Kapularja (oba sta poškodovana), priigrali sredi pr-vega polčasa, v 50. minuti so vodili že z desetimi zadetki razlike (39:19). Trener Mustafa Torlo je dal prilo-žnost vsem igralcem in bil z njiho-vim učnikom zelo zadovoljen. Znova je bil najboljši strelec Riko hiš Grega Jamnik z desetimi zadetki, Mitja No-san jih je zabil sedem, pri Izolanih pa je imel najbolj mirno roko Peter Boč, ki je dosegel zadetek manj. Po končanem prvenstvu bodo Ribniča-ni nadaljeval s pripravami, a žal se znova ponavlja zgodba v vseh teh le-tih, večina igralcev namreč še ne ve, ali bo ostala oziroma pod kakšnimi pogoji bo še naprej igrala v Ribnici.

Nagrajenci nagradnega vprašanja iz članka Moč in energija števil: "katera znana oseba je bila za numerologijo najpomembnejša že p.n.š.?"odg: Grški filozof Pitagora.

Prerokovanje: Marjana Šercer, Milena Fijavž Anja Blatnik, Danjela Šturm,Brane Crnkovičesenca: Ivan Matijevič


KOČEVJEOPEN2012

OD 6. D0 9.SEPTEM

BRA 2012

TENIŠKITURNIRZ NAJVIŠJIMDENARNIMSKLADOM

tek solidarnosti na Srednji šoli kočevjeVodJa in mentoR PRoJekta: nataŠa tekaVec

Na mednarodni dan solidarnosti 15. maja 2012 smo na

Srednji šoli Kočevje izvedli pro-jekt »Živi preprosto in v smeri podnebne pravičnosti«, pod mentorstvom učiteljice Nataše Tekavec in mednarodne organi-zacije za podnebne spremembe v Sloveniji. V projekt smo vklju-čili ekonomiste naše šole in jih pri razrednih urah seznanili z namenom teka in solidarno-stjo. dijaki so se strinjali, da so podnebne s p r e m e m b e eden največjih izzivov člo-veštva in da so le te očiten dokaz uniču-jočega vpliva č l o v e k o v i h dejavnosti na uničevanje na-ravnega okolja, ki neizbežno povratno učin-kuje na življe-nje ljudi. Vsi smo enotnega mnenja, da vse bolj podneb-ne spremembe ogrožajo člo-vekovo var-nost, zmanj-šujejo zagotavljanje pitne vode in zdravje ljudi, ter povečujejo tveganja na naravne nesre-če. Zato je bil projekt za nas še toliko večji izziv, katerega smo pospremili tudi s kratkim kulturnim programom. Nato pa v znak solidarnosti z vsemi,

ki jih podnebne spremembe že ogrožajo in, da le te ne bi v veliki meri prizadele tudi nas, posadili sončnice. Z njimi smo in bomo ravnali spoštljivo, tako kot moramo z okoljem, na to nas bodo opozarjale tablice, ki smo jih postavili v gredico sončnic. Verjamemo, da je to le kapljica v luči podnebnih sprememb, ven-dar lahko le z majhnimi kaplji-cami naredimo veliko REKo,

ki bo še dolgo s svojo vodo napajala ze-mljo in mnoge ljudi po svetu. Po zasaditvi sončnic se je 26 tekačev po-gnalo po uli-cah Kočevja do Rožnega Stu-denca in nato po Gozdni učni poti vse do Slovenske vasi, kjer smo zajeli vodo v znamenje vseh ljudi po svetu, katere tarejo težave s pitno vodo. To vodo smo nato pri-nesli tudi v šolo in z njo zalili sončnice, ki nam bodo v

poletnih mesecih krasile pro-čelje šole in nas spominjale na dan, katerega smo posvetili so-lidarnosti. Zagotovo pa bomo s projektom nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu in k teku povabili tudi starše in ostale občane Kočevja.


SULEJMAN MUŠIĆ S.P.KOPRIVNIK 40, 1330 KOČEVJE

- FASADERSKA IN ŠTUKATERSKA DELA

- VGRAJEVANJE STAVBNEGA POHIŠTVA

- OBLAGANJE TAL IN STEN

- DRUGA ZAKLJUČNA GRADBENA DELA

- VZDRŽEVANJE OBJEKTOV,

HIŠNIŠKA DEJAVNOST

- UREJANJE IN VZDRŽEVANJE

ZELENIH POVRŠIN IN OKOLICE

GSM: 070 292 383

PREVZEM STARIHIZRABLJENIH VOZILIZDAJA POTRDIL ZA

ODJAVO IZ PROMETA

[email protected]: 041 652 793gsm: 041 822-941

Avtoodpad Tanja Zupanc s.p.Mahovnik 34, 1330 Kočevje

PoLiciJSko PoRočiLo

ažuRna PoRočiLa dogodkoV

VRemenSka

PoŠLJite nam ZanimiVoSti iZ VaŠega kRaJa

naPoVed

www.e-utRiP.Si

Krošnjar junij mmxii 21PSIHoLoŠKI KAVČ, ŠPoRT

komplimenti: Zakaj ne rečemo preprosto »hvala«….? aLenka SomenSaRy, uniV.diPL.PSih.

