^ A 7 0 d i n - L e t o X X X I X - Š t . 8 1 K R A N J , p e t e k , 2 4 . o k t o b r a 1 9 8 6

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E

Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A

G O R E N J S K O

v o S P r i r e d i t e v n a l e t o ^ks t ' k ra j evne s k u p n o s t i , k i ne b i i m e l a se J j a k u l t u r n e g a društva a l i vsaj s k u p i n e . A l i

fda z adn j a l e t a z a n i m a n j e z a de lo

»Ali je hudo? Ja, mrtev je ...« P o k l i c n i g a s i l c i so z a p r l i cesto i n vse je b i l o v i d e t i , k o t d a se je z g o d i l a h u d a p r o m e t n a nesreča. Mimoidoči so preplašeni g l eda l i , ka j se je zgod i l o .

stran 8 ^ —

Včasih za tri rjuhe, danes za pet voz sena T a m sto j i F r a n c e l j n o v a hiša, k jer se n a k o n c u Pod l jube l j a spet zav i je n a g l avno cesto. Včasih se je r e k l o p r i B a c l n u . Oče je b i l p r i b a r o n u nad lovec .

stran 9 —

Kljub varčni rasti dobre igralke Žirovske košarkarice, k i so v s vo j ih najboljših l e t i h t ekmova l e e n k r a t v p r v i i n štirikrat v d r u g i z v e z n i l i g i , so sedaj že tretje leto m e d v o d i l n i m i v s l o v e n s k i l i g i .

stran 10'

Problemska konferenca gvarstvu okolja

^ T e r m i k i ,

M a r m o r j u i n

" n i k u u r a n a Rudi tQ k o r J a L o k a , o k t o b r a — V sobo -ska v o k t o b r a , ob 9. u r i b o Občin-ka * ? n f e r e n c a S Z D L Škof j a L o či 1 P r a v i l a v v e l i k i p r e d a v a l n i -v p n!f, § a c e n t r a B o r i s a Z i h e r l a r e nco i k u P r o b l e m s k o k o n f e -Ški o h ° V a r s t v u o k o l j a v škofjelo-v°rili N a j p r e j bodo s p r e g o -r n e r u 0 S a n a c i j i T e r m i k e , p r i čepe D osveži l i s p o m i n n a s k l e -Porcr f P r ° b l e m s k e k o n f e r e n c e , p r o b W ° . s k l e P i h - k i J i h J e o tej s k u n - v - t i k i s P r e J e l a občinska V a n ? g C l n a i n o p o t e k u uresniče-T f . r i f , , ^ a n a c i J s k e g a p r o g r a m a v T e r I v 1 K ~ " " c l , J l J S K t ; S a p r o g r a m a v tek u • S l e d i l o bo poroči lo o po-M a r S a n a c i j e v h o t a v e l j s k e m §£jC o 0 r J u . k i onesnažuje P o l j a n -ah 5t j a t o p a Poroči lo o r e z u l t a ta Ž l u d i j e o v p l i v i h R u d n i k a u r a -d a v : ! r ? V s k i v r h n a o k o l j e - p r e -štitm b o d r - P e t e r S t e g n a r i z I n -V i e t J ° Ž e f S t e f a n v L j u b l j a n i , je s n ° bo r a z p r a v a ž ivahna, saj k 0 v ! Z n a m p o v a b l j e n i h ( t u d i s t r o -VSj J . a k o v ) do l g , p r i d e j o p a l a h k o

^ p r o b l e m i z a d e v a j o a l i

Z r c a l o sve tovne k r i z e

Le redko je bila Organizacija združenih narodov, katere praznik slavimo danes, v štiridesetih letih delovanja v takšni krizi učinkovitosti kot danes. Poglablja jo še iz leta v leto slabši gmotni položaj. Na to je še posebej opozoril generalni sekretar Organizacije združenih narodov Peres de Cuellar, ko je za pogoj, da bo ponovno prevzel to dolžnost, postavil prav rešitev finančnega položaja svetovne organizacije. Velike sile, ki morajo tud4 največ prispevati v blagajno svetovne organizacije, zapirajo mošnjičke, in to velja predvsem za Združene države Amerike in Veliko Britanijo. Združenim narodom očitajo, da se je preveč razbohotila administracija, ki žre njihove denarje, in da se generalna skupščina spreminja v tribunal za napade na Združene države Amerike. Nimamo namena razsojati, v kolikšni meri so ti očitki upravičeni in v kolikšni meri napihnjeni, vendar je dejstvo, daje svetovna organizacija v gmotni stiski, ki krni njeno učinkovitost in tudi samostojnost.

Združeni narodi so danes zrcalo svetovne krize. V njihovi palači v New Yorku se vojni spopadi spreminjajo v politične za govorniškim odrom, tu se nadaljuje taktiziranje in tiho tekmovanje med velikima. Odločitev Združenih držav Amerike o izgonu 55 sovjetskih diplomatov s sedeža svetovne organizacije ni nič drugega kot poteza za oslabitev vpliva Sovjetske zveze v Organizaciji združenih narodov. Veliko se sicer govori o miru, veliko je obsodb, vendar nobena ni učinkovita, ker je v OZN in tudi v prizadetih državah premalo politične volje za reševanje problemov.

Organizaciji združenih narodov moramo spet vrniti veljavo. Zaupati ji moramo, saj vse, kar počne, dela v prid miru in človeštva, v prid vsesplošnega napredka. Za to pa so odgovorne vse članice^, ki ne smejo gledati na svetovne probleme le s svojega, ozkega stališča, ampak širše, s stališča miru in sožitja.

J . Košn jek

ifublianska b anka e n i s k e

bil '* r k a r i > C i b o n e v E l a n u — Z a večino košarkarjev C i b o n e i z Z a g r e b a je strjj . n ob i sk v b e g u n j s k i t o va rn i E l a n p rvo srečanje s smučarsko i n d u -po»ne 1 'Proizvodnjo športne o p r e m e , o b e n e m p a je b i l o s r e d i n o srečanje p o d u ; 1 1 1 , n o z a C i b o n o , E l a n i n f i r m o B e n e c o i z Čedada. B e n e c o i n E l a n s ta Športn pogodbo, po k a t e r i bo E l a n v J u g o s l a v i j i e k s k l u z i v n i proda ja l ec o b u t e °Preme K r o n o s , k i jo i zde lu j e B e n e c o . C i b o n a p a bo to športno briru* P r o P a g i r a l a i n jo u p o r a b l j a l a . To je n o v a pos l o vna po t e za E l a n a ter V e c r ^ d e l o v a n j a v r h u n s k i h športnikov i n i zde l o va l c ev športne o p r e m e ,

o b i s k u C i b o n e v E l a n u n a s r e d n j i h s t r a n e h , (jk) — F o t o : F . P e r d a n

ybveznosti do tujine še velike

le * r n a n - a n J ' 22. o k t o b r a — Število neplačanih obveznos t i do tu j ine se ne de j 0 J S u ^ e . ugotav l ja jo v T e m e l j n i b a n k i G o r e n j s k e . Čeprav je b a n k a v so-Hij D a n J u z d e l o v n i m i o r g a n i z a c i j a m i n a račun kratkoročnih k r e d i t n i h l i -^ k o j r a Y n a ' a m a r s i k a t e r i račur, p r iha ja jo v b a n k o nove i n nove zahteve , kvi S e a ^ e obveznos t i še vedno za o k r o g 15 m i l i j onov do lar jev . T e m u podat-ŠirQi P ° sodb i bančnikov t u d i ne gre čuditi, če upoštevamo, d a s m o letos n a *a,§ot razde l j eva l i d ev i zne prav i ce , dev i z p a z a rad i manjšega i z voza n i s m o Za g a v n a l i . Bančni d e v i z n i od l i v i za kup l j eno b lago v t u j i n i so se povečali ^ a n i v S r r ° t k . o v ' P r i h v i dev i z od p rodanega b laga p a so b i l i z a 8 ods to tkov tuj| n j ' T u d i z a r a d i t ako široko r a z p r t i h škarij p r o b l e m i p r i plačevanju v

0 0 v e l i k i h obv e znos t i h države ne mine jo . T o j e v e l i k davek , k e r n i -^i^OrrTn' ' ^ o v o ' J spodbu ja t i i zvoza , k e r smo n a p i s a l i z a k o n n a kožo porab-2ačelj v ' z ' n e P a prinašalcem. P r a v l a h k o se zgodi , d a b o m o samode jno *°liko j P ° r a ^ 'Ja t i s t a r i d e v i z n i z a k o n , k i je določal, d a i m a v sak p rav i co do

• ^ j j L _ d e v i z , k o l i k o r j i h je u s t v a r i l , o z i r o m a d a je uvoz pove zan z i z vo zom. t j J j g V * 1 n e r e d n i m plačevanjem v tu j ino s m o z a k u h a l i še e n nega t i vn i uči tv«J..t*. r - i* ' za tuj«- dobavitelj«' p roda ja - tuje dobav i te l j e p roda ja b l aga z a rad i ne r ednega plačevanja

^ a n j t , f.;a m o r a m o plačevati dražje. j k

Z i m a t r k a n a v ra t a . K a k o se b o m o g r e l i ? K u r i l n o ol je je spet vab l j i vo , e l e k t r i k a z a ogrevanje postaja d r a ga, p r e m o g a i n d r v ne m a n j k a . Več o t em l a h k o preberete n a 8. s t r a n i .

Fo to : F. P e r d a n

Ekološko-tehnološka sanacija v Termiki

Poskusno čiščenje se je obneslo Š k o f j a L o k a , 2 1 . o k t o b r a — I z v r š n i s v e t j e p o d p r l p r i z a d e v a n j a T e r m i k e , k i j e n a n a j b o l j š i p o t i , d a d o k o n c a p r i h o d n j e g a l e t a s p r a v i o k o l j u n a j b o l j š k o d l j i v e p o s l e d i c e p r o i z v o d n j e k a m e n e v o l n e v d o v o l j e n e m e j e .

T e r m i k a je v sode l ovan ju z nemško t v rdko T h e i s e n i n s S m e l t o m izdel a l a p o s k u s n o čistilno n a p r a v o z a čiščenje d i m n i h p l i nov i z k u p o l n i h peči. N a p r a v a je d e l a l a od j u n i j a do s red ine j u l i j a . N a osnov i mer i t e v i n d o b r i h rezu l ta tov čiščenja, p r i čemer so p o m a g a l i t ud i s t r o k o v n j a k i K e m i j s k e g a inštituta B o r i s Kidrič, je nato n a s t a l p ro jok t za čistilno napravo d i m n i h p l inov .

S E P O , s k u p i n a za oceno posegov v okol je , je d a l a o p r o j e k t u poz i t i vno mnen j e . D i m n i p l i n i i z k u p o l k bodo 99-odstotno očiščeni t r d n i h de lcev oz i r o m a p r a h u , m e d t e m k o bodo de l c i i z u s e d a l n i h komor , približno o s e m k i l o g ramov n a u r o i z v sake , še os ta l i .

Žveplov v od ik , k i je najbol j s t r u p e n T e r m i k i n i z p u s t n i p l i n , og l j i kov žveplec i n og l j i kov m o n o k s i d bodo sežigali. P r i t e m bodo nas ta l i voda , og l j ikov d i o k s i d i n žveplov d i o k s i d . Količina žveplovega d i o k s i d a se bo s t e m povečala s s edan j i h 1,8 k i l o g r a m a n a uro n a 10,6 k i l o g r a m a , m e d t e m k o bodo v s i d r u g i s t r u p e n i p l i n i izničeni. Povečano koncen t rac i j o žveploveg a d i o k s i d a bodo v d i m u i z n a d k u p o l k združili z z r a k o m i z useda lne komore , ga razredčili n a dovo l j en ih 30 m i l i g r a m o v n a kubični meter , oboje p a spe l j a l i v 50 me t rov v i sok d i m n i k . Z g r a d i l i bodo t u d i d v a 25 me t r o v v i s o k a d i m n i k a .

V T e r m i k i zdaj p r idob i va jo sog las ja i n upajo, d a bodo i m e l i do p o m l a d i g radbeno dovo l jen je v t o v a r n i . P r v o l in i j o pro i zvodn je k a m e n e vo lne bodo p o s k u s n o p r i k l o p i h n a čistilno nap ravo j u l i j a , drugo p a j e sen i . E n o l in i j o bodo t u d i tehnološko posodob i l i , d a i z pad v p ro i z vodn j i i n d o h o d k u z a r a d i ekološke sanac i j e ne bo t ako v e l i k .

P o d e n a r n i p l a t i se s anac i j a p r e d v i d o m a ne bo zap le ta la , saj bodo po l d r u g i m i l i j o n d inar j ev , k o l i k o r bo po s edan j ih c e n a h s ta la , z b r a l i v de l o vn i o r gan i z a c i j i T e r m i k a , s sov lagan j i kupcev k a m e n e vo lne , S m e l t a ko t i zvaj a l c a i n z bančnimi poso j i l i . H . Jelovčan

0

MERKUR k r a n j

Montažne hiše za Nemčijo

Škofja L o k a , 21 . o k t o b r a — V J e l o v i c i se s k u p a j s s o s e d n j i m L I O G r a -d i s o m p r i p r a v l j a j o n a i z v o z s to m o n tažnih hiš v Z a h o d n o Nemči jo . P o s e l bo v r e d e n o k r o g l i h šest m i l i j o n o v m a r k . P r v e hiše bodo p o t o v a l e čez m e j o že l e tos , večina p a n a s l e d n j e leto. Z a Je lov ič ine montažne hiše se z a n i m a j o t u d i v A v s t r i j i , m e d t e m k o so se loški l e s a r j i t r d n o odločili , d a bodo p r o d r l i še n a d e l amer iškega t r g a .

H . J .

G L A S 2. STRAN N O V I C E I N D O G O D K I P E T E K , 2 4 . O K T O B R A 1 9 8 6

P O SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJ I

E n o t n a s t a l i š č a

L j u b l j a n a — Stališča s l o v e n s k e g a izvršnega sve ta , s i n d i k a t o v i n gospod a r s k e z b o r n i c e so e n o t n a g lede g l a v n i h značilnosti g ospodarske pol i t i ke , k i b i j i h m o r a l i u ve l j a v i t i p r i hodnje leto. G o s p o d a r s k a p o l i t i k a ne sme b i t i k o m p r o m i s m e d posamez n i m i i n t e r e s i , a m p a k jo je t r eba i z r a čunati i n načrtovati, p r a v t ako p a n i t r eba p r e d p i s o v a t i receptov gospod a r s t v u . S p o d b u j a t i j e t r eba dobre , omogočiti i z v o z n i k o m na jman j t ak zaslužek ko t d o m a , uve l j a v i t i r e a l n i tečaj d i n a r j a — s k r a t k a uve l j a v i t i uk r epe , k i bodo spodbu ja l i pos lovnost i n gospodarsnos t , s t e m p a se bo k r e p i l o t u d i s amouprav l j an j e .

K r i t i k e c e n t r a l n e g a

k o m i t e j a

B e o g r a d — Predseds t vo c en t r a l nega k o m i t e j a Zveze k o m u n i s t o v J u gos lav i je je ob ravnava l o i de jnopo l i -tična vprašanja g o s p o d a r s k i h odnosov j tu j ino v o k v i r u dolgoročnega p r o g r a m a gospodarske s tab i l i zac i j e . N e k a t e r i h b i s t v e n i h c i l jev s p l o h n i smo doseg l i , p r e d v s e m p r i i z v o zu i n plačilni b i l a n c i . V z n e m i r j a j o z a m u de p r i s k u p n i h i z v o z n i h p r o g r a m i h , n a s p l o h p a mo t i v a c i j a z a i zvoz peša. P r e s t r u k t u r i r a n j e našega gospodar

s t va i n upoštevanje tržnih zakon i t o s t i j e o snova z a uspešno vključevanje v m e d n a r o d n o de l i t ev de la .

K a k o s e u č i m o

L j u b l j a n a — Naučimo se učiti, so de ja l i n a se j i p r edseds t va c en t ra lne ga k o m i t e j a Zveze k o m u n i s t o v S lo veni je , ko so r a z p r a v l j a l i o usmer j e n e m izobraževanju. S takšnim z n a n j e m i n s takšno i z ob razbeno r a v n i jo, s kakršno smo prišli v k r i z o , i z nje ne b o m o našli pot i . P r i p r e n o v i vzgo je i n izobraževanja je t r eba t u d i j a s n o ločiti, ka j so na loge po l i t i k e i n ka j na loge s t roke . P r a v t ako n iso odp r t a v s a vprašanja, a m p a k je treb a n a m e n i t i pozornos t p r e d v s e m ključnim.

Z a s t a r e l a ž e l e z n i c a

B e o g r a d — Če ne bomo h i t re j e m o d e r n i z i r a l i železniškega omrežja, če ne bomo p o s k r b e l i z a njegov raz voj i n d e l a l i t ako k o t drug je po svet u , bo naša železnica najbol j z a n i k r n a v E v r o p i . Železniške up rav e sosedn j i h držav že opozar ja jo n a to i n načrtujejo, d a n a j u g tovorov ne bodo več v o z i l i p r e k Jugos l av i j e , a m p a k drug je , k a r p o m e n i , d a bo naša železnica izločena iz p o m e m b n i h m e d n a r o d n i h b l a g o v n i h tokov .

T o n e B o l e i n V i k t o r Avbe l j p r i k r a n j s k i h p l a n i n c i h — V ponede l j ek s ta o b i s k a l a k r a n j s k e p l a n i n c e člana sve ta r e p u b l i k e V i k t o r A v b e l j i n T o n e B o l e , oba navdušena g o r n i k a . S p r e d s e d n i k o m k r a n j s k e g a p l a n i n s k e g a društva F r a n c i -j e m E k a r j e m i n t a j n i k o m E m i l o m H e r l e c e m sta se pogovar ja la o štiridesetletn e m d e l u k r a n j s k e g a društva, v pogovo ru p a so n a m e n i l i posebno pozo rnos t p o m e n u p l a n i n s k e g a t u r i z m a , z a ka t e r ega mora jo še v edno s k r b e t i le p l a n i n c i , z a g a t a m , k i j i h ima jo p l a n i n c i p r i zago tav l j an ju r e n t a b i l n e g a pos l o va n j a p l a n i n s k i h pos to jank ter t r a n s p o r t a do pos to jank ter p r o b l e m o m p r i i s k a n ju oskrbniškega k a d r a z a pos to janke . P o z o t i v n o so o c e n i l i r a z m a h v r h u n s k e g a a l p i n i z m a , k i že presega finančne zmožnosti, i n m e n i l i , d a b i b i l o t r eba p r i o d p r a v a h v tu ja gors tva več načrtovati, (jk) — F o t o : F . P e r d a n

Izobraževanje v krajevnih skupnostih J e s e n i c e , 13. o k t o b r a — D e l a v s k a u n i v e r z a V i k t o r j a Stražišarja se je odlo

čila, d a letos o r g a n i z i r a izobraževanje o d r a s l i h tud i po p o s a m e z n i h k r a j e v n i h s k u p n o s t i h . K r a n j s k a gora , M o j s t r a n a i n Žirovnica so k r a j i , k i so k a r precej odda l j en i od J e s e n i c , k a r l jud i odvrača od izobraževanja, p a tud i vožnje n i so več pocen i .

Za t o je d e l a v s k a u n i v e r z a letos p r i p r a v l j e n a o r g a n i z i r a t i tečaje šivanja i n ^rojenja, začetne i n nada l j e va lne tečaje nemščine, angleščine i n italijanščine za odras l e i n predšolske o t roke , tečaje s t ro j ep is ja , gospod in j s t va i n k u h a n j a .

D. S.

Učence so morali prešolati J e s e n i c e , 14. o k t o b r a — V jeseniški občini je s edem o s n o v n i h šol, k i j i h

ob i sku j e 3.853 učencev v 149 o d d e l k i h . V o s n o v n i h šolah je letos 89 učencev več ko t v m i n u l e m šolskem le tu . P r e d v s e m v c e n t r u je precejšnja p r o s t o r s k a s t i ska . Prvič se je zgodi lo , d a so m o r a l i učence ce lo prešolati v drugo šolo. 17 jčencev r edno voz i jo iz C e n t r a 2 v osnovno šolo n a Koroško Be lo .

V jeseniški občini ob i sku j e 67 ods to tkov učencev pouk v e n i i z m e n i , d r u g i v dveh . Z a r a d i p ros t o r ske s t i ske i n p o u k a v d v eh i z m e n a h s o tud i letos z m a n j šali p o u k v c e l odnevn i šoli.

V p i s p a ne narašča le v šolah, temveč t u d i v v r t c i h , saj so letos v p i s a l i 67 oredšolskih o t rok več kot l a n i . Še posebno narašča vp is dojenčkov i n zdaj n a e s e n i c a h v o d d e l k u z a va rs t vo dojenčkov razmišljajo, d a b i odp r l i še en odde->k.

D. S.

@ @ ! M g S i o J ? @ I S S G L A S

O b 3 5 - l e t n i c i i z h a j a n j a j e k o l e k t i v G o r e n j s k e g a g l a s a p r e j e l r e d z a s l u g z a n a r o d s s r e b r n o z v e z d o

Us tanov i t e l j i c e G o r e n j s k e g a g l a sa so občinske kon f e r ence S Z D L Je s en i c , K r a n j a , Radov l j i c e , Škofje L o k e i n Tržiča

I zda ja Časopisno podjetje G l a s K r a n j , s tavek G o r e n j s k i t i sk , t i s k a L j u d s k a p r a v i c a L j u b l j a n a

P r e d s e d n i k i zda ja te l j skega sve ta : B o r i s B a v d e k

Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Mari ja Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Dar inka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (škofja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja polit ika, sport), Dušan Humer šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc

Perdan (fotografija. Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih.

Naslov uredništva in uprave: Kranj , Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri S D K 51500-603-31909 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji i n odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mal i oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din.

» \ 1 ' I ' " ! ' ' M " " V " V " " 1 •• 1 • 1—' • • • • - 1

Posvetovanje o Bohinju

K a k o z g o d o v i n s k e izkušnje i z k o r i s t i t i z a sedan jos t B o h i n j s k a B i s t r i c a , 1 8 . o k t o b r a — V B o h i n j u b o o d 1 0 . d o 1 2 . d e c e m b r a p o s v e t o v a n j e o ž i v l j e n j u , d e l u i n k u l t u r i B o h i n j c e v v p r e t e k l o s t i i n s e d a n j o s t i . D o p r i h o d n j e g a p r a z n i k a r a d o v l j i š k e o b č i n e n a j b i n a t i s n i l i B o h i n j s k i z b o r n i k .

P r e d s t a v n i k i k r a j e v n i h s k u p n o s t i i z B o h i n j a , radovljiške občinske skupščine, k u l t u r n e s k u p n o s t i R a d o v l j i c a ter člani uredniškega odbo ra B o h i n j s k e g a z b o r n i k a so se n a n e d a v n e m s e s t a n k u v k u l t u r n e m d o m u Jožeta Ažmana v B o h i n j s k i B i s t r i c i pogovo r i l i o sk lepn i h p r i p r a v a h n a posvetovanje o B o h i n j u . Posve tovan je bo od 10. do 12. dec e m b r a . V sredo, 10. d e c embra , bo deset s t r o k o v n j a k o v z različnih področij p r eds tav i l o v d o m u Jožeta Ažmana starejšo zgodov ino i n n a r a v n o oko l j e Bo h i n j a (geološke ra zmere , razvo j k u l t u r ne k r a j i n e , T r i g l a v s k i n a r o d n i pa rk , o r i s 16. i n 19. stolet ja, železarstvo). N a s l edn j i d a n bo dopo ldne s t r o k o v n a ek

s k u r z i j a , popo ldne p a v k u l t u r n e m dom u v S t a r i Fužini posve tovan je o živ l j en ju i n k u l t u r i B o h i n j c e v (preg led m a t e r i a l n e ku l tu r e , s t a vba r s t va , p l an -šarstvo, imenos lov je , srednjeveško s l i ka rs t vo . B o h i n j v l i t e r a r n i i n g l a sben i z godov in i , v i s o k o g o r s k a k ra j i na ) . V petek dopo ldne bo pogovor o t em , k a k o izkušnje iz p re t ek los t i i n s p o z n a n j a r a z i skova l c e v ko r i s tno u p o r a b i t i v sedan jos t i . Pogovo ra se bodo udeležili strok o v n j a k i z različnih področij, gospod a r s t v e n i k i ter p r e d s t a v n i k i s amoup r a v n i h i n državnih organov . Posvetovan je se bo sk l en i l o v pe tek popo ldne v d o m u Jožeta Ažmana s s l a v n o s t n i m zbo rovan j em, n a k a t e r e m b o m o slišali

p r i spevke o šolstvu, p r v i i n d r u p ^ v n i vo jn i , g r adn j i boh in j ske želez proge ter o povo jnem obdobju. » . s t n i de l bo posvečen kra jevnemu p n i k u B o h i n j a i n dvestoletnic i P o m e m b e šolskega p o u k a . Q%.

N a s e s t a n k u so govor i l i tud i o nos t i h za na t i s B o h i n j s k e g a z b ° "? i s e l Z a zdaj dobro kaže, d a bo zborniK w že do p r ihodn j ega p r a z n i k a r a ^ o V c L u p -občine, do 5. avgusta le ta 1987. s ^ ščina občine i n k u l t u r n a skupnos dov l j i ca bos ta zagotov i l i denar za p lo a v t o r s k i h honorar jev , delovne c* & n i zac i j e iz B o h i n j a p a naj b i k r i da tke t i s k a n j a .