Če ne vemo, kam plovemo, potem noben veter ni ugo-den…

Naša samopodoba določa, čemu posvečamo pozornost in o čem razmišljamo. Pozitivna samopo-doba nam omogoča, da se osre-dotočamo na pretekle kompli-mente, pohvale in uspehe. To ne pomeni, da nam uspeh stopi v glavo.Vsak od nas bi moral nenehno skrbeti za ohranjanje pozitivne samopodobe. Naslednje lastno-sti in oblike vedenja kažejo, da je naša samopodoba potrebna izboljšanja: nezmožnost daja-nja komplimentov, neupošteva-nje lastnih potreb, nezmožnost vprašati po tistem, kar bi radi, ne privoščiti si ničesar »za svo-

jo dušo«, nezmožnost izražanja naklonjenosti drugim, kritičen odnos do drugih, primerjanje z drugimi, ljubosumnost, slabo govorjenje o sebi, občutki krivde, trajno poslabšano zdravje… Ko si prizadevamo, da bi postali boljši, se v nas ohranja težnja po starih očitkih in občutkih krivde. Nekaj možnosti, ki nam lahko pomaga-jo pri izboljšanju samopodobe:1.dovolite si sprejeti komplimen-te, kadar vam jih izrečejo, se za-nje zahvalite. Uspešni ljudje se vedno zahvalijo, vedo, da si dobro opravljeno delo zasluži pohvalo. Ko so Paulu McCartneyu čestitali ob novi glasbeni uspešnici, ni od-govoril: »Pretiravate! Ta plošča ni veliko vredna«. Rekel je: »Hvala«.2. Izražajte komplimente drugim. Če lahko prepoznamo lepoto v drugih, se tudi sami počutimo bolje.3. Vedno govorite o sebi dobro. Če nimate o sebi povedati česa do-brega, raje molčite.4. Pohvalite samega sebe. Kadar vam nekaj uspe, prepoznajte svo-jo vrednost.5. Razlikujte med svojim vede-

njem in osebnostjo. Zavedajte se, da vaša samopodoba ni odvisna od vašega vedenja. Če ste storili neumnost, to še ne pomeni, da ste slab človek. Čisto preprosto, naredili ste napako.6. dajte drugim ljudem vedeti, kako naj se vedejo do vas. Nihče naj ne bi preprosto kar sprejel načina, kako se drugi vedejo do njega.7. Poiščite si dobro družbo.8. Številna prijateljstva naj v vas ne povzročajo občutka krivde.9. Uporabljajte afirmacije.10. Berite knjige, ki vas navdihu-jejo in spodbujajo pozitivne misli.11. Namesto sedanjega stanja imej-te ves čas pred očmi ciljno sliko.Če boste upoštevali vse omenje-no, se boste nezmotljivo gibali tja, kamor želite.

Bralci revije Krošnjar lahko sodelujete s svojimi vprašanji o psiholoških temah, vzgojnih dilemah, osebnih stiskah ali drugih življenjskih situacijah. Anonimnost je zagotovljena. Kontakt: [email protected] ali 041 365 461.

V kočevju smo zopet plesali z mažoretami kLaVdiJa kRiž PotiSk

Zveza društev mažoretne in twirl tehnike Slovenije je v organizaciji Mažoretno ple-

sne sekcije KUd Godba Kočevje organizirala kvalifika-cije za 16. evropsko pr-venstvo, ki bo v začetku oktobra v Franciji.Športna dvorana Kočev-je je gostila 120 mažo-ret-plesalk iz Sodražice, Loškega Potoka, Ribnice in domačega mesta Ko-čevje. Kočevske mažorete so si v 15 –ih letih priplesale lepe uvrstitve, tudi na-ziv evropskih prvakinj.Glede na videne plesne točke, ki smo jih mento-rice pripravile, je ponovno začutiti tisto kakovost, ki smo jo že imeli priložnost videti v preteklosti. Za-vzeto delo z mladimi skozi celo šol-sko leto je pokazalo sadove.

V prikazanem kvalifikacijskem delu so plesalke v 12-ih plesnih točkah pred sodnicami odplesale svoj program. Štiri solistke (Lara

Lavrič, Ana Hočevar, Neja Erjavec, Urša Štefanič Mlakar) in en duet (Tajda Mohar in Maja Narič) iz Ko-čevja so si priplesale vozovnico za Francijo. Skupina mlajših mažoret

»Nogometašinj« in starejša »Neze-mljanov« iz Ribnice in kočevska skupina »Čarovnic« je v kategoriji Accessorier Corps zadostila oceni

sodnic. Vse posameznice in tri skupine bodo letos jeseni množično zasto-pale barve Slovenije, z njimi pa seveda odhaja tudi veliko število navi-jačev.V času zbiranja sodni-ških ocen so v revijal-nem delu nastopili naj-mlajši Plesnega Vrtca Migifrigi iz KUd-a God-ba, Ribniške mažorete s kabarejem, jazz plesna skupina, ki je v leto-šnjem letu novost v dru-

štvu, mažoretno-plesna skupina kočevskih mažoret in na koncu Step dance skupina, ki je s svojimi plesnimi čeveljci s ploščicami tudi novost v društvu.


Srečanja ljudi in medveda so lahko tudi neprijetnamaRko JonoZoVič, ZaVod Za goZdoVe SLoVeniJe; kLemen JeRina in miha kRofeL, BiotehniŠka fakuLteta; foto: maRJan aRtnak

V tednu med 21. in 27. 5. 2012 smo bili na območjih občin Velike Lašče in Ig

priča dvema napadoma medveda na človeka. V obeh primerih je šlo za ljudi na sprehodih s psi. K sreči sta se oba dogodka končala z lažjimi telesnimi poškodbami. Intervencijska skupina za težave z velikimi zvermi, ki deluje v sklo-pu Zavoda za gozdove Slovenije, na območju izvaja ukrepe skla-dno s pooblastili, zaenkrat pred-vsem v smer povečanja pozorno-sti in zbiranja obvestil o gibanju medvedov. V primeru nadaljnjih težav z istimi živalmi v tem pro-storu bodo člani intervencijske skupine skladno s pravili stroke in danimi okoliščinami izvajali ukrepe, ki so ji na voljo (plašenje, odlov, odstrel…).ob tem strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije in Biotehni-ške fakultete – oddelka za goz-darstvo in obnovljive gozdne vire Univerze v Ljubljani poziva-jo širšo javnost in še posebej lo-kalno prebivalstvo na območjih, kjer življenjski prostor delimo z medvedom, da se v primeru odhodov v naravo, posebej kjer

obstaja možnost srečanja ljudi in rjavega medveda, predhodno seznanimo z življenjskimi nava-dami rjavega medveda ter prila-godimo svoje obnašanje možni prisotnosti in srečanju z medve-dom.

kaJ StoRiti oB SRečanJu Z medVedom?Napadi medveda na človeka so v splošnem zelo redki, vendar mo-žnost za to obstaja, prav tako za nastanek poškodb. To možnost lahko zmanjšamo, če upošteva-mo nekatera preprosta navodila obnašanja v gozdu. Vedeti moramo, da naš rjavi medved ne napada ljudi kot plen – za hrano, ampak do napada pride, če se ob nekaterih po-sebnih okoliščinah – srečanjih, medved človeka toliko ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, ampak se bo branil. do napada navadno pride, kadar medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje, oz. nima časa za umik. To je pogosteje pri sa-micah z mladiči, saj se ti ne mo-rejo hitro umikati.

Zato PRiPoRočamo• imejmo ob sprehodih v gozd vedno psa na povodcu, v spomla-danskem obdobju (maj – junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih Kočevske, kjer je stalno prisoten tudi medved;• med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem med-vedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodi-mo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu dreve-sa …, ni pa potrebno kričati, da ne motimo »gozdnega miru«;• kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;• ko medveda srečamo v nepo-sredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudi-mo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestraši-li; obstanimo in se nato počasi

SPoZNAVANJE NARAVE

Krošnjar junij mmxii 23oKoLJE IN PRoSToR

zadenjsko umaknimo;• če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo med-ved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri če-mer ne pride do fizičnega stika); • za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medve-dom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.• nikoli ne tecimo, saj s tem po-večamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj korakih;• ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov; • poskrbimo, da v okolici svo-jega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za med-vede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnja-ki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;• ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapu-ščeni, če jih opazimo se čim prej umaknimo;• med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;• nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.

doBRo Je Vedeti tudi:• takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z med-vedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda sicer res lahko odžene, vendar se navadno medved v takih situa-cijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča;• medved, ki se dvigne oz. po-stavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; po-maga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.Več informacij o rjavem medve-du: www.medvedi.si.

Jurij Rudež - najbolj skrben lastnik gozda na oe kočevje za leto 2012Jože oBeRStaR, VodJa ke gRčaRice in RiBnica; katJa konečnik, oe kočeVJe; mag. BoJan kocJan, VodJa ZgS, oe kočeVJe; foto: katJa konečnik

Zavod za gozdove vsako leto izbere najbolj skrbnega la-stnika gozdov. Predlogi

iz Krajevnih enot se zberejo na območni enoti Kočevje, kjer se izmed vseh predlogov izbere naj-primernejšega. V letošnjem letu smo za najbolj skrbnega lastnika gozda izbrali lastnika veleposesti Rudež, gospoda Jurija Rudeža, Cesta na Ugar 28, 1310 Ribnica.Gospod Jurij Rudež je solastnik in glavni gospodar na Rudeževi po-sesti. Posest, ki je dolga leta pri-padala znameniti in spoštovani ribniški družini Rudež, je bila po 2. svetovni vojni nacionalizirana, po letu 1990 pa z denacionaliza-cijo ponovno vrnjena prvotnim lastnikom. Zaradi mnogo prezgo-dnje smrti svojega očeta, je skrb za posest in gospodarjenje z njo prevzel Jurij, ki pa se ni ustrašil velikega izziva. Najboljši dokaz za to so njegovi gozdovi. Skrbno in umno gospodarjenje z njimi je Juriju Rudežu omogočilo trden temelj za delo tudi na drugih po-dročjih.Rudeževa gozdna posest meri okrog 1.600 ha gozdov, večina leži v strnjenem kompleksu oko-li Jelenovega Žleba v gozdnogo-spodarski enoti Grčarice, nekaj pa še v gozdnogospodarski enoti Velika gora. del posesti ima v la-sti Jurij Rudež, drugi del njegova mama Cvetka Rudež. Jurij s pol-nim pooblastilom gospodari tudi v maminih gozdovih. Pri tako ve-liki posesti ne čudi, da ima celo svojega zaposlenega, univ.dipl.