Mladi in delo Jesen i c e , 9. o k t o b r a — M l a d i n s k i se rv i s n a J e s e n i c a h , k i s k r b i z a p r i

ložnostno delo m l a d i h d i j akov i n študentov jeseniške i n radovljiške občine, je i m e l največ de la j u l i j a i n avgus ta , ko je i s k a l o priložnostno h o n o r a r n o zapos l i t ev približno 1.200 d i j a k o v i n študentov i z obeh občin. T i s t i , k i se n i so zapos l ova l i neposredno v d e l o v n i h o r g a n i z a c i j a h i n se j i m je čas zapos l i t v en i štel v redno de lovno dobo, so p r ek s e r v i s a zaslužili več n a uro . Povprečno so j i m de lovne o rgan i zac i j e plačale od 450 do 500 d ina r j e v n a u ro .

M l a d e so največ s p r e j e m a l i v l e s k i V e r i g i , v M u r k i Lesce , M e r k u r j u , v Živilih, v I s k r i Otoče, K O O P - u M o j s t r a n a , n a poštah i n v b a n k a h . M l a d i n s k i s e rv i s je z a svoje s tor i tve t e r ja l o k o l i 10 odstotkov; d ena r n a m e n j a z a in te resne de javnos t i m l a d i h obeh občin. Predv ideva jo , d a bodo do k o n c a let a u s t v a r i l i o k o l i 70 m i l i j onov d ina r j e v vsega p rome ta .

M l a d i so se zapos l ova l i po mesec d n i a l i več, študentje p a iščejo delo tud i s e p t e m b r a i n n o v e m b r a . D e c e m b r a bo spet poras lo število i ska l c ev priložnostne zapos l i t ve . M l a d e bolj m i k a zapos l i t ev p r ek m l a d i n s k e g a serv i sa , saj n a u r o zaslužijo več ko t t i s t i , k i se zapos lu je jo neposredno v delovn i h o r gan i z a c i j ah , k j e r dobi jo de lovno knjižico i n se j i m čas š$eje v de lovno dobo. D . S.

Izvajalske plače bodo decembra usklajene z gospodarstvom

S poračunom slabo kaže Škofja L o k a , 21. o k t o b r a — Z a s k u p n o po rabo bodo škofjeloški d e l a v c i letos p r i speva l i 6,33 m i l i j a r d e d inar j ev . V p o s a m e z n i h družbenih de j avnos t ih so s t ako i m e n o v a n o d r u g o va l o r i zac i j o p r e d v i d e n i m a l e n k o s t n i p o p r a v k i , d e c e m b r a p a naj b i z a p o s l e n i v šolstvu, zd ra v s t vu , otroškem v a r s t v u i n drugje končno d o b i l i i z r a v n a n e plače z gospodars t vom.

U r e j a n j e ,

s o s e d o v e g a v r t a

Škofja L o k a , 10. o k t o b r a - V |kfJ L o k i so v p a p i r j i h točno opredeli l i- ^ tere stavbe v s t a r e m j e d r u so k u l s p o m e n i k i i n ko t take zaščitene, j e l i so tud i p r o g r a m rev i ta l izac i je , t e r e m je v s a k prostor v mes tu op 1 ^ oprede l j ena je njegova namerno o z i r o m a funkci ja . . , u0o

V s e skupa j p a je vendar l e podo ^ u r e j a n j u sosedovega v r t a . Clove _ g leda , v s ega zanemar j enega , pa m i s l i , ka j vse b i n a n j em l ahko g°J j k a k o lep b i l a h k o b i l . A ka j , ko so> m i s l i drugače. . j §e

Večina prostorov v Škof j i LoK i , f- ^ n iso obnov l j en i , j e v zasebn i lasti. ^ ga z a s ebn ik ne more a l i noče ^ r e r j . tako , d a bo k o r i s t e n za mesto i n se P k u p n o s t a r i n s k i n a oko, m u noben p i r ne more do živega. P r a v je, da J ^ s ebna l a s t n i n a nedo tak l j i va . Z v e i n o mere pos luha , s s t rokovno i n u?°j u Cli d e n a r n o pomočjo p a b i se najbrž v večino z a s e b n i h l a s tn i kov P r 0 ? da lo prepričati, naj kaj store; c e v a j o obr t ne z a n i m a i n zase ne namera ^ u r e d i t i l oka l a , b i ga l a h k o vsa j * « 3 n a j e m d r u g e m u . r r

Loški izvršni svet bo p o s k u s i l n a P p j . v i t i p r v i k o r a k k t emu . P r i d o b i l D ° , .

V z p o r e d n o z d e c e m b r s k o i z r a vnavo upajo i z va ja l c i t ud i n a poračun z a mesece, ko so s plačami k r e p k o zaos ta ja l i za gospodars t vom. V e n d a r p a v Škofji L o k i s poračunom slabo kaže, saj dena r j a n i .

Neka j rezerve , k i p a je še doce la »v zraku«, je mogoče pričakovati le, če bodo pro t i k o n c u l e ta p r i l i v i iz združenega de l a n a osnov i n e u s k l a j e n i h de l i tven i h r a zmer i j obilnejši ko t prejšnje mesece. T e »viške« se bo m o r d a da lo porab i t i z a dodatno usk la j e van j e plač i zvaj a l c e m , p rednos tno t i s t i m , k i najbol j zaostajajo. Neka j tega bogatejšega p r i l i v a bi rade vol je spre je l i t u d i v šolstvu i n z d r a v s t v u za naložbe. V s e k a k o r se bo t r eba n a osnov i večvariantnega pred l oga tehtno odločiti, k a m i n k a k o s t e m m o r e b i t n i m denar j em .

G l e d e n a devetmesečni p r i l i v bo najbrž mogoče p r i spevne stopnje za neka te r e in te resne s k u p n o s t i zmanjšat i , z a neka t e r e p a j i h spričo večjih obveznos t i povečati. Kaže, d a ne bodo zdržale b r e m e n a obveznos t i izobražev a l n a skupnos t , k i je z a r a d i re ferend u m s k e g a p r o g r a m a gradn je i n obnove šol v najtežjem položaju, zdravstven a s k u p n o s t z a rad i drugačnega načina obračunavanja bolniškega nadomes t i l a i n z a r a d i s o f i nanc i r an j a g radn je me

d i c i n s k e fakul te te v L j u b l j a n i , skup nost za zapos lovanje p a z a r a d i dodat n i h večjih obveznost i do republiškega p r o g r a m a . K l j u b n e k a t e r i m popravk o m bo s k u p n a p r i s p e v n a s topn ja ostal a n e sp r emen j ena . H . Jelovčan

sek prostorov , v k a t e r e m bodo V° ^ o n j i hov i sedan j i de javnost i , o tem- ,j. p r edv i d e va rev i ta l i zac i j a , i n o ^^'gčil gava las t so. R a z e n tega p a je ^„^in tud i i zde lavo s e z n a m a v s e h o p u S c ^ v o z i r o m a p r a z n i h družbenih ob] e ^ po k r a j e v n i h s k u p n o s t i h (šole, f. ?9 domovi ) , k i b i se j i h dalo uporabi ^ obr tno a l i ka te ro drugo dejavnost, mesto d a do k r a j a propadejo . n

H . J e l o v i

L e t n a š o l a i z

n a r a v o s l o v j a

K r a n j , 22. o k t o b r a — E n o t a r epubliškega Z a v o d a za šolstvo i z K r a n j a je skupa j z učitelji p r a k t i k i iz s r edn j i h šol n a s l o v i l a n a goren j ske občinske r a z i s k o v a l n e s k u p n o s t i p i smo, v k a t e r e m p red l aga uvedbo letne šole iz na ravos l o v j a kot novo ob l i ko izobraževanja m l a d i h v ra z i s k o v a l n i de javnos t i . Z a zdaj obstajajo t e k m o v a n j a iz kemi j e i n f i z ike .

P r v a l e tna šola iz naravos l ov j a naj b i b i l a konec šolskega l e ta v T r žiču, i n to z a najboljše go ren j ske učence s e dme g a i n osmega r a z r e d a v z n a n j u f i z i ke in kemi j e ter učence iz p i v e g a l e t n i k a s r edn j i h šol. N a ta način b i j i m omogočili r a z i s k o v a l n o s k u p i n s k o de lo n a področju b io log i je, f i z ike , geologi je i n kemi j e .

Po teza je zdaj s tvar r a z i s k o v a l n i h s k u p n o s t i , k i naj b i le tno šolo iz naravos l ov ja vključile v svoje f inančne p lane za p r ihodn j e leto. Ponudbo šolnikov gotovo kaže sprejet i , saj ne gre z a v e l i k e denar je , kor is t pa bo na jman j dvo jna : iz letne šole bo prišla r a z i s k o v a l n a na loga , h k r a t i p a bo to spodbuda za usmer jan je učencev v pok l i ce naravos lovn i h usmer i t e v . \\ j

Ob 3 1 . ok tob ru , sve tovnem dnevu varčevanja, vab imo mlade varčevalce, d a

si ogledajo k inopredstave, k i bodo organizirane: — v petek, 2 4 . ok tobra, v Pol janah nad Škof jo Loko ob 17 . u r i , — v soboto , 2 5 . ok tobra, v Radovl j ic i ob 10 . uri in Žireh ob 17 . ur i , — v nedel jo , 2 6 . ok tobra, v Škof j i Loki ob 9. uri in 1 0 . 3 0 , v Kranju (Cen

ter) , na Jesenicah (Železar) in na Bledu ob 10 . ur i , v Tržiču ob 15 . ur i in v Železnikih ob 16 . ur i .

/ O l j u b l j a n s k a b a n k a

Temeljna banka Gorenjske

OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA Varčevanje razvija pri človeku občutek zrn*''

nosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje Vsak varčevalec je nasprotnik razsipništva " j se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje ^ človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih z 3 ' dovoljstev v korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase-ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih.

Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižic' občuti določeno neodvisnost, samostojnost, s0' mozavest. občuti določeno varnost v življenju >" delu ter brezskrbno gleda v bodočnost.

Z vidika družbene skupnosti varčevanj 3

dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se prek0

bančnega sistema ponovno vrača v gospodar-stvo, doprinaša razvijanju proizvodnih sil. P 0 ' speševanju proizvodnih procesov in ustvarjanj" pogojev ' j materialni in kulturni napredek dri)**

Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v denarno. S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi prve ideje o potrebi varčevanja, pa tudi zamisel o ustanovljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov.

Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 3 6 0 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1 7 7 8 so v Hamburgu ustanovili splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi

Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovile mednarodni institut za varčevanje. Takrat so sklenile: » 3 1 . oktober naj bo vsako leto praz nik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnost i«.

Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje. To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapi talističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno ureditvijo.

be. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi j 3

treba posvečati veliko pozornost v vzgoji varče' valne zavesti posameznika. Kdor se namreč n' naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine.

Mednarodni institut za varčevanje je ob svoj' ustanovitvi 1924 objavil naslednji razglas:

Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavni' ka na poti h blaginji, napredku in dostojanstvo vsakega posameznika.

Varčevanje naj resnično postane navada. P 0 ' treba in vrlina vsakega člana naše družben 3

skupnosti.

l*K. 24. O K T O B R A 1 9 8 6 G O S P O D A R S T V O .3. STRAN @@g^Sg^ ]EI IGLAS

^gradnji malih vodnih elektrarn

Dlje o d začetka >ra — P r i g r a d n j i m a l i h v o d n i h e l e k t r a r n s m o d l j e o d z a č e t k a , j e v p o n e d e l j e k n a J H 2 0 . o k t o b .

r e P u h r - ^ g a ^ e s ^ * * c a " M e d o b č i n s k i s v e t Z K S z a G o r e n j s k o , s l i k o v i t o d e j a l M a r t i n K o š i r , k i j e k o t j j v b l i s k i s e k r e t a r z a l j u d s k o o b r a m b o v e l i k o s t o r i l , d a s e j e p r i n a s p o z o r n o s t o b r n i l a t u d i k i z k o -U S f t n j u m a j h n i h v o d n i h v i r o v . S t e m j e p o v e d a l , d a z a č e t n i h p r o b l e m o v n i v e č , d a j e d r u ž b e n a t r a r i * e v j a s n a , p o r a j a j o p a s e p r a k t i č n e t e ž a v e , k i z a v i r a j o h i t r e j š o g r a d n j o m a l i h v o d n i h e l e k -

n a Povb P ° m e n i ? C e j i h preračunamo g°SDori^° n? l e t n o porabo e l e k t r i k e v

desey V t": a G o r e n j s k e m so v p r e t e k l i h 2°rnost ' k o J e D i l a v J u g o s l a v i j i po-e l e kt r U p r t a h S radn j i v e l i k i h v o d n i h Up r a ^. r n ' v z t ra jno dokazova l i , d a je tia Dr'^ei} O D s t o j m a j h n i h , čeprav ce-

v • e n e e l e k t r i k e n i g ovo r i l a ' a^ko P r i c ^" v z t ra jnos t i se danes o b r a t u . z a n v a l i r n o , d a n a G o r e n j s k e m ki dai 6 ^ m a j h n i h v o d n i h e l e k t r a r n , Ur e i i w n a l e t o 3 5 m i l i j onov k i l o v a t n i h

i eKtnčne energ i je .

Kaj ia PO'

Sos • e l ek t ° r d i n j S t v i h > Jahko rečemo, d a te renj s k ar n e Pokr i je jo porabo 9 tisoč go-

gospodinjstev, v s e h p a je 70 i ^ Vzd P a ^ e ž e n e k a 3 - Če p a potegne-^ r n o e C * n * C 0 z največjo vodno e lek-M e r J V o H n a G o r e n j s k e m , z e l e k t r a r n o v ' ? n a i * ^ e t o Po l ov i ca e l e k t r i k e , k i

leto pr ide od t a m . Če

dust r ^ a /f°^ a m o še moč g o r e n j s k i h i n -t n i h e i S ^ l n v o d n i n e l e k t r a r n i n toplo-S e š teve i/ t r a r n n a G o r e n j s k e m , dob imo leto, k ^ m i l i j onov k i l o v a t n i h u r n a ^edvoSK p a z e p r e sega zmog l j i v os t i 'eto 7q . e l ek t ra rne , k j e r p r i dobe n a ke. M g ^ ^ J o n o v k i l o v a t n i h u r e l e k t r i -lajvpf- l n d u s t r i j s k i m i e l e k t r a r n a m i je t on^ . t r ž i ška , k i B P T p r i d o b i n a le-

T a ^n ih jonov k i l o v a t n i h u r e l k e t r i k e . !*a t e d 8 ^ r e n ^ s k a * e l e k t r i k a je dragoce-iuj e j Q a j ' ko z a rad i p o m a n j k a n j a ome-l&nC o p ° r a b e . N i namreč za je ta v b i -'ahko u | ^ c i J . k a r p o m e n i , d a žarnice ^ d u k c ^ ^ J 0 t u d i t e d a J ' k o n a s P e s t e

y°dne zmog l j i vos t i so prever jene

Wev>dnjih l e t i h ^ e v s l o v e n i J i i s i c e r *a r.«1^0 , s P e t p rodr l o spoznanje , d a so totok1 0 D i v a n j e e l e k t r i k e k o r i s t n i tud i W -̂m r e c i c e - N e m a l o po z a s lug i se-v J f r i a t a za l j udsko ob rambo , k i je že s)tQ . e|eklem srednjeročnem obdob ju Pora1 0 n c e P t splošnega l j udskega od-tti a i. ^astavi l akc i j o za g radn jo sto

v o d n i h e l e k t r a r n . P r e v l a d a l o ka s Poznan j e , d a je d ragocena vsa-^ 0 r e O r t l a P r i dob l j ena k i l o v a t n a u r a ,

n J s k a je energe tsko siromašna (z ^stn°i r u d n i k a urana ) i n danes k a r 93 V ^ t k ° v e l e k t r i k e dob imo od d rugod . uPolt 7 o d s t o t k i h las tne e l e k t r i k e n i \ v - x V a n a n o v a v o d n a e l e k t r a r n a ko n i v l C e - k i je n a m e n j e n a p o k r i v a n j u ^nifu Porabe i n napa j an ju nove je-

X S k e Jek larne . sP°znanja so prve sadove že p r i

mko G o r e n j s k e m so s pomočjo ra -0j2i v & l n i h s k u p n o s t i n a p r a v i l i študije

0 r i s t l j i v i moči m a j h n i h vodotokov .

Z m a j h n i m i v o d n i m i e l e k t r a r n a m i b i n a G o r e n j s k e m (brez upoštevanja r eke Save) l a h k o napa j a l i še štiri do pet t i soč gospodin js tev . Študije so pokaza l e , d a b i ob r e k a h i n p o t o k i h l a h k o postav i l i a l i obnov i l i n i z ' m a l i h v o d n i h elekt r a r n , k i b i ime l e zmog l j i vos t 40 mega-vatov, k a r je približno to l iko ko t v odna e l e k t r a r n a Mavčiče. Da l e b i oko l i 80 mi l i j onov k i l o v a t n i h u r e l e k t r i k e .

V k r a n j s k i občini b i l a h k o i z k o r i s t i l i 7,9 megava t a moči, z a n i m i v a je predv s e m d o l i n a K o k r e i n n j en i p r i t o k i v z go rn j em de lu . V Bašlju b i j i h l a h k o pos tav i l i names to v odovodn ih razbre -m e n i l n i k o v , z a n i m i v a s ta potok R e k a v C e r k l j a h i n s lap Šum n a Nemiljščici. P r e g l eda l i p a n i s i spodn jega t o k a K o kre , k e r so t a m t l a p r o p u s t n a .

V tržiški občini so »dobili« 6,3 megava ta moči, p r e d v s e m n a B i s t r i c i , k j e r je že neka j m a l i h v o d n i h e l e k t r a r n , Lomščici, z g o rn j i h p r i t o k i h Tržiške B i str ice i n n a obrob ju Dolžanove soteske, k j e r p a so g radn je z a r a d i naravov a r s t v e n i h raz logov sporne .

V škofjeloški občini ima jo podatek o 2,8 megava t a moči, v e n d a r je številka spo rna , po znava l c i prav i jo , d a je možnost i še več. N a škofjeloškem je v e l i k o potokov, v e n d a r so manjši, za g radn jo m a l i h e l e k t r a r n so z a n i m i v i k r a j i p redv s e m Davča, Češnjica p r i Železnikih i n d rug i , k j e r so žage i n m l i n i nekda j že b i l i .

V radovljiški občini so 12 megavatov moči dob i l i p r edvsem n a R a d o v n i , k jer p a so g radn je za rad i n a r a v o v a r s t v e n i h raz logov vprašljive. Omen ja j o tud i izl iv B l e j s k e g a j ezera , Be l co n a B o h i n j s k i B e l i .

V jeseniški občini p a naj b i izkoriščali 8,9 megava ta moči, i n s icer v do l in i Završnice, n a Sav i D o l i n k i , B e l c i i n Pišnici v K r a n j s k i gor i .

P o s t o p k i so poenos tav l j en i V z a d n j i h l e t ih so poenos tav i l i po

s topke za pr idob i van je soglasi j i n do-bav l j an j a za gradnjo ma l e vodne elekt r a rne do 100 k i l ova tov moči. V s e več je tud i p i s n i h napotkov , kaj vse m o r a vedet i bodoči g rad i te l j . P r i n a k u p u op reme je, den imo , oproščen tud i plačil a p r ome tnega d a v k a . S p r e m e n j e n je b i l tud i ob r tn i z akon , z asebn ik l ahko viške e l e k t r i k e proda ja omrežju. E l ek t rogospodars tvo je v Nov i G o r i c i osnova lo tud i poseben sve tova ln i inženir i ng , svetujejo tud i e lektrogospodarske o rgan i zac i j e po S l oven i j i .

V s e to je spodbud i lo z a n i m a n j e zas e b n i k o v za gradnjo m a l i h v odn ih e l e k t r a r n , i n p r i E l e k t r u G o r e n j s k e so

v z a d n j i h l e t i h i zda l i 20 sog las i j . S šes t i m i z a s e b n i m i e l ek t ra r r i a r j i ima jo že sk l en j ene pogodbe o odda jan ju viškov e l ek t r i k e , mesečni odkup se suče oko l i 60 tisoč k i l o v a t n i h ur .

V s e več z a n i m a n j a je tud i v tovarn a h , k i žele pos tav i t i svoje e l ek t r a rne . P e k o v a želja po e l e k t r a r n i n a Lomščici je že s ta ra , zdaj se s t va r i le p r em ika j o , predračun p a znaša 3,5 m i l i j a rd e d i nar jev , 40 m i l i j onov p a je E l e k t r o Goren j ske že n a m e n i l o za gradn jo mos tu , k i je pogoj z a soglasje. Sveže so želje O l j a r i c e v B r i t o fu , Šeširja v Škofji Lok i i n l j ub l j anskega N o v u m a , k i želi v R a d o v n i pos tav i t i več manjših elekt r a r n po v z o r u Solčave.

C e n a oddane e l e k t r i k e je vab l j i va O v i r a za hitrejšo gradnjo m a l i h vod

n i h e l e k t r a r n je b i l a tud i c ena o d d a n i h viškov v omrežje. Pre j je namreč zna šala le 40 odstotkov v r ednos t i t a r i f n i h postavk, zdaj pa so jo k r e p k o približali c e n a m gospod in j skega od j ema i n znaša 70 odsto tkov t a r i f n i h pos tavk n a n iz k i napetos t i . T r e n u t n o znaša c ena k i l o -va tne ure (v z i m s k i sezoni ) 26,52 d inar j a p r i višji (dnevni ) i n 13,26 d i n a r j a p r i nižji (nočni) t a r i f i . Te cene so z a zasebne e l ek t r a rna r j e vab l j i ve , j ad iku j e j o le t i s t i , k i ima jo e l ek t ra rne večje od 100 k i l ova tov moči, saj mora jo plačati znatno večji davek .

Z a t i k a se p r i o p r e m i Največja praktična o v i r a je zdaj

u s t r e z n a op r ema . I zde lova lc i agregatov nad manjšimi n i s i kdove k a k o navdušeni, težave so tud i s p renosno opremo. L i t o s t r o j , Rade Končar, I s k r a i n d r u g i v e l i k i i zde lova lc i so pač usmer je n i v večje, o p r e m a za ma le vodne elekt r a rne je zanje obrobnega pomena . Tehnični zaos tanek (dvajsetleten) je opazen p r edv s em p r i u p r a v l j a l n e m delu opreme za ma le vodne e l ek t ra rne , k i so b i l e do lga le ta pozabl jene, zato je zas ta l tud i razvoj n a t e m področju.

T u d i z a r a d i težav p r i o p r e m i a k c i j a g radn je 100 m a l i h v o d n i h e l e k r a r n za potrebe splošnega l judskega odpora v S l o v en i j i ne po t eka tako h i t ro , kot so sp r va računali.

O d p i r a p a se vprašanje v zporednega o z i r o m a otočnega obra tovan ja m a l i h v o d n i h e l e k t r a r n . V i z r e d n i h r a z m e r a h bi seveda p rav prišle otočne, v enda r p a je g r a d n j a l e - t e h za dve t r e t j in i dražj a . Z a s e b n i k i so zato r a zuml j i v o bolj navdušeni nad v z p o r e d n i m i Zato b i se m o r a l i dogovor i t i , kdo b i »doplačal« gradnjo , k i b i i m e l a večjo ko r i s t .

M . Volčjak

^^podražitve del jeseniške jeklarne

R e d i t i Ž e l e z a r n e z a n o v o j e k l a r n o Sem l *0 V j l C e > 2 3 . o k t o b r a - J e s e n i š k i ž e l e z a r j i p r e d l a g a j o v e č u k r e -*g r^>. o p r o s t i t e v , s a J d r u g a č e j e k l a r n e n e b o d o m o g l i p r a v o č a s n o ^ c i j e ~~ P r e m o s t i t v e n i k r e d i t i Ž e l e z a r n e i z z d r u ž e n e a m o r t i -

s l a b š a j o d o h o d k o v n i p o l o ž a j

ĴO rfp''^' železarji pričakujejo, d a S w e r n D r a že l ahko začeli s h lad -

2 del a n J e m elektropeči, j a n u a r j a Z g r ^ | r i . r i a k o n t i l i v u v nov i j e k l a r n i

" n J o nove j e k l a r n e je v e l i k o L^taž' ° L ' b a s n i j o P r ' i z d e l a v i i n h 5̂5 d' i . n * ' ' ' v a ' n žerjava, p r i g r a d

ca, it, n m montaži op r eme . G r a d -^ontažna de la nadzoru je j o i n

spreml ja jo vsak d a n , n e k a t e r i i z va ja l c i pa se pr iprav l j a jo n a n e p r e k i n j e n o delo . P o s ebno s labo napredu j e t a d o b a v a i n montaža ene r g e t sk ih mostov v h a l a h i n podes ta elektropeči, saj z a m u j a Kudiš — I s k r a F a k o m .