ing. gozdarstva, Tomo Sečnik, že nekaj let skrbi za dobro organiza-cijo gospodarjenja z gozdom in kvalitetno delo. Letni etat v teh gozdovih je okrog 11.000 m3 lesa. Pri gospodarje-nju z gozdovi se drži usmeritev iz gozdnogospodarskega načrta in usmeritev iz gojitvenih načrtov. ob sečnji so redno izvedena tudi vsa predpisana ali načrtovana go-jitvena dela. Vsa dela mu izvedeta dva samostojna podjetnika iz Lo-škega Potoka. Redno vzdržuje in popravlja tudi gozdne prometni-ce (vlake) in tako omogoča varno delo v gozdu. Z gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije sodeluje zelo dobro in je odprt za naše strokovne predloge in usmeritve. Zaradi trajnostnega gospodarje-nja z gozdovi sta bila Cvetka in Jurij Rudež med prvimi tremi za-sebni lastniki gozdov v Sloveniji, ki so leta 2011 prejeli certifikate FSC (Forestry Stewardship Coun-cil). Kot pomemben občan občine Ribnica sodeluje na raznih po-dročjih z občino in krajevnimi skupnostmi. Jurij Rudež živi na Posestvu Ugar pri Ribnici. Na posestvu Ugar se v okviru konje-niškega centra ukvarjajo z vzre-jo konj za preskakovanje ovir in tekmovanji, imajo lastno tekmo-valno ekipo. V letih 2006, 2007 in 2008 so organizirali tudi turnirje v preskakovanju ovir za svetovni pokal. Gospod Jurij Rudež je de-loval tudi kot generalni sekretar Konjeniške zveze Slovenije.

24 www.e-utrip.si [email protected] NARAVE, ŠoLA

izšla monografija o kočevskih pragozdovih Pragozd – Virgin forestkataRina tuRkoVičž; foto: kataRina tuRkoVič

V okviru Hufnaglovega leta je luč sveta ugledala po-skusna verzija čudovite

fotomonografije o skrivnostih kočevske pranarave Pragozd – Virgin forest, avtorja Tomaža Hartmana. Ideja za knjigo se je porodila pred več kot 20 leti, ko smo praznovali 100-letnico prve zaščite pragozdov, skoraj tako dolgo pa se je skrbno zbiralo tudi gradivo zanjo. Knjiga, v kateri imajo vodilno vlogo fotografije, je namenjena širši javnosti, da lahko vsak po-sameznik začuti neokrnjeno na-ravo Kočevske, zato so besedi-la, napisana v slovenskem in angleškem je-ziku kratka in jedrnata.Poklona koče-vskim pragoz-dovom v obliki fotomonog ra-fije ne bi bilo brez sodelova-nja fotografov, ki so številna leta beležili gozdne prizo-re, soavtorji so: Marko Mastrl, Stanko Pelc, Janez Konečnik, Hrvoje oršanič in Vasja Marinč.Knjiga zajema poglavja o zgo-dovini kočevske, informacije o tem, kaj pragozd sploh je, kdo v njem domuje. V njej so zajeti po-datki o pešpoteh, gozdnogospo-darskih načrtih, Hufnaglu in še mnogo več… Knjiga je obogate-na tudi s kartami. Kočevska ima

namreč več kot polovico vseh pragozdnih ostankov v Sloveniji, in sicer kar šest mogočnih jelo-vo-bukovih gozdov.Na dan predstavitve knjige smo se s strokovnim vodstvom spre-hodili po Mali pragozdni poti, katere osnovna ideja je doživetje gozda na bolj nenavaden način. ob Roški pešpoti - vse od žage, za katero potekajo aktivnosti za pridobitev statusa kulturnega spomenika državnega pomena, pa vse do pragozda Rajhenavski rog, smo ob izjemno zanimi-vem pripovedovanju odkrivali

zgodovino in posebnosti do-mačega kraja ter občuti-li spokojnost med stoletnimi jelkami in bu-kvami. dožive-tje je na kratko zmotila le ne-vihta, ki nam je onemogočila še ogled mogočne jelke, a je to le še dodaten ra-zlog, da jo zno-va obiščemo. Redko in zato tako dragoce-

no pranaravo si lahko ogledate na pešpoti ob robu pragozdnega rezervata. Knjiga o kočevskih pragozdovih, urejene pešpoti in pripovedovanje o izjemni narav-ni dediščini vas bo prav gotovo privabila v osrčje neokrnjene narave, zato vam ob raziskova-nju skrivnosti domačega kraja zaželim le še varen korak!

maturanti 1947i.L.

Že enaindvajsetič so ma-turanti nižje gimnazije iz Ribnice, ki so šolanje kon-

čali leta 1947, pripravili srečanje. Tokrat so bolj spoznavali občino Velike Lašče. Po ogledu župnijske cerkve Marijinega rojstva, so se čili upokojenci odpravili v smeri Velikolaške kulturne poti, kjer so zašli v rojstne vasi Stritarja (Pod-smreka) in Levstka (Retje). Usta-vili so se seveda tudi na Trubarje-vi domačiji na Rašici, na Robu pa so si ogledali Kobilji curek, naj-večji slap na dolenjskem. »V ra-zredu nas je bilo 51. Bilo smo zelo živahni, a spoštljivi do učiteljev. Živo se spominjamo teh dni. 21 sošolcev ni več med nami, danes se nas je zbralo dvajset, čeprav smo razsuti po vsej Sloveniji,» je dejala Jelka Pezdič, Križmanova, ki živi v Novem mestu. Sicer so doslej obiskali malodane vse kra-je med Velikimi Laščami in Kol-po, drugo leto naj bi odrinili po dolini Krke.