Z a j e k l a r n o je pr i spe lo za 52,6 mi l i j o n a nemških m a r k uvožene opreme od s k u p n i h 55,7 m i l i j o n a m a r k . Domača

gre Alplesu

opreti izgubarske škarje •H fV Poy J°k a* o k t o b r a — I z g u b a v A l p l e s u se je s p o l l e t n i h 440 m i l i j onov d i n a r -i^en^j. 'Pela n a b l i z u 750 m i l i j o n o v d inar j ev . Loški izvršni svet, k i mesečno h^iito/ „"°gajanja v A l p l e s u , ocenjuje , d a k o l e k t i v zdaj večinoma dosega c i l je

i n o ^ C n e £ a sanac i j skega p r o g r a m a , m e d t e m k o po l e t i n i i z k o r i s t i l v seh not i a-nos t i , m e d d r u g i m t u d i z a večjo p ro i z vodn jo z d e l o m . ,unaj r e d n i h u r .

wAlples 1 1 Pr

s čimer b i l a h k o u s t v a r i l i

su namreč iščejo i z h o d p r a v v ^OjnJ^oizvodnj i , p roda j i i n c e n a h z a

s čimer b i l a h k o u s t v a r i l i $tev * c j i delež l a s t n i h p o s l o v n i h sred-St°tkn p r o i z v o d n j i delajo le še 30 od-% s °v za i zvoz . Stroški so se od j u l i j a

u m i r i l i , o s k r b a pro i zvodni D>la zadovo l j i va , t ak o d a i zpadov tiest̂ K l j u b t e m u so s e p t e m b r a na -£V°dru t ° V e n e 8 - ° d s t o t n e ras t i pro-i Ob i e d ° s eg l i le 5-odstotno, v e n d a r ^sler°^stotnern zmanjšanju števila fl ^ d t e h!'^VCf»„m k ° so b i l e povpračne plače

v A l p l e s u še ob p r e l o m u leta girni v n j ihov i s k u p i n i , so zdaj

z d r k n i l i pod povprečje, tako d a so zacel i z a s t r okovn j aK i z a p u c a l i ko l ek t i v tud i p r o i z v odn i de lavc i . I z gub i navk l j u b namerava j o zato v A l p l e s u pop r a v i t i plače z a deset ino .

C e n e v p r o g r a m i h široke potrošnje so pop rav i l i z a 60 odstotkov , p o s p r a v i l i so v s a s t a ra naročila in dolge dobavne roke , z a rad i k a t e r i h so s c e n a m i zaos ta ja l i tud i po t r i , štiri mesece; odslej vse prodajajo po tekočih c e n a h .

I zguba se s ep t embra n i povečala. P r e d v s e m z obilnejšo pro i zvodn jo i n s c e n a m i bodo skušali do k o n c a le ta čim tesneje p r i p r e t i škarje i zgube, k i p a se j i najbrž ne bodo mog l i doce la ogn i t i .

H . J .

o p r e m a prepočasi p r i ha j a n a gradbišče i n bo očitno ob k o n c u vse b r e m e pad lo n a monter je , n a n j ihovo spre tnost i n učinkovitost ter p r ip rav l j enos t , d a bodo de l a l i v več i z m e n a h .

Inves t i c i j ska vrednost j e k l a r n e se je povečala. G r a d i t i so zace l i 16 mesecev kasne je ko t so načrtovali, k a s n i l a je d o k u m e n t a c i j a , sp r em in j a l e so se k o l i čine i n težavnostne i z vedbene stopnje. P r i p l a n i r a n i ras t i c en so se ušteli, saj so n e k a t e r a posebna g r adbena i n ob r tniška d e l a ter o p r e m a občutno dražja. Novo j e k l a r n o dražijo z a m u d e i z va ja l cev i n n j ihove notran je težave.

Železarna Jesen i ce bo zato m o r a l a sode lovat i s p r e m o s t i t v e n i m i v i r i f i n a n c i r a n j a . Z a podoražitve bodo Slov enske železarne letos i n p r ihodn j e leto n a m e n i l e 2,35 m i l i j o n a d inar jev , v enda r bo to p rema lo .

Železarji zato predlagajo , naj se l e tos odobr i j o doda tna s reds tva z a jek l a r n o tako , d a se j i m odloži plačilo i n t e r k a l a r n i h obrest i z a nas ledn je leto i n d a p r i s p e v a d e n a r i n t e r n a b a n k a S l o v e n s k i h železarn. R a z e n tega naj b i preučili možnost za podaljšanje s p o r a z u m a z a f i nanc i ran j e črne meta lurg i j e v S l o v e n s k i h železarnah, sprožili naj b i postopek z a oprost i tev naložb v n e razv i t e i n i n f r a s t r u k t u r o z a jUk l a rno od pričetka obra tovan ja do l e ta 1990. Zago tov i l i naj b i doda tna sredstav z a f i nanc i r an j e enega d e l a pro i zvodn je pod pogoj i , k i vel jajo za k r ed i t i r an j e i z voza .

Po l e g t eh i n d r u g i h u k r e p o v bodo s a m i železarji n a m e n i l i doka j v i ske zneske i z amor t i z a c i j e i n združene amor t i z ac i j e a l i 8.158 m i l i j onov d i n a r jev sredstev Železarne Jesen i ce . L e t a ko bo j e k l a r n a f ebruar ja p r ihodn j e l e to zares l a h k o zečela p o s k u s n o obra to va t i .

D. Sedej

Sanacija v LIO Gradiš in v Jelovici

Različno razumevanje globine težav Škofja L o k a , 21. o k t o b r a — M e d t e m k o so se v J e l o v i c i po i z g u b i v t o z d u T r g o v i n a z vso resnost jo l o t i l i u k a t e h n i k e p lavan ja , p a se v G r a d i s o v e m t o z d u L I O očitno še ne zavedajo povsem, d a j i h cepetanje n a m e s t u l a h k o ze lo h i t r o p r i vede t u d i uo u top i t ve .

T a k a je n a k r a t k o g roba ocena uresničevanja s a n a c i j s k i h p rog ramov , o k a t e r i h je danes spregovor i l loški izvršni svet. Po n jegovem m n e n j u u k r e p i z a boljše pos lovanje v G r a d i s u še ne dajejo s lutn je boljšega. Čeprav b i se moreb i t n a i z guba v b i l a n c i d a l a s pomočjo de lovne o rgan i zac i j e z l a h k a z r a d i r a t i , se s t ako e n o s t a v n i m načinom težav ne bodo o t res l i . V deve t ih m e s e c i h so p r ide l a l i ok r og 70 m i l i j onov d inar j ev i zgube.

N j ihove zmog l j i vos t i , prej va jene v e l i k i h de l , n i so po lno izkoriščene, n i k a k o r se ne more jo p rav o r g a n i z i r a t i i n so p r ed rag i z a d r o b n a naročila. P ro i z vod n ja je z a o s e m odstotkov pod l a n s k i m obsegom. Zadolženost narašča, poseben p r o b l e m p a so tud i v e l i k e zaloge z a r a d i žledoloma man j kva l i t e tnega l esa (30.000 kubičnih metrov ) .

R a z m e r e v L I O Gradiš dajejo občutek, d a se l judje le preveč zanašajo n a odrešitev de lovne organ izac i j e , names to d a b i s i skušali čim hi t re je pomaga t i s a m i . Posebno , k e r so z a potrebe de lovne organ izac i j e zapos l en i koma j 15 —odstotno.

Izvršni svet želi z a s u k n a bolje, saj gre vendar l e z a ko l ek t i v , k i je vraščen v Škofjo L o k o i n n i vseeno, kaj bo z n j i m . Do s red ine n o v e m b r a se bo sešel z v ods t vom tozda i n de lovne o rgan i zac i j e Gradiš. Pogovor bo p r e d v s e m o dolgoročnem razvo ju tozda i n n j egovem m e s t u v p r o g r a m u de lovne organ izac i j e .

Bo l j spodbudne pa so r a zme r e v Je l o v i c i , čeprav n i zagotov i la , d a so že pov s e m o p r a v i l i z i z g u b a m i . I zde la l i i n spre j e l i so k o n k r e t n e u k r e p e za izboljšanje pos lovan ja . Nanašajo se n a ce lotno de lovno organ i zac i j o . V J e l o v i c i s i obetajo boljše pos lovne rezu l ta te z drugačno organ i z i ranos t j o ; de lno jo bodo sprem e n i l i že letos, v pod robnos t ih p a še v p r v e m po l l e t ju p r ihodn j ega le ta . Do k o n c a nas l edn j ega le ta bodo dode l a l i t u d i s i s t e m nagra jevan ja .

D o bolj izobraženih delavcev, z l a s t i p r o i z v o d n i h i n t i s t i h , k i sk rb i j o z a pro i zvodn jo , bodo prišli z načrtnejšim izobraževanjem že zapos l en ih i n s štip e n d i r a n j e m učencev. R a z e n tega bodo m o r a l i pop rav i t i de lovno d i sc ip l ino i n po lno zapos l i t i vse stroje, posebno nove, k i so j i h uvo z i l i l a n i i n letos i n so s ta l i približno t r i m i l i j one m a r k . U v e s t i namerava j o tud i nekate re nove i zde lke , m e d n j i m i plastična o k n a , lužena v r a t a i n podobno, s t i l i z i r a n a v r a t a i n druge . G l ede n a to, d a se po l a s t n i h o cenah zelo okostene lo odzivajo n a menjajoče se potrebe t rga , so začrtali do lg k o r a k t u d i n a področju i n f o rma t i k e i n t rgovske mreže, z montažnimi hišami p a namerava j o p rodre t i n a zahodne trge.

H . Jelovčan

IZ G O S P O D A R S K E G A S V E T A

N e m š k e c i g a r e t e i z P r i l e p a

Zahodnonemška f i r m a M a r t i n B r i n k m a n n A G iz B r e m e n a bo vložila 10 mi l i j onov do lar jev v g radn jo nove tovarne c igare t v P r i l e p u , k a r je po lov ica po t rebnega denar ja . D rugo bo zagotov i l Tobačni k o m b i n a t P r i l ep , k i bo pre-s k r b e l zemljišče i n vod i l g radn jo . K o t tret j i pa r tne r p a se z v l agan j i v skladišča po J u g o s l a v i j i i n s p r e v z e m o m ce lo tnega m a r k e t i n g a vključuje t r govska organ i zac i j a M a k e d o n i j a t o b a k . G r e za p r v i dogovor o s k u p n e m v l agan ju v jugos l o vansko tobačno indus t r i j o , podp i sa l i so ga pred dnev i . T o v a r n a bo tehnično i n tehnološko najsodobneje op reml j ena , zg ra j ena bo čez t r i le ta , zahodnonem-ški pa r tne r p a bo d a l tud i ime i n b lagovno z n a m k o svo j ih c igaret , k i so mednarodno poznane , ko t so lord ex t ra , l u x f i l ter , peer export , peer 100, car t i e i r , d u n -h i l l i n r o t h m a n s . P r v e c igarete z n a m k e peer e x s t r a bodo n a našem t rgu že j a n u a r j a p r ihodn j e leto, tud i iz nove tovarne bodo namen j ene domačemu tržišču, izvažati p a j i h namerava jo v Sov je tsko zvezo, Bo lgar i j o , Češkoslovaško, I ran , I rak , D a n s k o , Norveško i n Španijo.

IZ D E L O V N I H K O L E K T I V O V

S t r o k o v n j a k i o d h a j a j o , n o v i h n i

K r a n j s k o tovarno S a v a je v letošnjem p r v e m pol le t ju zapus t i l o k a r 27 delavcev s srednjo , višjo a l i v i s oko i zobrazbo . N a n j ihova mes ta zelo težko a l i p a sp loh ne dobi jo nov ih de lavcev , r a z e n štipendistov. R a z l o g i tičijo v nižjih osebn i h d o h o d k i h i n težjih d e l o vn ih r a z m e r a h , ko t j i m j i h nudi jo drugje , p r edv s em p a v p r e m a j h n i h možnostih za s t r okoven razvo j . V S a v i s t r okovn jake pogosto zas ipa jo z o p e r a t i v n i m i op rav i l i , names to d a b i j i m omogočili možnosti, d a se s t rokovno izkažejo. Ne jasne so n j ihove možnosti za napredovan je , z a i zobraževalen i n p e r spek t i v en k a d e r so tako rekoč ne zan im i v e . Z a s t r okovn jake , k i so odšli, težko najdejo us t r e zno nadomest i l o , saj odhajajo obogaten i z dolgoletno p r a k s o i n d e l o v n i m i izkušnjami n a svo jem področju de la , p r i p r a v n i k i p a potrebuje jo neka j časa, d a dajo kaj od sebe. O d devet de lavcev z v i s oko izobrazbo , k i so odšli v letošnjem p r v e m pol le t ju , j i h je ime lo pet več ko t pet letne izkušnje v S a v i , od štirih z višjo i zobrazbo pa dva . Tolikšen od l i v s t rokovan ja -kov b i m o r a l odgovorne v S a v i r esno sk rbe t i , h k r a t i p a je o p o m i n , k a k o narobe so de lavc i r a v n a l i , ko so n a r e f e r endumu g lasova l i p ro t i p r a v i l n i k u , po kater e m na i b i b i l i s t r o k o v n j a k i bol je plačani. K a j t i od l i v s t r okovn jakov bodo občutili p rav v s i .

N 0 V 0 S

T e l e f o n s k i a p a r a t z e l e k t r o n i k o v e n e m s a m e m

i n t e g r i r a n e m v e z j u

D a r k o P r e tna r , Lo jze T ron te l j , J a n e z Tronte l j i n V i n k o K u n e iz k r a n j s k e I skre T e l e m a t i k e so pre j e l i k r a n j s k o p r i znan j e ko t inova tor j i le ta 1985 prve stopnje za t e l e f onsk i apara t z e l e k t r o n i k o v e n e m s a m e m i n t e g r i r a n e m vez ju. T e l e f onsk i apara t so doslej sestav l ja le pas ivne ses tav ine , zato je i m e l dos t i pom a n j k l j i v o s t i . N a tržišču je že neka j nov ih i zvedb, k i vsebuje jo i n t e g r i r an a vez ja , v e n d a r n o b e n e m u i zde lova l cu n i uspelo v seh funkc i j t e l e fonskega apara t a združiti n a e n e m s a m e m vez ju . Nov pr i s top o m e n j e n i h avtor jev k reševan ju tega p r o b l e m a je r od i l novo vezje v C M O S tehno log i j i , k i združuje govorn i de l z g enera to r j em za dekadno i zb i ran j e s s p o m i n o m za zadnjo k l i cno številko ter p o z i v n i k o m . T a k a r ea l i zac i j a je omogočila i z r edno ma jhno število dodat n i h ses tav in , k i služijo za napajanje , dodatno zaščito p ro t i nape t o s tn im udar o m in za pr i l aga jan je vez ja različnim zah t e vam kupcev . Razvo j v e z j a i n ap l i k a c i j a tehnolog i je pro i zvodn je je t r a j a l a dve l e t i .Rredno pro i zvodnjo bodo začeli d e c e m b r a letos. Z uporabo novega vez ja se bodo zmanjšali p ro i z vodn i stroški z a 25 odstotkov. V končni faz i so tud i pogovor i z ameriško f i rmo U M C , k i bo o d k u p i l a l i cenco.

K o v i s t i m a ž e r e d n e k u p c e

K o v i s t je nov p ro i z vodn i p r o g r a m v S a v i n i t o va rn i ume tnega usn j a . Ime je zloženka iz ko — (koža) i n — v i s t (zaščitna z n a m k a za n j ihovo umetno usnje). B e s e d a pove, d a gre p rav zap rav za naravno kožo, k i pa je posebej dodelana . V S a v i so p r ed časom namreč skupa j s s t r o k o v n j a k i Industr i j e u s n j a V r h n i k a prišli do z a m i s l i , da b i z d o d a t n i m pos t opkom op l emen i t en ja površine m a n j v r e d n i h n a r a v n i h kož dob i l i i zde lek , k i b i ga l a h k o vgra jeva l i v končne izde lke . K sode lovan ju so povab i l i tud i f i rmo B a y e r i z Z R N , k i i m a p r i t e m že izkušnje. Po p o i z k u s i h s s v i n j s k i m i i n gove j im i kožami n a p i l o tnem s t ro ju v l a bora to r i ju so d e c embra l a n i i zde l a l i p r v i h 200 met rov popo lnoma us t r e znega p l a s t i f i c i r anega (premazanega ) n a r a v n e g a usn ja . Dosle j so i zde la l i že več ko t 5 tisoč met rov o z i r o m a oko l i 4.300 kosov p r emazanega usn ja , k u p c i p a ga že redno kupuje jo .

G L A S 4. STRAN. G O R E N J S K I K R A J I I N L J U D J E P E T E K , 2 4 . O K T O B R A 1

K R A T K E P O e O B E N J S K g M

G r o b i as fa l t i n pločniki z m a k a d a m o m — Z a letos načrtovana d e l a ce lov i t e u r ed i t v e ces tnega o d s e k a od Čirč do H r a s t j a v k r a n j s k i občini se bližajo k r a j u . N a u r e j e n e m cestišču je Ces tno podjetje K r a n j že položilo z a letos načrtovani g r o b i as fa l t . Zda j p a h i t i j o z u r e j a n j e m pločnikov, k i bodo do s p o m l a d i še m a k a d a m s k i . H k r a t i poteka jo t u d i d e l a p r i v o d o v o d u i n te l e fon i j i , k a n a l i z a c i j a z a m e t e o r n e vode p a je že položena. P r i h o d n j e le to bodo tore j položili n a ces t i še as fa l tbe ton , a s f a l t i r a l i pločnike i n u r e d i l i j a vno razsve t l javo . R a z e n tega bodo v H r a s t j u dokončali krajši odsek, k i je letos z a r a d i nerešenih zemljiških zadev i z p a d e l . V T r b o j a h p a bodo dokončno u r e d i l i odsek od šole do križišča i n z g r a d i l i pločnik. — A . Ž.

P r o s l a v a n a B o h i n j s k i B e l i

B o h i n j s k a B e l a - Občinska g a s i l s k a z ve za R a d o v l j i c a bo j u t r i ob 17 u r i v k u l t u r n e m d o m u n a B o h i n j s k i B e l i p r i p r a v i l a s lovesnost v o k v i r u meseca požarne v a r n o s t i . P o d e l i l i bodo p l ake t e i n občinska p r i z n a n j a . Že ob 16 30 p a bodo p r e d d o m o m p r eds t a v i l i a v t oma t sko lestev i n p r i k a z a l i de lovanje c i s t e rne C r e m e , društva i z b l e j skega področja p a bodo i m e l a vajo

Večji r e d n a u r e j e n e m parkirišču — V s r e d i n i m i n u l e g a t e d n a so v M e r k u r j e -v i p o s l o v a l n i c i n a Koroški ces t i v K r a n j u p o s k r b e l i , d a bodo posle j k u p c i , k i pr iha ja jo v pos l o va ln i c o , a v t o m o b i l e l a h k o p a r k i r a l i n a p a r k i r n e m p ros t o ru n a Koroški ces t i z r a v e n h o t e l a J e l e n . D o zdaj so namreč n a t e m parkirišču, k i je las t M e r k u r j a , p a r k i r a l i t i s t i , k i so pač i m e l i o p r a v e k v m e s t u . K u p c i v M e r kur j e v ! p o s l o v a l n i c i p a so se v e l i k o k r a t m o r a l i zna j t i , ko t so v ede l i i n z n a l i . M a r s i k d o je m o r a l z a r a d i n e p r a v i l n e g a p a r k i r a n j a v bližini pos l o va ln i c e p l a čati t u d i k a z e n . K u p c i zdaj l a h k o pust i j o avto n a p a r k i r n e m p ros t o ru . E n a u r a p a r k i r a n j a s tane 100 d inar j e v , p o l u r e p a 50 d inar j ev . V M e r k u r j u so poved a l i , d a z u v e d b o p a r k i r n i n e ne želijo k r n i t i že t ako s k r o m n i h p a r k i r n i h p r o s torov v K r a n j u a l i povzročati ce l o nezadovo l j s tvo . Želijo le , d a k u p c i , k i so v edno dobrodošli v p o s l o v a l n i c i , l a h k o t u d i brez s k r b i p a r k i r a j o . — A . 2 .

2 5 — l e t n i c a t u r i s t i č n e g a d r u š t v a

C e r k l j e — Turistično društvo C e r k l j e v k r a n j s k i občini s l a v i letos 25- letni-co obs to ja i n uspešnega de lovan ja . J u b i l e j bodo s lovesno p r o s l a v i l i d r e v i , v petek, ob 18. u r i v o s n o v n i šoli D a v o r i n a J e n k a v C e r k l j a h . O b tej priložnosti bodo pode l i l i t ud i p r i z n a n j a .

M e d n a r o d n o s r e č a n j e i n t e k m o v a n j e

B l e d — V s p o m i n n a začetnika o r g a n i z i r a n e g a n a t u r i z m a n a G o r e n j s k e m i n n e k d a n j e g a p r e d s e d n i k a Društva na tu r i s t o v G o r e n j s k e , S t a n e t a Frliča, se danes n a B l e d u začenjata četrto t r i dnevno m e d n a r o d n o srečanje na tur i s t ov i n t e k m o v a n j e v odbo jk i ; s lednje bo j u t r i , v soboto, v športni d v o r a n i na B l e d u . S k l e p n a s l ovesnos t bo ob 20. u r i v P a r k ho te lu . Pok rov i t e l j s t v o nad t ekmova n j e m j e letos p r ev z e l k a m p Dragočajna iz k ra j e vne s k u p n o s t i S m l e d n i k .

P R I T O Ž N O K N J I G O , P R O S I M

P l a n i n a v t e m i

Od leta 1982 živim v novi soseski Planina II v Kranju. Že ob vselitvi sem opazil, da luči na parkirnem prostoru pri vhodu in izhodu iz parkirnih garaž A ne svetijo. Od takrat dalje sem o tem večkrat obvestil Domplan, Elektro in KOGP Kranj, ki je nazadnje prevzel v upravljanje javno razsvetljavo. Žal do danes luči še niso nikdar svetile. Medtem pa je bilo na parkirnem prostoru in v parkirnih garažah že ničkoliko vlomov in tatvin v parkirane avtomobile. Zaradi teme storilci niso imeli težkega dela. Zanima me, kako bi bilo, če bi vsi oškodovanci terjali vsaj delno povrnitev škode od človeka, ki skrbi za pravilno delovanje javne razsvetljave, saj zdaj s svojim nedelom oziroma malomarnostjo posredno omogoča takšna kazniva dejanja... Pa tudi drugače lahko na nočnem sprehodu po Planini I in II vsakdo ugotovi, da od postavljenih luči za javno razsvetljavo sveti le slaba tretjina. Največkrat so v temi kar celotne ulice in igrišča, to velja še posebej za ulice J. Gabrovška, V. Vlahoviča, športno igrišče nasproti trgovine Mercator, za ulico pri vhodu v vrtec Najdihojca...

Borut Lužovec

v, . ' • 11• • •. i um ' ';• ;• . '»vi.M, n q i

Z a k a j n e o d s t r a n i j o

s m e t i ?

Krajan Huj, ki se je pred dnevi oglasil v uredništvu, je bil zelo nezadovoljen. »Če ne verjamete, si sami oglejte prostor v bližini trgovske šole v Župančičevi ulici v Kranju. Odkar so si stanovalci na tem območju uredili vrtičke, se po cesti kopičijo najrazličnejše smeti in odpadki. Ne krivim vrtičkarjev, temveč tiste, ki ne poskrbijo, da bi vso to navlako redno odvažali. Najbrž je to ena od nalog krajevne skupnosti...?!« Ogledali smo si tO divje smetišče. Menimo, da ima o

1 5 5 ^ . O K T O B R A 1 9 8 6 K U L T U R A 5. STRAN @ ® I M S S S ^ I E S C a L A S

25-letnica ZKO Radovljica

T I S O Č P R I R E D I T E V j t o v l j i c a — Z v e z a k u l t u r n i h o r g a n i z a c i j ' r a d o v l j i š k e o b č i n e s l a v i t e d n i d v o j n i j u b i l e j : o b l e t n i c o

V f t n j a i n 2 0 - l e t n i c o s o d e l o v a n j a s k u l t u r n i m d r u š t v o m S l o b o d a - V i s i z V a r a ž d i n a . O t e m s m o s e l p o g o v a r j a l i s t a j n i k o m r a d o v l j š k e Z K O J o ž e t o m S m o l e j e m

Čep r Pon^g^V oble tn ice jub i l e j e v pomen i j o k Da Pros lav l j an je n e k e g a začet-kult^ n ® P o m e n i , d a je l j u b i t e l j s k a "stara i de javnost v radovljiški občini ^ioKpi - • * e** ^ " a ^ Jnbi l e j namreč te 0 t8anb -*^ e o b č i n s k a zve za k u l t u r n i h m.jpuzacij v s p o m i n n a ok t obe r l e t a

V * 0 so se združile b l e j ska , boh in j -nji^1? radovljiška Svoboda . O d teda-j e j ^ f t n a j s t i h k u l t u r n i h društev j i h ukva • e s nas ta lo ž e 2 Q ; večina se i f i l i l ^ 3 z d r a m a t i k o , pe t j em, f o l k l o ro

r a T 0 v n o de javnost jo . 3 tte n i k r a j e v n e s k u p n o s t i , k i b i 8 * > > v ^ s v o j e g a k u l t u r n e g a d r u š t v a i ^ t a ! f c 1 s J s u P i n e - A l * ^ m o r d a z a d n j a 1 tofcna k u l t u r o ' z m a n j k u j e d e n a r j a ,

StJjT* P r i z a n i m a n j u z a d e l o v d r u -

! J i h Je M m a n i ? ' 8 0 n ^ °Paziti u p a d a n j a . Čeprav Wtu teri m e n i u ' d a bo z a d n j a l e ta ^ s t ^ u de javnost po k r a j e v n i h s k u p -

' v liam z a m r l a , zdaj l a h k o ugota-! ta y ' ^ a s e v s a i o h r a n j a , če ne že $e-V j i ? Pomeni , d a v radovljiški občini r ,W ^ruš tva i n s k u p i n e o r gan i z i r a j o [Prosi ^ t i s o ć nastopov , p r i r ed i t e v , "k e r a v - Vso m a n j p a j e gos tovan j , $ki, S e ? c - ° povečali p r e v o z n i s t ro-

S i ^ j d r u š t v a i n s k u p i n e j e ž e v s a l e t a p H o ~ d ° k » j k l a s i č e n n a č i n d e l a . A l i

_ z a n i m i v o z a m l a d e ?