PoŠLJITE NAM oPIS ZANIMIVoSTI IZ VAŠEGA KRAJA

VREMENSKA NAPoVEd

PoLICIJSKo PoRoČILo

www.e-utRiP.Si


RUFAC D.O.O., OB MAHOVNIŠKI CESTI 3, 1330 KOČEVJE, TEL: 01 895 40 42, WWW.RUFAC.SIPRODAJA OD 8ºº DO 12ºº IN OD 13ºº DO 17ºº, SOBOTA ZAPRTO, DELAVNICA OD 7³º DO 12ºº IN OD 13ºº DO 16ºº, SOBOTA ZAPRTORUFAC D.O.O., CESTA NA UGAR, 1310 RIBNICA, TEL: 01 836 99 56, WWW.RUFAC.SIPRODAJA IN SERVIS OD 8ºº DO 12ºº IN OD OD 13ºº DO 16ºº, PETEK OD 8ºº DO 12ºº IN OD 13ºº DO 14³º, SOBOTA ZAPRTO

P O R A B A P R I R E N A U L T C L I O 1 , 2 1 6 V , M E Š A N A V O Ž N J A J E : 5 , 8 L / 1 0 0 K M , E M I S I J A C O 2 1 3 5 G / K M

www.renault.si

Slik

a je

sim

boln

a. R

enau

lt Ni

ssan

Slo

veni

ja, d

.o.o

., Du

najs

ka 2

2, 1

511

Ljub

ljana

.

Renault priporoča

ŽE OD 8.590,00€8.590,00€ALU PLATIŠČA INALU PLATIŠČA IN

8.590,00€ALU PLATIŠČA IN

8.590,00€8.590,00€ALU PLATIŠČA IN

8.590,00€

NAVIGACIJA GRATISGRATISGRATIS

Ugodno financiranje preko Renault kredit z odplačilno dobo do 96 mesecev. Za podrobnejše informacije glede financiranja se obrnite na vašega prodajalca

Obiščite Avtocenter Rufac v Kočevju in Ribnici in preizkusite Renault Clio kolekcija 2012. Renaultov lepotec vas bo razvajal z udobjem in presenil s kakovostjo. Za vas smo pripravili posebno priložnost ob nakupu z Renault finaciranjem vam podarimo 5 let garancije, 5 let asistence in 5 let rednega vzdrževanja, za osebna vozila Renault (razen Trafic in Master). Več o ponudbi na www.renault.si ali pri pooblaščenih prodajalcih Renault.

OB 20 LETNICI AVTOCENTRA RUFAC SMO ZA VAS PRIPRAVILI POSEBNO SERIJO

RENAULT CLIORUFAC EDITION1.2 16V




letne pogodbe


gsm: 041 621 637e-p: [email protected]: www.kemont.eu

PE razstavni salonCesta Majde Šilc 1Sodražica

GARAŽNA SEKCIJSKA VRATA

INDUSTRIJSKA SEKCIJSKA VRATA

ROLO GARAŽNA IN IND. VRATA

PVC LAMELNE ZAVESE

DVORIŠČNA VRATA IN ZAPORNICE

VLAD

O M

ILAV

EC S

.P.,

NOVA

VAS

33,

1385

NO

VA V

AS

12 letgarancĳe

Prodaja Montaža Servis

Prodajamo in montiramo lesena notranja vrata vseh vrst, tako masivna stilna do modernih in atraktivnih oblik slovenskih, avstrijskih in italijanskih proizvajalcev. Izmere, svetovanje in dostava za naročnike brezplačno.Andrej Šilc s.p.gsm: 041 694 871Zamostec 311317 Sodražica

- SVEŽA JAJCA- DOMAČE TESTENINE- TORTE PO IZBIRI- PIŠKOTI ZA POROKE,

OBHAJILA, OBLETNICE,

NEŽA D.O.O.CVIŠLERJI 421330 KOČEVJET 01 895 4 371F 01 893 10 36M 031 661 404


Dragi otroci, v junijski številki Krošnjarja pobarvajte medvedka ter v srčku napišite, komu ga podarjate v znak pozornosti. Srečni izžrebanec bo prejel hladilno torbo. Pobarvanko z vašimi podatki pošljite na naslov Studio utrip d.o.o., Trata XIV/6, do 29. junija. Nagrajenka majske pobarvanke je 9-letna India Panter, nagrado prevzame v uredništvu.

NAGRADNA POBARVANKA ZA OTROKE

iMe, PRiiMeK, StaROSt NaSLOv


IZ NAŠIH KRAJEV

knjiga, ki podira rekordei.L.

V knjižnici Miklova hiša je igralec in režiser Bojan Ma-roševič, stalni član drame

SNG Maribor, predstavil knjigo PSI, skrivnostnega avtorja Erosa. Knji-go, ki je že uspešnica, po besedah Maroševiča, ni mogoče opisati ali uvrstiti v noben poznan žanr. »Knji-ga ni čtivo o kinologiji, kar bi poslu-šalce nehote zavedlo ob prebiranju njenega naslova. PSI je predzadnja črka grške abecede,» je poudaril Maroševič. Njen skrivnostni avtor je Eros, ki se je ustvarjanja knjige na 777 straneh lotil na božično noč, leta 2007. Vsebina knjige je vzeta iz njegovih nenavadnih in jasnih sanj. To ni psihološka knjiga ali navadna knjiga za samopomoč, čeprav lahko na več načinov pomaga ljudem reše-vati in razumeti življenje ter člove-ka. Razumljiva naj bi bila vsakomur, saj v njem lahko vidimo samega sebe takšnega kot smo, sami sebi pa velikokrat nismo najbolj všeč in rav-no sebe najslabše poznamo. Knjiga, ki je bila izdana 7. 7. 2010 v never-jetnih 77.777 izvodih, je v sloven-skem knjižnem prostoru označena kot knjižni čudež, saj je navkljub svoji ceni (77 €), prodajna uspešni-ca. Pripravlja se ponatis, medtem jo prevajajo v angleščino, hrvaščino in ruščino, v Nemčiji pa bodo odprli predstavništvo za njeno promoci-jo. očaranim bralcem se zastavlja vprašanje, kdo je pisec in od kod mu vse to znanje. A nerazkriti zapisova-lec, ki je pravzaprav dober znanec le njegovega promotorja, trdi, da on ni avtor tega dela, zato se tudi ne pred-stavlja. Knjigo je napisalo življenje, Eros jo je le zapisoval. Je pa, bo bese-dah Maroševiča, avtor preprost, iz-obražen in široko razgledan moški, ki mu znanstvene vede niso tako blizu, a v knjigi se mojstrsko dotika ravno teh.

kočevsko-ribniški forumkataRina tuRkoVič

Gospodarski forum, ki se je v organizaciji časnika Finance na Škrabčevi do-

mačiji v Hrovači odvijal že četrto leto zapored, je prinesel zanimiva razmišljanja in predloge podjetni-kov iz naše regije. Na srečanju je nekaj uspešnih manjših podjetni-kov predstavilo svojo podjetniško zgodbo, zgrajeno na priložnostih, ki jih, kljub recesiji, ponuja okolje. In prav mali podjetniki so bili kar enotnega mnenja, da bi država lahko spodbude še intenzivneje usmerila v povečanje izvoza tudi tako, da bi sofinancirala skupne nastope na večjih sejmih, ki za posamezna podjetja predstavlja velik finančni zalogaj.direktor Rika Janez Škrabec in podžupanja občine Kočevje Li-ljana Štefanič sta razpravljala o tem, kako do hitrejšega gospo-darskega razvoja z izkoriščanjem danih možnosti in iskanjem no-vih. oba se zavzemata za libera-lizacijo trga dela. Štefaničeva bi npr. varčevalne ukrepe v javnem sektorju spremenila v podjetni-škem slogu. Liberalizacijo trga dela podpira tudi predsednica Gospodarske zbornice osrednjeslovenske regi-je Marta Turk, saj je ta ukrep za našo državo nujen in prav vsak bi, po besedah Turkove, moral postati bolj odprt in pripravljen na delovnem mestu narediti več, kot je nujno.Poleg lesa in turizma, gostitelj srečanja, odgovorni urednik in direktor časnika Finance Peter Frankl, meni, da so naše pred-nosti v podjetniški iniciativi. Ko-čevarji naj ne čakajo na državo in neke višje sile, saj posel tukaj zagotovo je, odgovori pa so v nas samih, je še dodal Frankl.

komunalna nagrada v Rakitnico i.L.

Na sedežu podjetja Komu-nala so predstavniki občin Loški Potok, Sodražica in

Ribnica ter direktor tega podjetja Bojan Trdan z žrebanjem nagrad sklenili drugo akcijo zbiranja odpadne električne in elektron-ske opreme. Lani jo je Komunala izvedla s podjetjem Zeos iz Lju-bljane, tokrat pa sama. Akcijo so začeli prvega maja in je trajala do konca prejšnjega meseca, zbrane odpadne elektro opreme pa je bilo tokrat nekoliko manj, a vse-eno toliko, da je v celoti upravi-čila svoj cilj. občani so se zavedli, kako pomembno je zbirati in lo-čevati to vrsto odpadkov in tako pozitivno vplivati na okolje, in ne le v mesecu maju, ampak skozi vse leto. Hkrati so z vsemi tremi osnovnimi šolami pripravili raz-stavo na temo ekologije in našega pravilnega odnosa do narave in okolja. Razstava je na ogled na hodniku Komunale v Goriči vasi. Letos so za žrebanje prejeli nekaj manj kot 400 kupončkov. Ribni-ški župan Jože Levstek, podžu-pan občine Loški Potok Maks La-vrič ter Bojan Trdan so iz vsake občine izžrebali po dva prejemni-ka majic in kompostnikov, glavna nagrada LCd televizor pa je šla v roke Aniti Klun iz Rakitnice.