^lltu • n a to' d a J e v radovljiških Bet 0,»°^ društvih na jman j sedemde-^ ^ s t o t k o v m l a d i h , s t a r i h do sede-taj ^ a J s e t let, se zd i , d a m l a d i najdejo 'Ost n a č i n o v z a k u l t u r n o dejav-ritj f . ^ e d l e t i smo s icer ho t e l i us tano-' ' ' o n " k u l t r u n e k l u b e , v e n d a r p a n i lijjj e . P r i m e r n e g a k a d r a ne dos t i za -im i 1 J a z a takšno ob l i ko , k i p a b i m l a -

gotovo zelo us t r e za l a . T r e b a Prav

bo še m a l o počakati, p r e d e n bo t u d i ka j z a m lade , k i hočejo sodobno, a l t e rna t i vno.«

Najbrž bo takšne o b l i k e t r eba p o i s k a t i , če hočete, d a bodo m l a d i , k i k o n čujejo šolanje, še nap re j os ta ja l i v k u l t u r n i h društvih.

»V z a d n j e m času s i p r i z adevamo , d a b i t u d i v o s n o v n i h šolah z r a s l a k u l t u r n a društva. P o d r u g i s t r a n i p a ugotav l j amo , d a šolske k u l t u r n e s k u p i n e že sedaj zelo dobro sodeluje jo s k u l t u r n i m i društvi v s vo j em k r a j u ; ko t n a p r i m e r v B o h i n j s k i B i s t r i c i . Podobno je t u d i v L e s c a h , k j e r so osnovnošolske k u l t u r n e s k u p i n e vključene v k u l t u r n o društvo l e ske Ve r i g e . Zato je us tana v l j a t i društvo le z a r a d i f o rma lnos t i včasih p o v s e m odvečna stvar.«

Z a k u l t u r n i u t r i p p a je le l j ub i t e l j ska de javnost v t a k o v e l i k i občini, k i n i m a nobene p ro f e s i ona lne k u l t u r n e s k u p i ne , v e n d a r l e p r e m a l o . Za to je že skora j dvajset let uspešna k u l t u r n a akc i j a , s ka t e r o Radovljičani spoznava jo , ka j se v k u l t u r i doga ja t u d i zuna j občinskih me ja .

»Pred l e t i so ime l e po lov ico koncer tov i n gledaliških preds tav s l ovenske pok l i cne k u l t u r n e us tanove , po lov ico p a domači i z va ja l c i . Finančna s t i s k a je k r e p k o poseg la v to razmer j e , v e n d a r p a ob pomoči radovljiškega občinskega s i n d i k a l n e g a sveta še n e k a k o oh ran j a m o vsaj s t i k s t em, k a r ponuja jo r epubliške k u l t u r n e ustanove.«

S lovesnos t ob pe t indva j se t l e tn i c i je združena t u d i z ob l e tn i co dvajset let s tarega sode lovan ja s k u l t u r n i m d r u štvom S l o b o d a - V i s i z Varaždina. K a k o to, d a se je pr i jate l js tvo t a k o dolgo o h r a n i l o ?

»Morda zato, k e r je nas ta lo po v s em spontano . N i p a ostalo le p r i i z m e n j a v i k u l t u r n i h s k u p i n , temveč se j e razširilo še n a drugačne s t ike , od šolstva, Rdečega križa, p l a n i n s t v a do fo tok ino de javnos t i . K r a j e v n a skupnos t Gor j e je pob ra t ena z mes tno skupnos t j o V a raždin. E n a s t a l n i h 'ob l ik k u l t u r n e g a sode lovan ja j e tud i s l i k a r s k a ko l on i j a ; 'r s p o m l a d i je b i l a v Varaždinu, r a z s t ava p a bo od j u t r i n a og led v d o m u Joža Ažm a n a v B o h i n j s k i Bistrici.«

L . M .

J u t r i , v soboto , bodo v d o m u Joža Ažmana v B o h i n j s k i B i s t r i c i n a s l a vnos tn i p r i r e d i t v i ob 25 - l e tn i c i de l o van ja Z K O R a d o v l j i c a najbo l j d e l a v n i m k u l t u r n i m društvom i n p o s a m e z n i k o m p o d e l i l i občinska p r i z n a n j a . K e r je s lovesnost z d r u žena z ob l e tn i co sode lovan ja s S l o -b o d o - V i s i z Varaždina, so ses tav i l i res pester k u l t u r n i p r o g r a m , v k a t e r e m nastopa jo : ženski p e v sk i z bo r V e z e n i n a B l e d , f o l k l o r n a s k u p i n a K U D B l e d i n l i k o v n a s ekc i j a K P D V e r i g a Lesce . Varaždinci p a so p r i p e l j a l i s seboj mešani p e v s k i zbo r S l o b o d a - V i s , f o l k l o r n o s k u p i no , tamburaški o rkes t e r i n l i k o v n o sekc i jo . P o l u r e p r ed p r i r ed i t v i j o bodo o d p r l i t u d i s l i k a r s k o razs tavo s l i k s ko l on i j e Halič 86.

Založba Borec

t i

K n j i g e z a o d r a s l e i n m l a d i n o p i j a n a — V D r u š t v u s l o v e n s k i h p i s a t e l j e v j e z a l o ž b a B o r e c p r e d s t a v i l a n o v i k n j i g i J a n e z a

^ i p o t n i k a i n T o n e t a P a r t l j i č a t e r d v a n a j s t m l a d i n s k i h d e l i z s v o j i h š t i r i h z b i r k z a m l a d i n o

lov k n j i g a J a n e z a V i p o t n i k a z na -LjJrJ 0 O s e m i n š t i r i d e s e t o i m a dovol j (jQi °ren nas lov ; p o d n a s l o v n a o z n a k a i 0 J ^ e n t i r a n a pripoved« le še dodat-

5 Hoiri č r t u J e v t is , d a je k n j i g a av tent i -i, jj 'dopolnilo k sp i s om, k i so j i h p r e d u a r n ? n a p i s a l i že H o f m a n , Z u p a n , To r -i ; ^ f ^ g o r s k i i n d r u g i . K n j i g a , k i govo-J' or . k a h , k i j i h je p r i nas pvzročila

' • t M c m f o r m b i r ° J a l e t a 1 9 4 8 , n a J b i b i ~ ' • t, kot neka te re dosedan je i n mor-

W " * ^ e kakšne, k i še n i so nap i sane , j 0 s c e n j e z a vse, k i so s k o z i te s t i ske

! ^ i f t občutili n a l a s t n i koži. G o l i i l Q le t ema, p r e d ka t e ro s i ne z a t i ska -°Hl i • o č i > n e skušamo je n a s i l n o po-e 1di Y m b r i s a t i i z s p o m i n a . Za to j e < L . l P o t n i k o v a k n j i g a Oseminštiride-

Sn , e n o v l i t e r a r n o d o k u m e n t a r n i na -1%): da

S

G L A S 6. STRAN Z A D O M I N D R U Ž I N O , I Z Š O L S K I H K L O P I P E T E K , 2 4 . O K T O B R A

D O M A Č I Z D R A V N I K

Solata nas varuje celo pred radioaktivnostjo

Uživanje so late o v i r a nas ta jan je k i s l i n e v k r v i , zmanjšuje z a k i s a n o s t k r v i , seč r e a g i r a m a n j k i s l o a l i alkalično. Re z e r v e a l k a l i j v k r v i se povečajo. P r i srčnih i n ledvičnih b o l e z n i h z bol j a l i m a n j povečano zak i sanos t j o k r v i , j e zato uživanje solate priporočljivo.

T u d i p r i s l a d k o r n i b o l e z n i i m a uživanje p resne solate učinek , k i ga ne gre podcen jeva t i . Priporoča jo B i r c h e r — B e n n e r , k e r učinkuje z d r a v i l n o z a r a d i m a j h n e kaloričnosti i n m a j h n i h količin b e l j a k o v i n , o b e n e m p a z a r a d i precejšnjih količin og l j i k o v i h h id ra tov .

P r e s n a so l a ta vsebuje t u d i m a l o snov i , i z k a t e r i h n a s t a j a sečna k i s l i n a , zato v p l i v a uživanje solate ugodno t u d i p r i pro-t i n u .

P r e s n a so l a ta je t u d i boga ta z v i t a m i n i , z l a s t i z v i t a m i n o m C, k i se s icer s k u h a n j e m d e l o m a uniči; v r t n a so l a t a j e p o m e m b n a zato, k e r je p r a v i l o m a ne k u h a m o , tako d a sestav i n v njej ne uničimo. V e n d a r je t r eba so lato uživati k a r se d a svežo, k e r ze lo nag l o i z gub l j a v se dragocene snov i , četudi jo s h r a n i m o v še t ako h l a d n o k le t .

Uživanje p r e sne solate j e torej ze lo uspešno p r i v s e h n a štetih b o l e z n i n . P o izkušnjah n e k a t e r i h u g l e d n i h z nans t v e n i kov , k i se ukva r j a j o s p r e h r a n o , p a m o r a m o dodat i , d a p r e s n a so l a t a n i p r i m e r n a . d a b i se z d r a v i l judje t ra jno h r a n i l i i z k l j u čno z njo; p r i p r a v n a j e le p r e s n a z a določen čas p r i naštetih b o l e z n i n . Z d r a v i l judje naj po leg k u h a n i h j e d i uživajo mnogo solate .

V svež i h l i s t i h v r tne so late i n v svežem l i s t n e m s o k u je po W a e r l a n d o v i h t r d i t v a h snov, k i preprečuje i n celo z d r a v i škodljive pos led ice r a d i o a k t i v n e g a sevan ja .

K a k o j e t r eba p r a v i l n o p r i p r a v l j a t i so lato? S t a r f r a n c o s k i p regovor nava j a recept: bije naj v l i v a n a solato potratnež, s t i -skač naj j i doda so l , k i s i n začimbe , zmeša naj jo p a norec, k i v v s a k i s t v a r i p r e t i r a v a .

Č l o v e k b i s k o r a j N E V E R J E L

Z oglasom proti žganju

R e d k o k d o se o d r e k a a lko h o l u p r e k t i s k a , t ako ko t je to s to r i l Radoš iz Otilovića poleg P l ev l j e v Sandžaku. K o se je n e k e g a dne odločil, d a ne bo več p i l , m u n i nihče ver je l . Za t o je ses tav i l og las i n ga ob j a v i l v l o k a l n e m časop isu : »S t e m da j em v s e m n a znan j e i n v vednost , d a

s e m se odpoveda l žganju. Radoš Irič«

Mavrica pije vodo

V v a s e h o k r o g Garešnice v M o s l a v i n i starejši l judje n a različne načine raz laga jo mav r i c o . P rav i j o , da m a v r i c a p i je vodo i z reke . Če b i se kdo znašel n a t i s t e m k r a j u , b i ga voda pogo l tn i l a a l i p a b i ga m a v r i c a v r g l a v z r ak . B a r ve m a v r i c e ima jo po n j iho v e m svoj p o m e n : z e l ena pom e n i žganje, be l a pšenico, r u m e n a k o r u z o , rdečkasta p a v ino . Širina pasov posamezn i h ba r v pove, ka j bo v t i s t em l e tu na jbo l je obrod i lo .

P R A V J E , D A V E M O

Če zaužijemo strup

Čim pre j j e t r e b a i z p r a z n i t i želodec. T o s t o r imo tako , d a b o l n i k a p r i p r a v i m o do b r u h a n ja , če j e še p r i zaves t i . Z a s t r u p l j e n e m u d a m o sp i t i več koza r c e v m i l n i c e , skode lo vode, v ka t e ro d a m o čajno žličk o gorčice, a l i več ko za r c e v s lane vode. Dob ro je, d a b r u han je večkrat i z zovemo. K o b o l n i k prvič b r u h n e , postopek ponov imo , d a b i znova b r u h a l .

K o i m a b o l n i k p o v s e m izp r a z n j e n želodec, m u d a m o p i t i m l e k o , be l j ak a l i močan čaj. T a s r eds t va so najboljša p ro t i v s e m s t r u p o m . D a j e m o več be l j akov ter čaj i n m l e k o v i z d a t n i količini. Če b o l n i k spet b r u h a , m o r a ponovno p i t i .

Če je b o l n i k nezaves t en a l i površno d i h a , j e t r eba začeti z u m e t n i m d i h a n j e m i n bol n i k a p repe l j a t i v bolnišnico. Želodčno v s eb ino je t r e b a s h r a n i t i z a r a d i kemične ana l ize , d a se točno ugotov i v r s t a s t rupa . O d tega je odv i sno nada l jn j e zdrav l j en je .

N e k a t e r i s t r u p i z a v i r a l n o vp l i va jo n a d ihan j e . Najpogosteje nas tane jo d i h a l n e motnje p r i z a s t r u p i t v a h z uspa v a l i , k i vsebuje jo b a r b i t u r a -te. V t a k i h p r i m e r i h m o r a l a i k začeti z d i h a n j e m u s t a n a us ta .