VREMENSKA NAPoVEdPoLICIJSKo PoRoČILo

www.e-utRiP.Si


MaLI OgLaSIBrezplačne male oglase lahko po-šljete na: [email protected] pa jih oddate tudi na portalu www.e-utrip.si • Cimer zimra - če iščeš sobo (za 150 eur/mesec) s prijaznim cimrom in cimro pokliči na 051 354 185• Prodam črno damsko treking kolo, skoraj novo (400eur): 051 354 185• Prodam: laptop hp g42 procesor premium vision amd, malo rabljen, zelo ohranjen, cena 200 eur. tel: 070-899-998• Prodam Odlično ohranjen stolček za hranjenje, nastavljiv po višini, možnost ležečega položaja, z od-stranljivo mizico,cena 25 e. prodam tudi banjico za kopanje dojenčka s previjalno mizico in dvema polička-ma, brevi atlantis, kot nova, cena 25 e. teL:051-458-369• Prodam RenAult Clio, 1.2, 16v, 3vr, črne barve, 1. lastnica, 85.000 km, klima, zelo lepo ohranjen. Cena: 5.200,00 eur, tel: 040-351-822• Prodamo domačijo v Ku-želju – starejša hiša 60 m2, dvorišče,drvarnica, gospodarsko poslopje,kmetijska zemljišča 7.300 m2, gozd 2.700 m2, elektrika, voda,kanalizacija, telefon,asfalt do hiše, bližina Kolpe. Hiša lahko vse-ljiva takoj. Cena 42.000 €. telefon: 041-956-061; 01-89 54-416 (zvečer)• Prodam rabljeni motoristični čela-di, čelada airoh z vezirjem zaščito L 59-60 črna mat - 50 eur, čelada za kros S 55-56 črna popisana – 20 eur. info: 030 996 225 Ribnica – okolica• Zelo ugodno prodam dvojček, 155 m2 bivalne površine na lepi lokaciji v Puščah pri turjaku v 3.gf. vse inšta-lacije so že pripeljane do objekta. Možnost dograditve po vaših željah in kompenzacije z drugo nepremični-no. to je zagotovo najugodnejša med ponudbami primerljivih nepremičnin v okolici. 041 751 266• Oddam v najem manjši gumijasti čoln in strešni kovček thule. info. na tel. 041/523-402• Oddamo poslovni prostor v centru Kočevja v velikosti 70 m2. Prostor je primeren za vse dejavnosti-za gostinsko dejavnost delno opre-mljen. Cena:Bruto 400 eur/mesec. tel:051/395-567• Oddamo počitniški apartma na Mariborskem Pohorju Nahaja se v osrčju Pohorskih gozdov le 700 m od vrhnje postaje Pohorske vzpenjače, hotela Bellevue in hotela Bolfenk, kjer se lahko razvajate v savnah, bazenu in ročnih masažah...Pohorje nudi veliko aktivnosti: kolesarjenje, pohodništvo, jahanje konj... Cena 30 eur/dan, Mail:[email protected], tel:051/395-567• Enosobno stanovanje oddam sam-ski ženski, stroški in najem 80 eur, 051-274-632.

društvo, ki bo zastopalo interese vaščanov i.L.

S težavami vaščanov Kota pri Ribnici, ki jih povzročata koncesionarja bližnjega pe-

skokopa, so bili na zadnjih sejah občinskega sveta seznanjeni tudi občinski svetniki. Janez Merhar, svetnik Nove Slovenije, je zato predlagal, da bi morala občina zaradi žgoče problema-

tike, ki se tam vleče že dalj časa, sklicati sestanek in nanj povabi-ti poleg strokovnih sodelavcev tudi vse druge, ki jih težave za-devajo, predvsem predstavnike vaščanov. Župan Jože Levstek je dejal, da so predstavniki Kota znova izpostavili nevzdržne razmere, a ker doslej ni nič za-leglo, so v Kotu sklenili, da regi-strirajo društvo, ki bo zastopalo njihove interese. društvo se je že povezalo z odgovornimi in-štitucijami v Ljubljani, s ciljem, da se omeji izraba peskokopa in predvsem najdejo rešitve o zmanjšanju prevozov s težkimi tovornjaki s peskom čez strnje-no vas.Naj spomnimo, da se v Kotu že

desetletja pritožujejo nad reži-mom transporta rudnin, torej peska. Cesta skozi vas, ki se po-nekod dotika roba hiš, je pre-ozka in ne prenese tako velike obremenitve tovora, poleg tega pa se koncesionarja, tako pravi-jo vaščani, ne držita dogovora o številu dnevnih prevozov. Poleg

hrupa, prahu in seveda nevar-nosti, so zaradi tovornjakov po-nekod razpokane stene hiš, kar je za sicer mirno vas nevzdržno. Leta 2006 so vaščani Kota boj-kotirali občinske volitve, a jim tudi to ni nič pomagalo. Sedaj veliko stavijo na novoustano-vljeno društvo, ki naj bi poma-galo vsaj delno ublažiti razmere in jih pripeljati v okvir znosnih. Kot trajna, a komaj verjetna, rešitev se ponuja pri načrtova-ni zložitvi zemljišč na območju Kota in ureditev obvoznice oko-li vasi. A pot do nje bo enako dolga, če ne daljša, kot denimo obvoznica okoli Ribnice, bodisi nekje pod Malo Goro ali po ze-mljiščih za nekdanjo vojašnico.

Društvo se je že povezalo z odgovornimi

inštitucijami v Ljubljani, s ciljem, da se

omeji izraba peskokopa in predvsem najdejo

rešitve o zmanjšanju prevozov s težkimi

tovornjaki s peskom čez strnjeno vas.


Preberite, kaj so vam zvezde na ljubezenskem področju namenile ob prihodu poletja

Veliko boste delali na sebi in v odnosu do oseb na-sprotnega spola ter iskali najpopolnejši način za iz-

kazovanje čustev. Vezani boste s svojo odprtostjo na podlagi števil-nih pogovorov le izboljšali odnos. To bo vsekakor nekaj, kar vas bo vodilo naprej.

Vezani boste odnos učvr-stili čisto spontano. V ve-liko oporo boste ljubljeni osebi, za kar vam bo izre-

dno hvaležna. Širili boste vedrino in optimizem. Samski se ne boste preveč obremenjevali zaradi svo-jega statusa, saj boste uživali v ži-vljenju in vsemu, kar vam prinaša.

S pomočjo Venere boste reševali ljubezenska vpra-šanja povezana s prete-klostjo, ki bi jih vsekakor

v prihodnjih dneh morali razrešiti. Istočasno boste uživali, zapeljeva-li. Vsekakor lahko z obema rokama zgrabite kakšno izjemno ljubezen-sko priložnost. Zablesteli boste!

Največje zadovoljstvo vam bo predstavljala diskre-tnost in skrivnostnost . Med vami bo nekaj takih,

ki boste uživali v skrivni zvezi ali flirtu. Tisti v stabilnih zvezah bo-ste čutili potrebo po umiku, vseka-kor z drago osebo. Uživali boste v intimnih trenutkih.

Zelo sproščeni boste. Ob tem boste pridobivali sim-patije in šarmirali vse okoli sebe. Vezani se boste

z drago osebo udeleževali zabav s prijatelji. Samski se boste z lahko-to vklapljali v družbo, če pa si bo-ste zaželeli še kaj več, se bo treba potruditi.

V naslednjih dneh se vam bo porodila marsikatera dobra ideja o tem, kako izboljšati odnos. Vendar

ne hitite, ampak najprej dobro razmislite, ker bi lahko nagle reakcije stvar samo še dodatno otežile. Zato bodi potrpežljivi in

taktični, kajti le tako boste uspeli obdržati soliden status quo, ker vam ljubezenski planeti v priho-dnjih dneh ljubezni ne bodo naj-bolj naklonjeni.

Ljubezensko življenje vam prinaša čudovite priložno-sti. Odlično se boste spopa-dali z vsem in povečali bo-

ste zaupanje s partnerjem. Odnos se bo vsekakor stabiliziral. Samski boste na eleganten in prefinjen na-čin končno ogreli neko srce. Zado-voljni boste.

Na dnevnem redu se bodo znašle stvari, o katerih ste razmišljali zadnje čase. Veliko boste naredili na

ljubezenskem področju. Vezani se boste veliko angažirali v erotičnem smislu in tako še bolj osvojili par-tnerja. Samski pa bodo poskrbeli za privlačnejši videz.

Pred vami je kar zahteven mesec, ker boste morali razčistiti odnos. Pri tem boste morali biti pame-

tni, taktični in premišljeni. Pred končnimi potezami pa pozorni pri-sluhnite in upoštevajte tudi drugo stran. Kakorkoli se že razplete, pomembno je, da se vse zbistri in uredi, ne pa da še naprej živite v iluzijah.

Pred vami je priložnost za ljubezensko zvezo z nekom iz delovnega okolja. Ime-li boste veliko potrebo po

razčiščevanju, zato boste premi-šljeno sprejemali odločitve, kako definirati ta odnos. Tisti v stabil-nih zvezah boste uživali v majhnih stvareh. Brez pritiska in potrebe po senzacionalnih stvareh. Enostavno zadovoljni boste.

Pričakujte nadvse zanimi-va ljubezenska srečanja, kot tudi številne dobre zabave, kar vas bo nadvse

razveseljevalo. Vezani boste s svojo drugo polovico zelo družabni. Ti-stim, ki še iščejo sorodno dušo, pa se lahko zgodi, da jo najdejo.

Vaša moč je le produkt bo-lečine. Če temu ne bi bilo tako, ne bi mogli prepozna-ti lepoto in njeno veličino.

Zavedajte se, da to, kar preživljate danes, ustvarja dobre temelje za lepši jutri. Na vas je le, da greste skozi ta proces dostojanstveno in kar se da mirno. Bodi dovzetni za vse dobro in vse bo lepše.

Maji Marič iz Turjaka,rojeni 20. junija,želimo vse najboljše! Ekipa časopisa Krošnjar.

ljubezenski horoskop

OveN

teHtNiCa

ŠKORPIJON

RiBi

vODNaR

KOzOROG

StReLeC

DeviCa

Lev

DvOJČKa

RaK

BiK

PoLiciJSko PoRočiLo

ažuRna PoRočiLa dogodkoV

PoŠLJite nam oPiS ZanimiVoSti iZ VaŠega kRaJa

VRemenSka naPoVed

www.e-utRiP.Si

Ljubezen gradi trde mostove in nam omogoča, da se razvijamo

in duhovno rastemo, a če jo hočemo zares izkusiti, se mo-ramo najprej naučiti ljubiti."

dr. charles Lever


• TOPLOTNO IZOLACIJSKEFASADE• PLESKARSKA DELA• OBNOVA IN SANACIJA

FASAD, NAPUŠČEV INNOTRANJIH PROSTOROV

BELMANBELMAN BELMAN D.O.O., GORENJE 62, STARA CERKEVM: 041 652 882, M: 041 322 946, F: 01 89 53 [email protected], WWW.BELMAN.NET

najboljši partner v nesreči

PNA D.O.O. PE KOČEVJE, TZO 64

PRVO ODŠKODNINSKOPODJETJE V SLOVENĲI, KI PONUJAGARANCĲO NA IZPLAČILO ODŠKODNINEPodjetje pna d.o.o., kot prvo v Slovenĳi zagotavlja, da bo v 24 urah, po prejemu vaše odškodnine na svoj račun, isto odškodnino prenakazalo na vaš osebni bančni račun. Pogoje in pravila garancĳe najdete na spletni strani www.poravnava.si!WWW.PORAVNAVA.SI!


Composite

C M Y CM MY CY CMY K

krošnjar junij 2012

Documents