Kdor mnogo govori — ali veliko ve ali laže.

Romunski pregovor

G o s t o b e s e d n i l j u d j e s o p r e k l e t s t v o naše z e m l j e .

R . W . E m e r s o n P a m e t n o g o v o r i t i j e p o g o s t o t e žko ; p a m e t n o mo lča t i j e še t e že .

B o d e n s t e d t

J H t C i 1

REZERVIRANO ZA ZVEZDE CHRIS PRIPRAVLJA TURNEJO Angleški pevec C h r i s Nor m a n je b i i letos s svojo v e l i k o ploščo S o m e H e a r t s are D i a -m o n d s i n pesmi jo M i d n i g h t L a d y p ravo presenečenje. P r i plošči i m a t a zas luge o n i n D i e t e r B o h l e n , k e r je pes e m H u n t e r s of the n i gh t delo obeh , C h a i n Reac t i on , It's a T ragedv , S top at no th ing , Love for sa le so C h r i s o v e i n nekdan j e ga S m o k i j a , Pe t e r j a Spence r j a , o s t anek p a je D ie -trov. M a r c a p a C h r i s načrtuje l a s tno turne jo , n a k a t e r o bo povab i l svoj o rkes t e r i n dve p e v k i , nas t opa l i p a bode z ročk i n sou l e l ement i . K j e vse bodo nas t opa l i i n k a k o , bo C h r i s določil m e d božičnim i i n n o v o l e t n i m i p r a z n i k i . S o u l , p r a v i , bo za turne jo p r i r e d i l v svo j i , r a z b u r l j i v i verz i j i .

NA TRGATEV Bližal se je konec t edna , P r e d m a n o s ta b i l i sobota i n ne

de l ja . Zda j s e m se j u še posebej v ese l i l a , saj s em vede la , d a bomo šli k s t r i cu n a trgatev. M o j s t r i c živi v P r e k m u r j u . Ze l o r a d a g r e m k n j emu . Le t o s s e m šla prvič n a trgatev.

K o smo prišli, nas j e p o z d r a v i l a te ta i n vese lo m u k a n j e k r a v , v k u h i n j i pa me je že pričakoval m u c M i k u . Tako j s e m ga hote la v ze t i v naročje, p a smo le po za j t r kova l i i n že odšli v gor ice. T a m so b i l i s t r i c , sestrična N a d a , b r a t r anec Jožko, ve l i ko d r u g i h s o r o d n i k o v i n seveda psička D o n a . B i l a s em zelo dobre vol je, ko s e m s top i l a v v i nog rad . Z m a m i c o i n sestr ico smo vze le nože, d a b i reza le grozde, a t i p a brento , d a je grozdje odnašal v k le t . M e d b r a j d a m i je b i l o veselo. P e l i smo, p r i povedova l i šale i n se s m e j a l i . B i l o je v e l i k o p ikapo l on i c , k i so n a m sedale n a roke . Rajši s e m j e d l a s l adko grozdje k o k o r d a b i ga r e za l a .

V i n o g r a d je zelo v e l i k , zato je b i l o de lo oprav l j eno šele zvečer. A m p a k pobra l i smo samo belo grozdje ! N a s l e d n j i d a n nas je čakalo še črno grozdje . To je b i l a pos las t i ca ! Črnega g rozd ja je b i lo bolj ma lo , dober p a je b i l še bol j .

Zvečer, ko smo končali, s e m b i l a zelo s i t a s l adkega grozdj a p a tud i ze lo u t r u j e n a . V s i p a smo b i l i vese l i , d a smo dobro o p r a v i l i v e l i k o delo.

S i b i l a L eba r , 3. b r. OŠ I v a n a G r o h a r j a Škofja L o k a

N A R A V O S L O V N I D A N

čna. P r v i j e s e n s k i d a n . P r v a u r a p o u k a , t ok ra t ma lce d ruga -

Tovarišica sed i z n a m i v k l op i , z a k a t e d r o m pa lovec S re čo. P r ipovedu j e n a m o lovu , o d i v j ad i , o svo j ih doživljajih, o lep i h u r a h , k i j i h je doživel v n a r a v i .

»Zakaj ste lovec?« ga je vprašal Gašper. »Rad i m a m naravo i n živali, r ad j i m p o m a g a m , z las t i v

z i m s k e m času nas potrebujejo.« »Kako v a m je, k a d a r us t re l i t e žival?« je z a n i m a l o Špelo.

»Ko poči s t r e l , m i je včasih ma lce težko. Vede t i pa m o r a te, d a s t r e l j amo p r e d v s e m bolne, s labo tne živali a l i p a t iste , k i j i h je preveč.« »Jaz te b o m pa vprašal, če s i že kdaj ba v— b a v a videl?« j e radoveden J a n e z i z p r v ega raz reda . Srečo se nasme j e i n m u p rav i , d a še čisto n i k o l i , toda J a n e z a ne p r ep r i ča.

»Kol iko pušk imate?« b i r a d vede l G o r a z d . »Ali s i že srečal medveda?«. . .»Ali s i že u s t r e l i l j e lena?. . .

A l i d i v j i m s v i n j a m tud i nos i te p o z i m i hrano? . . . S i že slišal pet e l i n a peti?. . .« V e l i k o s t v a r i nas je z a n i m a l o i n lovec n a m je odgovar ja l .

Odšli smo k n j e m u n a dom. P o k a z a l n a m je očetove i n svoje trofeje — j e l ena , l i s i co , ruševca, pod las ico , fazana , vever ico, g a m s a . . . P o k a z a l n a m je s rn j akovo rogovje, še kosmato . Z l a s t i fante je z a n i m a l a puška. Seveda je b i l a p r a z n a .

Pes B r i n je pos ta l že nes t rpen . Začel nas je p r i gan j a t i . Lovec n a m je n a p o l n i l koške s s e n o m i n že smo-je u b i r a l i proti R o t k u , k j e r stoj i k r m i l n i c a za srne . N a p o l n i l i smo jo, zvedel i p a smo, d a ima jo s rne rade tud i suho ma l inov j e i n l esko . Pok a z a l n a m je še so ln ico . O b l j u b i l i smo m u , da bomo zares s k r b e l i z a to k r m i l n i c o . Tovarišica j e vse skupa j še s l i k a l a , po-v a l i l i smo se po sončni senožeti i n ha jd v šolo. H v a l a i n nasv i -denje ! Držali bomo ob l jubo, lovec Srečo!

Učenci i z So r i c e

T A M E S E C N A V R T U J a g o d a m o k t o b r a spet od

s t r a n i m o p r i t l i k e i n j i h p o k r i j e m o z zeml jo , če tega še n i smo s t o r i l i . Z a p o k r i v a n j e j e najprimernejša šota.

P o o b i r a n j u sad ja j e ko pan je d r e v e s n i h ko lobar j ev m e d najvažnejšimi o p r a v i l i . D r e v e s n i k o l o b a r j i mora jo i m e t i p r i starejših d r e v e s i h p r e m e r n a j m a n j 2 m , z a vretenaste g r m e zadošča 1 m . Zeml j o p u s t i m o n a ko lobar j i h v g r u d a h . P r i k o p a n j u kolobar jev so posebno zaželene kokoši, k e r pogosto najdejo v e l i k o d r e v e s n i h škodljivcev.

K d o r želi p r i d e l a t i s a d i k e r i b e z a i n kosmul j e .na j oktob r a nareže po takn j ence . Z a to u p o r a b l j a m o izključno eno le tne pogan jke . Narežem o 12 do 15 c m dolge. N a s p o d n j e m k o n c u odrežemo t i k pod b r s t o m , n a z g o r n j e m p a t i k n a d n j i m . K d o r potrebuje le neka j sad ik , p r i d e so n j i h h i t re j e z o s i p a n j e m i n g r oban j em ; to o p r a v i m o spom l a d i .

V zgorn jo p las t zeml je , k i jo n a m e r a v a m o u p o r a b i t i z a po t i kan j e po t akn j encev r ibe z a i n kosmu l j e , z ade l amo obi lo f ine šote. T a k o dosežem o dobro u k o r e n i n j e n j e . V r sto n a g r e d a h so l a h k o le 20 c m n a r a z e n . Po t akn j enec po t i snemo poševno v zeml jo , i n s icer t ako g loboko, d a gled a iz zeml j e le z go rn j i brs t . P o sa j en ju gredo močno za l i j emo . Priporočljiva je 2 do 3 c m debe l a p o k r o v n a p l as t

i z šote a l i p r epa r e l e ga hlevskega gno ja .

S a d n a d revesa , k i n iso posa jena dal j k o t t r i do štiri leta , l a h k o še o k t o b r a b rez pom i s l e k o v presa jamo , če le p a z i m o n a k o r e n i n e . P r i t e m gre p r e d v s e m z a d robne koren in i c e . M a n j ko je poškod o v a n i h , j?olj zanes l j i vo se bo drevo pr i j e lo .

S a d i l n a j a m a z a drevesa , k i j i h n a m e r a v a m o p r e sad i t i , m o r a b i t i p r i p r a v l j e n a , pred e n j i h i zkop l j emo . K o r e n i n e ne smejo b i t i dolgo n a z r a k u i n mora jo p r i t i h i t r o spet v zeml jo . Z e pre j m o r a m o na red i t i dovol j v e l i k o j a m o , d a je n i t r eba ob p r e sa j an ju poprav l j a t i .

P r i p r e sa j an ju d r e vesa ne smejo s ta t i g lobl je ko t pre j i n j i h m o r a m o teme l j i to za l i va t i . M e d k o r e n i n e i n o k o l i n j i h damo mnogo s šoto zmešane kompos tne zeml je . T a mešan i c a b i s tveno p r i p o m o r e k n a s t a n k u n o v i h r o s n i h kore n i n .

O k t o b e r je t u d i čas z a sajenje živih me j ; z asa j amo l is topadne živice z a striženje i n zoper vetrove . Vednoz e l ene živice, posebno i z ig lavcev , p a s ad imo raje a p r i l a a l i avgusta .

Zemljišče, n a ka t e ro namer a vamo posad i t i živo mejo, je t r eba p r e r a h l j a t i na jman j dve l opa t i g loboko . Živica ostane n a i s t e m m e s t u desetlet ja, zato m o r a m o t l a dobro p r i p r a v i t i , z l a s t i je p o m e m b

no , d a d a m o dovolj humusa. V zgorn jo p las t ta l zakoplje-m o prece j šote i n hlevskega gno ja . D o b r a j e tud i zelo hu-m o z n a kompos tn i ca . Ce so t l a n a g n j e n a k temu, da postane jo k i s l a , moramo potre-s t i apno i n ga zakopati v zgorn jo p las t .

K d o r b i u m e l r a d široko ft vo me jo k a r s e d a k m a l u , naj s a d i v dve v r s t i ; v splošnem p a j e dovol j ena . Rast l ine za živo me jo mora jo b i t i dobro u k o r e n i n j e n e i n naj imaj? pe t do o s e m močnih poganjkov . P r a v i l o m a gre p r i tej? i z a dve le tne do tr i l e tne rastline. Starejše ras t l ine se težje vraščajo i n j i h ve l iko propa* de. G a b r o v o i n bukovo živo mejo zasa jamo z rastl inami, k i smo j i h večkrat presadili ' S p r e sa j an j em se namreč razv i j e v e l i k o d r o b n i h koren i n , k i dobro drže zemljo » zagotavl ja jo , d a bodo posajene r a s t l i n e res dobro ras i * G a b e r j e še posebej primer e n z a m a j h n e vrtove, ker l a h k o gabrovo živo mejo stri' žemo ze lo n a ozko . Najbolj 6 j e , d a k u p i m o že 100 * 140 c m v i s oke ras t l ine . Grmičke j e t r eba posad i t i re« t rdno i n n i k a k o r ne bolj g l c \ boko , k a k o r so r a s l i v drevesn i c i . I z j ema p r i t em je le lig 1 1 ' ster ; s a d i m o ga l a h k o tak" g loboko, d a j e mesto , kjer # g r m razrašča, ravno v višin1 t a l . K o živo me jo posadim? i n za l i j emo , j o tud i prvi c obrežemo,' t l a pod njo pa P0" k r i j e m o , d a j o zavarujem« p r e d m r a z o m .

M O D A

Za mlade: college stil

Klasično črtas ta s ra jca , top la t e m n a jakn a iz k a r d i g a n a , k i jo obrobljajo črte v b a r v i pulover ja z V — i z r e z o m i n k a r i r a s t e hlače — pa je naša mladenka oblečena. Co l l ege s t i l je med m l a d i m i spet h i t .

OGENJ S t a n u j e m o b l i z u gas i l ske

ga d o m a . K a d a r z a tu l i s i re na , vemo, d a nek je gor i . T a m , k j e r go r i , so l judje predstrašeni i n hočejo p o m a gat i a l i pokličejo gas i l ce . Če se da , gas i l c i pogasi jo . Ogen j je n e v a r e n .